VPELJAVA ČRTNE KODE V PODJETJU KOVAL · 2020-01-30 · Vpeljava črtne kode v podjetju Koval Diplomska naloga rešuje problem občasnih dolgih izdelovalnih ciklov v podjetju Koval

VPELJAVA ČRTNE KODE V PODJETJU

KOVAL

diplomsko delo

Celje, 2018 Kaja Krašovec

VPELJAVA ČRTNE KODE V PODJETJU

KOVAL

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega

programa

Kandidatka: Kaja Krašovec

Mentor: doc. dr. Brigita Gajšek

Celje, 2018

Zahvala

Za pomoč, nasvete in usmeritve pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

doc. dr. Brigiti Gajšek. Za podporo, pomoč in vse potrebne podatke pa se zahvaljujem

zaposlenim v podjetju Koval, ki so kakorkoli pripomogli k izdelavi tega diplomskega

dela.

Zahvalila bi se rada tudi družini in partnerju, ki so med celotnim študijem in ob izdelavi

diplomskega dela vzpodbujali, mi stali ob strani in verjeli vame.

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj popisana Kaja Krašovec, študentka visokošolskega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20033417, sem avtorica zaključnega dela: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval. S svojim podpisom zagotavljam:

• da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala mag. Nataša Koražija. V Celju, dne ________________ Podpis avtorice:___________________

Vpeljava črtne kode v podjetju Koval

Diplomska naloga rešuje problem občasnih dolgih izdelovalnih ciklov v podjetju Koval.

Najpogostejši vzrok zanj je manko ali iskanje materiala, blaga ali polizdelkov v skladišču.

V nalogi smo v teoretičnem delu za lažje razumevanje delovanja proizvodnih podjetij

predstavili logistične podsisteme in nato še črtno kodo ter potrebno opremo. Nato smo

predstavili dejansko stanje, kjer smo se osredotočili na skladiščno poslovanje in na način

prevzemanja in izdajanja materiala, blaga in polizdelkov, saj se tam pojavljajo največje

izgube časa. V kritični analizi smo preučili glavne vzroke za nastanek problemov in

določili nepotrebne korake pri prevzemu in izdaji. Nato smo podali tri predloge za

rešitev, in sicer označevanje skladiščnih lokacij, vpeljava črtne kode in posodobitev

poslovnega informacijskega sistema. Po preučitvi prednosti, prihrankov in stroškov smo

se odločili, da vpeljava črtne kode v podjetju Koval ni smiselna, saj bi skladiščnik za

pripravo in lepljenje nalepk na material in blago porabil preveč časa, črtne kode pa bi

bile v procesu proizvodnje nepomembne. Z označevanjem skladiščnih lokacij in

posodobitvijo poslovno informacijskega sistema bi v podjetju Koval lahko prihranili okoli

37 ur dela na mesec, naložba bi znašala 7.500 € in bi se povrnila v roku 2,88 leta.

Ključne besede: logistika, skladišče, logistični procesi, skladiščno poslovanje, črtna koda

Introduction of the bar code in company Koval

This diploma solves the problem of occasional long manufacturing cycles in Koval. The

most common cause for this is a lack of material and goods and searching for material

in the warehouse. In the theoretical part, we presented logistics subsystems for better

understanding of the operation of production companies and a barcode with all the

necessary equipment. We then presented the actual situation, where we focused on

warehouse operations and on the way they take over and issue materials, goods and

semi-final products, because there are the biggest losses of time. In a critical analysis,

we examined the main causes of problem and identified unnecessary steps in taking

over and issuing. We then put forward three suggestions for the solution: labeling

storage locations, implementing bar codes and updating the business information

system. After examining the benefits, savings and costs, we decided that the

implementation of bar code in Koval is not reasonable, as the warehouse employee

would spend too much time on the preparation and attachment of labels on materials

and goods, and the bar codes would be irrelevant in the process of production. By

labeling storage locations and updating the business information system, Koval could

save about 37 hours a month, the investment itself would be € 7,500 and it would be

refunded within 2,88 years.

Keywords: logistics, warehouse, logistics processes, warehouse management, bar code

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval VII

Kazalo vsebine

SEZNAM OKRAJŠAV ................................................................................................ XII

UVOD ....................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ................................................................................................................ 1

DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI REŠEVANJA PROBLEMA ....................................................... 2

PREDSTAVITEV PODJETJA ..................................................................................................... 3

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DELA ......................................................................................... 3

METODE DELA ................................................................................................................... 4

1 TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................ 5

1.1 LOGISTIČNI PODSISTEMI PROIZVODNIH PODJETIJ ............................................................... 5

1.1.1 Nabavna logistika ......................................................................................... 5

1.1.2 Proizvodna logistika ...................................................................................... 6

1.1.2.1 Skladiščenje .......................................................................................... 6

1.1.2.2 Vrste skladišč ........................................................................................ 7

1.1.2.3 Skladiščna oprema ................................................................................ 7

1.1.2.4 Skladiščni procesi .................................................................................. 7

1.1.2.5 Informacijska podpora skladiščnim procesov ...................................... 9

1.1.3 Distribucijska logistika ................................................................................ 10

1.1.4 Poprodajna logistika ................................................................................... 11

1.2 ČRTNA KODA ........................................................................................................... 11

1.2.1 Zgodovina črtne kode ................................................................................. 12

1.2.2 Vrste črtnih kod ........................................................................................... 13

1.2.2.1 Osnovne vrste linearnih črtnih kod .................................................... 15

1.2.2.2 Osnovne vrste sestavljenih črtnih kod ............................................... 17

1.2.3 Čitalci črtnih kod ......................................................................................... 18

1.2.4 Vpeljava črtne kode v podjetju ................................................................... 23

1.2.5 Prednosti uporabe črtne kode .................................................................... 26

2 PODJETJE KOVAL ............................................................................................. 28


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval VIII

2.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA ........................................................................ 31

2.1.1 Prodaja ........................................................................................................ 31

2.1.2 Proizvodnja ................................................................................................. 32

2.1.3 Nabava ........................................................................................................ 32

2.1.4 Skladiščenje................................................................................................. 32

2.1.5 Računovodstvo ........................................................................................... 33

3 OPIS DEJANSKEGA STANJA .............................................................................. 34

3.1 LOGISTIČNI PODSISTEMI PODJETJA ............................................................................... 34

3.1.1 Nabavna logistika ....................................................................................... 34

3.1.2 Proizvodna logistika .................................................................................... 35

3.1.2.1 Manipulacijska sredstva ..................................................................... 35

3.1.2.2 Skladiščni prostori............................................................................... 37

3.1.2.3 Prevzem materiala in blaga v skladišče .............................................. 39

3.1.2.4 Prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v skladišče ............................... 43

3.1.2.4 Izdaja materiala, blaga ter četrtizdelkov in polizdelkov iz skladišča .. 44

3.1.3 Distribucijska logistika ................................................................................ 48

3.1.4 Poprodajna logistika ................................................................................... 48

3.2 KRITIČNA ANALIZA .................................................................................................... 48

3.2.1 Izguba časa pri prevzemu materiala in blaga ............................................ 49

3.2.2 Izguba časa pri prevzemu četrtizdelkov in polizdelkov ............................... 50

3.2.2 Izguba časa pri izdaji materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov ......... 50

5 PREDLOG REŠITVE ........................................................................................... 52

5.1 OZNAČEVANJE LOKACIJ V SKLADIŠČU ........................................................................... 52

5.2 VPELJAVA ČRTNE KODE .............................................................................................. 54

5.2.1 Izbira strojne opreme .................................................................................. 54

5.2.2 Izbira programske opreme ......................................................................... 56

5.2.3 Skupni stroški investicije ............................................................................. 58

5.2.4 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev ................................................... 59

5.2.4.1 Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga ...................... 59

5.2.4.2 Prenova prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov ...... 60


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval IX

5.2.4.3 Prenova izdaje in izskladiščenja materiala, blaga, polizdelkov in

četrtizdelkov ....................................................................................................... 61

5.2.4.4 Skupni prihranek po prenovi prevzemov in izdaj ............................... 62

5.2.5 Povrnitev investicije .................................................................................... 64

5.3 PRENOVA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA .......................................................... 64

5.3.1. Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga ............................. 66

5.3.2. Prenova prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov ............... 67

5.3.3. Prenova izdaje in izskladiščenja materiala, blaga, polizdelkov in

četrtizdelkov ........................................................................................................... 67

5.3.4 Skupni prihranek po prenovi ....................................................................... 68

5.3.5 Povrnitev investicije .................................................................................... 69

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 71

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA ........................................................ 71

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ............................................................................................... 72

MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA ...................................................................................... 73

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................. 74

Kazalo slik

SLIKA 1: ČRTNA KODA ........................................................................................................... 12

SLIKA 2: DIAGRAM ZA POMOČ PRI IZBIRI SIMBOLOGIJE ČRTNE KODE ............................................... 14

SLIKA 3: KODA EAN-13 ....................................................................................................... 16

SLIKA 4: KODA ITF-14 ......................................................................................................... 16

SLIKA 5: KODA GS1 DATABAR ............................................................................................... 17

SLIKA 6: KODA GS1-128 ...................................................................................................... 17

SLIKA 7: KODA GS-1 DATAMATRIX ......................................................................................... 18

SLIKA 8: KODA QR GS1 ........................................................................................................ 18

SLIKA 9: ROČNI ČITALEC ČRTNE KODE ....................................................................................... 20

SLIKA 10: PULTNI ČITALEC ČRTNE KODE .................................................................................... 20

SLIKA 11: REŽNI ČITALEC ČRTNE KODE ...................................................................................... 21


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval X

SLIKA 12: INDUSTRIJSKI ČITALEC ČRTNE KODE ............................................................................ 22

SLIKA 13: VGRADNI ČITALEC ČRTNE KODE ................................................................................. 22

SLIKA 14: VOZIČEK ZA POMOČ PRI HOJI .................................................................................... 28

SLIKA 15: VOZIČEK ZA PRHANJE .............................................................................................. 29

SLIKA 16: PREGLEDNA - TERAPEVTSKA MIZA .............................................................................. 29

SLIKA 17: NEGOVALNA POSTELJA ............................................................................................ 30

SLIKA 18: BOLNIŠKA POSTELJA ................................................................................................ 30

SLIKA 19: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA KOVAL ............................................................ 31

SLIKA 20: VILIČAR LINDE H30 ................................................................................................ 36

SLIKA 21: ZUNANJE SKLADIŠČE ............................................................................................... 37

SLIKA 22: NOTRANJE SKLADIŠČE MONTAŽNEGA MATERIALA .......................................................... 38

SLIKA 23: NOTRANJE SKLADIŠČE ............................................................................................. 39

SLIKA 24: PREVZEM MATERIALA IN BLAGA ................................................................................ 40

SLIKA 25: PREJEMNI LIST ....................................................................................................... 41

SLIKA 26: IZDAJNICA POLIZDELKOV .......................................................................................... 45

SLIKA 27: IZDAJNICA MATERIALA ............................................................................................. 46

SLIKA 28: PRIMER LOKACIJSKE OZNAKE S SIMBOLOGIJO 128 ......................................................... 53

SLIKA 29: TISKALNIK ČRTNE KODE ZEBRA ZT410 ....................................................................... 55

SLIKA 30: CHIPERLAB SERIJE 9700 .......................................................................................... 56

SLIKA 31: PROGRAM NICELABEL ............................................................................................. 57

Kazalo tabel

TABELA 1: ČASOVNI PRIKAZ PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA MATERIALA IN BLAGA ............................... 42

TABELA 2: ŠTEVILO PREVZEMOV MATERIALA IN BLAGA SKOZI LETA ................................................. 42

TABELA 3: SKUPNI ČAS PREVZEMOV MATERIALA IN BLAGA PO LETIH ............................................... 42

TABELA 4: ČASOVNI PRIKAZ PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV ................ 43

TABELA 5: ŠTEVILO PREVZEMOV ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV SKOZI LETA ................................... 44

TABELA 6: SKUPNI ČAS PREVZEMOV ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV PO LETIH ................................. 44

TABELA 7: ČASOVNI PRIKAZ IZDAJE MATERIALA, BLAGA, ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV ................... 46

TABELA 8: ŠTEVILO IZDAJ MATERIALA, BLAGA, ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV SKOZI LETA ................. 47


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval XI

TABELA 9: SKUPNI ČAS IZDAJ MATERIALA, BLAGA, ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV PO LETIH ............... 47

TABELA 10: SKUPNI STROŠKI INVESTICIJE .................................................................................. 59

TABELA 11: PRENOVA PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA MATERIALA IN BLAGA ...................................... 60

TABELA 12: PRIMERJAVA PORABE ČASA PRED IN PO PRENOVI PREVZEMA ......................................... 60

TABELA 13: PRENOVA PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV ....................... 61


TABELA 15: PRENOVA IZDAJE MATERIALA, BLAGA, ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV .......................... 62

TABELA 16: PRIMERJAVA PORABE ČASA PRED IN PO PRENOVI IZDAJE .............................................. 62

TABELA 17: SKUPNI PRIHRANKI............................................................................................... 63

TABELA 18: PRENOVA PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA MATERIALA IN BLAGA ...................................... 66


TABELA 20: PRENOVA PREVZEMA IN USKLADIŠČENJA ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV ....................... 67


TABELA 22: PRENOVLJENA IZDAJA MATERIALA, BLAGA, ČETRTIZDELKOV IN POLIZDELKOV .................... 67

TABELA 23: PRIMERJAVA PORABE ČASA PRED IN PO PRENOVI IZDAJE .............................................. 68

TABELA 24: SKUPNI PRIHRANKI............................................................................................... 69


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval XII

Seznam okrajšav

CE Conformité Européene

EAN European Article Association

ERP Enterprise resource planning

GS1 Global Standards One

PIS Poslovni informacijski sistem

UCC Uniform Code Councill

UPC Universal Product Code

WMS Warehouse Management System


Kaja Krašovec: Vpeljava črtne kode v podjetju Koval 1

Uvod

Zaradi nenehnega teženja k znižanju stroškov poslovanja, prilagajanja kupcem in

ohranjanja stika s konkurenco so se podjetja primorana nenehno posodabljati in

prilagajati okolju. Za znižanje stroškov poslovanja se podjetja lotevajo prenov delovnih

procesov in posodobitev informacijskih sistemov, s katerimi poslujejo, ob tem pa se

odločajo za vpeljavo novih tehnologij, ki lahko zmanjšajo možnosti za nastanek različnih

napak, ki vodijo v povečanje stroškov. Ena izmed tehnologij, ki je med podjetji zelo

razširjena in omogoča bolj optimalno poslovanje, je tudi črtna koda. Za vpeljavo črtne

kode, ki omogoča samodejno identifikacijo in lažji in boljši nadzor ter sledenje zalogam,

se tako odloča vse več podjetij.

Vsako podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov, za nemoteno delo potrebuje

določeno količino zaloge. Ažurni podatki o količini materiala in polizdelkov, ki so na

zalogi, pa so pri poslovanju podjetij ključnega pomena, saj so zaloge po navadi

minimalne zaradi stroškov, ki jih le te prinašajo.

Podjetje Koval, ki za potrebe lastne proizvodnje skladišči material, blago ter polizdelke

se pri skladiščenju srečuje z nekaj problemi. Zaradi neustrezno označenih odlagalnih

mest v skladišču prihaja do iskanja materiala in izgube časa. Zaradi človeških napak pri

ročnem vnašanju prevzemov in izdaj pa prihaja do razlik med predvideno in dejansko

količino zalog. Vse to vodi v občasne dolge izdelovalne cikle v podjetju.

Z odpravo problemov bi podjetje prihranilo čas, ki ga izgubi zaradi iskanja izdelkov. Poleg

tega pa bi se zmanjšali dodatni stroški poslovanja, ki nastanejo zaradi manka ali viška

zalog in človeških napak pri ročnem vnašanju prevzemov in izdaj v informacijski sistem.

Opis problema

Glavni problem, s katerim se srečuje podjetje Koval, so torej občasni dolgi izdelovalni

cikli, ki nastanejo zaradi iskanja materiala ter neažurnih zalog pomanjkanja materiala.



Stanje zalog še namreč še vedno posodablja z ročnim vnašanjem prevzemov in porabe

materiala in polizdelkov v program, pri čemer prihaja do raznih odstopanj. Ta nastanejo

zaradi vnosov nepravilnih oziroma neustreznih količin, pomanjkanja komunikacije med

zaposlenim, ki je odgovoren za skladiščenje, in zaposlenim, ki skrbi za vpis prevzemov in

izdaj v program, ter zaradi drugih človeških napak. Poraba se beleži v poslovno-

informacijskem sistemu, na delovni nalog, ki proizvodnji narekuje določeno delo, pa je

treba zapisati datum opravljene porabe oziroma izdaje materiala, polizdelkov in

četrtizdelkov iz skladišča. Polizdelek je nedokončan, vmesni izdelek, ki ga podjetje

uporabi za izdelavo končnega izdelka. Četrtizdelek pa je prav tako nedokončan izdelek,

ampak se ta uporabi za izdelavo polizdelka. Pri izdaji materiala, polizdelkov in

četrtizdelkov iz skladišča se večkrat zgodi, da je poraba že zapisana, čeprav ta še ni bila

opravljena. Vse to vodi do nerealnih količin zalog.

