##8,SJEMENARSTVO,RASADNIČARSTVO,J:SLOVENSKI

Inž . # A A R I H A R D E R K E R

V *

#NN Gozdno semenarstvo

in

drevesničarstvo #

#MMLJUBLJANA #GG1955

UVOD

Knjigo sem sestavil na podlagi navedene literature. Na-menjena je tako strokovnjakom in praktičnim delavcem v semenarstvu in drevesničarstvu kakor tudi dijakom strokov-nih šol.

Za strokovne nasvete pri sestavi knjige, pregled rokopisa ter preskrbo mnogih klišejev se najlepše zahvaljujem ing. VI. B eltr am u, ki je bil glavni pobudnik za izdajo knjige.

Prav posebno se zahvaljujem znanstvenemu sodelavcu Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ing. J. Mfikl a v -ž i č u za posojeno strokovno literaturo.

Končno dolgujem zahvalo vsem, ki so kakor koli pripo-mogli k izdaji knjige.

V Ljubljani, dne 31. marca 1955. Pisec

G O Z D N O S E M E N A R S T V O

P r v i d e l

SPLOŠNO o s e m e n a r s t v u

1. Splošno o s e m e n u

Seme služi za razmnoževanje cvetnic. Nastane iz semen-ske zasnove po oploditvi. V semenu so razen kali, iz katere se razvije mlada rastlina, vse tiste snovi, ki so kalčku po-trebne za razvoj. Cvetnice rode navadno mnogo semen, iz katerih vzkale nove rastline, če padejo na ugodno rastišče, kjer je dovolj prostora in svetlobe za mlade rastline. Da se semena in plodovi lahko razširjajo, imajo na sebi najrazlič-nejše priprave. Pri njihovem razširjanju sodelujejo veter, voda, živali in človek.

2. P o m e n s e m e n a r s t v a

V semenu se prenašajo dedne lastnosti od staršev na po-tomce. Tako je zagotovljen obstanek rodu in vrste. Zato zbi-ramo seme vrednih in koristnih gozdnih drevesnih vrst, da obnavljamo gozd tam, kjer ga narava ne obnavlja in pomlaja sama. Zaradi nepravilnega gospodarjenja ali elementarnih nezgod so se gozdna rastišča marsikje toliko poslabšala, da se gozd ne obnavlja več naravno z naletom semen. Poleg tega je tako obnavljanje ponekod prepočasno. Zato je treba gozd umetno obnavljati s setvijo semena ali saditvijo sadik. V ta namen je potrebno seme. Za gospodarstvo je bolj kakor koli-čina važna kakovost gozdnega semenja. Kakovost semenja je odvisna predvsem od dednih lastnosti, ki se prenašajo na nove rodove. Da lahko ocenimo vrednost gozdnega semenja, mora-mo poznati poreklo (izvor ali provenienco) in izbor (selekcijo) semenja. Ker je gozdno semenje v gozdarstvu tolike važnosti, mora biti semenářská služba tako urejena, da vodi kontrolo nad proizvodnjo gozdnega semenja in njegovo uporabo.

5

3. P o r e k l o ali izvor s e m e n j a

Zaradi kontrole nad izvorom semen in niih pravilno upo-rabo mora vsako seme imeti oznake s podatki o sestoju, iz katerega izvira, in sicer: nadmorsko višino, nebesno lego, geološko-petrografsko podlago, pedološke razmere, klimatične pogoje, vplive biotičnih (živih) činitelj ev, gozdnogojitvene ukrepe in fitosociološko pripadnost sestoja.

Za semenarstvo važni biološki vedi sta fitosociologija ali fitocenologija in genetika.

F i t o c e n o l o g i j a je nauk o rastlinskih združbah ali asociacijah. Njena načela so važna pri določanju semenarskih sestojev. -Ta veda uči, da vsaka rastlinska vrsta najbol je uspeva in daje najboljši donos na svojem naravnem rastišču. Določena vrsta gozdnega drevja bo najbol je uspevala v tisti združbi, kamor spada po svoji sociološki pripadnosti. V taki združbi bo drevje imelo največji prirastek, dalo bo najboljši les in seme, obenem pa bo najbolj odporno tudi proti vsem Škodljivcem in škodljivim vplivom.

G o z d n a t i p o l o g i j a je gozdarskim potrebam prila-gojena fitocenologija, ki obravnava gozdne združbe.

