Embed Size (px)
Citation preview
PRILOGA E :
VPRASALNIK 0 RAZ:'IERAH, PROBLET= IH N STALL' CIil MLADI U
( a p S )
PRIIMEK IN !ME :
ROJSTNI DATUM :
NASLOV STALNEGA BIVALISCA :
OBC INA
SOLA :
2
SPOL : TAI
.•
RAZRED :
1 . OZNACI STOPNJO SOLSICE IZOBRAZBE, KI JO JE DOSEGEL TVOJOft . Ce nima6 oeeta, oznaci izobrazbo skrbnika, ali rednika ;
1 . nedokoncana osnovna -,ola2 . koncana osnovna cola3 . cola ali izpit za kvalificirane delavce4 . nizja strokovna i.zobrazba (dvoletna administrativna Bola .
mescanska cola, nizja gimnazija, trgovska akademija, ipci . ;5 . popolna srednja cola (uciteljigce, srednja tehniska sola,
srednja ekonomska cola, visja gimnazija itd .)6 . visja sola ali prva stopnja visoke sole7 . nedokoncana visoka Bola3 . visoka sofa ali fakulteta
2 . OZNACI STOPNJO SOLSKE IZOBRAZBE, KI JO JE DOSEGLA TVOJA l .ATI!
1 . nedokoncana osnovna cola2 . koncana osnovna ;cola3 . cola ali izpit za kvalificirane delavce4 . nizja strokovna izobrazba5 . popolna srednja cola6 . vi6ia cola ali prva stopnja visoke sole7 . nedokoncana visoka `sola8 . visoka cola ali fakulteta
J
3 . OZNACI POLOZIAJ I14 VRSTO ZAPOSLITVE SVOJEGA OCETA'
1 . zaposien
na vodilnem delovnem mestu v podjetju, o;~--cini all republiki (dieektor, precsednik obcine ipd .)
2 . zaposien na vodilner delovnem mestu znotraj podjetja allustanove (vodja obrata all oddelka, ;ef ra6unovodstva itd .
3 . zaposlen na. nevodilnem delovnem mestu4 . zaposlen kot samostojen obrtnik5 . opravlja svoboden poklic (advokat, pisatelj ipd .)6 . lastnik all solastni .l t kineti je7 . trenutno nezaposlen8 . upokojen
ti9, umrl,
10 . nimam oceta
4 . OZNA I POL02AJ IN VRSTO ZAPOSLITVE SVOJE MATERS?
1 . zaposlena na vodilnem delovnem mestu v podjetju, obciniall republiki
2 . zaposlena na vodilnem delovnem mestu znotraj podjetja3 . zaposlena na nevodilnem delovnem mestu4 . zaposlena kot samostojna obrtnica5 . opravlja sanostojen poklic6 . lastnica all solastnica kmetije, dela na kmetiji kot
gospodinja7 . gospodinja8 . upokojenka9 . umrla
5 . .KARSEN JE ?RIBLIZN0 S "U?NI POVPR :I.CNiTVOJIH STARaEV?
a) 100 tisod dinarjev all rnanjb) 100 do 200 tisoc dinarjevc) 200 do 300 tisoc diinarjevd) nad 300 tiso6 dinarjeve) na to vprasanje ne Lelim odgovoritif) . ne- vem
6 . ALI IM~ATE {NETIJO?DA
NECe DA, koliko hektarov :
7 . KOLIKO VAS 2IVI VSE H S.~UPAJ V SISUP M.En GOSPODI JSTVU? ~~
MESECNI ZASLU~E C
3 . t(J E STAIyUJ TE?
1 . v svo j i-2 . v lastnem stanovanju3 . v najetem stanovanju4 . v podnajemu
9 . T~CA.'CO VELI O JE VASE ST-AI O ANJ E?
10 . ALI fl'LATE V VASErM. ST? N0VAIIJJU OZ HISi :
a) tekoco vodob) kopalnicoc) posebno kuhin jod) e1ektricn.i bojlere) centra1n, kurjavof) nic od zgoraj navedenega(ObkroZH vse, kar ustrezai)
11 . TCATERE OD NASLEDNJIH STVARI SE ~AHAJAJO `J VA:iEI1 D01 -11U?
a) radiob) televizorc) telefond) gram, of one) slovarf) leksikon, oz . enczklopedijag) glasbeni instrument•
kanera za filrna.njeftotoaparatpisalni stroj
•
magnetofondnevni casopis
•
narocena revijaa•
avto•
diaprojektor•
omara s knjigalni•
urnetni ka slikaa na stenida1jnogl^d
•
k eti jski stroj ._ kateri?gospodin js';.a str. o j
kateri?
1 . samo ena: sober2 . enosobno stanovanje3 . dvosobno stanovanje4 . trosobno stanovanjeS . vec kot trosobno stanovanje
12 . KAKSEN JE PROSTOR, V KAr REM SE UCI3?
1 . imam svojo sobo (v kateri sem sam)2 . imam svoj stalni delovni kot3 . imam prostor za udenje, ki pa ni stalen4 . nimam primernega prostora za udenje
13 . ALI TE PRI UCENJU KAJ MOTI?
