www.sandvik.coromant.com/si

Novi CoroDrill870Ne le drugaen, izjemen

Svedri z izmenljivo konico so znani e dolgo in niso ni novega. Enako velja tudi za teave, ki jih prinaajo. CoroDrill 870 je drugaen, je nekaj povsem novega pripadnik nove generacije svedrov z izmenljivo konico.

In v em je drugaen? Popravili smo spoj med telesom in konico svedra. Dela se popolnoma in varno prilegata drug drugemu, zato vam ni treba skrbeti za natannost. Menjava konice je mala malica (verjetno bi jo lahko opravili tudi z zavezanimi omi, eprav vam tega na priporoamo), da boste lahko maksimalno izkoristili as stroja.

Pametna zasnova lebov skupaj z geometrijo skrbi za enostavno odstranjevanje odrezkov.

S ponudbo svedrov smo poskrbeli, da vam bo vedno na voljo optimalna izbira premerov, korakov in dolin za vao aplikacijo. Luknje boste tako lahko izdelovali uinkoviteje in blije vaim zahtevam, da bodo bolje pripravljene za naslednjo operacijo.

Da ne pozabimo: z novo kvaliteto vam konic ne bo treba menjavati tako pogosto.

Poskenirajte kodo in preberite venamigov za izboljave pri vrtanju lukenj!

Smart ads_2012_ALL.indd 2 2012-05-28 09:59:12

Uinkovit prodor pri nianju strokov in skrajevanju pretonih asov: na program za pehanje utorov.

Z njim boste obvladali kompletno obdelavo notranjih izvrtin na CNC-strunicah, rezkalnih strojih in

obdelovalnih centrih brez prestavljanja obdelovancev med stroji. Kljub prekinjenim rezom brez

tresljajev ter z majhnimi rezalnimi in pasivnimi silami. Procesi so zanesljivi tudi pri vejih delovnih

dolinah. Z izjemnimi tolerancami in kakovostjo povrin. Tako gospodarno je sodelovanje z vodilnim

ponudnikom orodij za izdelavo utorov. www.phorn.de

Z A R E Z O VA N J E O D R E Z O VA N J E R E Z K A N J E U T O R O V P E H A N J E U T O R O V K O P I R N O R E Z K A N J E V RTA N J E P O V RTAVA N J E

Pehanje utorov, prignano do skrajnosti

HORN ZA TEHNOLOKI NASKOK

Wedco Handelsgesellschaft m.b.H., A-1220 Wien, Hermann Gebauer Strae 12 Slovenska podrunica: Boris Vidovic, Tel.: +386 40 788 048, E-Mail: vidovic@wedco.at

www.wedco.at

010_A_Nutstossen_SLO_WEDCO.indd 1 20.06.12 12:26

5Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Uvodnik

Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni naroniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vao odlino obveenost, izobraevanje in vasih tudi za razvedrilo. Velika nagradna igra revije IRT3000 leta 2012 prinaa kar za 2000 evrov nagrad. Ob koncu leta jih bomo razdelili med srenee, ki jih bomo rebali med vsemi naroniki, novimi in tistimi, ki boste naronino le podaljali.

V drugem vmesnem rebanju nagrado prejmeta: tefan DEUTSCH, Stari trg pri Lou (USB-kljuek 4 GB Freecom) in Matja KAMNIK, Prevalje (Paket 25 DVD-jev Verbatim DVD-R 4.7 GB 16x)Oba naronika ostajata v bobnu e za veliko rebanje, ki bo konec leta.

Sodelujte tudi vi. Podaljajte naronino ali izpolnite naroilnico na spletni strani www.irt300.si. Letna naronina znaa samo 30 evrov.

Drugo vmesno rebanje v veliki nagradni igri za naronike revije IRT3000

Preverite, ali je reb tokrat izbral vas!