Materiali, polizdelki in četrtizdelki, ki jih podjetje potrebuje za delo, nimajo točno

določene lokacije v skladišču, zaradi česar se ti odlagajo na različna mesta, kar vodi v

neurejenost, iskanje in prinaša večje časovne izgube ter s tem povezane stroške.

Določitev ciljev, namena in poti reševanja problema

Namen diplomske naloge je analizirati in predstaviti obstoječe stanje v podjetju Koval,

predstaviti teoretične osnove preučevanega področja in na podlagi preučitve stroškov

in učinkov, ki bi ob vpeljavi rešitve nastali, predlagati ustrezno rešitev.

Glavni cilj naloge je delno ali v celoti odpraviti v prejšnjem poglavju opisan problem.

Rešitev za predstavljene probleme bomo poskušali poiskati tako, da bomo najprej

preučili dejansko stanje v podjetju, kjer bomo definirali delovanje posameznih logističnih

podsistemov podjetja in natančneje predstavili proizvodno logistiko in s tem tudi

skladišče in skladiščno poslovanje. Nato bomo v sklopu kritične analize analizirali

obstoječe stanje in definirali glavne razloge za nastanek predstavljenega problema. Na

podlagi tega bomo podali predloge za rešitev, nato pa primerjali učinke ter stroške in se

tako odločili o ustreznejši rešitvi.



Predstavitev podjetja

Podjetje Koval se nahaja v Loki pri Žusmu, v naselju občine Šentjur. Loka je razloženo

naselje z osmimi zaselki, ki leži na nadmorski višini 246,5 m, ob stičišču cest proti

Šentjurju in proti Podčetrtku in ima okoli 500 prebivalcev. V začetku 19. stoletja je bila

na mestu podjetja Koval postavljena glažuta, ki je bila kasneje spremenjena v kopitarno,

včasih pa je v neposredni bližini podjetja deloval tudi mlin. Pred odprtjem podjetja Koval

je v obstoječih prostorih obratoval manjši kemični obrat celjskega podjetja Aero, od

zaprtja dalje pa ima tem mestu svoje prostore podjetje Koval. Poleg podjetja pa ima Loka

pri Žusmu tudi gostišče, gasilski dom, trgovino, cerkev sv. Leopolda ter šolo z vrtcem in

telovadnico. Danes se kraj lepo razvija, skrbi za turistično prepoznavnost, ustvarili pa so

si tudi svoj grb, zastavo in himno. Najpomembnejšo dejavnost v naselju pa seveda

predstavlja podjetje Koval, ki zaposluje kar nekaj krajanov (»Zgodovina« [KS Loka pri

Žusmu], b. d.).

Osnovna dejavnost preučevanega podjetja, podjetja Koval, je izdelava medicinske

opreme in pripomočkov za rehabilitacijo in nego, kamor spadajo pregledne in

terapevtske mize, vozički za tuširanje, vozički za pomoč pri hoji ter negovalne in bolniške

postelje. Omenjeni izdelki so na voljo v več izvedbah, ki se med sabo razlikujejo po

nosilnosti, nastavljivosti, dimenzijah in uporabljenem materialu (»Profil podjetja«

[Koval], b. d.).

Predpostavke in omejitve dela

Predpostavljamo, da bomo skozi nalogo lahko podali predloge rešitev za predstavljen

problem in tako pripomogli k učinkovitejšem delovanju podjetja z vidika logistike ter da

bomo pridobili dovolj podatkov za pripravo diplomske naloge. Poleg naštetega pa

predpostavljamo tudi, da je za dolgoročno uspešnost podjetij potrebno nenehno

prilagajanje spremembam na trgu in željam kupcev.



Glavne omejitve pri pripravi diplomskega dela nam predstavljajo težje dostopni in zaupni

podatki. Pri izdelavi naloge in predlogu rešitve pa bo treba upoštevati tudi finančne

omejitve podjetja, kar bo predstavljalo omejitev pri predlogu končne rešitve.

Metode dela

Pri pripravi diplomske naloge bomo uporabili metodo opazovanja, s katero bomo zbrali

potrebne podatke o dejanskem stanju in o podjetju samem. S pomočjo metode

kompilacije bomo iz različnih spletnih in knjižnih virov zapisali teoretični del naloge. Z

metodo sinteze bomo posamezna teoretična mišljenja različnih virov združili v celoto.

Uporabili bomo tudi metodo analize, s katero bomo preučili sedanje stanje v podjetju

ter glavne vzroke za nastanek omenjenih problemov. Med izdelavo diplomskega dela

bomo uporabili tudi primerjalno metodo, s pomočjo katere bomo izbrali ustreznejšo

rešitev in primerjali učinke. Na koncu pa bomo na podlagi opažanj, predstavljenih

dejstev in končnih spoznanj s pomočjo induktivne in deduktivne metode oblikovali še

sklep.



1 Teoretične osnove

V tem poglavju bomo predstavili teoretično plat naloge. Predstavili bomo logistične

podsisteme proizvodnih podjetij, v sklopu proizvodne logistike pa nekoliko natančneje

predstavili tudi skladiščenje, skladiščne procese in informacijsko podporo skladiščnim

procesom. Predstavili pa bomo tudi črtno kodo, vrste črtnih kod, postopek vpeljave le-

te v podjetju in vse prednosti, ki jih uporaba črtne kode prinaša.

1.1 Logistični podsistemi proizvodnih podjetij

V sklopu logističnih podsistemov proizvodnih podjetij so predstavljene nabavna,

proizvodna, distribucijska in poprodajna logistika ter njihove glavne naloge. Predstavili

smo jih zaradi lažjega razumevanja poslovanja ter poteka logistike v proizvodnih

podjetjih. Na podlagi tega bomo lažje predstavili dejansko stanje podjetja in nato

pripravili kritično analizo.

1.1.1 Nabavna logistika

Glavna naloga nabavne logistike je oskrbovanje podjetja z blagom in storitvami, ki

podjetju omogočajo nemoteno proizvodnjo, oziroma izvajanje storitev, podrobneje pa

oskrbovanje podjetja zajema ugotavljanje in določanje nabavnih potreb, naročanje

blaga pri dobaviteljih, transport, kontrolo kakovosti ter skladiščenje blaga v vhodnem

skladišču (»Logistika« [iMatring], b. d.).

Nabavna logistika ozko sodeluje s proizvodnjo in z nabavno službo. V sklopu nabavne

logistike je treba odločati, kaj in kje kupovati, pri tem pa je pomembno poznavanje

nabavnega trga na lokalni, regionalni in tudi globalni ravni. Med pomembne aktivnosti

nabavne logistike štejemo tudi zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov in storitev

ter politiko naročanja, ki zajema odločanje glede skladiščenja, zalog in dobav. Kakovost

vhodnih materialov in storitev se zagotavlja z ustreznim managementom kakovosti, ki

zajema redno kontrolo in druge preventivne postopke (»Logistika« [iMatring], b. d.).



1.1.2 Proizvodna logistika

Proizvodna logistika zajema naloge, kot so načrtovanje in upravljanje proizvodnje,

razporeditev opreme in strojev, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, notranji

transport, skladiščna logistika v podjetju, komisioniranje in uskladiščenje končnih

proizvodov v izhodna skladišča. Proizvodna logistika obvladuje vse logistične naloge

znotraj podjetja, saj skrbi za optimalen pretok surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov

in storitev skozi celotni proizvodni proces od vhodnega pa do izhodnega skladišča.

Sodeluje z načrtovanjem proizvodnje in se prilagaja spremembam, ki jih narekuje

proizvodnja in tudi kupci. Pomembni elementi notranje logistike so pretočni časi,

logistični stroški in pravočasno reševanje konfliktov med različnimi zahtevami

(»Logistika« [iMatring], b. d.).

Proizvodna logistika skrbi za vso premeščanje in vmesna skladiščenja materiala v

podjetju, poleg tega pa skrbi, da izvajanje nalog oziroma posla znotraj podjetja poteka

optimalno. Ključnega pomena je, da ima podjetje na voljo ustrezne kapacitete za

skladiščenje materialov, polizdelkov in končnih izdelkov, pri čemer ima veliko vlogo

lokacija skladišča in opremljenost le-tega (»Notranja logistika je lažja s kvalitetnim

skladiščenjem« [Obl'č], b. d.).

1.1.2.1 Skladiščenje

Skladiščenje je kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih in omogoča ustrezno

delovanje številnih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja

nemoteno oskrbo ob predvidenem oziroma planiranem času. Velik del zalog nastane

zaradi slučajnih sprememb, ki jih pričakujemo, ampak jih ne moremo natančno

predvideti. Skladiščenje je namenjeno izravnavi časovnih razlik med proizvodnjo in

porabo različnih dobrin. Drugi vzroki za potrebe po skladiščenju pa so oddaljenost med

krajem proizvodnje in potrošnje, različni trgovski in finančni pogoji ter potreba po

varnosti oskrbe (Kaltnekar, 1993).



1.1.2.2 Vrste skladišč

Skladišča razlikujemo glede na (Kaltnekar, 1993):

• način gradnje skladišča (odprta skladišča, pokrita skladišča, zaprta skladišča);

• velikost in težo materiala, ki ga skladiščimo (skladišča za težko in voluminozno blago,

skladišča drobnega materiala);

• obliko materiala (skladišča sipkega materiala, skladišča kosovnega materiala);

• funkcionalnost (skladišča nabavljenega materiala, medfazna skladišča, pripravljalna

skladišča, skladišča gotovih izdelkov, posebna skladišča);

• stopnjo centralizacije (glavna ali centralna skladišča, pomožna skladišča);

• način evidentiranja prevzema in izdaje blaga (odprta skladišča, zaprta skladišča);

• sistem izdajanja materiala.

1.1.2.3 Skladiščna oprema

Urejenost in preglednost skladišča je mogoče zagotoviti s pravilno izbiro skladiščne

opreme, ki mora biti del logističnega procesa podjetja. Izbira skladiščne opreme pa je

odvisna od vrste, količine in obrata skladiščnega blaga, velikosti skladiščnega prostora,

poteka transportnih poti in tudi drugih dejavnikov (Rak, 2011).

Notranjo opremo skladišč lahko v osnovi razdelimo v dve skupini, in sicer v stabilno in

mobilno opremo. K stabilni skladiščni opremi uvrščamo razne regalne in polične sisteme

za skladiščenje blaga, k mobilni opremi pa sredstva za manipuliranje s skladiščnimi

enotami, kot so različne vrste vozičkov in viličarjev in ostala oprema za ročno ali motorno

manipuliranje z blagom. Na izbiro notranje skladiščne opreme vplivajo dejavniki

oskrbovalne verige (hitrost in pogostost manipulacij, teža in velikost blaga, pakiranje,

način prejema in izdaje oziroma izskladiščenja blaga itd.) in ekonomski dejavniki (stroški

plače in nadur, stroški prostora, kapital, število delovnih dni na leto) (Poljanec, 2011).

1.1.2.4 Skladiščni procesi



Temeljni skladiščni procesi so prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga.

Za čim hitrejši pretok materiala in blaga skozi skladišče je pomembno, da so ti procesi

čim bolj usklajeni in povezani. Urejeni morajo biti tako, da je manipulacij in premeščanj

materiala in blaga čim manj.

Prevzem blaga

Prevzem blaga je začetni proces, pri katerem blago prihaja v skladišče z zunanjim ali z

notranjim transportom. Osebe, ki so zaposlene za skladiščenje, po prihodu blaga v

skladišče najprej poskrbijo za razkladanje blaga. Pred tem je treba natančno preveriti

kakovost in količino blaga ter dokumente, ki spremljajo blago. Prevzem blaga se izvede

na podlagi prevzemnice, povratnice, interne dobavnice ali komisijskega zapisnika. Pri

razkladanju je treba paziti, da ne pride do poškodb blaga, prispelo blago pa nato

odlagamo na prostor oz. cono za prevzem (Rak, 2011).

Uskladiščenje blaga

Uskladiščenje blaga je naslednji pomemben proces skladiščnega poslovanja. Zelo

pomembni so pravilna namestitev blaga, varovanje blaga ter zagotavljanje kakovostne

in količinske neoporečnosti shranjenega blaga, saj se s tem preprečijo blagovne izgube.

Način uskladiščenja blaga je odvisen od vrste blaga, tehnološke karakteristike blaga in

prostorskih kapacitet skladišča. Pri uskladiščenju se je treba izogibati prenatrpanosti

skladišč, preglednost skladiščenja pa lahko zagotovimo tako, da blago v skladišču

uredimo po skupinah in za vsako vrsto blaga določimo svoje mesto. Poznamo več

strategij uskladiščenja blaga, izbira strategije pa je odvisna od vrste skladišča (Rak, 2011).

Komisioniranje

Tudi komisioniranje je skladiščni proces in zajema vse operacije, ki so potrebne za

oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi prejetih naročil. Za učinkovito komisioniranje

je treba oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij v skladišču. Glavni

namen komisioniranja je minimiziranje časa, ki je potreben za oblikovanje posamezne



pošiljke in pomoč pri optimizaciji skladiščnega poslovanja. Način komisioniranja pa je

odvisen od zasnove skladišča in postavitve opreme (»Komisioniranje« [Vizija], b. d.).

Odprema blaga

Odprema je naslednji proces za procesom komisioniranja in je zaključni proces, pri

katerem se pripravljeni komisioni naložijo na prevozno sredstvo in se dostavijo kupcu.

Pri nalaganju blaga je pomemben vrstni red nalaganja, težje blago mora biti naloženo

spodaj, transportno vozilo pa mora biti po celotni ploskvi enakomerno obteženo. Poleg

tega je treba upoštevati oznake na embalaži in paziti, da vozilo ni preobremenjeno. Blago

je mogoče izdati samo na podlagi izdajnice, dobavnice, medskladiščnice ali druge

ustrezne dokumentacije. Lokacija prostora za odpravo blaga pa je odvisna od sistema

pretoka blaga v skladišču (Rak, 2011).

1.1.2.5 Informacijska podpora skladiščnim procesov

Učinkovito upravljanje skladišča je danes eden izmed ključnih elementov uspeha celotne

logistične verige in ne nazadnje celotnega podjetja. Uvedba ustreznega sistema

sledljivosti lahko bistveno pripomore k večji konkurenčnosti in učinkovitosti skladiščnih

in tudi drugih logističnih procesov. Prav zato si sodobno skladišče težko predstavljamo

brez informacijske podpore, ki zagotavlja:

• učinkovito izrabo skladiščnih prostorov;

• hitro, učinkovito in zanesljivo upravljanje potrebnih podatkov;

• hitrejši pretok blaga in podatkov z manj motnjami;

• optimalno gibanje transportnih sredstev v skladiščnih prostorih;

• optimalen odzivni čas;

• učinkovito skladiščno poslovanje;

• stalen nadzor in enostavnejše spremljanje skladiščnih zalog;

• prihranek časa;

• optimizacijo stroškov skladiščenja in transporta itd. (»Sledljivost v logistiki« [EMA],

b. d.).



Informacijska podpora skladiščnih procesov v sodelovanju s poslovno-informacijskim

sistemom podjetja skrbi za zanesljive in pravočasne informacije o blagu v skladišču.

Informacijski sistem predstavlja sistem, katerega glavni namen je zbiranje, hranjenje,

obdelovanje in posredovanje podatkov. Poslovni informacijski sistem (v nadaljevanju

PIS), ki se pogosto imenuje tudi Enterprise Resource Planning (v nadaljevanju ERP),

predstavlja programske rešitve za celovito vodenje podjetja in njegovih razpoložljivih

kapacitet. Ker pa poslovni informacijski sistemi težko učinkovito pokrijejo vse procese

posameznega podjetja, so večkrat potrebne rešitve, ki upravljajo procese na specifičnih

področjih. Za vodenje skladiščnih procesov in nudenje ustrezne informacijske podpore

le tem se uporablja sistem za vodenje skladišč, angleško Warehouse Management

System. Ta sistem informacijsko podpira prevzem izdelkov v skladišče, izbiro mesta

skladiščenja, komisioniranje, izdajo izdelkov iz skladišča ter kontrolo in odpremo (Rak,

2011).

1.1.3 Distribucijska logistika

Distribucijska logistika skrbi, da končni izdelki ali storitve pridejo do uporabnikov

oziroma kupcev, pri tem pa je treba poskrbeti, da se to zgodi pravočasno in da kupec

dobi dogovorjeno količino izdelkov na dogovorjeni kraj. Distribucijska logistika sodeluje

s prodajo in skrbi, da so končni izdelki in storitve dobavljene s čim nižjimi stroški na čim

bolj optimalen način (»Notranja logistika je lažja s kvalitetnim skladiščenjem« [Obl'č], b.

d.).

Naloge distribucijske logistike so načrtovanje distribucije proizvodov, planiranje voznih

redov in transportnih sredstev, skladiščenje gotovih proizvodov, embaliranje,

manipulacije s proizvodi, dostava končnih izdelkov in rezervnih delov kupcu

(»Distribucijska logistika« [Markotk18], b. d.).

Proizvajalec se glede na zahteve odjemalcev prilagaja z dobavnim časom,

pripravljenostjo in zanesljivostjo. Dobavni čas pa je odvisen od časa, v katerem naročilo

prispe od kupca do proizvajalca, časa obdelave prejetega naročila, komisioniranja,

natovarjanja na transportno sredstvo in transporta do kupca. Proizvajalec večinoma ne



dobavlja blaga neposredno do končnega kupca, ampak to poteka preko trgovcev na

debelo, trgovcev na drobno in različnih zastopnikov in posrednikov (Križman & Križman,

2008).