1 . ne, imam dovolj miru2 . da, moti me ropot na cesti ali v hisi3 . da, starsi me vedkrat zmotijo s kako zahtevo4 . da, moj prostor za udenje je neustrezen (temen,vlazen,
mrzel, ipd .)5 . drugo :
14 . OPISI NTATANCINEJE STANOVANJSKE RAZ111EERE V VASI DRUZINI TERSVOJE POGOJE ZA UCENJE IN DRUGO DELO, KI TE ZANI MLA
15 . OPISI NATANCNEJE MATERIALIZE RAZMERE V VASI DRUZINI :
16 . KAKO POGOSTO SO TI STARSI XAJ .'BALI, PREDNO SI ZACEL HOF DTIV SOLO?
1 . pogosto2 . vcasih3 . nikoli
--s
k) ima razne funkcije
1
1) drugo 1
18 . NASLEDNJA VPRASANJA V NASETM1 VPRAaAL IIKU SE NA NASAJO NATVOJEGA OCETA. Pri vsaki od spoc;aj navedenih oblik ravnanje :od,:lane atiri crke, ki pomenijo :
R
r
p
Predko ali vcasih
pogosto
zelo pogostonikoli
ali skoraj vedno
ObkroLi *i vsaki obliki ravnanja ustrezno crko glede na to,kako pogosto si jo opa4al pri svo jen ocetu od svojega naj'hoizgodnjega otrostva dalje, kolikor se ga lahko sporninjas .
Ceprav se je tvoj oce v tem obdobju spreminjal, skusaj venea--izbrati tisti odgovor, ki v splosnem najbolje ustreza njegoveiravnanju . Ce nimas pravega oceta, oznaci ravnanje tiste mo.-:.,aosebe, ki ti je n ;-~some-cala oceta . ue pa nima niti pravega n'ti nadomestnega oceta, izpustl to vprasanje in pojdi takojnaslednji skupini vpra5anj .
17 . .Z NASLEDPJJIt1 VPRASANJEM.i ZELIiiO ZVEDETI, :OLIKO TI JE ZNF-11-' .°0 RAZNIH DEJAVNOST II3 TVOJIH STARSEV .Pri vseh izjavah ; ki veljajo za tvojega oeeta, obkro :~.i 1 .izjavah, ki veljajo za'trojo mater, obkrozi 2 .
Oce a
a. se aktivno sportno udejstvuje (npr . smuca,hodi v hribe, tekmuje)
1
b) je clan glasbenega ali pevskega drustva
1 2
c) obiskuje (ali je obiskoval) vecerno solo
1
d) obiskuje (ali je obiskoval) tecaj
tuje jezike 1 2
e) se udele uje sestankov izven delovnega casa
1
f) dela tudi izven rednega delovnega casa
1
g) ima svojega konjicka (kaj zbira, sestavlja,igra na instrument, ipd .)
1 2
h) se sam izobraluje, bere knjige
1 2
i) je clan Zveze komunistov
1 2
j) je (ali je bil) clan delavskega sveta v podjetju 1 2
19 . NASLEDNJE IZJAVE SE NANASAJO NA RAVNAF JE TVOJE MATE RE . Ocgovar j ...1na enak na6in kot pri ravnanjih oceta
redkoal i ni-kol i
vca-- po•-
zeLo po-sih gc ~r : ;:c
s ..cov. c'n
1 . me je pohvalil ali nagradil,6e sem kaj dobro opravil r p
2 . spodbujal me je, naj dosezem himboljsi uspeh v soli Ft r
pou6eval me je o stvareh, ki semjih zelel zvedeti a r p
4 . zaupal je vame, da bom v recdopravil, kar pri6akuje od mene q r o
5 . v njegovi druzbi sem se po6utilbrezskrbno in doma6e R r p
6 . rad mi je ustregel, ce sem ga zakaj prosil, R r p
7 . me je spodbujal in mi dajal aogumapri mojih prizadevanjih R r
8 . me je telesno kaznoval R r p
9 . ukvarjanje z mano je ob6util kotneprijetno re6 3 T' t3
10 . z njim sem se lahko pogovarjal o6emerkoli R r p
1 . pogovarjala se je z rnenoj o mojihspolnih in ljubezenskih problemih r
p
2 . posvetovala se je z menoj o prejem-kih in izdatkih v dru-ini r
p
3 . zahtevala je, da moram neko stvaroprav' 'bol je '_-cot kdorkoli drug R r
p
4. zahtevala je, da bi se moral ve6u6iti R r
p
zaupala je vame, da born v redu opra--vil, kar je pri6akovala od mene R r
p
6 . v njeni druzbi seen se pocutil brez- •skrbno in domace r
p
7. rada mi je ustregla, Ce sem jo zakaj prosil r
8 . me je spodbujala in mi dajala pogumpri mojih prizadevanjih 2 r
9 . me je telesno kaznovala
R
r
p
10 . ukvarjcnje z mano je obcutila kotneprijetno dol post
R
r
a
11 . z njo sem se lahko pogovoril•
ocemerkoli
R
r
p
?0 . >CAJ SO VECINOMA PO POXLICU 0ZJI ZI A.NCI, PRTJATELJI, S0R0D-IXIN SOSEDJE VASE DRUZ PTE, S KATERL I SE NAJVEC SRECUJETE, POGO •- -VARJATE ALI OBIS CUJETE? 0akro i enega od spodn jih odgovorov
1 . vecinoma so kmetje2 . vecinoma so delavci3 . vecinoma so razlicni uslu~benei4 . ijudje z visoko izobrazbo ali umetnikio . funkcionarji, vodilni, politiki .rpd .6 . so iz sko .-aj pray vseh gornjih skupin enako i;tevilni7 . zivimo bol j sami zase, skoraj z nikomer niraamo oz jih st-ikov .