Darko vetakurednik

Doma imam veliko izdelkov, ki so z datumom proizvodnje e v prejnjem tiso-letju. Seveda ne gre za izdelke iz raunalnitva ali zabavne elektronike, ki zastarijo e nekaj mesecev po tem, ko jih prodajalci postavijo na prodajne police. A spotljiva starost izdelkov tudi pomeni, da jih je treba slej ko prej nadomestiti z novimi. In tako me pot popelje v trgovine. Sami lepi, bleei, novi izdelki. e malce podrobneji pregled pa razkrije, da bo nova stvar komaj kos nalogi, ki jo je opravljala stara. Zdi se, kot da napredka na podroju materialov ne bi bilo. Saj je, ampak prav zato ko-vinske dele nadomeajo plastini, saj so precej ceneji, eprav niso kos podobnim obremenitvam. Malce tri prijem, in e plastika kripa, joe, da jo raje spustim iz rok. Tudi pri blagu je podobno. ivi so tanji, prav tako kot samo blago, izdelki pa nareje-ni za to, da preivijo nekaj pranj in konec. Zdi se, kot da je veina ponudbe izdelkov iz t. i. hobi programa, za ljubitelje, ki bodo posamezen izdelek uporabili enkrat ali dvakrat in pri tem ne preizkuali njegovih meja.

Druga grdobija, ki jo vidijo oi potronika, je nartovanje inenirjev, s katerim doseejo, da neki odstotek izdelkov preivi garancijsko dobo, nato pa kar se da za-nesljivo odpove. Pri tem seveda uporabljajo razline pristope, a dale najpogosteji zadnje ase je uporaba manj kakovostnih materialov. Vsaj v notranjosti izdelkov, e e mora biti zunanjost lina in privlana, da prepria potencialnega kupca v nakup izdelka.

Vse to je privedlo e do tega, da se najcenejih izdelkov dobesedno izogibam, tudi tisti v akcijah imajo pogosto ve slabosti kot prednosti. Mogoe res nisem tako bogat, da bi poceni kupoval, kot pravi pregovor. A to je slaba tolaba, saj me na trgo-vinskih policah pogosto tudi tisti najdraji izdelki ne prepriajo. Kaj mi torej preosta-ne? Po razlina orodja res lahko zavijem v specializirane prodajalne, kjer bom dobil industrijsko kakovost. A kaj naj naredim pri ostalih stvareh? Nakup kakovostnega obuvala, obleke, otora in skoraj vsake stvari, ki se jo lahko spomnite, je danes skoraj nemogo. Bojim se, da bomo ob nadaljevanju opisane zgodbe kmalu brez tiste prave otipljive kakovosti. In kdo bo potem kriv? Ne, Kitajci ne bodo, saj sem preprian, da se za vsak kakovostni izdelek najde kupec. Le staviti je treba na kakovost.

Vem, boj za preivetje na trgu je trd in neizprosen. Ob prvih zametkih finanne in gospodarske krize je veina podjetij reilno bilko videla v krenju strokov najprej odvenega razkoja in tako naprej vse do ope-rativnih strokov. Nazadnje so posegla e v kakovost izdelkov oziroma storitev, saj se po njihovem mnenju le tako lahko tekmuje s konkurenco z Daljnega vzhoda. Pa je to res pravi odgovor?

Kdaj smo pozabili na kakovost

IZ VSEBINE

Kazalo

4830

Avtomatizacija in robotika imata svetlo prihodnost

Partnerji uspehaPredstavitev podjetja Tipteh, d . o. o.

Ohije za termostate v avtomobilih VW

Trajnostni razvoj v avtomatizaciji in robotiki

4. Industrijski forum IRT 2012: Dvodnevno strokovno druenje inenirjev uspeno izpolnilo svoje poslanstvo

48 Proizvodnja in logistika

58 Nova pozicijska krmilnika proizvajalca TRIO MOTION TECHNOLOGY

59 Nartovanje proizvodne linije 62 Vgrajeni merilni sistem za daljinski nadzor vetrnih

turbin 66 Rekorder zdaj tudi za teja bremena 68 irjenje platforme za avtomatizacijo Sysmac