1.1.4 Poprodajna logistika

Poprodajna logistika pridobiva čedalje večjo pozornost podjetij in zajema vse dejavnosti

in morebitne servise, ki so potrebni po prodaji določenega izdelka. Podjetja skušajo z

zagotavljanjem servisnih storitev in logistike rezervnih delov pridobiti čim več strank

(»Logistika« [iMatring], b. d.).

Nekateri avtorji v poprodajno logistiko uvrščajo tudi razbremenilno logistiko (skrb za

vračanje odpadkov). Razbremenilna logistika vključuje vse aktivnosti, ki se nanašajo na

okolju prijazno uporabo izdelkov, recikliranje in odstranitev odpadkov. Pri vsakem

proizvodnem procesu namreč nastanejo odpadki, kamor uvrščamo ves izmet ter ostanke

materiala in embalaže (Grace, 2006).

1.2 Črtna koda

Črtna koda je grafična oblika zapisa enotne številke artikla na embalaži artikla in

omogoča enostaven, hiter in zanesljiv prenos podatkov o artiklu v računalniško opremo

podjetja. Posamezna črtna koda je sestavljena iz več vzporednih temnih črt in svetlih

presledkov različnih širin, s kombiniranjem teh črt in presledkov pa zapisujemo želene

podatke. Sprva se je črtna koda uporabljala v maloprodaji, z leti pa so z razvojem

različnih standardov črtnih kod omogočili razširitev uporabe na druga področja in jo

lahko srečujemo tudi v logistiki in transportu, proizvodnji, zdravstvu, šolstvu, kulturi,

turizmu, v vladi in javni upravi. Dandanes je v uporabi veliko načinov za zapis črtnih kod;

primer črtne kode pa lahko vidimo na sliki 1 (Herynek & Pivec, 2010).



Slika 1: Črtna koda

Vir: »Črtna koda praznuje 60 let« [Monitor], 14. 10. 2009

Črtna koda omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov z embalaže in etiket ter s

tem odpravlja možnost nastanka človeških napak, zato lahko trdimo, da se z uporabo

črtne kode poveča učinkovitost dela (»Kaj je črtna koda« [Leoss], b. d.).

1.2.1 Zgodovina črtne kode

Leta 1949 sta izumitelja Norman Woodland in Bernard Silver patentirala osnovno idejo

današnje črtne kode. Ta ideja je pripeljala do uvedbe sistema Universal Product Code (v

nadaljevanju UPC), ko so leta 1973 v Združenih državah Amerike z 12-mestno numerično

črtno kodo začeli označevati izdelke v trgovinah. Sistem je deloval pod okriljem

organizacije Uniform Code Councill (v nadaljevanju UCC) in je omogočal dodeljevanje

enotnih kod in zapis teh črtnih kod za posamezne izdelke. Nekaj let kasneje so podoben

sistem začeti uporabljati tudi v Evropi, v okviru organizacije European Article Associaton

(v nadaljevanju EAN). Ti so 12-mestne številke sistema UPC razširili na 13 mest, kar je

preprečevalo podvajanje kod. Čez čas pa sta se organizaciji UCC in EAN povezali in

prevzeli skupno ime EAN-UCC (»Črtna koda praznuje 60 let« [Monitor], b.d.).

Leta 2005 se je organizacija preimenovala v Global Standards One (v nadaljevanju GS1)

in ima danes več kot milijon članov v 145 državah. Sistem GS1 je zbir standardov, ki

omogočajo in zagotavljajo učinkovito upravljanje oskrbovalne verige z enotnim

označevanjem proizvodov in storitev, transportnih enot ter lokacij. Osnovo sistema

predstavlja unikatna identifikacijska številka, s pomočjo katere pospešujemo procese

elektronske trgovine in sledenja. Posamezna identifikacijska številka se zaradi

avtomatskega zajema podatkov zapiše v obliki črtne kode, vsi potrebni podatki pa so



zapisani v podatkovni bazi, ki s pomočjo računalniške izmenjave podatkov omogoča

hitrejšo in zanesljivejšo izmenjavo podatkov med podjetji oziroma poslovnimi partnerji

(»Kaj je črtna koda« [Leoss], b. d.).

1.2.2 Vrste črtnih kod

Črtne kode v osnovi delimo na enodimenzionalne ali linearne in dvodimenzionalne ali

sestavljene. Te se med seboj razlikujejo glede na:

• količino podatkov,

• velikost oziroma površino,

• način zajema podatkov (»Črtna koda: Tipi« [Leoss], b. d.).

Sestavljene črtne kode v primerjavi z linearnimi omogočajo zajem večje količine

podatkov, imajo manjšo površino, zajem podatkov pa je ob uporabi temu primernih

zmogljivejših čitalnikov hitrejši (»Črtna koda: Tipi« [Leoss], b. d.).

Pri izbiri ustrezne simbologije črtnih kod si lahko pomagamo z diagramom na sliki 2.



Slika 2: Diagram za pomoč pri izbiri simbologije črtne kode

Vir: »Uporabniški priročnik« [GS1], b. d.

Sistem GS1 razlikuje štiri osnovne simbologije enodimenzionalnih črtnih kod:

• simbol EAN/UPC, kamor spadajo tudi EAN-8, EAN-13, UPC-A, UPC-E;

• simbol ITF-14;

• simbol GS1 DataBar;

• simbol GS1-128 (»Avtomatski zajem podatkov« [GS1], b. d.).



Dvodimenzionalne oziroma sestavljene črtne kode sistema GS1:

• GS1 DataMatrix;

• GS1 Quick Response code (v nadaljevanju QR code) (»Avtomatski zajem podatkov«

[GS1], b. d.).

Poznavanje posameznih vrst in značilnosti črtnih kod je pomembno predvsem pri izbiri

ustrezne črtne kode za izdelek oziroma enoto, ki jo je potrebno označiti. Črtne kode se

namreč razlikujejo in so namenjene označevanju različnih stvari.

1.2.2.1 Osnovne vrste linearnih črtnih kod

V nadaljevanju so predstavljene osnovne vrste enodimenzionalnih črtnih kod, ki se

uporabljajo za označevanje izdelkov v maloprodaji, enot pakiranja, transportnih,

logističnih in drugih enot.

Simbol EAN/UPC

Simboli EAN/UPC, kamor prištevamo EAN-8, EAN-13, UPC-A, UPC-E, so najbolj

uveljavljeni nosilci podatkov v oskrbovalnih verigah in so predvideni za večsmerno

branje. Najbolj uporabljen simbol v sistemu GS1 je EAN-13, ki je primeren za večino

izdelkov v maloprodaji (»Priročnik za črtno kodiranje« [GS1], b. d.).

Koda EAN-13, primer katere lahko vidimo na Sliki 3, je namenjena označevanju artiklov

in proizvodov in točno določa državo in podjetje nastanka. Prvi trije znaki določajo

državo, za slovenske proizvajalce so to števila 383, naslednjih pet znakov definira

proizvajalca artikla, zadnje štiri znake pa izbere proizvajalec, saj ti predstavljajo številko

artikla. Na koncu sledi še kontrolna številka, ki preprečuje napačno razpoznavanje kode

(»Tipi industrijskih črtnih kod« [EMA], b. d.).



Slika 3: Koda EAN-13

Vir: »Družina simbologij EAN/UPC« [GS1], b. d.

Simbol ITF-14

Simbologija ITF-14 se uporablja za označevanje večjih enot pakiranja, kot so razne škatle.

Zaradi velikosti in robustnosti simbologije je ta primerna za tiskanje neposredno na

transportno enoto. Kodo lahko prepoznamo s pomočjo črte, ki obkroža celoten simbol

in je namenjena lažjemu odčitavanju le-te. Slika 4 prikazuje kodo ITF-14 (»Priročnik za

črtno kodiranje« [GS1], b. d.).

Slika 4: Koda ITF-14

Vir: »Priročnik za črtno kodiranje« [GS1], b. d.

Simbol GS1 DataBar

Simbologija GS1 DataBar se uporablja pri označevanju manjših in maloprodajnih

izdelkov, kjer se poleg osnovnih podatkov potrebujejo tudi dodatni podatki, kot so

serijska številka, rok uporabe in številka serije. GS1 DataBar vsebuje sedem različnih

tipov simbolov, izbor simbola pa je odvisen od okolja skeniranja, vrste označenega

izdelka, potrebe po kodiranju podatkov in velikosti razpoložljivega prostora za črtno

kodo. Primer kode GS1 DataBar je prikazan na naslednji sliki, sliki 5 (»GS1 DataBar«

[GS1], b. d.).



Slika 5: Koda GS1 DataBar

Vir: »GS1 DataBar« [GS1], b. d.

Simbol GS1-128

Simbologija GS1-128 (slika 6) omogoča visoko gostoto kodnih informacij z združevanjem

podatkov v en kodni simbol. Uporablja se pri označevanju enot v transportu, logistiki in

zdravstvenem sektorju, kadar je potrebno poleg osnovnih podatkov zapisati še dodatne.

Simbologija omogoča racionalizacijo pri skeniranju, velikost posameznih kod pa je

odvisna od količine želenih dodatnih podatkov (»Simbologija GS1-128« [GS1], b. d.).

Slika 6: Koda GS1-128

Vir: »Simbologija GS1-128« [GS1], b. d.

1.2.2.2 Osnovne vrste sestavljenih črtnih kod

Sistem GS1 pozna dve vrsti dvodimenzionalnih ali sestavljenih črtnih kod, in sicer

DataMatrix in QR-kodo, ki omogočata zapis večje količine podatkov na manjšo površino.

Natančneje sta predstavljeni v nadaljevanju.

GS1 DataMatrix

Simbologija GS1 DataMatrix omogoča kodiranje velikega števila podatkov na majhen

prostor in se lahko uporablja za neposredno označevanje artiklov, sestavnih delov ali



sklopov. Koda se s pomočjo laserja ali z jedkanjem vgravira na površino neke enote in se

lahko uporablja tudi v zelo neugodnih razmerah delovanja, kjer običajnih črtnih kod ni

mogoče uporabljati. Simbol GS1 DataMatrix (slika 7) pridobiva pomen v zdravstvu,

njegova uporaba pa zakonsko določena v mnogih državah (»2D simbologija« [GS1], b.

d.).

Slika 7: Koda GS-1 DataMatrix

Vir: »Tipi industrijskih črtnih kod« [EMA], b.d

GS1 QR-code

QR-koda (slika 8) je dvodimenzionalna koda, ki omogoča hitro branje velike količine

podatkov. Le-to je namreč do 20-krat hitrejše od branja ostalih dvodimenzionalnih kod.

Ena izmed glavnih značilnosti kode je tudi večsmerno branje, kar pomeni, da lahko kodo

odčitamo ne glede na smer, v katero je ta obrnjena (»Dvodimenzionalna QR koda«

[Leoss], b. d.).

Slika 8: Koda QR GS1

Vir: »2D simbologija« [GS1], b. d.

1.2.3 Čitalci črtnih kod

Črtno kodo, ki vsebuje kodiran zapis podatkov, lahko preberemo s pomočjo čitalca črtnih

kod, ki je sestavljen iz optičnega senzorja in dekoderja. Vsak čitalec črtnih kod ima



vgrajen program, ki črte in presledke, ki se nahajajo na črtni kodi pretvarja v številke s

pomočjo katerih le ta nato prebere vsebovane podatke (»Čitalec črtnih kod« [EMA], b.

d.).

Izbira čitalca črtne kode je odvisna od okolja, v katerem bo ta deloval, in tehničnih

specifikacij posameznega čitalca.

Glede na namen uporabe lahko čitalce razdelimo na:

• ročne;

• pultne;

• režne;

• industrijske;

• vgradne (Poljanec, 2011).

Ročni čitalci

Ročni čitalci (slika 9) se najpogosteje uporabljajo v veleprodaji in maloprodaji. Najdemo

jih v raznih specializiranih trgovinah, lekarnah, knjižnicah, na poštah, bencinskih servisih

in v logističnih centrih. Tovrstne čitalce se lahko uporablja ročno, lahko pa jih pritrdimo

na stojalo. Nekateri modeli imajo tudi funkcijo selektivnega skeniranja črtnih kod, ki je

zelo uporabna pri obdelavi podatkov, kjer je veliko različnih črtnih kod zapisanih zelo

skupaj (Poljanec, 2011).



Slika 9: Ročni čitalec črtne kode

Vir: »Honeywell Voyager 1250g« [Leoss], b. d.

Pultni čitalci

Ohišje pultnih čitalcev je kovinsko in se navadno vgradi v prodajni pult na blagajni.

Omogočajo hitro in zanesljivo branje vseh vrst črtnih kod. Nekateri modeli imajo funkcijo

selektivnega branja črtnih kod in jih lahko nastavimo za branje samo želenih črtnih kod.

Poleg tega pa imajo nekateri modeli možnost vgraditve kamere, ki omogoča odčitavanje

dvodimenzionalnih črtnih kod. Slika 10 predstavlja pultni čitalec (Poljanec, 2011).

Slika 10: Pultni čitalec črtne kode

Vir: »Honeywell Orbit 7120« [Leoss], b. d.



Režni čitalci

Režne čitalce (slika 11) se najpogosteje uporablja pri beleženju delovnega časa delavcev

in kontroli dostopa, njihova odpornost na vlago, prah in vodo pa omogoča uporabo tudi

na zelo neugodnih delovnih pogojih. Nekateri modeli režnih čitalcev imajo možnost

branja magnetnih zapisov (Poljanec, 2011).

Slika 11: Režni čitalec črtne kode

Vir: »MR-2000 Čitalnik magnetnih kartic« [Posiflex], b. d.

Industrijski čitalci

Glavna značilnost industrijskih čitalcev črtnih kod (slika 12) je njihova odpornost na

vlago, prah, vodo, mraz in vročino. Poleg tega imajo možnost odčitavanja kode na večjih

razdaljah in lahko preberejo veliko podatkov. Prav tako omogočajo branje slabše

natisnjenih in celo poškodovanih kod. S pomočjo teh čitalcev lahko podjetja

avtomatizirajo industrijske procese, procese pakiranja in sortiranja in druge procese.

Industrijski čitalci omogočajo branje linearnih in sestavljenih kod (Poljanec, 2011).



Slika 12: Industrijski čitalec črtne kode

Vir: »Datalogic PowerScan Series« [Leoss], b. d.

Vgradni čitalci

Ti čitalci (slika 13) imajo možnost branja linearnih in sestavljenih črtnih kod, ki lahko

vsebujejo malo ali veliko podatkov. Namenjeni so vgradnji v bančne avtomate, blagajne,

avtomate za plačevanje parkirnine in v druge podobne avtomate, ki omogočajo

avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih linij (Poljanec, 2011).

Slika 13: Vgradni čitalec črtne kode

Vir: »Microscan MS-3« [Leoss], b. d.

Poleg čitalca črtnih kod pa za uporabo in delovanje sistema črtne kode potrebujemo tudi

tiskalnik, s pomočjo katerega lahko pripravimo različne nalepke s črtno kodo, ki jih nato

pritrdimo na artikle. Izbira tiskalnika črtne kode je odvisna od vrste črtne kode, ki jo



želimo tiskati, okolja, v katerem bo tiskalnik nameščen, in od tehničnih sposobnosti

posameznega tiskalnika. Poznavanje lastnosti in namena uporabe posameznih čitalcev

in tiskalnikov je pomembno predvsem kasneje pri izbiri oziroma vpeljavi črtne kode.

1.2.4 Vpeljava črtne kode v podjetju

Vodenje zalog je ključno za vsako podjetje, napake na tem področju pa vodijo v dodatne

stroške. Neustrezno upravljanje inventarja lahko privede do nižje prodaje, zmanjšanega

tržnega deleža, povečanih stroškov inventarja in celo do izgube strank. Z uvedbo

tehnologije črtne kode, ki je zanesljiva in učinkovita metoda upravljanja zalog, pa lahko

zmanjšamo možnost za nastanek teh napak.

Podjetja mnogokrat ne vedo, kako se lotiti vpeljave novega sistema, zato se temu

izogibajo, dokler v vpeljavo niso prisiljeni. Da vpeljava sistema ni preveč zamudna in

zahtevna, je treba pred začetkom pripraviti seznam vseh artiklov v skladišču s kratkim

opisom, dimenzijami in drugimi osnovnimi podatki, seznam pa lahko zajema tudi

podatke o ceni, dobavitelju, minimalno količino zalog itd. S tem podjetje zmanjša čas, ki

ga potrebuje za uvoz začetnih informacij pri uvajanju tehnologije črtne kode (»Why

warehouse management system buyers want barcode inventory management«

[Skuvalut], b.d.).