21 . SPGDAJ SO NAVEDENE RAZNE USTANOVE ., DEJAVNOSTI IPD . 0bkrozi vsetiste, ki jih imate v vasem kraju, aai pa tako blizu vasegyda so brez teiave dostopne!
•
kinematografknjiznica
•
popolna stiriletna srednja sofa•
plavalni bazen ali kopalisce•
zabavni klub ali igralnica•
gledaliscearnaterska gledali.ska skupina
•
sportno igriscesrednja glasbena colasportni klub
•
splosna bolni6ni •c apevski zbor
•
tovarnagasilsko dru tvo
•
hotel•
gostilna•
poljudnoznanstvena predavanja•
tecaj za kmetovalce•
cerkvena vzgojna dejavnostdrugo :
22 . ALI_ SI .P.IE D VSTO~'ON
SOLO OBIS ~OvAL r' T C %
DA
23 . ALT I SI BIL KDAJ OZIRO -iA S I 3E VMLJUCEN V CELODNEV~'o BTVA1'J'•_(VARSTVO) V SOLI?
DA
NE
24 . .OLIs"O CASA POTRE 7UJES ZA POT ALI VO-'lx JO V1 SOLO?
1 . man kot pol ure2 . pol ure all ve63 . eno uro all vec
25 . ^AZLIC~TE SOLE V SLOVE~iIJI SO RAZLIC ~,O OPREMLJE"~E . NA E IR "GLAhIL"AJO ENE PROSTORE, APARATE ITD . , NA DRUGIH PA DRUGE . ZANT=!?:-, ,T. ..N .
XAJ OD SPODAJ NAVEDEINEGA Ti--ATE NA VASI SOLI . Obkro1i vse, '_.zr
ustreza, in dopii5i i
a. televadnic.ab . solska knji~nica•
. jediinicad . bioloski kabinete . kemijski kabinetf . fizikalni kabinetg . jezikovni kabineth . televizori . radio'j . grarnofonk . diaprojektor1 . flanelografm . aparat za predvajanje filraovn . racunalniko . drugo :
26 . KAKSNE SVOBODNE DEJAVNOSTI OZ . XROZKE IIAATE NA VAS I `iOLI?
illkovni kro .Eek•
folklorni kroi~ek
•
literarni kro~ek•
rnodelarski kro~ek
•
fizikalni '.rozek-• emi jski krozek
biolo ki kro4ek•
fotokrok.ek•
tehniski kro ekracunalni ,~ki kro~:ekdramatski kroi~ekplaninsici kro ; ek
•
sportni 'club•
plesna ola•
pevski zbor all orkester
•
drugo :
. 10 . ._
27 . V hkTERIH OD SAVEDENIH DEJAV ....OSTI OZ .T.RO 'L<1 K OZ :OV SI ':'L .-Ti SA (ALI PA SI BIL KDAJ VKLJUCENT)?
a . likovni icro4~, ek5 . folklorni krozekc . literarni krozekd . modelarski krozeke . fizikalni kroi~-ekf . kemi j ski kro:~ekg . biologhi kro-ekh . fotokro~eki . tehni Ski kr o4eki . racunalniski kro~ekk . dramatski kro~,: ek1 . sportni klubrn . planinski kroLekn . plesna 5olao . pevski zbor ali orkesterp . drugo :
23 . P.AKO POGOSTO UPORABLJAS PRI UCE 111JU POLZiG SOLSKIH Ui:Bi~ iNNI iOV
TUDI DRUGE KNJIGE, REVIJE IN PODOBNO (ceprav profesor teg,:'izrecno ne zahteva)?
1 . pogosto2 . vcasih3 . nikoli
29 . KAKO POGOSTO SE TI OB PODAJANJU AXEDA DI 0 TEJ SNOVI Z v'EDEL SE laJ VEC?
1 . nikoli2 . zelo poredkorna3 . vcasih4 . pogosto5 . skoraj vedno
UC" E SNOVI VZBUDI
30 . ~OLIKO SNOVI ZA RAZIN"ISLJANJE TI V SPLOS.'Er DAJE UCi7A .3NOV VSOLI?
1 . kar precej, saj se pogosto pojavljajo problemi, ki jih jeba resiti
2 . bol j malo, ker imarno pri vecini precinetov le mno~ico podki si jih je treba zapomniti
3 . ucna snov je rnogo.'krat tako zahtevna, da j le s tevavo c
zumem
31 . .AICO A OGOSTO JtMLJETE V :~O-,I l' TVA .Cd, ICI SO TI -1 ,T;_?. . : :BODISI ZATO, I:E SI JIH SLI ,AL ZE ZU=NNAJ SOLE ; BODISI ZATO .HER STE JIH JEIIALI ZI, V •'TZJIH AZ 11,ED I1 ?1 . skoraj nikoli*2 . zelo poredkorna3 . vcasih4 . pogosto5 . skoraj vedno
32 . KA CO POGOSTO SE V 3OLI (ali doma, ko se uci ;> za olo )DOLGOCASIS?