G e n e t i k a je nauk o nastanku, razvoju in spremenlji-vosti živih bitij.

Že pred približno 40 leti je pok. danski profesor Opper-mann s poskusi dognal, da se pri bukvi in hrastu s semeni prenašajo razne lastnosti drevesa (ravna oziroma kriva rast debla, debele oziroma tanke veje). V Avstriji so že leta 1912 in 1913 ugotovili, da se pr i črnem in rdečem boru prenašajo s semeni široke oziroma ozke krošnje.

Naloga gozdne genetike ni samo, da neposredno izboljša gozdno semenje in sadike, ampak da v prvi vrsti vpliva na obstoječe gozdove tako, da se stopnjuje njihova vrednost in proizvodna sposobnost. Za nas so posebno vážni vsi tisti iz-sledki, iz katerih je razvidno, kako vplivajo razna gojitvena dela (redčenje) na dedne lastnosti sestavnih delov sestoja. Gozdna genetika je zato danes ena tistih pomožnih ved, ki je pr i načrtnem gojenju gozdov n e moremo več pogrešati.

Ker se oblika debla in krošnje deduje, moramo z gojitve-nimi deli vplivati na izbor bodočih dreves v sestoju. Da bi pospešili naravno čiščenje vej, so včasih mlade sestoje samo

6

nekoliko preredčili ali pa še to ne. Danes pa imamo izpričane primere, ki nam jasno kažejo, da les iz sestojev, kjer so samo nekoliko redčili, kvalitetno zaostaja za lesom iz srednje močno preredčenih sestojev. Pri srednjem redčenju navadno odstra-nimo drevesa, ki imajo slabo razvito krošnjo. Po najnovejših izsledkih se drevesca, ki imajo debele veje in močno vejnata debla, ne morejo nikoli tako očistiti kakor drevesca s tankimi vejami in ozkimi krošnjami. Tudi svoječasno naziranje, da postanejo tankovejnata drevesca po močnem redčenju čez čas debelovejnata, danes ne velja več. Pri trebljenju moramo v mladih sestojih odstraniti v prvi vrsti počasi rastoča, debelo-vejnata in slabo oblikovana drevesa. V sestoju na j po treblje-nju ostanejo hitro rastoča drevesa, ki imajo lepo,, ravno deblo in dobro razvito krošnjo.

Za semenjake moramo izbrati najodličnejša drevesa v sestoju.

Aklimatizacija je pojav, da prenesemo rastline iz tujih podnebnih področij v drugačne podnebne razmere in da se na novem rastišču ustalijo in ohranijo. Ako bi n. pr. prenesli palmo iz tropskega pasu v zmerno topli pas im ako bi se palma tam ustalila, potem bi rekli, da se jé palma tam aklimatizirala.

O naturalizaciji govorimo, če iprenesemo tuje ali domače drevesne vrste na nova rastišča, ki so po ekoloških pogojih slična prvotnim rastiščem teh drevesnih vrst. V naših parkih raste mnogo drevesnih vrst (bodičasta smreka, sitka, kanadska čuga, duglazija, dolgoigličasta jelka, sekvoje) iz Severne Amerike. Te so bile prenesene na nova rastišča, ki so po ekoloških pogojih slična prvotnim. Za navedene vrste pravi-mo, da so se naturalizirale.

4. Drevesne rase

Rastlinske vrste se razlikujejo med -seboj po stalnih ded-nih znakih. Za pojem vrste je važna dednost, za katero nam lep primer nudi človek sam. Človek podeduje med drugim značilne poteze, ki se kažejo "v obrazu njegovih staršev. Na potomcih pa se poznajo poleg dednih zakonov tudi zakoni spremenljivosti ali variabilnosti, ker se potomci lahko razli-kujejo od staršev kakor tudi med seboj.

7

Ako je spremembe na potomcih povzročilo delovanje či-nitelj ev okolja, tedaj jih imenujemo modifikacije ali variacije. Ako pa se potomci razlikujejo od svojih staršev po neki dedni lastnosti, ki nastane iz neznanih notranjih vzrokov, potem govorimo o mutaciji. Tako se n. pr. med normalnimi potomci smreke pojavi tudi šibasta smreka. S poskusi so dokazali, da je ta lastnost pri nekaterih potomcih šibaste smreke dedna.