10 korakov za vpeljavo črtne kode:

• pridobitev unikatnega GS1 identifikacijskega ključa podjetja, ki predstavlja začetne

številke, ki so del črtne kode;

• izbira identifikacijskih številk za posamezne artikle, lokacije, logistične enote,

transportne enote itd.;

• izbira postopka tiskanja črtnih kod, pri čemer je treba določiti, ali bo črtna koda

vsebovala statične ali dinamične podatke;

• izbira oziroma določitev primarnega okolja skeniranja črtnih kod, kar je osnova za

izbiro vrste in velikosti črtne kode, postavitve in tudi kakovosti le-te;

• izbira vrste črtne kode;

• izbira velikosti črtne kode;



• oblikovanje besedila črtne kode, ki je natisnjeno pod kodo in omogoča branje

podatkov v primeru poškodbe ali slabe kakovosti črtne kode;

• izbira barve črtne kode;

• izbira oziroma določitev postavitve črtne kode, pri čemer je treba upoštevati način

pakiranja, saj lahko v nasprotnem primeru kodo poškodujemo ali jo zakrijemo in

postane neuporabna;

• izdelava načrta kakovosti črtne kode (»10 steps to barcode your product« [GS1], b.

d.).

Tovrstni koraki so pri podjetjih, ki se šele srečujejo z vpeljavo črtne kode, zelo dobrodošli,

saj jih usmerjajo in vodijo do uspešne vpeljave. Čeprav mnogi ponudniki sistemov črtnih

kod zagotavljajo celovite rešitve, ki zajemajo tehnologijo črtne kode, programsko

opremo in svetovanje, se v nekaterih podjetjih vpeljave lotevajo sami. Pri tem se

srečujejo z različnimi nepričakovanimi problemi, ki lahko povzročijo nastanek dodatnih,

nepotrebnih stroškov. Prav zato se je dobro držati določenih nasvetov, ki so nastali na

podlagi preteklih izkušenj in problemov drugih podjetij pri sami vpeljavi.

7 nasvetov za učinkovito vpeljavo tehnologije črtne kode:

• Izberite pravo rešitev za tiskanje črtne kode glede na potrebe podjetja. Zagotavljanje

kakovosti je ključnega pomena za tiskanje nalepk s črtno kodo. Pred začetkom

uporabe črtne kode je treba izbrati tak tiskalnik, ki lahko v celoti izpolnjuje zahteve

podjetja glede trajnosti, berljivosti in hitrosti tiskanja črtnih kod. Če hiter tiskalnik ne

proizvaja berljivih ali trajnih črtnih kod, ta ni ustrezen. Čeprav je hitrejši, bo na daljši

rok stroškovno manj učinkovit kot počasnejši tiskalnik, ki proizvaja boljšo kakovost

črtne kode. Izbrati je treba pravo rešitev za tiskanje in ne tiste z najnižjo ceno.

• Preverite specifikacije materiala za izdelavo nalepk črtne kode. Medtem ko so

materiali za nalepke lahko najcenejša komponenta celotnega sistema, so ti najbolj

dovzetni za spremembe v okolju. Ker so nekatere nalepke dlje časa izpostavljene

težjim razmeram v skladišču, se lahko razčlenijo ali poškodujejo in tako postanejo

neberljive. To vodi do morebitnega vnovičnega označevanja celotnega inventarja,

kar pa prinaša nove stroške in vzame dosti časa. Proizvajalci teh nalepk lahko

priskrbijo specifikacije o posameznem materialu in informacije o okoljskih omejitvah



nalepk. Izbira prave nalepke črtne kode lahko ima velik vpliv na končne stroške

vpeljave.

• Črtne kode pred začetkom uporabe preizkusite. Mnoga podjetja ob vpeljavi črtne

kode takoj začnejo z označevanjem svojih artiklov, ne da bi pred tem preverila

berljivost same črtne kode. Poleg testiranja nalepk je treba zagotoviti tudi ustreznost

vsebovanih podatkov. Čeprav bo to testiranje nekoliko podaljšalo začetno fazo

vpeljave, je le to koristno, saj se lahko s tem izognemo kasnejšim oviram in napakam

na črtnih kodah.

• Preverite vse možnosti podpore. Preučiti je treba vse možnosti podpore napravam,

ki se bodo pri uporabi črtnih kod potrebovale; to vključuje programsko opremo,

čitalce črnih kod, nalepke itd.

• Integracija sistema črtne kode z obstoječim informacijskim sistemom podjetja. Pri

vpeljavi sistema črtne kode je integracija sistema z obstoječim informacijskim

sistemom eden izmed največjih izzivov, saj ima večina podjetij že vzpostavljen

informacijski sistem. Ker je sistem črtne kode treba vključiti v obstoječi sistem, je po

navadi treba prenoviti fizično infrastrukturo in nadgraditi oziroma posodobiti

obstoječi informacijski sistem.

• Izberite ustreznega ponudnika tehnologije črtne kode. Treba je izbrati ponudnika, ki

bo nudil podporo pri vpeljavi in tudi kasneje pri izvajanju sistema črtne kode, skozi

celoten življenjski cikel. Zato je dobro izbrati uveljavljenega in poznanega ponudnika,

ki bo podporo in strokovno pomoč nudil tudi več let po vpeljavi. Včasih se namreč

zgodi, da družba, ki ponuja tehnologijo črtne kode, propade in posamezna podjetja

ostanejo brez potrebne podpore.

• Ostanite v stiku z razvojem tehnologije. Čeprav je tehnologija črtne kode na voljo že

več let, se mnogi proizvajalci in distributerji šele zdaj odločajo o vpeljavi le te v svoja

skladišča. Tehnologija hitro napreduje, zato je pomembno slediti novim trendom

črtnega kodiranja (»Seven important tips for implementin a barcode inventory

management system« [Sanco], b. d.).



1.2.5 Prednosti uporabe črtne kode

Tehnologija črtne kode omogoča večjo učinkovitost ob zmanjšanju stroškov ter

prihranku časa, poleg tega pa je stroškovno učinkovita in zanesljiva (»Top eight benefits

of barcodes« [Verified label], b. d.).

Prednosti, ki jih prinaša uporaba črtne kode:

• Črtna koda odpravlja možnost nastanka človeških napak. Pojav napak je pri ročnem

vnašanju podatkov znatno višji kot pri uporabi črtnih kod. Poleg tega pa je skeniranje

črtne kode hitro in zanesljivo ter traja manj časa kot ročni vnos podatkov.

• Pri vpeljavi črtne kode se za usposabljanje zaposlenih porabi manj časa. Za

obvladovanje ročnega čitalca črtnih kod je namreč potrebnih le nekaj minut, poleg

tega pa zaposlenim ni treba poznati celotnega inventarja, kar bistveno skrajša čas

samega usposabljanja.

• Oblikovanje in tisk črtnih kod je cenovno ugoden. Glede na uporabnost črtne kode,

je cena tiskanja kod nizka, cena nalepk pa je odvisna od uporabljenega materiala in

je prav tako ugodna.

• Črtne kode so izjemno vsestranske. Uporabijo se lahko za kakršnokoli zbiranje

podatkov. Poleg tega pa je črtne kode mogoče pritrditi na skoraj katerokoli površino

in se jih lahko uporabi za sledenje izdelkom, odhajajočim pošiljkam in celo opremi in

strojem.

• Nadzor zalog se izboljša. Ker črtne kode omogočajo natančno spremljanje inventarja,

lahko podjetja zmanjšajo količine zalog, kar posledično zmanjša stroške. Poleg tega

pa se lahko s črtno kodo označujejo tudi skladiščne lokacije, kar vodi do zmanjšanja

časa, ki je sicer potreben za iskanje posameznih artiklov v skladišču.

• Črtne kode zagotavljajo boljše podatke. Eno črtno kodo je mogoče uporabiti za

zbiranje najrazličnejših podatkov o zalogah in cenah, poleg tega pa lahko vsebujejo

tudi druge pomembne informacije.

• Podatki v črtni kodi so na voljo hitro. Tehnologija omogoča hiter zajem in pretok

široke palete podatkov, brez izgube časa.



• Črtne kode omogočajo lažje in boljše sprejemanje odločitev. Ker so podatki

pridobljeni hitro in natančno, je lažje sprejemati pomembnejše odločitve. Hitrejše in

lažje sprejemanje odločitev pa v končni fazi prihranita čas in denar.

• Črtna koda je cenovno ugodna in uporabniku prijazna in je nepogrešljivo orodje za

sledenje različnim podatkom. Končni rezultat celovitega sistema črtnih kod je

zmanjšanje stroškov (»Top eight benefits of barcodes« [Verified label], b. d.).

Pregled prednosti, ki jih prinaša uporaba črtne kode, je dobrodošel predvsem z vidika

lažjega odločanja posameznega podjetja glede vpeljave. S pomočjo prednosti je učinke

lažje oceniti in jih kasneje tudi ovrednotiti.



2 Podjetje Koval

Podjetje Koval posluje že več kot 20 let. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja

medicinske opreme in pripomočkov za rehabilitacijo in nego, v preteklosti pa so ponujali

tudi možnost izdelave toboganov ter vodnih igral. Medicinska oprema vključuje

pregledne in terapevtske mize ter vozičke za prhanje z električno ali hidravlično

nastavitvijo vzglavja, vozičke za pomoč pri hoji in negovalne ter bolniške postelje.

Podjetje ponuja več izvedb posameznih proizvodov, ki se med sabo razlikujejo po

nosilnosti, nastavljivosti, dimenzijah in uporabljenem materialu. Njihove izdelke, ki so

opremljeni s certifikati CE (Conformite Europeene), pa lahko zasledimo predvsem v

zdravstvenih domovih, domovih za starejše, bolnicah, rehabilitacijskih centrih in

zdraviliščih ter pri negi v domači oskrbi. Slike 14, 15, 16, 17 in 18 prikazujejo končne

produkte podjetja Koval (»Profil podjetja« [Koval], b. d.).

Slika 14: Voziček za pomoč pri hoji

Vir: »Vozički za transfer in pomoč pri hoji« [Koval], b. d.



Slika 15: Voziček za prhanje

Vir: »Vozički za tuširanje« [Koval], b. d.

Slika 16: Pregledna - terapevtska miza

Vir: »Pregledne-terapevtske mize« [Koval], b. d.



Slika 17: Negovalna postelja

Vir: »Negovalne postelje« [Koval], b. d.

Slika 18: Bolniška postelja

Vir: »Bolniške postelje« [Koval], b. d.

Trg podjetja je razširjen po večjem delu Evrope in vključuje vse večje evropske države,

kot so Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Švedska, Nizozemska, Danska in druge,

poleg tega pa želijo prodreti tudi na čezoceanske trge. Koval svoje izdelke prodaja preko

direktne prodaje, partnerjev in preko javnih razpisov (»Profil podjetja« [Koval], b. d.).

Kovalu pri prodaji po Evropi pomagajo distributerji, ki izdelke Kovala tržijo pod svojim

imenom. Distributerji namreč bolje poznajo pravilnike, zakone in zahteve posameznih

držav, za vsako državo podjetje po potrebi prilagodi tudi izdelke (barve, dimenzije).



Podjetje Koval svojo prepoznavnost širi z udeležbo na sejmih, kjer išče nove poslovne

partnerje, kupce in tudi distributerje. Eden izmed pomembnejših sejmov, ki se ga

udeležujejo, je medicinski sejem MEDICA v Düsseldorfu v Nemčiji.

Podjetje pa poleg omenjenih proizvodov ponuja tudi razne storitve, kot so

elektrostatično prašno barvanje, razrez in krivljenje cevi ter profilov, razrez in krivljenje

pločevine ter varjenje po različnih postopkih (»Storitve« [Koval], b. d.).

2.1 Organizacijska struktura podjetja

Na vrhu organizacijske strukture (slika 19) je vodstvo podjetja, ki nadzoruje in usmerja

podrejene oddelke podjetja. Vsak oddelek opravlja svoje delo, pri tem pa sodeluje z

drugimi, saj je tako omogočeno nemoteno poslovanje in prenos informacij med oddelki.

Slika 19: Organizacijska struktura podjetja Koval

Vir: Osebni vir

2.1.1 Prodaja

Oddelek prodaje je zadolžen za predstavitve novih izdelkov potencialnim kupcem. Pri

predstavitvi je izdelek treba opisati dovolj podrobno in tudi na zanimiv način, saj je

predstavitev mnogokrat ključnega pomena pri odločanju, kje bomo določen produkt

kupili. Oddelek prodaje je odgovoren tudi za iskanje novih strank in potencialnih kupcev,

zato se morajo odgovorni na tem področju udeleževati tudi raznih sejmov in tako



poskrbeti za prepoznavnost podjetja. Pri delovanju sodeluje z vsemi deli podjetja, še

posebej z oddelkom nabave in proizvodnje.

2.1.2 Proizvodnja

Oddelek proizvodnje je zadolžen za pravočasno izdelavo naročenih izdelkov, ki morajo

ustrezati mednarodnim predpisom. Ker se podjetje rado pohvali s kakovostjo produktov,

jo morajo med posameznimi deli proizvodnje tudi preverjati. Podjetje izdeluje izdelke po

naročilu, kar pomeni, da proizvodnja izdela določene produkte šele po prejetem naročilu

in končnih izdelkov ne dela na zalogo. Vsekakor pa so posamezni oddelki odvisni drug

od drugega. Oddelek proizvodnje je odvisen od oddelka nabave in tudi prodaje. V

primeru, da nabava ne poskrbi za dobavo potrebnega materiala, lahko prihaja tudi do

motenj v proizvodnji.

2.1.3 Nabava

Oddelek nabave mora skrbeti za nabavo materialov, ki so potrebni za zagon proizvodnje.

V povezavi s skladiščnim oddelkom mora te materiale naročiti pravočasno, da ne pride

do nepotrebnih zamud in motenj proizvodnje. Prav tako je oddelek nabave zadolžen tudi

za iskanje in izbiro dobaviteljev. Pri odločanju so pomembni dejavniki prilagodljivost, rok

plačila, stroškovna ugodnost in odzivnost. Pomemben dejavnik pri izbiri dobaviteljev pa

je tudi ustrezna kakovost.

2.1.4 Skladiščenje

Prva naloga oddelka za skladiščenje je prevzem materiala in blaga, pri čemer mora

odgovorni preveriti, če se količina dobavljenega ujema s količino naročenega, poleg tega

pa preveri še njegovo kakovost. V primeru neskladnosti je o tem treba obvestiti

dobavitelja. Na podlagi dimenzij in lastnosti dobljenega materiala ga morajo nato

ustrezno skladiščiti. Dobljen material in blago je treba vnesti v program, ki jim pomaga

pri ugotavljanju količine zalog. Njihova končna naloga je izdajanje materiala v

proizvodnjo.



2.1.5 Računovodstvo

Oddelek računovodstva je zadolžen za razpolaganje s financami. Med glavnimi nalogami

je izstavljanje računov za prodane izdelke in skrb, da so ti pravočasno plačani. V primeru

nepravočasnega plačila je treba poskrbeti za ustrezen način izterjave. Poleg tega

računovodstvo tudi prejema, kontrolira in evidentira prejete račune za nabavljene

storitve in material in jih plačuje. Pomembni nalogi računovodstva sta tudi obračun plač

in amortizacije osnovnih sredstev. Med najpomembnejšimi nalogami pa je tudi izdelava

medletnih in letnih poročil, ki so zelo pomembna za sprejemanje pravilnih poslovnih

odločitev.



3 Opis dejanskega stanja

V tem poglavju bomo predstavili dejansko stanje v podjetju, kar predstavlja osnovo za

izdelavo kritične analize in definiranje vzrokov nastanka problemov. Za lažje

razumevanje poslovanja podjetja bomo predstavili vse podsisteme podjetja, poudarek

pa bo na proizvodni logistiki, kjer bo podrobneje predstavljen način beleženja prejema

in izdaje materiala, saj se predstavljen problem nanaša prav na ta del.

3.1 Logistični podsistemi podjetja

V podjetju Koval so logistični podsistemi med sabo povezani in usklajeni, kar je tudi

osnova za učinkovito poslovanje podjetja. Podsistemi morajo tvoriti celoto in poskrbeti

za hiter in pravočasen pretok informacij in materiala. Vse štiri logistične podsisteme

podjetja pa bomo natančneje predstavili v nadaljevanju.

3.1.1 Nabavna logistika

Nabavni oddelek skrbi za pravočasno naročanje materiala, ki je potreben za proizvodnjo

ponujenih izdelkov. Pri svojem delu sodeluje s proizvodnjo in s prodajnim oddelkom, saj

tako na podlagi naročil kupcev pridobi potrebne informacije glede potreb po materialu

in drugih sestavnih delih. Podjetje Koval izdelke izdela šele po prejemu naročila stranke,

izdelke pa delno prilagaja željam kupcev. Glede na količino in vrsto izdelka, ki ga kupec

naroči, podjetje nato sestavi proizvodni plan, iz katerega je razvidno, koliko materiala in

drugih sestavnih delov je za izpolnitev naročila potrebno še nabaviti. Ker imajo nekateri

specifični sestavni deli daljše čase dobave, tudi do 7 tednov, jih mora podjetje pred

začetkom izpolnjevanja naročila kupiti dovolj, da lahko tudi v primeru okvare katerega

izmed njih proizvodnja steče brez zastojev in motenj. Za materiale in sestavne dele

nespecifičnih lastnosti, kamor spadajo razni vijaki in drugi podobni deli, pa dobavitelje

iščejo na prostem trgu. Pri izbiri dobaviteljev so pomembni cenovna ugodnost, odzivnost

in prilagodljivost glede transporta oziroma dostave naročenega materiala. Naročanje pa

po navadi poteka preko telefona ali e-pošte.