1 . skoraj nikoli2 . zelo poreckoma3 . vcasih4 . pogosto5 . skoraj vedno
33 . K K.O POGOSTO SI V SOLI (ali pri ucenju doma) RASTRESEN`IN NEHOTE P.AZMISLJAS 0 SCVAIRE .i, ;I i•I AJO ZZVEZE S SOLO?
1 . skoraj nikoli2 . zelo poredkoma3 . vcasih4 . pogosto5 . skoraj vedno
34 . KAO POGOST0 TE NEKA UC_NNA SNOV TA.{O PR? T EEGNE , DA TI JE GAL
T-35 . i.OLI_KO CASA D 'EV:1O Si MED SOLS .I i LETOM ZAPOSLEN Z DOr"!ACIIDELOIN (v gospodinjstvu ali na kmetiji)?
1 . sploh nic2 . manj kot eno uro dnevno3 . vec kot eno uro dnevno4 . dve uri ali v--C'
KO JE URE I.ONEC?
1 . nikoli2 . vcasih, pri enem p redmetu3 . pogosto, pri enem predmetu4 . vcasih, pri vec predmetih5 . pogosto, pri vec predmetih
36 . MLIK0 CASA ?0fABIS POVPRECs'N!0 DNEV,O IZVE1I t'OUi A ZAIN D01 ACE rIALOGE
1 . pol ure ali manj2 . pribli-no eno uro3 . pribli~no dve uri4 . prihlizno tri ure5 .stiri do net ur6 . nad pet ur
37 . ICAKO POGOSTO SE UKVARJAS Z DELOP=i ZA a0L0 TUDI 03 SOBOTAIIN NEDELJAH?
1 . skoraj nikoli2 . vcasih, kadar imano vec snovi3 . priblizno vsako drugo soboto ali nedeijo4 . zero pogosto5 . skoraj vedno ali vedno
33 . S KATERIMI OD NAVEDENIH DEJAVNOSTI SE REDNO UKVARJASCASU (vsaj enkrat mesecno)?0bkro~i* vse, kar ustrezal
a) rocno delo po lastni zanislib) re evanje krizank, rebusov ipd .c) zbirateijstvo (znamkke ipd .)d) razpravljanje (debate, diskusije) s prijateiji o
raznih pro'-)lemihe) obisk maze jev, razs-tav , galeri jf) izpopolnjevanje v mojem poklicug) sportno udejstvovanjeh) tehnicno konstruiranjei) poslusanje glasbe, opere, '_.concerti, ipd .j) branje leposlovnih knjigk) druzbeno-politicno udejstvovanje1) spremijanje poljudno-znanstvenih oddaj na radiu alim) studij tujih jezikov (na lastno pobudo)n) predavanjatali seminarji izven soleo) drugo
V
UCE j'IJE
PROSTE :
11T
39 . V '.:ATERIH O RGA '.•I ZACI._JAi ; ZD-2UZE:::? R..Ii, rrIBA "Jlii ITD . S .I E 2 ',KDAJ VCLANJEN ., V I JIII SODELOVAL ALI O FEAVLJAL V NJIH t.A'LCSNOFUNKCIJO? Obi{row i stevi lko 1 povsod tan, kjer nisi bil e1an . . .nisi sodeloval . ICjer si sodeloval ali pa i~e sodeluje ; oh~c_ro ..- .'._2, kjer pa si imel ali se imas kaksno funkcijo, ohkro~-~i 3 .
1 3 --
Nisemclan
a. sportno ali telovodno drustvo 1b . taborniska organizacija 1c . Ljudska tehnika 1d . Planinsko drustvo 1e . kulturno prosvetno drustvo 1f . mladinski klub 1g . Zveza prijateljev mladine
1h . x1llub OW
1i. foto-kino kiub 1j . . arnaterska likovna sicupina 1k. mladinska delovna akci-ja 11 . Zveza socialisticne mladine 1m . Zveza 'komunistov 1n organi samoupravljanja na soli 1o . mirovno gibanje 1p . ekolosko gibanje 1r. orkester ali pevski zbor 1s . glasbena skupina 1t.aglasbena sofa 1u . plesna Jola 1v. jezikovni teeaj 1z .X .
Y-
. 140 . ALI SI SE ZE UDELE2IL ICAKEGA TEKCMOVANJA V OKVIRU GIBANJ AZN'ANOST MLADINI?
DA
DA NE
Ce DA, opi ; i podrobne je
41 . ALI SI SE ZE UDELEZIL KA CEGA R.! ZISICOVALN-?iGA TABORA
i e DA, opisi podrobne jer_
Sodelovecclan
'JicI
222 32 32 322 32 32 3 '2 32 32 32 32 32 32 32 32 32 32 32 3
33
2
42 . AL! S_ ZE . •,DAJ SODE110V l ~ .T
mot_ CI1F3JP_ J .1
Ev _.J J . I
DA NE
Ce DA, opisi podrobneje
43 . ALL SI 2E KDAJ SODELOVAL PRI TEKi OV'UNJU IZ ZINA!JA NEK .EGASOLSKEGA PREDtIETA?