Modifikacije, ki nastanejo pod vplivom gozdnega rastišča (pedološke, reliefne, klimatološke, biotične razmere rastišča), imenujemo r a s t i š č n e m o d i f i k a c i j e ali e k o t i p e .

Primer za modifikacijo: Ako izkopi jemo regrat v nižini, ga razrežemo potem na dva enaka dela in posadimo enega v nižini, drugega pa na višini, bosta zrasli dve rastlini, ki sta na zunaj zelo različni. Razlike so nastale pod vplivom rastišča, zato niso dedne.

S številnimi poizkusi so dokazali, da rastline ne podedu-jejo tistih lastnosti svojih roditeljev, ki so nastale zaradi po-sebno ugodnih rastiščnih razmer (zelo plodna tla, večji dotok svetlobe), n. pr. obrobna drevesa v gozdu, sadike-na robu gredic.

Ako rastejo v nekem sestoju drevesa, ki imajo lepa, ravna debla in se odlikujejo po zdravju in hitri rasti, poleg nj ih pa stojijo druga, ki glede teh lastnosti zaostajajo za prvimi, potem ne moremo takoj reči, k a j je na n j i h dedno in ka j samo posledica zunanjih vplivov. V genetiki razlikujemo dva poj-ma. Notranji, nespremenljivi lik drevesa, ki je nastal iz n je-gove dedne osnove, imenujemo g e n o t i p . F e m o t i p dolo-čenega drevesa pa je njegov zunanji nestalni, spremenljivi lik, ki je nastal pod vplivom delovanja zunanjega okolja. Feno-tipične lastnosti niso dedne, pač pa se prenaša na potomstvo notranje razpoloženje, s katerim rastlina reagira na zunanje vplive. Za vrste je značilno, da še med seboj razlikujejo ge-notipično. Vrste pa še niso najnižje enote, mnoge vrs te lahko delimo dalje v podvrste, male vrste geografske ali klimatične r a s e . Osnovne enote, ki imajo popolnoma enako dedno osno-vo, imenujemo po Johannsenu č i s t e l i n i j e . Čiste linije so potomci enega samega individua, ki se razmnožuje s sa-mooprašitvijo. Bob n. pr. se razmnožuje s samooprašitvijo. Potomci ene rastline imajo vsi iste dedne lastnosti in pome-nijo čiste linije. Tudi čiste linije ne dajo samo enakih rastlin.

8

Toda njihove razlike nastanejo samo zaradi modifikacij, ki niso dedne. Selekcija ali izbor v čistih linijah ne da nobenega izboljšanja, ker razlike niso dedne, č e bi n. ,pr. v čisti liniji boba uporabili za raziplod samo največja semena, ne bi vzgo-jili večjega boba, kot ga ima čista linija.

Genotipične spremembe so tudi kombinacije. Kombinacije nastanejo s križanjem dveh organizmov, ki imata različno dedno osnovo. S križanjem lahko vzgojimo popolnoma nove rastlinske in živalske oblike, ki služijo določenim gospodar-skim ciljem. V gozdarstvu je križanje najbolj razširjeno pri vrbah, topolih, brezah in borih.

Največ se križanje uporablja pri sadnem in okrasnem drevju. Pri tem se izkorišča predvsem lastnost, da so križanci odpornejši od svojih roditeljev.

V gozdarstvu uporabljajo križanje predvsem pri topolih. S križanjem raznih vrst topolov so dobili nove vrste, ki se odlikujejo po hitri rasti in veliki proizvodnji lesne mase. Tako je n. pr. »kanadski topol« križanec ameriškega črnega topola in evropskega črnega topola.

5. Nas t anek nov ih ras

Nekdaj so mislili, da nastanejo move rase tako, da posta-nejo modifikacije, nastale zaradi zunanjih vplivov okolja, dedne. Danes večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z gene-tiko, ne soglaša s to razlago, ampak si tolmači nastanek novih ras takole: neodvisno od zunanjih vplivov nastanejo iz še ne-znanih drugih vzrokov nove rase s hipnimi spremembami — m u t a c i j a m i . Spremembe modifikacij niso dedne, spre-membe mutacij pa so. Drevesne vrste so se naselile na svojih območjih kot neka mešanica oblik, ki so nastale z mutacijo. Na nekatere tipe dreves je vplivalo rastišče ugodno, na druge pa neugodno, tako da je končno na vsakem rastišču ostala samo tista oblika, ki ji je rastišče najbolj prijalo. Na ta način so bili različni tipi razdeljeni po prostoru in sortirani po rasti-šču. Sedaj tvorijo rastišče ali klimatične rase. Nove rase so torej nastale na podlagi sortiranja dane mešanice pod vplivom rastiščnih razmer.