70 Nekovine

10 Utrip doma

5 Uvodnik 8 Intervju: dr. John Cohn, IBM

10 Odloitev bank bo omogoila prihodnji razvoj MLM, d. d. 12 4. Industrijski forum IRT 2012: Dvodnevno strokovno

druenje inenirjev uspeno izpolnilo svoje poslanstvo 14 Pipistrel Nova tovarna v Italiji 16 Celjski strokovni etverek za zanesljivo in trajno

bivanje izpolnil priakovanja 20 Skupen slovenski nastop na Japonskem odlina po-

slovna prilonost 26 Sporoila 3. foruma operativne odlinosti 36 Lizing je najenostavneja pot do strojev in opreme 47 Na kratko z 10. Tehnolokega dne, ki je bil 11. maja

2012 v Mariboru

70 KraussMaffei predstavlja novo serijo strojev GX 71 Novi elastomeri kljub vlagi ohranjajo povrino nedrsljivo 72 Ohije za termostate v avtomobilih VW 73 Vzmetni element iz materiala DuPont Delrin kot

blailec 74 Arburg na sejmih po svetu 77 UV-zaita polikarbonata 78 Prvi serijski del iz termoplastinega kompozita Ultra-

mid z neskonnimi vlakni iz Basfa 85 Tehnologija Lindner reSource za uinkovitejo reciklao

52 Trajnostni razvoj v avtomatizaciji in robotiki 55 Preboj industrijske robotike se je ele zael 56 Danski roboti odpravljajo ovire pri avtomatizaciji

Kazalo

1399881

Uinkovite tehnologije in okoljuPrijazni proizvodni procesi

Megavati iz modrih omreij

Odzraevanje orodij za ekstruzijo

Vodilni na trgu z inovacijo za izvleno posnemanje

Berlin v DubrovnikuOd opredelitve kilograma do kalibriranja tehtnice

102 Napredne tehnologije

108 Oblikovalec novih idej za izdelke 112 Berlin v Dubrovniku 114 tudentska razliica SolidWorks 2012-2013 116 Stopnia, ki vodijo v oblake 116 SAP predstavil intuitivno poslovno programsko

opremo 117 HP s prvo 27-palno integrirano delovno postajo 117 eDrawings tudi za iPad

86 Meroslovje & kakovost

90 Od opredelitve kilograma do kalibriranja tehtnice 92 Meroslovje za varnost 93 Dan meroslovja v Celju 93 Dan odprtih vrat Urada za meroslovje izkoristili tudi

osnovnoolci 94 9. mednarodna konvencija o kakovosti UASQ ICQ

2012 v Beogradu 96 Kaken je va indeks telesne mase 96 Tridimenzionalni italnik za ugotavljanje miine mase

118 Stroji za odrezavanje - Dan odprtih vrat v podjetju HERMLE (Gosheim, Nemija)

120 Tehnika v slubi razvoja 122 Variabilna vpenjalna tehnika 123 Ve prilonosti za podmladek 126 Rekordno tevilo tujih obiskovalcev po selitvi v Verono 128 Natannost tradicija in strast 130 Vzdrljivi razvoj materialov in tehnologij litja 138 Vodilni na trgu z inovacijo za izvleno posnemanje 140 IN-TECH 2012, Reka, Hrvaka 141 FLUIDTRANS COMPOMAC 2012: Inovacije iz prve

roke 142 Skupna raba koordinat za ve svobode 145 Lasermet prvi v laserski zaiti 148 Druba LIQUI MOLY je prvi postala vodilna na

nemkem triu motornih olj

118 Utrip tujine

8 Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Intervjudr

. Joh

n C

ohn

droja rabe matematike, ki sva ga s kolegom odkrila bolj po nakljuju, celo napaki, in ga je bilo izredno teko patenti-rati. Matematike namre ne moremo patentirati, lahko pa njeno rabo. Razvil sem algoritem, ki neverjetno natanno izrauna, kako bo videti procesor, potem ko ga bomo skrili bodisi zaradi napredka v tehnologiji izdelave tranzistor-jev bodisi zaradi drugih sprememb v dizajnu. Prav vsak procesor, ki smo ga naredili v zadnjih 12 letih, je uporabljal ta algoritem.

V IT-industriji ste e desetletja. Za katere tehnologije bi lahko trdili, da so najbolj vplivale na spremembe v tej industriji?

Ena najbolj oitnih tehnologij je obdelava silicija, ki se je zadnjih 30 let drala t. i. Moorovega zakona, ki pravi, da se gostota ipov podvoji vsakih 18 mesecev. Tako smo

Kaj potrebuje znanstvenik, da je uspeen na svetovni ravni?