Za dostavo naročenega materiala in sestavnih delov največkrat poskrbi dobavitelj, pri

katerem podjetje omenjeno naroči, občasno pa podjetje Koval v ta namen najame tudi

pogodbenega prevoznika. Pri nabavi materialov manjših količin in dimenzij pa se

podjetje z dobaviteljem dogovori, da dostavo na stroške podjetja Koval opravi Pošta

Slovenije. Ob prihodu materiala v podjetje nato odgovorni najprej preverijo kakovost in

količino dobavljenega materiala in v primeru najdene napake o tem obvestijo

dobavitelja. Zelo pomembno je, da se tudi cena ujema s predhodnim dogovorom.

Naročanje pa zahteva tudi odločitve glede skladiščenja.

3.1.2 Proizvodna logistika

Proizvodna logistika obsega vse aktivnosti od dobave do izdajanja materiala. Na podlagi

dobavnice naročenega materiala v podjetju najprej opravijo prevzem v skladišče, nato

pa ga uskladiščijo. Podjetje ima notranje in zunanje skladišče, lokacija materiala v

skladišču pa je odvisna od njegovih lastnosti in je le okvirno določena. Za manipulacijo

materiala v podjetju uporabljajo dizelski viličar in ročni paletni voziček. Izdajanje

materiala se opravlja na podlagi delovnih nalogov, preko katerih se končni izdelki

predajo kupcem oziroma naročnikom. Postopek bo natančneje predstavljen v

nadaljevanju.

Čeprav proizvodna logistika zajema tudi pripravo dokumentacije za prevoz, je v tem

podjetju drugače, saj za to poskrbita vnaprej najeta pogodbena prevoznika. Podjetje

poskrbi le za dokumente v zvezi s končnimi izdelki, ki bodo transportirani do naročnika.

Podjetje pred prevozom poskrbi tudi za zaščito izdelkov z embalažo, pri tem pa

najpogosteje uporabljajo kartonske obloge in ovijalno folijo.

3.1.2.1 Manipulacijska sredstva

Za nakladanje in razkladanje težjih materialov in končnih izdelkov podjetje uporablja

dizelski viličar znamke Linde, za manipulacije znotraj podjetja pa ročni paletni voziček,

saj ta potrebuje manj manevrskega prostora in z njim lažje dostopajo do materialov v

skladišču in podjetju. Ročni paletni voziček ima nosilnost 2 toni.



Tehnične lastnosti viličarja (Slika 20) Linde H30 (»Linde H30 D« [Marcus], b. d.):

• motor: dizel;

• nosilnost: 3 t;

• moč motorja: 35 kW;

• neto teža: 4.895 kg;

• težiščna razdalja: 500 mm;

• dolžina vilic: 1.200 mm;

• višina pogona: 2.210 mm;

• dvižna višina: 3.000 mm;

• dvižni drog: enojni.

Slika 20: Viličar Linde H30

Vir: Osebni vir



3.1.2.2 Skladiščni prostori

Podjetje ima notranje in zunanje skladišče (slika 21). Pred leti so namreč zaradi

premajhnih kapacitet notranjega skladišča kupili še šotor, ki služi kot zunanje skladišče.

Slika 21: Zunanje skladišče

Vir: Osebni vir

Notranje skladišče (sliki 22 in 23) je namenjeno skladiščenju materiala in sestavnih delov,

ki so občutljivi na vlago in druge podobne vremenske razmere. Vanj skladiščijo razne

motorje, plinske vzmeti, amortizerje, vijake in drug montažni material.



Slika 22: Notranje skladišče montažnega materiala

Vir: Osebni vir



Slika 23: Notranje skladišče

Vir: Osebni vir

Zunanje skladišče je namenjeno skladiščenju materiala, ki ni občutljivo na vlago. To so

razne plastične, nerjaveče in pocinkane komponente. Skladišči sta opremljeni z regali,

zaboji in policami, pri skladiščenju materiala pa je lokacija le okvirno znana in ni točno

določena in označena.

3.1.2.3 Prevzem materiala in blaga v skladišče

Ob prevzemu naročenega materiala in blaga v skladišče (slika 24) mora zaposleni, ki je

zadolžen za fizični prevzem, najprej pomagati pri raztovoru transportnega sredstva in

nato natančno preveriti ujemanje vrste in količine naročenega ter prejetega materiala



in blaga. V primeru neskladnosti mora o tem obvestiti zaposlenega v nabavi, ta pa nato

kontaktira dobavitelja, s katerim poiščeta ustrezno rešitev. V primeru ujemanja količin

nato zaposleni, ki je opravil fizični prevzem, dobavnice preda zaposlenemu v nabavi, ki

prevzem opravi še v poslovno informacijskem programu, s katerim podjetje posluje.

Zaposleni, ki opravi fizični prevzem, pa prejet material ali blago uskladišči v ustrezno

skladišče.

Slika 24: Prevzem materiala in blaga

Vir: Osebni vir

Prevzem v programu se opravi tako, da zaposleni na podlagi številke naročila, ki je

zapisana na dobavnici, najprej poišče izvod ustreznega naročila. Nato je to isto naročilo

potrebno poiskati še v programu, ga zaključiti in prenesti v prevzem. Pri prevzemu je

treba preveriti skladnost prevzetih in naročenih količin in v primeru odstopanja le-te

popraviti ali pa o neustreznosti količin obvestiti dobavitelja.

Ko se količine ujemajo, je treba pripraviti še izvod prevzemnega lista (slika 25), na

katerem so zapisani šifra in naziv materiala, količina prevzetega materiala, številka

dobavnice, datum prevzema ter drugi podatki o kupcu in dobavitelju.



Slika 25: Prejemni list

Vir: Osebni vir

Vsi koraki prevzema in uskladiščenja materiala in blaga:

• razklad transportnega sredstva;

• količinski in kakovostni pregled;

• prevzem in podpis dobavnic;

• transport do ustreznega skladišča;

• iskanje ustreznega mesta za uskladiščenje;

• uskladiščenje;

• predaja dobavnic zaposlenemu, ki prevzem opravi v programu;

• fizično iskanje naročila prejetega materiala in blaga;

• prevzem materiala in blaga v programu.

Trajanje posameznega prevzema materiala ali blaga je odvisno od vrste, količine in

dimenzij le-tega. Razklad cevi in podobnega materiala, ki ni pakiran in jih je treba

razlagati posamično, lahko v primerjavi z razkladom vijakov in podobnih sestavnih delov,

ki so pakirani v škatlah, vzame veliko več časa. V nadaljevanju tabela 1 prikazuje okvirne

čase posameznih korakov prevzema in uskladiščenja materiala in blaga.



Tabela 1: Časovni prikaz prevzema in uskladiščenja materiala in blaga

Vsi koraki Čas

Razklad transportnega sredstva 12–30 min

Količinski in kakovostni pregled 5–10 min

Prevzem, podpis dobavnic 2 min

Transport do ustreznega skladišča 2 min

Iskanje mesta za skladiščenje in uskladiščenje 1,5 min

Uskladiščenje 1,5–5 min

Predaja dobavnic zaposlenemu za prevzem v PIS 5 min

Fizično iskanje naročila prejetega materiala in blaga 2 min

Prevzem materiala in blaga v programu 4 min

Skupni seštevek časov 35–58 min

Vir: Osebni vir

Vsak prevzem materiala in blaga dobi svoj prevzemni list, ki ima svojo zaporedno

številko, zato lahko za prevzeme vodimo evidenco. Skozi leta pa se je število opravljenih

prevzemov materiala in blaga povečevalo, kar lahko razberemo iz podatkov iz Tabele 2.

Tabela 2: Število prevzemov materiala in blaga skozi leta

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Št. Prevzemov 525 555 599 617 640

Vir: Osebni vir

Na podlagi podatkov o trajanju in številu prevzemov materiala in blaga lahko izračunamo

čas, ki ga podjetje letno porabi za prevzeme. Posamezen prevzem traja od povprečno

46,5 minute oziroma 0,775 ure, rezultati izračunov pa so vidni v tabeli 3.

Tabela 3: Skupni čas prevzemov materiala in blaga po letih

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Skupni čas (h) 406,875 430,125 464,225 478,175 496

Vir: Osebni vir



3.1.2.4 Prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v skladišče

Podjetje Koval za potrebe lastne proizvodnje izdeluje polizdelke in četrtizdelke. Čeprav

podjetje končne izdelke proizvede šele po prejetem naročilu, se zaradi vnaprejšnjega

planiranja proizvodnje nekaj četrtizdelkov in polizdelkov naredi na zalogo, saj to

omogoča nemoteno proizvodnjo v primeru večje količine naročil. Proizvedene

četrtizdelke in polizdelke je po končani proizvodnji treba pregledati, nato pa sledi

transport do skladišča, kjer je treba poiskati mesto za uskladiščenje. Prevzem ali predajo

v skladišče je na podlagi delovnega naloga, ki odreja izdelavo, treba opraviti še v

programu, kjer je najprej potrebno odpreti novo predajnico. Nove predajnice se odpirajo

dnevno, nanje pa se beležijo vse predaje za tekoči dan. Nato se na podlagi številke

delovnega naloga in šifre polizdelka ali četrtizdelka, ki je na njem razpisan, posamezne

polizdelke in četrtizdelke preda na izbrano skladišče, pri čemer je treba zapisati še

količine. S potrditvijo vnosa je prevzem opravljen.

Prevzem in uskladiščenje četrtizdelkov in polizdelkov zajema naslednje korake:

• količinski in kakovostni pregled v proizvodnji;

• transport do ustreznega skladišča;


• uskladiščenje;

• prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v programu.

Tabela 4: Časovni prikaz prevzema in uskladiščenja četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas

Količinski in kakovostni pregled v proizvodnji 3 min


Iskanje ustreznega mesta za uskladiščenje 1,5 min

Uskladiščenje 1,5 min

Prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v programu 4 min

Skupni seštevek časov 12 min

Vir: Osebni vir



Tabela 4 prikazuje vse korake prevzemov četrtizdelkov ali polizdelkov v skladišče. Ker se

prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v programu opravlja na drugačen način kot

prevzem materiala in blaga, točnih podatkov o številu letnih prevzemov četrtizdelkov in

polizdelkov ni mogoče pridobiti. V tabeli 5 so zapisana okvirna števila prevzemov skozi

leta glede na število vseh predajnic in povprečnega števila posameznih dnevnih

prevzemov.

Tabela 5: Število prevzemov četrtizdelkov in polizdelkov skozi leta

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Št. Prevzemov 759 525 740 806 755

Vir: Osebni vir

Podatki o trajanju in številu prevzemov četrtizdelkov in polizdelkov so osnova za izračun

časa, ki ga podjetje letno porabi za prevzeme četrtizdelkov in polizdelkov. Posamezen

prevzem traja okvirno 12 minut, kar je 0,2 ure, izračun pa je prikazan v tabeli 6.

Tabela 6: Skupni čas prevzemov četrtizdelkov in polizdelkov po letih

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Skupni čas (h) 151,8 105 148 161,2 151

Vir: Osebni vir

3.1.2.4 Izdaja materiala, blaga ter četrtizdelkov in polizdelkov iz skladišča

Izdajo materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov iz skladišča oziroma porabo le-tega

v program vnaša več zaposlenih. Porabo materiala za izdelavo polizdelkov po navadi

beleži vodja proizvodnje, ki natančno spremlja proces proizvodnje, večkrat pa porabo

materiala in drugih sestavnih delov beležita tudi zaposleni v nabavi in zaposleni s

področja tehnologije. Pri izdaji materiala in blaga iz skladišča mora posameznik v

programu najprej odpreti novo izdajnico. Nove izdajnice se odpirajo dnevno, vanje pa se

beleži vsa poraba za tekoči dan. Pri pripravi izdajnice je najprej treba definirati, ali se bo

ta navezovala na porabo materiala, polizdelkov ali četrtizdelkov, tako da se na izdajnico



vpiše ustrezna šifra. Pri izdaji materiala iz skladišča podjetje uporablja šifro 100, pri izdaji

polizdelkov šifro 600 in pri izdaji četrtizdelkov šifro 605.

Podjetje na podlagi prejetih naročil postavi mesečne proizvodne plane, ki določajo,

koliko katerih končnih izdelkov je potrebno proizvesti. Iz mesečnih proizvodnih planov

se nato pripravijo delovni nalogi. Na vsakem delovnem nalogu so zapisani podatki o

kupcu, rok izdelave, količina in šifre naročenih izdelkov ter rok odpreme. Delovnemu

nalogu je priložen še spisek vsega potrebnega materiala, polizdelkov, četrtizdelkov,

navodilo za delo na strojih, analiza porabe časa in kontrolni list. Na podlagi spiska

potrebnega materiala, polizdelkov in četrtizdelkov zaposleni v proizvodnji in na montaži

natančno vedo, kaj vse bodo potrebovali za izdelavo končnega izdelka. Pri izdelavi

končnih izdelkov zaposleni sestavne dele porabljajo, na delovnem nalogu pa beležijo, kaj

vse so iz skladišča že porabili. Na podlagi številke delovnega naloga se nato na prej

pripravljeno izdajnico vnese ves material, vse polizdelke ali četrtizdelke, ki so bili pri

izpolnjevanju delovnega naloga porabljeni. S tem se posodobi stanje zalog, porabljen

material, polizdelki in četrtizdelki pa se obračunajo na delovni nalog, kar je tudi osnova

za pripravo končnega računa za kupca. Sliki 26 in 27 prikazujeta izdajnico polizdelkov in

izdajnico materiala.

Slika 26: Izdajnica polizdelkov

Vir: Osebni vir



Slika 27: Izdajnica materiala

Vir: Osebni vir

Vsi koraki izdaje in izskladiščenja materiala in blaga:

• iskanje potrebnega materiala in blaga v skladišču;

• priprava ustrezne količine materiala ali blaga;

• transport iz skladišča;

• zapis izdane količine na izdajnico, ki je priložena delovnemu nalogu;

• predaja izdajnice zaposlenemu, ki izdajo opravi v programu;

• pregled količin zalog v programu;

• vpis izdanega materiala in blaga v programu.

Trajanje posamezne izdaje materiala, blaga, četrtizdelka in polizdelka je odvisna od

vrste, dimenzije in količine le-tega. Tabela 7 prikazuje okvirne čase posameznih korakov,

ki so potrebni za izdajo.

Tabela 7: Časovni prikaz izdaje materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas

Iskanje potrebnega materiala in blaga v skladišču 3 min



Priprava ustrezne količine materiala ali blaga 2–4 min

Transport iz skladišča 2 min

Zapis izdane količine na izdajnico, ki je priložena nalogu 1 min

Predaja izdajnice zaposlenemu, ki izdajo opravi v programu 5 min

Pregled količin zalog v programu 2 min

Vpis izdanega materiala in blaga v programu 4 min


Vir: Osebni vir

Za izdajo materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov se v programu vsak dan odpre

novo izdajnico, kamor se beležijo vse izdaje za tekoči dan. Zaradi tega je na eni izdajnici

več posameznih izdaj in je točno število vseh dejanskih izdaj, ki se opravijo v enem letu,

nemogoče določiti. V tabeli 8 so zapisana okvirna števila vseh izdaj po letih, ki smo jih

pridobili na podlagi števila vseh dnevnih izdajnic in povprečnega števila posameznih

izdaj.

Tabela 8: Število izdaj materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov skozi leta

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Št. Prevzemov 1925 2058 2316 1911 1860

Vir: Osebni vir

Na podlagi podatkov o trajanju in številu izdaj smo izračunali čas, ki ga podjetje letno

porabi za te izdaje. Ker lahko posamezna izdaja traja od 19 do 21 minut, bomo za izračun

uporabili povprečni čas 20 minut, kar je približno 0,33 ure. Izračun je prikazan v tabeli 9.

Tabela 9: Skupni čas izdaj materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov po letih

Leto 2013 2014 2015 2016 2017

Skupni čas (h) 635,25 679,14 764,28 630,63 613,80

Vir: Osebni vir



3.1.3 Distribucijska logistika

Ker podjetje Koval ni lastnik kakšnega tovornega prevoznega sredstva, mora za transport

do končnih kupcev najeti pogodbenega prevoznika. Prevoznike izbirajo na podlagi

količine in dimenzij izdelkov, ki jih morajo transportirati, in stroškov prevoza. Na podlagi

vnaprej pripravljenih dokumentov, ki se navezujejo na izdelke, ki jih je treba dostaviti,

se nato opravi prevoz, trajanje le-tega pa je odvisno od poteka prometa in izbire

transportne poti. Podjetje Koval je odgovorno za pravočasno odpremo končnih izdelkov,

prevoznik pa mora poskrbeti za ustrezno zaščito izdelkov med prevozom in za

pravočasnost dobave, poleg tega pa mora poskrbeti tudi za vso drugo potrebno

dokumentacijo, ki se navezuje na sam prevoz.

3.1.4 Poprodajna logistika

V podjetju Koval se ukvarjajo tudi s poprodajno logistiko, in sicer s servisiranjem in

zagotavljanjem nadomestnih delov po izvedenem nakupu. Zelo dobrodošle so povratne

informacije o izdelku, tako dobre kot tudi slabe, saj podjetje nato na podlagi le teh razvija

nove izdelke in posodablja starejše izvedbe. V podjetju imajo tudi razbremenilno

logistiko, ki skrbi za odstranitev ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh oddelkih

podjetja. Večji del odpadkov podjetje reciklira, preostanek odpadkov pa ustrezno uniči.