9

Od naših drevesnih vrst tvorijo nove rase v prvi vrsti bori, vrbe, topoli, v manjši imeri smreke, hrasti in macesni; bukev in jelka sta zelo enotni in stalni.

Na češkoslovaškem razlikujejo tri klimatične rase rdeče-ga bora:

a) višinski rdeči bor, ki ima ozko krošnjo in je odporen proti snegolomu;

b) srednjegorski bor, ki ima visoko nasajeno krošnjo in precej trpi zaradi snega;

c) nižinski bor, ki ima široko krošnjo in močno trpi za-radi snegolomov.

Pri evropskem macesnu (Larix decidua Mili.) razlikujemo štiri klimatske rase:

a) alpski macesen je najbol j razširjen in obsega verjètno več manjših rastiščnih ras;

b) sudetski macesen raste v Sudetih in je najboljša teh-nična rasa;

c) karpatski macesen raste v več ločenih rastiščih v Karpatih;

d) poljski macesen raste v nižjih legah Poljske in se od ostalih vrst zelo razlikuje.

V Sloveniji raste posebna oblika alpskega macesna, znana pod ипеПот k r v a v i m a c e s e n ki da je tehnično zelo vreden les. Raste v ipovirju in gornjem toku Save Dolinke, Belce, Tržiške Bistrice, Kokre, Savinje in Meže.

V nižinah raste pri nas nižinski ali travniški macesen, ki po bioloških in tehničnih lastnostih zaostaja za krvavim ma-cesnom.

Smreka se pojavlja v različnih rasah in mutacijah, od katerih so najbolj znane: alpska smreka (Picea excelsa var. alpestris Bruegg). Uspeva v vzhodnih Alpah in na Velebitu. Iglice so nahukle, a krovne luske na storžih so zaokrožene; šibasta smreka (Picea excelsa var. virgata Casp.) s kačasto zvitimi ali visečimi vejami; smreka z rdečimi storži (Picea excelsa var. erythrocarpa) in smreka z zelenimi storži (Picea excelsa var. chlorocarpä).

V Slavoniji tvori hrastove gozdove 16 ras hrasta doba (Quercus pedunculata Ehrh.), ki se razlikuje predvsem fizio-loško. Zelo važen različek je pozni hrast (Quercus pedunculata

10

var. tardissima), ki ozeleni mesec dni pozneje kakor ostale vrste. Raste na vlažnih tleh. Raste hitreje in daje odličen les.

E d a f s k a ali t a l n a r a s a nastane, kadar se pod ena-kimi klimatičniimi pogoji razvije poseben rasni tip, na katerega vplivajo posebne talne razmere. Tako n. pr. raste jesen v ni-žini in na poplavnem področju kot »vodni« jesen, a na apnenih kraških tleh kot »kraški« jesen, ki je bolj odporen proti suši.

6. S e m e n a r s k i okoliši in s e m e n a r s k i sestoj i 1

Ker se s semenjem prenašajo dedne lastnosti gozdnega drevja na potomstvo, je neogibno potrebno, da pri vsakem se-menju vemo za njegov izvor (provenienco) in izbor (selekcijo). Da pa bo to možno, mora biti semenářská služba tako urejena, da se določijo semenarski okološi, v nj ih pa se izločijo seme-narski sestoji, v katerih se bo nabiralo gozdno semen je.

Določanje semenarskih. okoliáev ima dvojen namen: 1. da se kvalitetno dobre rase ohranijo v svojem prvot-

nem okolju; 2. da se pO možnosti -razširijo na nova rastišča, ki so po

ekoloških pogojih slična njihovemu okolju. Na površini posameznih semenarskih okolišev navadno

uspevajo različne rase drevja. Te sö vezane na določena rasti-šča, se med seboj razlikujejo po nadmorski višini, nebesni strani in nagibu. Záto moramo manjše gozdne predele izločiti, kot semenarske sestoje, v katerih gospodarimo po določenih metodah. V okviru semenarskih sestojev se večkrat izločijo skupine semenarskih dreves ali pa celo posamezna drevesa.