DA -- NE Ce DA, navedi ; za kateri predimet oz . _ec ne'je slo, in v kaksnem okviru ( olskem, obcinskem, republa :.l:,gym"bilo tekmovanje organizirano :
44 . SPODAJ SO NAVEDENI ~E RAZN .I DRUGI NAGINI, KAXO LAHKO POSAMEZITI'AJAVNVO PO~LAZE SVOJE ZPTANJE IN SPOSOBNOSTI . Obkro2i ust :^ezno s evi_ko pri vseh tistih, ki si se jin ze kdaj udeleM . ,dot vidise nanasajo stevilke na to, ali je bil •t ,roj nastop ozi roraorispevek v okviru razreda, v okviru sole, v okviru obcine,Slovenije, Jugoslavija ali . v mednarodnem merilu!
Moj prispevek je ail v okviru
P
N
n(D
f
CD(
01 ~(D
oJC}< ,
1"
::$CD
Li- U]N t-+
0
<CD
< u
r ;
F--• a
orte, IVQ
L1
EcB
rn 0 om~
a. sodeloval sem na razstavi zrisbo ali kakim drugim li •-kovnim izdeikom 3 4 5 6 7
b . sodeloval sem na rastavi stehnicnim izdelkom ~ ; 4 5 6
c . nastopil sem na prireditviz deklamacijo ali recitacijo 3 4 5
d. nastopil sem na glasbeniprireditvi 2 3 4 5 6 7
e . imel sem predavanje o nekitemi 2 3 4 5 6
f . sodeloval sem na 4)ortni tekmi 2 3 4 5 5
g . napisal in objavil sem pesem,ali crtico 2 3 4 5 6 7
h . napisal in objavil sem svojarazmi:l janja o nekern problemu 2 3 4 5
udele :~•i l sem se sahovskegaturni r j a 2 3 4 5
j . drugo : 2 3 A 5 3 7
45 . ALI. • SI ZA JCATEREGA 0 -, )' S`JOJIHI GO ::=•.̀ JIH PRs SPEV'KOV, NAISTOPOV ALIDOSEZKOV BOBIL :̀CAKO POHAVALO, NAGRADO ALi .'CAXO DRUGO r'RIZ~"A
DA
-
NE
Ce -A, opiai ta svo j prispevek poc:ro'ane Je
- 1 5
46 . ZA"MISLI SE V OBDOBJ ', ZADNJIH 12 _• E(=EV AL= Si v TEil OLJ _;J iSKUDAL DOSECI KA'C'~%ail SPIIEflEMBE V SVOJE~-t OZJEM OKOLJU, OZl -: •V CIRSI DRUZBI?
DA
-
ATE
Ce si odgovoril z dE
izpusti vpr^ ~anje 47 in po jGi t,vprasanju 48 .
47 . KAICO SI SKUSAL DOSEOI TE SPREMEMBE?Ned spodaj navedenimi odgovori obkroz-i vse tiste, ki ust , ez
a) prepriceval sem svoje star6e o te .n, kaj bi bilo trebab) nasprotoval sem neki odlocitvi svojih starsevc) ravnal sem drugace, kot so zeleli moji star6i, ker se .a sodii
. da je tako prayd) skusal sem o necem prepricati svojega profesorjae) v razredu sen javno ugovarjal svojemu profesorjuf) udelezil sem se protestov proti n--hi odlocity. ;~olskeL vocs' -: .g) v delovni organizaciji sem dal predlog za uvedbo neke n_ovos`h) javno sem kritiziral delo svojega nacrejenegai) sku& al seen o necern prepri cati svo jega nacre jenegaj) udelezil sem se protestne prekinitve delak) prispeval sem denar na nabiralni akci jii) predlagal sem ne'kega kandidata za volithem) z glasovanjem na volitvah sera hotel coseci, da bi :.) -L*l j . -7 :-- - 'an
c'olo6en kandidatn) 'preps iceval sem svo je pri jatel je in znance o tem, kaj ?> . .
treba storitio) povedal sem svoje mnenje na sestankup) napisal sem c1anek, v katerem sem izrazil svoja stali ::a in
zahtever) drugo :
48 . ZA _KATERE OD Zi'ODAJ NA~~TED.Er.IH CAI=:E ,OV SE TI ZDI VIED?:`O T .::Ro IT -DENAR, TUDI CE JE THE BA ZAR ADI TEGA BOLJ SKRO TO ZIVETI, POTO L".':V DRUG KRAJ ALI PORABITI N^-KAJ CASA? Obkro i vse, kar ustrezai
a .b .c .d .e .f .g .h .i .J .k .1 .M .n .0 .