Servisiranje izdelkov se po navadi opravlja na terenu. Zaposleni, ki servisira izdelke, od

odjemalca oziroma naročnika najprej pridobi vse informacije glede težav, ki se

pojavljajo, nato pa pripravi vse potrebno orodje in sestavne oziroma rezervne dele. Pred

izvedbo servisa mora zaposleni, ki se odpravlja na servis, izpolniti še nalog za službeno

potovanje, kamor mora vpisati svoje podatke, datum in kraj potovanja, registrsko

številko vozila, čas odhoda, število prevoženih kilometrov in druge zahtevane podatke.

3.2 Kritična analiza

Podjetje Koval prevzem materiala v skladišče in izdajanje iz skladišča še vedno

dokumentira ročno. Vsi potrebni podatki se vpišejo v PIS, ki nato posodobi stanje zalog.

Zaradi napak pri opravljanju prevzema in izdaje materiala v program prihaja do



odstopanj dejanskih zalog in zalog, ki jih prikazuje program. Poleg tega pa je ročno

vnašanje vsakega posameznega artikla zamudno in pri tem prihaja do časovnih izgub.

Tudi zastoji v računalniškem programu so pogosti, kar prinaša dodatne časovne izgube

in občasno tudi izgubo podatkov, ki še niso bili shranjeni na strežnik.

Glavni razlog za napake pri prevzemu materiala v skladišče so napačni podatki na

dobavnici, kadar se vrsta in količina blaga, zapisana na dobavnici, ne ujemata z dejansko

prevzetim materialom. Eden izmed razlogov za odstopanja je tudi neustrezna

komunikacija med zaposlenim, ki opravlja fizični prevzem materiala, in zaposlenim, ki

prevzem materiala vnese v program. Zaposleni, ki opravi fizični prevzem, preveri

ustreznost prejetega materiala na podlagi dobavnice in v primeru ujemanja potrdi

ustreznost. Včasih pa se zgodi, da se dobavnica ne ujema z naročilnico, kar pomeni, da

je dobavitelj poslal material, ki ni bil naročen. Če v takem primeru zaposleni, ki opravlja

fizični prevzem, potrdi ustreznost prejetega materiala na podlagi dobavnice, se lahko

zgodi, da zaposleni, ki opravlja prevzem materiala v program, potrdi prevzem

naročenega materiala, ki pa je seveda neustrezen. Pri prevzemu je zato treba natančno

preveriti prejete količine in vrste materiala, med zaposlenimi pa mora potekati dobra

komunikacija.

Glavni razlog za napake pri izdaji materiala iz skladišča je neustreznost normativov na

izdelkih, kar pomeni, da količina materiala, polizdelkov in četrtizdelkov, ki naj bi se

potrebovali, ni usklajena z dejanskimi potrebami za nek izdelek. Poleg tega pa se

odstopanja v dejanskih in knjiženih zalogah pojavljajo tudi zaradi napak zaposlenih.

Včasih je na delovnem nalogu zapisano, da je bil porabljen material že izdan iz skladišča

in s tem zaloga že posodobljena, čeprav ni tako.

Poleg omenjenega pa podjetje nima natančno določenih in označenih lokacij v skladišču,

kar vodi do iskanja materialov v skladiščnih prostorih, večjih časovnih izgub in

nepotrebnih manipulacij.

3.2.1 Izguba časa pri prevzemu materiala in blaga



Glede na podatke iz tabele 1, kjer so časovno opredeljeni vsi koraki prevzema in

uskladiščenja materiala in blaga, lahko vidimo, da posamezen prevzem traja od 35 pa

tudi do 55 minut. Z ustreznimi oznakami skladiščnih mest ter vpeljavo črtne kode ali

posodobitvijo informacijskega sistema bi lahko nekaj nepotrebnih korakov pri prevzemu

odpravili ali zamenjali z drugimi, krajšimi postopki in s tem pohitrili proces prevzema in

uskladiščenja materiala in blaga.

Pri prevzemu in uskladiščenju materiala in blaga lahko odpravili oziroma skrajšali

naslednje korake:

• iskanje mesta za skladiščenje;

• predaja dobavnic zaposlenemu za prevzem v poslovnem informacijskem sistemu;

• fizično iskanje naročila prejetega materiala in blaga;

• prevzem materiala in blaga v programu.

3.2.2 Izguba časa pri prevzemu četrtizdelkov in polizdelkov

Na podlagi podatkov iz tabele 4, v kateri so časovno opredeljeni koraki, ki so potrebni za

prevzem in uskladiščenje četrtizdelkov in polizdelkov, lahko ocenimo, da bi z vpeljavo že

omenjene rešitve sistema proces prevzema in uskladiščenja odstranila naslednje korake:


• prevzem četrtizdelkov in polizdelkov v programu.

3.2.2 Izguba časa pri izdaji materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov

Podatki iz tabele 7, kjer so časovno opredeljeni koraki za izdajo blaga, materiala,

četrtizdelkov in polizdelkov, prikazujejo, da lahko posamezna izdaja traja od 19 do 21

minut. Z ustreznimi oznakami skladiščnih mest ter vpeljavo črtne kode ali posodobitvijo

informacijskega sistema, bi pri izdaji materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov lahko

odpravili oziroma skrajšali naslednje korake:

• iskanje potrebnega materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov;

• zapis izdane količine na izdajnico, ki je priložena nalogu;



• predaja izdajnice zaposlenemu, ki izdajo opravi v programu;

• pregled količin zalog v programu;

• vpis izdanega materiala in blaga v programu.



5 Predlog rešitve

Ažurnost podatkov o količinah zalog v skladišču je dandanes ključnega pomena. Podjetje

Koval stanje zalog še vedno posodablja z ročnim vnašanjem prevzetih in izdanih artiklov

v PIS, ki ga uporablja pri poslovanju. Program je prilagojen potrebam podjetja in

vključuje vsa področja, ki jih podjetje potrebuje za delo. Program je dokaj enostaven za

uporabo, a je počasen in bi za hitrejše izvajanje opravil potreboval posodobitev in kakšno

dodatno funkcijo.

Dandanes je zaradi hitrega razvoja računalniške tehnologije na voljo mnogo različnih

načinov oziroma sistemov vodenja zalog. V podjetju bi bilo najprej treba skladiščne

prostore urediti tako, da bi obstoječe regale, zaboje in police ustrezno označili in s tem

olajšali delo zaposlenim in odpravili morebitna napačna uskladiščenja in iskanje

materiala. Z uporabo črtne kode in ustrezne programske opreme pa bi podjetje

zmanjšalo možnost pojavljanja napak, povečali bi preglednost v samem skladišču in s

tem zmanjšali časovne izgube, ki se pojavljajo zaradi iskanja artiklov po skladišču, poleg

tega pa bi se zmanjšali tudi stroški. Ena izmed možnosti je tudi posodobitev

informacijskega sistema, kar bi skrajšalo sedanje potrebne čase za izvedbo posameznih

aktivnosti v programu in ob tem poskrbelo za večjo preglednost skladišča, ob tem pa bi

odpravili zamudno iskanje materiala in blaga po skladiščnih prostorih.

5.1 Označevanje lokacij v skladišču

Osnova za vpeljavo ustreznega informacijskega sistema za spremljanje in vodenje zalog

je urejenost in dobra razporeditev regalov, polic in druge skladiščne opreme. Pred

uvedbo pa je treba določiti in označiti še lokacije v skladišču, ki omogočajo enostavnejše

in preglednejše poslovanje (»Lokacijsko označevanje« [Espro inženiring], b. d.).

Pri projektu lokacijskega označevanja je treba pripraviti spisek vseh lokacij in risbo

lokacijskega označevanja, ki zajemata označitev vseh področij v skladišču, določitev vrste

oziroma tipa lokacijskih oznak, razlago posameznih lokacijskih oznak, določitev poti



komisioniranja in pripravo tehnološke risbe z vsemi podatki o lokacijskem označevanju

(»Lokacijsko označevanje« [Espro inženiring], b. d.).

V bazo vseh lokacij je najprej treba vnesti vse potrebne podatke, na podlagi te baze

lokacij pa se nato pripravijo nalepke, ki jih je treba pravilno pritrditi na ustrezne regale

in police. Lokacijske oznake omogočajo jasno navigacijo v skladišču in vsebujejo zapis

oznake v črtni kodi. S tem je s pomočjo skeniranja črtne kode zagotovljen avtomatski

zajem podatkov o lokaciji (»Lokacijsko označevanje« [Espro inženiring], b. d.).

Za označevanje lokacij v skladišču se najpogosteje uporablja črtno kodo simbologije 128,

ki omogoča združevanje več različnih podatkov v en kodni simbol. Koda lahko vsebuje

do 48 znakov, zato je izbira načina zapisa zelo prilagodljiva. Slika 28 prikazuje primer

lokacijske oznake s simbologijo 128.

Slika 28: Primer lokacijske oznake s simbologijo 128

Vir: Osebni vir

Glede na to, da ima podjetje Koval več skladiščnih prostorov, bi bilo treba s prvo oznako

definirati skladišče. Kot prvo oznako bi tako lahko izbrali številko 1, 2, 3, ali pa črko A, B,

C, ki bi ponazarjala vrsto skladišča. Nato bi sledila oznaka s številko regala, ki bi že

nekoliko natančneje določala lokacijo. Zadnja oznaka pa bi točno definirala polico, na

kateri je določen artikel skladiščen. Slika 28 torej označuje skladiščno lokacijo, ki se

nahaja v glavnem, notranjem skladišču, kar označuje črka A. Oznaka 02 določa regal,

številka 04 pa polico, ki je namenjena skladiščenju materiala, blaga, polizdelkov in

četrtizdelkov.

Za nalepke je treba izbrati tudi ustrezen material, ki je odporen na različne vremenske

in druge vplive, saj ima podjetje tako notranje kot tudi zunanje skladišče. Z izbiro



ustreznega materiala za pripravo nalepk z lokacijskimi oznakami lahko preprečimo

morebitno uničenje črtne kode, poleg tega pa morajo biti nameščene na ustreznih

mestih, ki še omogočajo branje oziroma avtomatski zajem podatkov. Izbira posameznih

materialov in najprimernejšega mesta za pritrditev oznak pa je seveda odvisna od želje

podjetja.

Za označevanje lokacij v skladišču pa se lahko pripravi tudi navadne oznake brez črtne

kode, ki definirajo skladišče, rega in polico na kateri je nek izdelek skladiščen. Takšne

oznake so zelo enostavne in vseeno omogočajo urejenost skladiščnih prostorov. Takšne

oznake bi pripomogle k prihranku časa, ki ga skladiščnik sicer izgubi z iskanjem materiala,

blaga, polizdelkov in četrtizdelkov v skladišču, kar je eden od prej omenjenih problemov,

s katerimi se srečuje podjetje Koval.

5.2 Vpeljava črtne kode

Zaradi bolj preglednega delovanja in enostavnejšega vodenja zalog je eden izmed

predlogov rešitve vpeljava črtne kode v podjetje. Z vpeljavo črtne kode bi povečali

sledljivost izdelkov in poenostavili proces prevzema in izdaje blaga iz skladišča, kar bi

zmanjšalo možnost nastanka odstopanj med dejanskim in knjiženim stanjem zalog.

5.2.1 Izbira strojne opreme

Strojna oprema predstavlja vse potrebne pripomočke, ki omogočajo tiskanje in

odčitavanje črtne kode in predstavljajo vmesnik med programsko opremo in človeškim

faktorje. Sem uvrščamo tiskalnik črtne kode, čitalec črtne kode, računalnik itd. Pri izbiri

strojne opreme pa bomo pozorni na specifikacije oziroma tehnične lastnosti in ceno.

Za potrebe tiskanja črtnih kod smo izbrali tiskalnik Zebra ZT410 (slika 29), ki se ga lahko

uporablja tako za spremljanje proizvodnje, prevzeme in izdaje blaga, kot pri vseh drugih

procesih v skladišču. Kovinsko ohišje in zgradba modela omogočata uporabo tiskalnika

tudi v zelo zahtevnih razmerah v najrazličnejših okoljih. Tiskalnik omogoča neposreden



termalni tisk ali tisk preko folije pri hitrosti zapisa do 356 mm/s (»Zebra ZT400«, [Leoss],

b. d.).

Slika 29: Tiskalnik črtne kode Zebra ZT410

Vir: »Zebra ZT400« [Leoss], b. d.)

Delovna temperatura tiskalnika Zebra ZT410 znaša od 5 °C pa do 40°C, temperatura

skladiščenja pa lahko znaša celo od -40 °C do 60 °C, kar potrjuje trditev, da je tiskalnik

primeren za zelo zahtevne delovne razmere. Zebra ZT410 omogoča tiskanje v različnih

ločljivostih, in sicer 203 dpi (8 pik/mm), 300 dpi (12 pik/mm) in 600 dpi (24 pik/mm).

Cena omenjenega tiskalnika trenutno znaša 1.657,70 € (»Zebra termo transfer tiskalnik

Zebra ZT410 300dpi, Bluetooth, Int 10/100, serial« [Mimovrste], b. d.).

Poleg tiskalnika je treba izbrati še čitalec črtne kode, ki zapis črtne kode pretvori v

človeku berljiv zapis podatkov. Ker je v podjetju Koval za skladiščenje zadolžena ena

oseba, smo se odločili za nakup enega čitalca.

Izbrali smo mobilni terminal Chiperlab serije 9700, Slika 30, ki je primeren za uporabo v

zahtevnejših okoljih, kamor uvrščamo skladišča, distribucijske centre in proizvodnjo.

Model je na voljo v treh različicah tipkovnice, ki se razlikujejo po številu tipk. Izbiramo

pa lahko tudi med več opcijami čitalnega modula, in sicer za branje enodimenzionalnih



kod, dvodimenzionalnih kod in odčitavanje na daljše razdalje (»Chiperlab serija 9700«

[Leoss], b. d.).

Slika 30: Chiperlab serije 9700

Vir: »Chiperlab serija 9700« [Leoss], b. d.

Cene čitalca Chiperlab serije 9700 se spreminjajo od ponudnika do ponudnika in se

gibljejo med 1.000 $ in 1.700 $, kar je glede na trenuten menjalni tečaj (1 $ = 0,81 €) od

810 € in 1371 € (»CipherLab 9700 Series Mobile Computer« [Barcodesinc], b. d.).

Ker podjetje že ima zadostno število računalnikov, ki bi omogočali vzpostavitev povezave

med strojno in programsko opremo, se za nakup novega računalnika zaenkrat nismo

odločili. Pri izbiri strojne opreme pa smo bili pozorni predvsem na možnost uporabe le

te v zahtevnih razmerah in okoljih, saj ima podjetje Koval tako zunanje kot tudi notranje

skladišče in temperature skozi leto zelo variirajo.

5.2.2 Izbira programske opreme

Obstoječa programska oprema, ki jo podjetje Koval uporablja pri poslovanju, zajema vse

postopke od prevzema materiala, načrtovanja proizvodnje, potrditve naročil kupcem,

priprave delovnih nalogov in dobavnic, priprave in urejanja normativov izdelkov,



beleženja proizvodnih časov, do izdajanja blaga iz skladišča in še mnogo drugih. Program

je bil ustvarjen glede na potrebe podjetja in zajema le tiste module, ki jih Koval potrebuje

za delo od prejema naročila pa do izdaje končnih izdelkov iz skladišča.

Ker obstoječ program, ki ga podjetje uporablja za poslovanje, nima možnosti

vzpostavitve povezave s sistemom črtne kode, bi bilo treba za potrebe skladiščenja

vpeljati novo programsko opremo, ki bi omogočala boljše in preglednejše skladiščno

poslovanje in hitrejši postopek prevzema in izdaje. Poleg programske opreme za

skladiščno poslovanje pa je nova programska oprema potrebna tudi za oblikovanje in

tisk nalepk črtne kode.

Za oblikovanje nalepk črtne kode smo izbrali program NiceLabel PowerForms Suite 2017

(slika 31), ki je enostaven za uporabo. Za oblikovanje nalepk v programu NiceLabel

namreč ni potrebno posebno znanje programiranja, saj ta vsebuje enostavne funkcije,

ki so razumljive vsakemu uporabniku. Uporabnik oziroma oseba, ki nalepko oblikuje,

lahko iz zbira obstoječih predlog nalepk izbere želeno obliko, doda potrebno vsebino in

nalepka je že pripravljena na tiskanje. Z uporabo programa lahko podjetje skrajša čas za

oblikovanje in tiskanje ustreznih nalepk (»Oblika etikete« [Nicelabel], b.d.).

Slika 31: Program NiceLabel

Vir: »Oblika etikete« [Nicelabel], b.d.



Cena programa NiceLabel PowerForms Suite se giblje od 1.295 € navzgor, program pa

zajema module oblikovanje, tiskanje, avtomatsko oblikovanje ter avtomatsko

upravljanje (»Izdaje in cene« [NiceLabel], b. d.).

Nalepke črtne kode morajo biti ustrezno oblikovane, saj s tem poskrbimo za berljivost le

teh. Z uporabo ustreznega programa pa lahko poskrbimo, da so nalepke enotne in tako

zmanjšamo možnost napak pri pripravi le-teh.