Izločanje semenarskih sestojev ima dvojno nalogo: 1. Zajame na j najboljše rasne oblike kake drevesne vrste

in jih zavaruje pred škodljivimi vplivi nepravilnih gospodar-skih ukrepov ter zagotovi redno in zadostno količino kvali-tetnega semena.

2. Prepreči maj breznačrtno prenašanje gozdnega semenja v ekološko neprimerne kraje. S tem se zagotovi kontrola nad poreklom semenja in njegovo pravilno uporabo. Istočasno je

1 Poglavja 6, 7 in 8 po dr. Wraber ju : Gojenje gozdov v luči genetike, Ljubljana, 1950.

11

preskrbljeno za pravilno selekcijo, ker se varujejo in pospe-šujejo dobre rasne lastnosti gozdnega drevja.

Pr i pogozdovanju ne smemo uporabljati v nižinah seme-nja in sadik višinskega porekla in obratno. Uspeh takega po-gozdovanja bo slab tudi v območju istega semenarskega oko-liša. Čim večje so razlike v zemljepisni razdalji, nadmorski višini, petrografski podlagi in drugih raznih pogojih med iz-virnim rastiščem in namembnim rastiščem ali kra jem uporabe, tem večje bodo slabe posledice takega dela.

Kako pri nabavi semenja glede na izbor in kakovost ne smemo ravnati, nam lepo kaže tale pr imer: Pred približno 60 leti so Francozi naročili seme rdečega bora iz Nemčije. Ne da bi se zanimali za točne podatke o izvoru in kvaliteti semena, so ga sejali v domačih borovih gozdovih. Iz poseja-nega semenja so zrasli bori prav slabe kvalitete: debla so bila kratka, zvita in vejnata. Razen tega so se tu je borove vrste križale z dobrimi domačimi vrstami in jih pokvarile. Seme, ki se nabira v sestojih, k je r rastejo križanci, je m a n j vredno, čeprav je nabrano na najlepših semenjakih (fenotipih), in je kvalitetno nezanesljivo, ker utegne zaradi križanja dati po-tomstvo manjvrednih nemških borov. Pozneje so ugotovili, da je seme izviralo iz nizkih, skriVenčenih, močno vejnastih bo-rovih dreves.

Omenjeni primer je najboljši dokaz, da ne smemo uporab-l ja t i semena, če ne vemo za njegovo provenienco in izbor.

Kakor za semenja domačih drevesnih vrst, tako je važno, da poznámo provenienco in izbor tudi pri semenju tujih drevesnih vrst. N. pr . pri nas je zaradi hitre rasti precej raz-širjena duglazija (Pseudotsuga Douglasii Car.). Doma je v Sev. Ameriki, k jer zavzema velike predele od pacifiške obale do Skalnega gorovja, v pasu 34°—52° severne širine. V svoji do-movini je razširjena v treh razliôkih (varietetah), in sicer; zelena ali obalna (var. viridis), siva ali koloradska (var. glauca) in sivozelena duglazija (var. caesia). Vse te varietete so po okoliških zahtevah in gospodarski vrednosti različne. Seme vseh vrst različkov prihaja v Evropo pod enotnim imenom. Tako dobljeno seme so sejali v nižinah in višinah <na ustreznih in neustreznih tleh. V mnogih primerih je vzrok neuspeha bilo pomanjkanje točnih podatkov o provenienci in izboru semenja.

12

Razmejevanje semenarskih okolišev in izločanje semenar-skih sestojev ima tole praktično vrednost:

1. Zagotovljena je provenienca in dobra kvaliteta gozd-nega semenja.

2. Omogočena je kontrola nad zbiranjem in razdeljeva-njem semenja.

3. Vse rasne odlike v posameznih sestojih se ohranjajo in utrjujejo.

4. S pomočjo semenarskih okolišev in semenarskih se-stojev je možna selekcija gozdnega semenja s stopnjevanjem dobrih rasnih lastnosti.

Glede na terenske razmere je Slovenija razdeljena na 7 semenarskih okolišev in to: triglavski, kamniško-savinjski, pohorski, podravski, posavski, postojnski in kraški. V seme-narskem okolišu imamo apnenasto in silikatno geološko podlago in razne nadmorske višine. Po nadmorski višini se delijo v skupine od 0—400, od 400—700, od 700—1200, od 1200—1500 in nad 1500 m.