obisk tujega mestapotovanje v drugo dri,~avonakup tehnicnega prirocnikanakup kn j ige v to jem jezikunakup leposlovne knjigenakup. .strokovnega priro6nikanakup poljudnoznanstvene knjigenakup ucbenika tujega jezikanakup slovarja tujega jezikanakup leksikona ali encikiopedijeobiski gledaliseaobiski opernih predstavobiski koncertavnakup sportne opremeizleti v , gore
p . pocitnice na morjur . obiski prirodc- !ovnega muzejas . obiski zgodovinskega muzejat .- nakup fotografskepa aparataU-.. .nakup kamere za 'podliodno sremanje
17 -
49 Spodaj jr sezna;t 13 r azlicnih vrednot . Zanimia nas ; k~:_koso to vrednote zate osebno . £ ozorno pre~D icri spo(fnji se :_- ..navedenimi vrednotami izberi tisto, ki je zate osebno na-;~.~ora_~~ :r :- • •nejz.~>a in napisi ;)red njo stevilko 1 . n,!--,'o izberi medvrednotami svojo drugo najpomembnejso vre noto, in napiZji::tevilko 2 . Taco nadaljuj do konea, dokler ne bos pri :elvrednote, ki jo smatra za najr.rianj^ pomembnc Ta vrecnota bebila stevilko 13 .
Co bog tako razvrstil vse vrednote, svoje odgovore 6e enkrc . t pz•,;_'Ce s svo jo prvotno razor 3titvi jo nisi zadovol jen, jo spreir~en _ .Vzemi si toliko casa za razmisljanje, kolikor ga potrebuje :: .
Ni pravilnih ali nepravilnih odgovorov . Pomembno je le to, cu . ._pomembne so to vrednote zate osebno .
DELO`afi;A UGI . KOVITOST (storilnos c. )
DELAVNOST (prizadevanost, vztr ajnost)ENAKOST (enake moznosti za vsakogar)KULTURA (duhovno bogastvo)LEPOTA (v naravi in v raznih umetnostih)OBCUTEK, DA SI NEKAJ DOSEGEL (trajrja prispevki )ODGOVORNOST (sere jeman je posledic za slabe odlocitve )ODRESENJE (vecnost, zivljenje po smrti)POGUM (junastvo, neustrasnost)
~_ RESItCA.- (raziskovanje, spoznanje pravegaa stanja stv .:̂._ri)REVOLUCIO .iARNOST (spopadanje s pre=_ivelim)SA£IOUPRAVLJA 4TJi (moznost sooc locenja o druir~lbenih =del./-c: .
SVOBODA (neodvisnost, svobodna izbira)UDOBNO 2IVLJENJE (visok _ivljenjski standard)USTVARJALNOST (i zumi janje ali od'.rivanje novega)U2ITEKK (prijetno, lagocno ' zivljenjeVARNOST DCi+iCVTNE (za c:ita preu_ napadom)ZNANJE ( .giro ca razgledanost)
50 . FRED SEBOJ L 1AS VEC PAROV 1AZLICTL -=II IZJAV . Prva iz java v pa.ruje oznacena s 6r!-,o A, di-uga pa s crko B . Precl parom pa sopisane crke .A a .? b B . Zanima nas, s katero od teh dveh izjv paru se bolj strinjas .
Odgovar jal boa takole . Ce se pooolnoma strin jasi s prvo iz javcbog obkrozil veliko crko A . Ce pa se popolnoma strinjag z c , u'oizjavo, bos obkrozil veliko 6rko B .
Ce se z nobeno izjavo re strinjas popolnoma, vendar se boljstrinjas s prvo izjavo, bos obkrozil malo 6rko a . Ce pa sebolj strinjas z drugo izjavo, bos obkrozil malo_crko b .
Ce se pa nikakor ne mores odlociti za eno od obeh izjav ; ob'k-cvprasaj .
Vzemimo, ca bi imeli takie par izjav :
A a ? b B A . Rad igram kogarkoB . Nerad igram koi arko
V takem primeru bi tisti, ki ie kar rad igra kosarko, Capi'av
nad njo ni izrazito navdusen, obkrozil malo 6rkoa .
Ne izpusti nobenega para iz jav ; Fri v sakes pare ob ~cror,i enoeno samo crko, ali vpra6aj?