Za potrebe skladiščnega poslovanja pa smo izbrali program Mobos Warehouse

Management System (v nadaljevanju WMS), ki omogoča hitro izdajo in prevzem blaga,

skrajšan čas inventur, medskladiščne prenose, enostavnejše komisioniranje, povečano

sledljivost, sprotno tiskanje dokumentov, avtomatsko izmenjavo podatkov, shranjevanje

in ponovno tiskanje že oblikovanih nalepk ter izboljšano komunikacijo v podjetju in med

poslovnimi partnerji (»Mobos WMS skladiščno poslovanje« [Leoss], b. d.).

Za vpeljavo programske opreme Mobos WMS je najprej potrebno zakupiti programski

modul Mobos komunikator WMS za prenos in obdelavo podatkov, cena katerega znaša

585 €. Poleg tega je potrebno zakupiti tudi programski paket Mobos WMS on-line za

podporo skladiščnemu poslovanju in on-line izdelavo dokumentov, ki omogoča izdajo in

prevzem blaga, komisioniranje, sledenje blagu in podporo drugim skladiščnim

procesom. Cena tega programskega paketa znaša 5.856 €. Za delovanje čitalca črte kode

v povezavi s programskim paketom Mobos WMS pa je treba zakupiti še licenco, cena

katere je 963,8 €. Poleg stroškov, ki se navezujejo na vpeljavo programske opreme, je

tukaj treba dodati še stroške usposabljanja za delo s strojno opremo in stroške uvajanja

v informacijski sistem Mobos WMS, ki skupaj znašajo 390 € in stroške inštalacije ter

zagona strojne in programske opreme, ki znašajo 390,40 € (Koritnik, 2017).

5.2.3 Skupni stroški investicije

V skupne stroške investicije bomo všteli stroške izbrane strojne opreme in nato še

stroške programske opreme, potrebnih usposabljanj in zagona in priključitve.



Tabela 10: Skupni stroški investicije

Strošek Cena

Tiskalnik črtnih kod Zebra ZT410 1.657,70 €

Mobilni terminal ChiperLab 9700 810,00 €

NiceLabel PowerForms Suite 1.295,00 €

Mobos komunikator WMS 585,00 €

Mobos WMS on-line 5.856,00 €

Licenca za čitalec črtne kode 963,80 €

Usposabljanje delavcev 390,00 €

Inštalacija in zagon strojne in programske opreme 390,40 €

Skupaj 11.947,90 €

Vir: Osebni vir

V tabeli 11 so zajeti vsi predvideni stroški, ki bi jih prinesla vpeljava črtne kode. Vsekakor

pa se ti lahko spremenijo zaradi morebitnih nepredvidenih dodatnih stroškov. Skupni

stroški investicije torej znašajo 11.947,90 €.

5.2.4 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev

Že v sklopu kritične analize smo zapisali, da trenuten način prevzema materiala in blaga,

prevzema polizdelkov in četrtizdelkov ter izdaje materiala, blaga, četrtizdelkov in

polizdelkov vsebuje nekaj nepotrebnih korakov, ki podaljšujejo čas trajanja

posameznega procesa. Z vpeljavo črtne kode bi nepotrebne korake delno odpravili ali jih

skrajšali in s tem poskrbeli za prihranek časa, ki bi poskrbel tudi za zmanjšanje stroškov

podjetja.

V nadaljevanju bomo predstavili še predvidene prenovljene načine prevzemov in izdaj

in ob tem zapisali okviren prihranek časa za vsak posamezni proces. S pomočjo teh

podatkov bomo nato ocenili, za koliko bi se na letni ravni zmanjšali stroški.

5.2.4.1 Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga



Tabela 11: Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga

Koraki Čas




Priprava in lepljenje nalepk s črtno kodo 4–8 min

Skeniranje črtne kode 0,5 min


Skeniranje črtne kode skladiščne lokacije 0,5 min

Uskladiščenje 1,5–5 min

Skupni čas 27,5–58 min

Vir: Osebni vir

S prenovljenim prevzemom materiala in blaga, ki je predstavljen v tabeli 12, bi za

posamezni prevzem potrebovali od 27,5 do 58 minut, kar v povprečju znaša 0,713 ure.

Pri obstoječem načinu prevzema pa potrebujemo od 35 do 58 minut, kar v povprečju

znaša 0,775 ure. V letu 2017 je bilo opravljenih 640 prevzemov materiala in blaga. V

nadaljevanju bomo prikazali primerjavo porabe časa pred in po prenovi prevzema.

Tabela 12: Primerjava porabe časa pred in po prenovi prevzema

Povprečni čas

prevzema (h)

Skupni čas prevzemov za na

leto (h) – 640 prevzemov

Obstoječe stanje 0,775 h 496,00 h

Po prenovi 0,713 h 456,32 h

Vir: Osebni vir

Na podlagi izračuna časov trajanja prevzemov v tabeli 13 lahko potrdimo, da bi z vpeljavo

črtne kode in prenovo prevzema materiala in blaga letno prihranili 39,68 ure.

5.2.4.2 Prenova prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov



Tabela 13: Prenova prevzema in uskladiščenja četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas


Priprava in lepljenje nalepk s črtno kodo 4–8 min

Skeniranje črtne kode 0,5 min



Uskladiščenje 1,5 min

Skupni seštevek časov 11,5–15,5 min

Vir: Osebni vir

S prenovo prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov, ki je prikazan v tabeli

14, bi za posamezni prevzem potrebovali od 11,5 do 15,5 minute, kar je 0,225 ure. Pri

obstoječem načinu prevzema namreč potrebujemo 12 minut, kar znaša 0,2h ure. V letu

2017 je bilo opravljenih 755 prevzemov materiala in blaga. V nadaljevanju bomo

prikazali primerjavo porabe časa pred in po prenovi.


Povprečni čas

prevzema (h)



Obstoječe stanje 0,200 h 151 h


Vir: Osebni vir

Na podlagi izračuna časov trajanja prevzemov v tabeli 15 lahko vidimo, da bi s

posodobitvijo prevzema polizdelkov in četrtizdelkov čas prevzema še podaljšali in s tem

izgubili 18,88 ure letno.

5.2.4.3 Prenova izdaje in izskladiščenja materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov



Tabela 15: Prenova izdaje materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas

Pregled dokumenta in potrebnih artiklov in iskanje lokacije 2–5 min


Priprava ustrezne količine 2–4 min

Skeniranje črtne kode artikla 0,5 min

Transport iz skladišča 2 min

Skupni seštevek časov 7−12 min

Vir: Osebni vir

S prenovo izdaje materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov, ki je predstavljen v tabeli

16, bi za posamezno izdajo potrebovali od 7 do 12 minut, kar v povprečju znaša 0,158

ure. Pri obstoječem načinu izdaje pa potrebujemo od 19 do 21 minut, kar v povprečju

znaša 20 minut ali 0,333 ure. V letu 2017 je bilo opravljenih 1860 izdaj materiala, blaga,

polizdelkov in četrtizdelkov. V nadaljevanju bomo prikazali primerjavo porabe časa pred

prenovo in po prenovi izdaje.

Tabela 16: Primerjava porabe časa pred in po prenovi izdaje

Povprečni čas

izdaje (h)

Skupni čas izdaj za na leto

(h) – 1860 izdaj



Vir: Osebni vir


posodobitvijo izdaje materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov letno prihranili kar

325,5 ure.

5.2.4.4 Skupni prihranek po prenovi prevzemov in izdaj



Na podlagi izračunov prihrankov časa za prevzem materiala in blaga, prevzem

četrtizdelkov in polizdelkov in izdaje materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov bomo

v tabeli 18 prikazali skupen prihranek časa in kasneje ta prihranek tudi ovrednotili.

Tabela 17: Skupni prihranki

Vrsta prihranka Ure / leto

Prihranek časa pri prevzemu materiala in blaga 39,68 h/leto

Prihranek časa pri prevzemu polizdelkov in

četrtizdelkov

- 18,88 h/leto

Prihranek časa pri izdaji materiala, blaga,

polizdelkov in četrtizdelkov

325,50 h/leto

Skupaj 346,30 h/leto

Vir: Osebni vir

Glede na to, da so podatki o višini plač v podjetju nedostopni, bomo kot osnovo za

izračun vzeli strošek minimalne bruto plače. Za 176 ur dela je mesečna bruto plača brez

dodatka za malico in prevoz 1.020,00 €. Če ta strošek razdelimo na ure, znaša bruto urna

postavka 5,80 €. Glede na to, da bi s prenovo skladiščnega poslovanja in z vpeljavo črtne

kode letno prihranili 346,30 ure, bi to znašalo 2.008,54 € prihranka na leto. Seveda bi

temu lahko prišteli še stroške potrebne energije (voda, elektrika), vendar je takšen

izračun nemogoč zaradi nedostopnosti podatkov, zato se bomo v nalogi osredotočili

samo na prihranek na podlagi plače delavca.

Seveda pa prihranek časa pri prevzemih in izdajah ni edini pozitiven učinek, ki bi ga

vpeljava črtne kode prinesla. Uporaba črtne kode v skladiščnem poslovanju bi zmanjšala

možnost nastanka človeških napak, poskrbela bi za večjo ažurnost podatkov o stanju

zalog, poleg tega bi se izboljšal tudi nadzor nad zalogami, ob tem pa bi podjetje

zmanjšalo stroške. Tudi sam prihranek je težko točno določiti, saj se z vpeljavo črtne

kode izognemo tudi morebitnim nepredvidenim napakam in zastojem, ki vodijo k izgubi

stranke ali zamudi pri realizaciji naročila. Čeprav vsi našteti pozitivni učinki na dolgi rok

zmanjšujejo stroške poslovanja podjetja, je nemogoče določiti, koliko bo podjetje z



vpeljavo črtne kode še dodatno prihranilo, zato bomo za letni prihranek vzeli vrednost

2.008,54 €.

5.2.5 Povrnitev investicije

Strošek investicije zajema vse stroške, ki so povezani z vpeljavo črtne kode, kamor

spadajo stroški s pridobitvijo številk črtne kode, stroški programske in strojne opreme

ter stroški, ki se navezujejo na usposabljanje delavcev in inštalacijo ter zagon potrebne

opreme. Prihranke pa smo izračunali na podlagi števila ur, ki bi jih podjetje letno

prihranilo pri izvajanju prenovljenih skladiščnih procesov ter stroška minimalne bruto

urne postavke.

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑒𝑘 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒

𝑝𝑟𝑖ℎ𝑟𝑎𝑛𝑘𝑖

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 11.947,90€

2.008,54€

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 5,95 𝑙𝑒𝑡𝑎

Investicija se povrne v roku 5,95 leta, kar znaša skoraj 6 let. Vpeljava bi bila z vidika

povrnitve investicije smiselna, poleg tega pa prinaša še dosti pozitivnih učinkov, ki jim ni

mogoče določiti vrednosti.

5.3 Prenova poslovno informacijskega sistema

Druga predlagana rešitev, ki bi lahko rešila probleme, s katerimi se srečujejo v podjetju

Koval je tudi prenova oziroma posodobitev poslovno informacijskega sistema, ki bi tako

omogočal krajše čase prevzemov in izdaj materiala, blaga, polizdelkov, četrtizdelkov in

končnih izdelkov.

Podjetje za delo uporablja starejšo različico programa PIS50, ki je že nekoliko zastarela

in ni posodobljena, zato se pojavljajo zastoji v programu in s tem časovne izgube.

Program je sicer prilagodljiv in omogoča povezovanje različnih modulov, od



računovodstva, nabave, prodaje, skladišča, proizvodnje do raznih analiz. Ti moduli

vsebujejo veliko različnih opravil, ki omogočajo celovit pregled in nadzor nad

poslovanjem. Podjetje, ki ponuja ta program, je razvilo že nekaj novih, izboljšanih verzij.

Posodobitev obstoječe verzije z novo različico, pa bi lahko skrajšalo čase in nepotrebne

vmesne korake pri prevzemih in izdajah materiala, blaga, polizdelkov, četrtizdelkov in

končnih izdelkov.

Prenovljen poslovno informacijski sistem, bi moral omogočati vnos lokacij skladiščenega

materiala, blaga polizdelkov in četrtizdelkov, saj bi s tem odpravili časovne izgube, ki

nastanejo zaradi iskanja v skladiščih. Poleg tega bi moral biti postopek prevzemov in izdaj

krajši, z manj koraki in manj napakami. To bi lahko rešili tako, da bi prevzeme in izdaje

opravljal zaposleni, ki je odgovoren za skladiščenje. Sam ima namreč največ pregleda

nad dejanskimi zalogami in so možnosti za napake pri vnosu količin izdanega in

prevzetega materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov manjše. S tem bi se izognili tudi

napakam, ki nastanejo zaradi komunikacijskih pomanjkljivosti med skladiščnikom in

zaposlenimi, ki opravljajo prevzeme in izdaje. Poleg tega pa bi bilo manj prelaganja

dokumentacije, ki spremlja naročen material in blago, s čimer bi še dodatno prihranili na

času.

Ker podatkov o ceni tovrstne prenove poslovno informacijskega PIS50 nismo mogli

pridobiti, bomo stroške prenove le okvirno ocenili. Cene licenc z vzdrževanjem podobnih

poslovno informacijskih sistemov gibljejo od 2.000 € do 3.000 € za posameznega

uporabnika. Podjetje bi potrebovalo 9 licenc, kar bi znašalo med 18.000 € in 27.000 €.

Če pri izračunu vzamemo povprečno vrednost 2.500 €, bi zakup novega programa za 9

uporabnikov znašal 22.500 €. Ker pa podjetje ne potrebuje novega programa, ampak le

posodobitev obstoječega, ocenjujemo, da bi bili stroški dosti nižji, saj je osnova

programa zelo zadovoljiva in bi ga bilo treba le nadgraditi. Predvidevamo, da bi strošek

posodobitve obstoječe različice programske opreme predstavljal eno tretjino stroška

nakupa nove, zato ocenjujemo, da bi strošek prenove poslovno informacijskega sistema

znašal 7.500 €.



5.3.1. Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga

Tabela 18: Prenova prevzema in uskladiščenja materiala in blaga

Koraki Čas




Transport do ustreznega skladišča in uskladiščenje 2–5 min

Prevzem v programu 2 min

Skupni čas 23−49 min

Vir: Osebni vir

S prenovo prevzema materiala in blaga, ki je predstavljen v tabeli 18, bi za posamezni

prevzem potrebovali od 23 do 49 minut, kar v povprečju znaša 0,60 ure. Pri obstoječem

načinu prevzema pa potrebujemo od 35 do 58 minut, kar v povprečju znaša 0,775 ure.

V letu 2017 je bilo opravljenih 640 prevzemov materiala in blaga. V nadaljevanju bomo

prikazali primerjavo porabe časa pred in po prenovi.


Povprečni čas

prevzema (h)





Vir: Osebni vir

Na podlagi izračuna časov trajanja prevzemov v tabeli 19 lahko potrdimo, da bi s

posodobitvijo poslovno informacijskega sistema in s prenovo prevzema materiala in

blaga letno prihranili 112 ur.



5.3.2. Prenova prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov

Tabela 20: Prenova prevzema in uskladiščenja četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas


Transport do ustreznega skladišča in uskladiščenje 2–5 min

Prevzem v programu 2 min


Vir: Osebni vir

S prenovo prevzema in uskladiščenja polizdelkov in četrtizdelkov, ki je prikazan v tabeli

20, bi za posamezni prevzem potrebovali od 7 do 10 minut, kar je povprečno 0,142 ure.

Pri obstoječem načinu prevzema namreč potrebujemo 12 minut, kar znaša 0,2 ure. V

letu 2017 je bilo opravljenih 755 prevzemov materiala in blaga. V nadaljevanju bomo

prikazali primerjavo porabe časa pred prenovo in po prenovi prevzema.


Povprečni čas

prevzema (h)



Obstoječe stanje 0,200 h 151 h


Vir: Osebni vir


posodobitvijo PIS in prevzema polizdelkov in četrtizdelkov čas prevzemov na letni ravni

skrajšali za 43,79 ure.

5.3.3. Prenova izdaje in izskladiščenja materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov

Tabela 22: Prenovljena izdaja materiala, blaga, četrtizdelkov in polizdelkov

Koraki Čas



Preverjanje lokacije materiala, blaga, četrtizdelkov ali

polizdelkov v programu

2 min

Priprava ustrezne količine 2–4 min

Izskladiščenje in transport iz skladišča 2–5 min

Izdaja v programu 2 min

Skupni seštevek časov 8−13 min

Vir: Osebni vir

S prenovo načina izdaje materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov, kar je

predstavljeno v tabeli 22, bi za posamezno izdajo potrebovali od 8 do 13 minut, kar v

povprečju znaša 0,175 ure. Pri obstoječem načinu izdaje potrebujemo od 19 do 21

minut, kar v povprečju znaša 20 minut ali 0,333 ure. V letu 2017 je bilo opravljenih 1860

izdaj materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov. V nadaljevanju bomo prikazali

primerjavo porabe časa pred prenovo in po prenovi izdaje.