7. Semenarski predeli

V navedenih semenarskih okoliših so izbrali ožje predele, kjer na j se nabira kvalitetno seme sledečih drevesnih vrst:

1. J e l k a . Jelovo seme naj se nabira za apnena kraška področja na Notranjskem krasu, v Kočevskem Rogu, na Jelo-vici, na Snežniku in v Trnovskem gozdu, za' silikatna tla pa na Pohorju, Kozjaku, Jurkloštru in v porečju Meže.

2. S m r e k a . Smrekovo seme (storži) na j se za apnena tla zbira na Pokljuki, Jelovici in visokih predelih gozdnatega krasa, za silikatna tla pa na Pohorju, Kozjaku, porečju Meže, na prakameninskih predelih Karavank.

3. R d e č i b o r . Borovo seme naj se za neapnena tla pridobiva na Gorenjskem (Savske terase), v Prekmurju (Go-ričko), Podrav ju (Dravsko-ptujsko polje); za kraška tla pa na Nanosu in gozdnih kraških predelih, kjer je rdeči bor avtohton.

4. Č r n i b o r . Za predele izven Krasa na j se nabira seme na Nanosu in v pasu ob Kolpi (Osilnica), za Kras pa okoli Sežane in Komna.

13

L i t e r a t u r a

1. Balen dr. Josip: Öuanski rasadnici, Zemun 1938. 2. Beltram ing. "Vladislav: Apnenje v gozdarstvu, Ljubljana. 3. Bunuševac T: Gajenje šuma I, Beograd 1951. 4. Burckhard H: Säen undi Pflanzen, Trier 1893. 5. Cokl ing. Martin: Kako pogozdujemo, Ljubljana. 6. Fürst H: Die Pflanzensuchit im Walde 1897. 7. Gozdarski vestnik 1946-1953. 8. Hempel-Wilhelm: Die Bäume und Sträucher des Waldes

1889-1898. 9. Jovkovič ing. J. Bramislav: Šumsko semenarstvo i rasadnici

I. dio, Sarajevo 1952. 10. Les, List za gozdarstvo in lesno industrijo, Ljubljana 1949. 11. Linquist Bertil: Forstgenetik in der Schwedischen Waldbau-

praxis, Berlin 1951. 12. Mandekič dr. Vinko: Gnoj i gnojidba, Zagreib 1946. 13. Marié ing. A. Bramislav: Šumsko semenarstvo i rasadnici,

Beograd 1952. « 14. Morozov G. F.: Lehre vam Walde, Neudaimm 1911. 15. Panov ing. A.: Sakupljanje i manipulacija sa semenom, Sara-

jevo 1951. 16. Petřačič dr. A.: Uzgajanje šuma II. dio, Zagreb 1931. 17. Petrovič dr. iňg. Dragoljub: Rad u šuimskim rasadnicama,

Beograd 1948. 18. Podharski ing. Ivo: Uzgoj topola, Zagreb 1951. 19. Pourtet Jean: Les repeuplements artificiels, Nancy 1951. 20. Rupf Hubert: Der Forstpflanzgarten, München 1952. 21. Šumarski priručnik I. «Mio, Zagreb 1948. 22. Tsdhermak L.: Waldbau, Wien 1950. 23. Wraber dr* Maiks: Gojenje gozdov v luči genetike, Ljubljana

1950. 24. Detela-TomažiČ, Botanika, Ljubljana 1947 25. Heyer dr. Karl: Der Waldbau, Leipzig 1893

212

V S E B I N A

D r u g i d e l

Nabava in sh ran jevan je semen 1. O nabavi semenja 2. Splošno o nabiranju semenja . . . . . . . 3. Shranjevanje in odprema gozdnega semenja 4. Nabiranje semen

A. I g l a v c i 1. Smreka . . 2. Jelka . . . . 3. Evropski macesen

9

GOZDNO SEMENARSTVO

P r v i d e l Splošno o semenarstvu 5

1. Splošno o semenu 5 2. Pomen semenarstva . . . . . . . . • • • . • • • • • • 5

3. Izvor semenja 6 4. Drevesne rase 7 5. Nastanek novih ras . . . . . . . • • • • • • • 6. Semenarski okoliši in semenarski sestoji 11 7. Semenarski predeli 13 8. Praktična navodila za izločanje semenarskih sestojev . . 14 9. Plantaže za pridobivanje gozdnega semenja 15