-- 18 --
V primeru ; da se strinjas z obema izjavama, ali pa z nobeno ;se sku .aj vseeno odlociti za.a eno ocL obeh iz jav, se pravi zatisto, k katero se razmeroma bolj strinjas
1 . A a ? b B A . Ce hoces biti v dob.^ih odnosi l z 1 judimi se mor a ;z njimi v vsem strinjati
B . Ce hoces biti v dobrih odnosih z i judmi , ni trtioa .da se z njimi strinjas
2 . A a ? b B A . Pogosto so mi ure pri delis ali ucenju vlecejonedogled
B . Ure mi pri delu ali ucenju minejo, kakor bi
3 . A a ? b B A. V druLbi bi marsikaj bolje potekalo, cc oforganizacija podobna voja6ki
B . Ce bi bila druEbena organizacija pociobnar e- bi druz'ba nicesar pridobila
o
4 . A a ? b B A . Vcasih uporabim kak izgovorB . Ivikoli so no izgova:rjain, ce je kaj treb~a narc~r'
5 . A a ? b B A . (;e se v nekem kraju naseli jo delavci iz ju ni_-I ~ebo `livl jen jt v n jern knalu postalo man j pri- jetno
B . Ire ri;~Lzumem, zakaj bi r<<oralo postati i~ivl jenje v n :-kraju manj prijetno, ee so se tan naselili dela-c :_iz ju~nih republik
6 . A a ? b B A . Ljudje bi se morali ravnati predvsem po lastnih o- -njenjih
B . L jud je bi se morali ravnati predvsem po aoloceni'hpravilih
7 . A a ? b B A . Ire cutim mnogo potrebe po tem, da bi spoznal 1juc_ki imajo popolnoma drugacna prepricanja kot jc.°
B . Bogosto me se posebej rivlacijo in zanimajo lju& e :ki imajo povsem drugacna stalisca kot jaz
S . A a ? b B A . Moje najvecje zadovoljstvo v ~ivljenju izvira izmojega poklica
B . Moje najvecSe zadovoljstvo v ~ivljenju izvira izmojega zasebnega ~ivljenja
A a: - ?'b B A . Clovek, ki je skrajno strpen do -cisto razlicnih ailcelo nasprot nih stalisc, nima mnogo lastnih stal i =:r%:
B, Cloven, ki je skrajno stipen do razlicnih ali coltnasprotnih stali :c, ima pogosto tudi sam svoja 1stalisca
10 . A a ? b B A . Ce bi mogel priti v kino, ne da bi placal vstoprl J.co ;in bi bil prenrican, c.a ne nihce na, vidi, bi tokone storil
B . Niti na misel mi ne bi prislo, da bi prisel v kinooto lahko storilvstopnice, tudi ce bi
11 . - a ? b B A . S ciganskimi otroki bi
druzil ravno tako rad ko E..
z drugimiB . Mislim, da je jasno, zakaj se ne bi hotel dru3-; iti
ciganskimi otroki
12 . A a ? b B A . N. svetu obstajata dve vrsti ljudi : tisti, kii so za-resnico, in tisti, ".i so proti njej
B . `,iecina l jud.i je vcasih za resnico, vcasih pa -)_•o injej
13 . A a ? b B A . Delo -omega delavca ni ni c man j pomembno ro c ;. .:lnzdravnika all in~enirja ; ce je dobro opravl-'ne;
B . Delo zdravnika ali inil~enirja je neprime -nood dela racnega delavca
14 . A a ? b B A . Popu .canje na :im politi6ni :n nas,)r•o tni';om jo n2v. ::
leer obieajno vodi .: tafau ; da izdarno na a l&st.ia.B . Popuscanje nairn polititnim nasprotnikom jo 1ah :
koristno tako za nas kot tudi zanje
15 . A a ? b B A. Delovanje aole je lahko 7rav tako uspeano ;di ja:i oziroma i'Situd.ent je ne sodelu je jo pri oclcc : -
B . Sola, v kateri ci jaki oziroma ,Student ie ne socelt , . .~cpri odlocanju, ne more biti zares uspe~;na
17 . A a ? b B A . Prijetnost zivljenja v stanovanjski soseski la.h:czagotovimo predvsera s teen, do• nekaterim l juddfa , .:da bi se v njej naselili
B . Tivljenje v stanovanjski soseski je tam pri jet:.-,.,Acim bolj razlicni ijudje stanujejo v njej .
18 . A a ? b B A . Kdor prevec misli na p^ihodnost_ mu °ada uid.eki se mu ponuja v sedanjosti
B Kdor zivi.samo za sedanjost, bo tei;,ho dozive' sr r_prihoclnost
19 . A a ? b B A . Zalostno je, da velik del Ijuc'i, s kater i.ni sompravijal o pomembnih druiibenih in moralnih hr-oblemih, sploh pima po jma o stvari
B . Velika vecina 1 juci, .i razpravl jajo o pomembn :civljenjskih vpra;~anjih, o rj~.h tudi velilco ve
20 . A a ? b B A . Morda je nekaj izjera ; tocla v glavnem so Nemci dok :a,;enaki
B . Tied Nemci so dobri in s labi i jud je, tako kot pr-idrugih narocih
21 . A a ? b N A . Vcasih sem c rugim 1 jude:n ze kat;sno stvar zavidalB . Se nikoli nisem nikomur nicesar zavidal
22 . A a ? b B A. Obstaja vrsta ljudi, ki sem jih zasovra :il zar-adistvari, ki jih zagovarjajo
B . nle doga.; a se mi, da bi zasovravil ijudi zaradi n j .i :ivega prepricanja
23 . A a ? b B A . V sivljenju se najvec u::varjamn s svojim ~o1skin a1`poklicnim delorn
B. Raj : i se ukvarjarn z c.rugimi dejavnostiai,pomembnejae kot :cola ali po'_.lic
24 . A a ? b B A . Vcasih semze kaj - ajdcnega obdr:"alB . T7iholi ~e nisern nic najdenega obdrzal
21
25 . A a? b B A . Vcasih 7e delo ne vesellB . Delo me vec.no veseli
20 . A a ? b 3 A . Rad prebiram casopise, daa zvem za razlicna stali : -Co dc :-odkih
B . .L'iesmisel je zapravl jati fenar za. casopise ; saj evnaprej vei., da vsebu~,ejo le golo propagando
27 . A a ? b B A . Se nikoli nisem nikogar obrekovalB . Vcasih sem Ee koga obrekoval
28 . A a ? b B A . Co bi hotelo vodstvo vole pri vseh vavne j o'ih z _c e . hnajpre j zvedeti za mnen jie di jakov oziroma studenrw .bi bila to samo izguba casa
B . Nujno je, da vodstvo Sole pri vseh va.:ne jgih31gotovi in upogteva mnenje di jakov oziroma ruder: Tcv
29 . A a ? b B A . ^:ecoc sem si delal skrbi zaradi sole alitoda zdaj so zame druge stvari pomembnejse
B . Nobena stvar ni zame pomembnejsa kakor cola al_poklic
30 . A a ? b B A . Ni ni novega pod soncemB . Vsak cas je drugacen od prej6njaga
31 . A a ? b,B A . Cutim se eno in isto s svojo sol o ali poklicemB . Zarne je sola ali poklic le majhen del mene saineg
32 . A a ? o B A . idaj pa kdaj pomislim na stvar i , o caterih ni mogc- :ogovoriti drugim
B . 'imam takih ,~isli ;. da jih ne hi bib vec•.no pripravl~-:- ,povedati
33 . A a ? b B A . Ce hi lahko izbi ral med sreco in velicino ., hivelicino
B . Ce bi labko izbiral med sreco in velicino, hisreco
34 . A a ? b B A .