Tabela 23: Primerjava porabe časa pred in po prenovi izdaje

Povprečni čas

izdaje (h)

Skupni čas izdaj za na leto

(h) – 1860 izdaj



Vir: Osebni vir


posodobitvijo PIS in načina izdaje materiala, blaga, polizdelkov in četrtizdelkov letno

prihranili kar 293,88 ure.

5.3.4 Skupni prihranek po prenovi

Na podlagi izračunov prihrankov časa ob prenovi načinov prevzema materiala in blaga,

prevzema četrtizdelkov in polizdelkov ter izdaje materiala, blaga, četrtizdelkov in

polizdelkov bomo v tabeli 24 prikazali skupen prihranek časa in ga nato ovrednotili.



Tabela 24: Skupni prihranki

Vrsta prihranka Ure / leto

Prihranek časa pri prevzemu materiala in blaga 112 h/leto

Prihranek časa pri prevzemu polizdelkov in

četrtizdelkov

43,79 h/leto

Prihranek časa pri izdaji materiala, blaga,

polizdelkov in četrtizdelkov

293,88 h/leto

Skupaj 449,67 h/leto

Vir: Osebni vir

Tudi tu bomo za izračun prihranka upoštevali le prihranek na podlagi krajših časov

predstavljenih aktivnosti in v prihranek ne bomo prištevali druge pozitivne učinke, ki bi

jih prenova poslovno informacijskega sistema prinesla. Za izračun prihranka bomo

uporabili strošek minimalne bruto plače. Za 176 ur dela je mesečna bruto plača brez

dodatka za malico in prevoz 1.020,00 €, kar na uro znaša 5,80 €. Glede na to, da bi s

prenovo PIS, načinov prenove in izdaje letno prihranili 449,67 ure, bi to znašalo 2.608,09

€ prihranka na leto.

5.3.5 Povrnitev investicije

Za strošek investicije bomo uporabili oceno stroškov prenove poslovno informacijskega

sistema, ki znaša 7.500 €. Prihranke pa smo že izračunali na podlagi števila ur, ki bi jih

podjetje letno prihranilo po prenovi izdaje in prevzema materiala, blaga, polizdelkov,

četrtizdelkov.

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑒𝑘 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒

𝑝𝑟𝑖ℎ𝑟𝑎𝑛𝑘𝑖

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 7.500€

2.608,09 €

𝑝𝑜𝑣𝑟𝑛𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒 = 2,88 𝑙𝑒𝑡a



Investicija se povrne v roku 2,88 leta, kar znaša skoraj 3 leta. Prenova poslovno

informacijskega sistema bi bila smiselna tako s stroškovnega vidika kot tudi z vidika vseh

pozitivnih učinkov, ki jih ta prinaša, a jim ni mogoče določiti vrednosti.



Zaključek

Za rešitev predstavljenih problemov smo preučili več možnih rešitev, in sicer

označevanje lokacij v skladišču, vpeljavo črtne kode in prenovo poslovno

informacijskega sistema. Zanimal nas je predvsem prihranek časa in posledično denarja

pri posameznih rešitvah. Oznake odlagalnih mest v skladišču so nujne tako z vidika

vpeljave črtne kode, kot tudi z vidika posodobitve poslovno informacijskega sistema, saj

so osnova za urejenost skladiščnih prostorov in poenostavitev načinov prevzemov in

izdaj. Nato pa smo preučili še vpeljavo črtne kode in posodobitev poslovno

informacijskega sistema.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Ena izmed rešitev, za katero smo se odločili, je označevanje odlagalnih mest v skladišču,

saj je to prvi korak k bolj urejenemu skladišču, ki je osnova za odpravo iskanja materiala,

blaga, polizdelkov in četrtizdelkov. Že samo natančne oznake bi tako rešile del problema,

s katerim se srečuje podjetje.

Nato pa smo v diplomski nalogi predstavili še dve morebitni rešitvi, ki omogočata

skrajšanje dosedanjih načinov prevzemanja in izdajanja. Poleg omenjenega prihranka

časa bi podjetje izboljšalo tudi ažurnost zalog, zmanjšalo bi možnost nastanka napak in

kasnejših motenj, ki vodijo v izgubo stranke ali posla. Izboljšala bi se sledljivost in pregled

nad zalogami ter odpravilo iskanje artiklov v skladišču, poleg tega pa bi bilo skladišče bolj

pregledno in urejeno. Skozi nalogo smo prikazali učinke obeh rešitev za lažjo končno

odločitev o ustreznejši varianti.

Z vpeljavo črtne kode in prenovo načinov prevzemanja in izdajanja materiala, blaga,

polizdelkov in četrtizdelkov bi podjetje v primerjavi z obstoječim stanjem prihranilo

346,30 ure letno, kar ob upoštevanju bruto urne postavke znaša 2008,54 € na leto.

Investicija za vso potrebno strojno in programsko opremo bi znašala 11.947,90 €,

povrnila pa bi se v roku 5,95 leta.



S posodobitvijo obstoječega poslovno informacijskega sistema pa bi podjetje prihranilo

449,67 ure letno, kar znaša 2608,09 € na leto. Po oceni bi investicija znašala 7.500 €,

povrnila pa bi se v roku 2,88 leta. Tudi če bi se izkazalo, da je ocena stroškov posodobitve

PIS nekoliko napačna in bi bili stroški višji, bi bila ta rešitev z vidika prihranka časa in

posledično denarja še vedno primernejša.

Zaradi omenjenih prednosti in zmanjšanja stroškov menimo, da sta obe rešitvi

zadovoljivi, ampak je posodobitev informacijskega sistema bolj smiselna. Obe rešitvi

namreč rešujeta isti problem, zato je uvedba obeh nesmiselna. Poleg tega je investicija

v posodobitev informacijskega sistema nižja, kar je pomembno predvsem z vidika

slabšega finančnega položaja podjetja, poleg tega pa je tu prihranek večji. Ob vpeljavi

črtne kode bi moral skladiščnik za vsak prevzet material ali blago pripraviti in nalepiti

nalepko s črtno kodo, kar pa je v tovrstnem podjetju nesmiselno in zamudno. Črtne kode

se v nadaljevanju proizvodnega procesa namreč ne potrebuje več in bi bila ta uporabna

le za večjo točnost in boljši nadzor nad količino zalog posameznega materiala in blaga.

Iskanje materiala po skladišču pa bi lahko odpravili tudi tako, da bi ob prevzemu v

program zapisali še lokacijsko oznako odlagalnega mesta in se s tem znebili

nepotrebnega označevanja materiala in blaga z nalepkami s črtno kodo. Iz tega razloga

smo se odločili za označevanje skladiščnih lokacij in posodobitev PIS, vpeljavo črtne kode

pa smo ovrgli.

Pogoji za uvedbo rešitve

Prvi pogoj za vpeljavo rešitev, označitve lokacij v skladišču in posodobitve poslovno

informacijskega sistema je zmožnost, volja in želja podjetja samega. Pred vpeljavo je

namreč potrebno nekaj časa in truda vložiti v pripravo skladiščnih prostorov na

označevanje, s čimer poskrbimo za večjo preglednost. Tudi za uvajanje v posodobljen

PIS je potrebno nekaj časa in potrpežljivost.

Kot smo že omenili, je za pripravo nalepk za označevanje lokacij treba pripraviti spisek

vseh lokacij, določiti vrsto lokacijskih oznak ter razlago posameznih lokacijskih oznak. Na

podlagi vseh teh podatkov je nato treba pripraviti nalepke. Za označevanje lokacij se po



navadi uporablja črtno kodo simbologije 128, ker pa smo se odločili za prenovo

poslovnega informacijskega sistema v katerega bo možno zabeležiti lokacijo

posameznega materiala in blaga, podjetje zaenkrat ne potrebuje lokacijskih oznak s

črtno kodo in bo zadostovala navadna oznaka, ki bo definirala skladišče, regal in polico.

Vnašanje lokacije posameznega prevzetega materiala in blaga bo tako potekalo ročno in

ne s pomočjo terminala, za katerega bi potrebovali lokacijsko oznako s črtko kodo, ki

zaenkrat ni potrebna.

Za posodobitev poslovno informacijskega sistema pa je potrebna še motivacija

zaposlenih in pripravljenost za izobraževanje na področju razumevanja in uporabe

prenovljene programske opreme.

Možnost nadaljnjega razvoja

Kot smo že omenili, bi lahko bile lokacijske oznake sprva brez črtne kode, vnos lokacijske

oznake ob prevzemu pa bi se opravil ročno. V nadaljevanju bi bilo mogoče te lokacijske

oznake nadgraditi tako, da bi jim dodali črtno kodo, za kar bi nato potrebovali še čitalec

črtne kode. S tem bi omogočili avtomatski zajem podatkov.

Poslovno informacijski sistem je v nadaljevanju poslovanja podjetja treba vzdrževati in

ga stalno posodabljati, da se obstoječe stanje ne bi ponovilo. Le tako lahko podjetje sledi

spremembam na področju informacijske podpore in se izogne zaostanku v primerjavi z

drugimi konkurenčnimi podjetji.



Seznam literature in virov

10 steps to barcode your product [GS1]. Najdeno 21. februarja 2018 na spletnem

naslovu: https://www.gs1.org/10-steps-to-barcode-your-product

2D simbologija [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/Standardi-GS1/Zajem/2D-simboli

Avtomatski zajem podatkov [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/Standardi-GS1/Zajem

Bolniške postelje [Koval]. Najdeno 8. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.koval.si/sl/izdelki/bolniske-postelje/bolniska-postelja-b4-pp-fix-kc

Chiperlab serija 9700 [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/prodajni_program/mobilni_terminali/mobilni_terminali_z_andro

id_os/378/cipherlab_serija_9700/

CipherLab 9700 Series Mobile Computer [Barcodesinc]. Najdeno 21. marca 2018 na

spletnem naslovu https://www.barcodesinc.com/cipherlab/9700.htm#options

Čitalec črtnih kod [EMA]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu

http://www.ema.si/component/zoo/item/citalec-crtnih-kod

Črtna koda praznuje 60 let [Monitor]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.monitor.si/novica/crtna-koda-praznuje-60-let/137913/?xURL=301

Črtna koda: Tipi [Leoss]. Najdeno 2. februarja na spletnem naslovu:

https://leoss.si/strokovnjak_svetuje/8/crtna_koda_tipi_simbologije/

Datalogic Powerscan Series [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/prodajni_program/identifikacija/industrijski_citalci_crtne_kode/

134/datalogic_powerscan_series/

Distribucijska logistika [Markotk18]. Najdeno 20. aprila 2017 na spletnem naslovu:

https://sites.google.com/site/markotk18/home/logistika/distribucijska-logistika

Družina simbologij EAN/UPC [GS1]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/EAN

Dvodimenzionalna QR koda [Leoss]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/strokovnjak_svetuje/5/dvodimenzionalna_qr_koda/



Grace, M. (2006). Organiziranost logistike v podjetju Armature Muta d.o.o.. Najdeno 8.

maja 2017 na spletnem naslovu http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/grace-

mateja.pdf

GS1 DataBar [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/databar

Herynek, B. & Pivec, B. (2010). Prevoz tovora. Celovec: Mohorjeva založba

Honeywell Orbit 7120 [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/prodajni_program/identifikacija/pultni_citalci_crtne_kode/111/h

oneywell_orbit_7120/

Honeywell Voyager 1250g [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/prodajni_program/identifikacija/rocni_citalci_crtne_kode/87/ho

neywell_voyager_1250g/tab-437/

Izdaje in cene [NiceLabel]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu

https://www.nicelabel.com/sl/design-and-controlled-print/pricing--comparison

Kaj je črtna koda [Leoss]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/strokovnjak_svetuje/24/kaj_je_crtna_koda/

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Komisioniranje [Vizija]. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu

http://www.vizija.si/poslovna-informatika/propis/komisioniranje/

Koritnik, A. (2017). Skladiščno poslovanje v lesno predelovalnem podjetju. Najdeno 21.

marca 2018 na spletnem naslovu https://dk.um.si/Dokument.php?id=110633

Križman, A. & Križman, F. D. (2008). Logistika v gospodarskih družbah. Najdeno 8. maja

2017 na spletnem naslovu

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva

_ESS/Impletum/IMPLETUM_204LOGISTICNO_Logistika_Krizman.pdf

Linde H30 D [Marcus]. Najdeno 16. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.mascus.si/industrijska-oprema/rabljeni-dizelski-vilicarji/linde-h-30-

d-393/tgunodub.html

Logistika [iMatring]. Najdeno 14. aprila 2017 na spletnem nalsovu

http://www.imatring.si/dejavnost/#



Lokacijsko označevanje [Espro inženiring]. Najdeno 17. maja 2017 na spletnem naslovu

http://www.espro-ing.si/sistem-za-vodenje-skladisc-skladko-svs/lokacijsko-

oznacevanje

Microscan MS-3 [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/prodajni_program/identifikacija/vgradni_moduli_za_crtno_kodo

/136/microscan_ms_3/

Mobos WMS skladiščno poslovanje [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem

naslovu

https://leoss.si/prodajni_program/celovite_resitve/mobos_wms_skladiscno_pos

lovanje/153/mobos_wms_skladiscno_poslovanje/

MR-2000 Čitalnik magnetnih kartic [Posiflex]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem

naslovu:

http://www.posiflex.si/default.asp?mid=sl&pid=modul_it&wid=4153&detailid=3

600

Negovalne postelje [Koval]. Najdeno 8. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.koval.si/sl/izdelki/negovalne-postelje/negovalna-postelja-n2-r-fix

Notranja logistika je lažja s kvalitetnim skladiščenjem [Obl'č]. Najdeno 14. aprila 2017 na

spletnem naslovu: http://www.oblc.si/notranja-in-distribucijska-logistika

Oblika etikete [Nicelabel]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu

https://www.nicelabel.com/sl/design-and-controlled-print/label-design

Poljanec, M. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Najdeno 19. maja

2017 na spletnem naslovu

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva

_ESS/Impletum/IMPLETUM_202LOGISTICNO_Logistika_Poljanec.pdf

Pregledne – terapevtske mize [Koval]. Najdeno 8. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.koval.si/sl/izdelki/pregledne-terapevtske-mize/koval-line-kompakt-

3

Priročnik za črtno kodiranje [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/Portals/0/GS1_Dokumentacija/GS1_Publikacije/Brosure_G

S1_SLO/Prirocnik_za_crtno_kodiranje.pdf

Profil podjetja [Koval]. Najdeno 10. aprila 2017 na spletnem naslovu:

https://www.koval.si/sl/predstavitev/profil-podjetja



Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Najdeno 18. maja 2017

na spletnem naslovu http://www.impletum.zavod-

irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transporta_in_skladiscenja-

Rak.pdf

Seven important tips for implementin a barcode inventory management system [Sanco].

Najdeno 22. februarja 2018 na spletnem naslovu https://www.scanco.com/seven-

important-tips-for-implementing-a-barcode-inventory-management-system/

Simbologija GS1-128 [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/GS1-128

Sledljivost v logistiki [EMA]. Najdeno 19. maja 2017 na spletnem naslovu

http://www.ema.si/sistemi-sledljivosti/sledljivost-v-logistiki-skladiscenje

Storitve [Koval]. Najdeno 10. aprila 2017 na spletnem naslovu:

https://www.koval.si/sl/storitve

Tipi industrijskih črtnih kod [EMA]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.ema.si/avtomatska-identifikacija/tehnologije-

oznacevanja/crtnokodno-oznacevanje/tipi-industrijskih-crtnih-kod

Top eight benefits of barcodes [Verified label]. Najdeno 22. februarja 2018 na spletnem

naslovu http://www.verifiedlabel.com/knowledgecenter/know_barcodes.aspx

Uporabniški priročnik [GS1]. Najdeno 2. februarja 2018 na spletnem naslovu:

http://www.gs1si.org/Standardi/GUM/GUM-11/vsebina/06.html

Vozički za transfer in pomoč pri hoji [Koval]. Najdeno 8. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.koval.si/sl/izdelki/vozicki-za-transfer-pomoc-pri-hoji/vozicek-za-

pomoc-pri-hoji

Vozički za tuširanje [Koval]. Najdeno 8. maja 2017 na spletnem naslovu

https://www.koval.si/sl/izdelki/vozicki-za-tusiranje/vozicek-za-tusiranje-l1

Why warehouse management system buyers want barcode inventory management

[Skuvalut]. Najdeno 21. februarja 2018 na spletnem naslovu:

https://www.skuvault.com/blog/why-wms-buyers-want-barcode-inventory-

management

Zebra termo transfer tiskalnik Zebra ZT410 300dpi, Bluetooth, Int 10/100, serial

[Mimovrste]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/izpostavljeni_produkti/najboljsi_nakup/22/zebra_zt400/

https://www.koval.si/sl/izdelki/vozicki-za-tusiranje/vozicek-za-tusiranje-l1



Zebra ZT400 [Leoss]. Najdeno 21. marca 2018 na spletnem naslovu:

https://leoss.si/izpostavljeni_produkti/najboljsi_nakup/22/zebra_zt400/

Zgodovina [KS Loka pri Žusmu]. Najdeno 6. aprila 2017 na spletnem naslovu:

http://www.ks-loka.si/index.php/zgodovina

Documents

VPELJAVA ČRTNE KODE V PODJETJU KOVAL · 2020-01-30 · Vpeljava črtne kode v podjetju Koval Diplomska naloga rešuje problem občasnih dolgih izdelovalnih ciklov v podjetju Koval