10. Načini, s katerimi pospešujemo zgodnje cvetenje in obrod v .plantažah za pridobivanje semena 16 a) zadrgavanje j® b) zarezovanje 1® c) cepiljenje • • - ' ' \„

11. Činitelji, ki vplivajo na obrod gozdnega drevja . . . . 17 12. Ponavljanje obroda semen 1® 13. Količina obroda semen J J 14. Metode ugotavljanja količinskega obroda ^ 15. Dozorevanje in odpadanje semen

25 25 25 26 30

30 32 33

213

i

4. Rdeči bor . . 36 5. Planinski bor 37 6. Crni . bor 38 7. Alepski bor 40 8. Primorski bor 41 9. Zeleni bor . . . 42

10. Cemprin 42 11. Pinija 43 12. Tisa 44 13. Cipresa 44 14. Libanonska cedra 44

B. L i s t a v c i

15. Dob 45 16. Graden . 45 17. Cer 46 18. Adraš 46 19. Domači kostanj 49 20. Bukev 50 21. Beli gaber . 51 22. Črni gaber . . . . . . . . . . 52 23. Kraški gaber 53 24. Veliki jesen 53 25. Mali jesen . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 26. Amerikanski jesen 56 27. Poljski brest 56 28. Gorski brest 57 29. Vez 57 30. Gorski javor 57 31. Ostrolistni javor 57 32. Poljski javor . 58 33. Breza 58 34. Črna jelša 59 35. Bela jelša 60 36. Zelena jelša 62 37. Lipa 63 38. Lipovec 64 39. Beli topol 64 40. Trepetlika 65 41. Navadni koprivovec 65 42. Pajesen 66 43. Robiniija 66

5. Naknadno dozorevanje semena 67 6. č iščenje in shranjevanje semen najvažnejših drevesnih ; vrst . . . . . . . . 68

214

7. Luščemje semen iglavcev 73 Buščilnice 74 a) Sončna luščilnica 74 b) Enostavna luščilnica 75 c) Enostavna luščilnica z bobni 75 Čiščenje in shranjevanje izluščenega semena 78

T r e t j i d e l

Lastnosti gozdnega semenja 81 1. Čistost semenja 81 2. KaMvost semenja 82 3. Ugotavljanje kalivosti 84 4. Kalilniki

a) l iebenbergov kaiilnik 84 to) Haackov kaiilnik 85 c) Steinerjev kaiilnik 86

5. Zunanji pogoji kalitve 88 6. Procent kalivosti najvažnejših vrst semen . . . . . . . 89 7. Trajanje kalivosti 90 8. Velikost semena 9 1

9. Energija kalivosti . . 91 10. Uporabna vrednost semena

DREVESNIČARSTVO

Č e t r t i d e l

92

A. Splošno o gozdnih drevesnicah . . • 1. Namen gozdnih drevesnic 2. Vrste gozdnih drevesnic

B. Določanje mesta za gozdno drevesnico 1. Lega 2. Tla 3. Zunanja oblika terena 4. Dosedanja uporaba zemljišča . . . . 5. Okolica drevesnice . . . . . . . . 6. Oblika drevesnice 7. Velikost drevesnice

C. Naprava drevesnice . . . 1. Priprava zemljišča . . .

2. Notranja razdelitev . . 3. Ograjevanje drevesnice .

a) splošno o ograjevanju b) lesene ograje . . . .

93 93 93

93 95 95 96 97 97 97 98

99 99 99

102 102 104

215

à

c) žične ograje 105 d) živa ograja 105

4. Preskrba z vodo in zaščita drevesnice proti vodi . . . 106 5. Stavbe v drevesnici . 1 0 7

P e t i d e l

Obdelava tal v drevesnici 108 1. Namen obdelave 108 2. Orodje za obdelavo tal in njegova uporaba 108 3. Tehnika prekopavanja 109 4. Globina obdelave tal . . 110 5. Čas obdelave tal . 1 1 0

S e s t i d e l

Gnojenje v grozdnih drevesnicah 112 1. Splošno . . . . . . . . . . . . . . 112 2. Naloga gnojenja . . . . . . ' 113 3. Vrste gnojil 114