se ljudje ne strinjajo ravnanjem oblasti,vso pravico, da se no pokoravajo njenim za. ;onom
B . Zakone je treba spostova.ti, ceprav so z njimi n:::stein jag
35 .
a ? b B A. Noben ideal, pa naj bo 6!e tako vzvisen, nouporabe nasilja
B . Vcasih se je treba zate6i k uporabi nasilja, c.Luresnicili ideal, v ::.ate :: ega trdno veru jemo
3 -0 . A a ? b B A . D.'ruZbenih problemov se inloramo lotiti s trdo _ ; .cbrezobzirno, ker so tuci ijudje sami brozcbzi :. .- - ~'
B . Dru~bens probleme la_hko resujemo predvsern ta_ko . Cse poglabljano v teLave ijudi
37 . A a b B A. V na i dru~bi se ljudje pogosto ne menijo za ;o .,kaj se dogaja z drugimi
B . Vecina ljudi je voljna ponagati tistemu 9 ki je vtezavahz
38 . A a ? b B A . V pogovoru z drugimi povem svoje mnenje en ;rat, inne 6utim potrebe po tern, c_a bi se ponavi jai
Bt V pogovoru pogosto vecl:,'at povem svoje mnenje, c.a:se preprical o tem, da me razurne jo
39 . A a ? b B A . Vcasih me je histroumnost kakega lopova tarosila, da sem Gelel da bj se stvar zanj sre6noizte kla
B . Lopov je zame lopov, pa ce jese tako bistrou .1-:., __
-- 2 2
51 ALI PfEJEMAS 5TIPE:'DI ;TTO?
DA
--
NE
Ce DA, iz katerega viva :
a . kadrovsko tipendijob . still ndi jo. iz zdrulenih srec;stevc . stipendjo za u6ence z izrazito nadpovprecnimi
rezultatid . stipendijo Titovega skladae . drugo :f . ne prejemam stipendije
52 . OPISI SVOJE MATERIALNE IN DRUGE .NNO2NOSTI SOLANJA (mo.;~nostivoznje, stanovanja itci .) :
53 . OPISI SVOJE 2ELJE IN NACRTE ZA PRIHOD:OST ( olanje, poklic, zc,poslitev, izobrazevanje, potovanja, druLina itd .) :
5 . KAKSNE SO P0 TVOJI OCENI 02NOSTI ZA U .RESNICENJE TEI -411A"-17'J
- 23 - .
55 . 2ELJE, PRI?OMBE, PREDLOGI :
uz a v r aa n i e 46 :
Vprasanje vkljucuje lestvice odprtosti(nedogyaticnosti), demokratic-
nosti(neavtoritarnosti), delavnosti, strpnosti(ne-alofmbije) in
iskrenosti, ki je hkrati kriterij, koliko se lahko zanesemo na
dobljene odgovore . Ce je rezultat na lestvici iskrenosti nizji od
50, je kandidat skoraj gotovo popolnoma neiskren, ce pa je le malo
visji od 50, so odgovori vsaj problem.aticni .
Odgovori pri posaneznih parih izjav se vrednotijo takole :
Rezultati za posamezne lestvice se racunajo
tako, da se
dobijeni rezultati pri posameznih parih pristevajo oziroma ods_-tevajo
in se koncnemu rezultatu nristeje 5o, da
se izognemo negativnim rezultatom . Crka P se nanasa pri spddaj nave-
denih formulah na dolocen par izjav oziroma vprasanje :
ODPRTOST=-P1-P3+P6-P7-P9-P12-P14 + P18 - P19
- P22 + P26 - P3o - P33 P35 + P38 + 5o
DEMOKR iTICNOST = - P16 - P28 + P34 - P36 + 5o
DELAVNOST = - P2 + P8 + P23 - P29 + P31 + 50
3TR PNOST = - P5 + P11 + P13 + P17 - ?2o - P37 + 50
CSIt?NOST = - P4 + Plo - P15 + P21 + P24 .6 P27 + P25 + P62 + P*~;Q + 5n
A 5
a = 4
3
b = 2
1