Naravna ali gospodarska gnojila 114 1. Hlevski gnoj 114

a) goveji gnoj . 114 b) konjski gnoj 114 c) ovčji gnoj 114 d) svinjski gnoj 114 e) gnojni kompost 115

2. Gnojnica 116 3. Straniáčnik 117 4. Humus 118 •5. Kompost . . . . . 119 6. Poçlor . . . . . . . . . . . . . 122

Umetna gnojila 123 1. Splošno . 123 2. Zakon o minimu 123 3. Vrste umetnih gnojil ; 125

a) dušična gnojila 125 b) kalijeva gnojila . 126 c) fosforna gnfojila 126 d) apnena gnojila 127

4. Ogljeni prah 129

216

S e d m i d e l Setev v drevesnici Í30 1. Obdelava ta l 130 2. Cas setve 131 3. Načini setve

a) popolna setev 132 b) setev v brazdice 133

4. Priprave za napravo brazdic . 134 5. Priprave za setev 136 6. Potrebna količina semena 138 7. Priprava semen za setev 143 8. Pokrivanje semen 144 9. Zaščita posevka . 149

O s m i d e l Izkopavanje, zavijanje in odprema sadik 151 1. Splošno 151 2. Tehnika izkopavanja 152 . 3. Zaščita izkopanih sadik 153 4. Zavijanje in odprema 153

D e v e t i d e l Presajevanje ali šolanje sadik . 1 5 5 1. Namen presajevanja sadi/k 155 2. Starost sadik, ki jih presajamo 156 3. Cas presajevanja 158 4. Načini presajevanja 159

a) saditev v luknje 159 b) saditev v jarke 160 c) saditev v vsek 161

D e s e t i d e l Vzgoja sadik najvažnejših drevesnih vrst v gozdni drevesnici 162

A. I g l a v c i 1. Smreka 162 2. Jelka ; 165 3. Macesen . . . 167 4. Rdeči bor 168 5. Crni bor 169 6. Zeleni bor . . . . . . . . . . 170

217

B. L i s t a v c i

1. Hrast . . . . 2. Domači kostanj 3. Bukev . . . 4. Orehi . . . . 5. Robinija . . . 6. Jesen . . . . 7. Brest . . . . 8. Jelša . . . . 9. Javor . . . .

10. Lipa . . . . 11. Beli gaber . . 12. Vrbe in topoli Vegetativno razmnoževanje 1. Splošno 2. Topolovi matičnjak! 3. Vrbovi matičnjaki

Vzgoja sadik v cvetličnih lončkih in cevastih delih rastlin Razmnoževanje s cepljenjem

1. Cepljenje z očesom ali okuliranje . . . . . . . . 2. Cepljenje v sklad • • • 3. Cepljenje v precep

3. Vlaga

B. P r o t i r a s t l i n a m

3. Hrastova pepelnica .

170 171 7. Duglazija

8. Alepski bor 9. Primorski bor J7Z

10. Cipresa ^ . . . 172

174 175 175 177 179 180 181 183 184 185 185 186

187 187 190 194 195 196 196 197 198

E n a j s t i d e l Zaščita drevesnice 1 "

A. P r e d a t m o s f e r s k i m i v p l i v i

1. Mraz ' • • * ' • • ' ' v ' л " ' «o« 2. Vročina J®?

. : 199 . 200 . 201

201 J. Osip -borovih iglic 2. Osip macesnovih iglic • • ' «2? 203 4. Bukova kli£na gljiva 2 0 3

218

5. Borova klična gljiva в. Bela gniloba . . . 7. Plevel

203 204 204

C. P r o t i ž i v a l i m

1. Ptice 206 2. Glodalci . 206 3. Bramór ' . 2 0 7 4. Hrošči 208

Kako ravnamo s semeni najvažnejših drevesnih vrst pred setvijo . . . . . . . : . . . . .. - 209

Literatura . . . . . . . , . * . . . . . . g - . M #KK212

Ing. Rlhard Erker : GOZDNO S E M E N A R S T V O Ш T R E V E S N l C A R S T V O

#PPZaloži la K m e č k a k n j i g a v Ljub l jan i# / T iskala t i skarna »Jože Moškrlč« v L j u b l j a n i / N a k l a d a 1500 i z v o d o v

Á