Na to vpraanje vam bom odgovoril, ko postanem sve-tovno znan znanstvenik. Ima pa vsekakor okolje, v katerem znanstvenik deluje, velik vpliv na njegov potencial in delo. Osebno mi je denimo v IBM-u ve dejstvo, da imam na voljo ogromno monosti in virov. V mesecu dni se lahko pogovarjam z veleumi, kot so fizik delcev, vrhunski progra-mer, genij na podroju storitev ali pa varnostni strokovnjak. Vse mi je na voljo. Dobrega znanstvenika v praksi naredi le stik z velikimi problemi.

V lasti imate ve kot 50 patentov. Na katere ste najbolj ponosni?

Teko vpraanje, kot bi me vpraali, katerega otroka imam najraje. Brkone mi je najbolj pri srcu patent s po-

Velikega znanstvenika lahko naredi le stik z velikimi izzivi

Slovenijo vsakih nekaj let vendarle obie velika svetovna osebnost. Na podroju raziskav in razvoja je to vsekakor IBM-ov vrhunski, a ne-vsakdanji znanstvenik dr. John Cohn. lovek, ki mu mnogi pravijo kar IBM-ov Einstein, je z nami delil svoj pogled na najnoveje tehnoloke usmeritve in znanstveno delo.

Miran Varga

Junij 39 (3/2012) Letnik 7 9

Intervju

dr. J

ohn

Coh

n

Kako je bil videti va najveji projekt?

Izdelal sem 7-metrski robotski vrtiljak za neko priredi-tev. Ta je najveji v fizinem smislu, v poslovnem okolju pa sem najbolj ponosen na programsko opremo za nartovanje procesorjev. Na podroju procesorjev sem delal e v asih, ko je bila prioriteta orodij postavljena samo na nekate-re funkcije, in ne tako abstraktno oziroma vsestransko kot danes. V tem sem videl prilonost za izboljave, predvsem hitreje prototipiranje in modularno zgradbo. Vsi so mislili, da sem nor, ker sem elel ta orodja pribliati ljudem, ki po izobrazbi niso bili programerji.

V praksi e lahko vidimo, kako modra omreja poma-gajo upravljati mesta. Ali menite, da bi lahko tehnologija neko celo upravljala drave?

Absolutno, v manjih dravah bi kaj takega vsekakor lahko delovalo. Mogoe tudi v Sloveniji, saj ste drava v velikosti vejega mesta. Imate namre kakovostno infra-strukturo in izobraeno delovno silo, lahko bi bili pravi pilotski projekt. Druga plat kovanca pa govori proti malim dravam, saj finanniki venomer spraujejo, kje se skriva poslovna vrednost takih nalob. Treba je preprosto poiskati ravnoteje. V manjih okoljih namre lahko dela stvari, za katere v velikih dravah nikakor ne bi mogel dobiti soglas-ja. e e bi vso IKT-infrastrukturo premaknili v t. i. rau-nalnike oblake in bi jo mesta samo najemala, bi opravili veliko delo.

V IBM-u ste se zadnje desetletje povsem obdali s pridev-nikom moder. Od kod pravzaprav izvira modrost?

Modrost izvira iz modrih ljudi. V IBM-u jih imamo ogro-mno. Modrost izvira iz dejstva, da informacija nosi vre-dnost. Zelo preprosto je rei modra energija, a za to besedno zvezo se skriva vrsta reitev za uinkovito upravljanje z ele-ktrino energijo. Navadno ne gre le za boljo infrastrukturo in nove naine uporabe, danes teje predvsem uinkovitost. Vsaka naloba se meri z merilom hitrosti povraila.

Katere ljudi IBM zaposluje v svojih razvojnih oddelkih?

Ljudi z velikimi oali. (smeh) Hecam se. Iemo ljudi, ki imajo dobro znanstveno podlago in predvsem t. i. pra-gmatino kreativnost. Zelo pomemben dejavnik pri izbiri sodelavcev so tudi izkunje iz prakse. Prednost imajo tisti kandidati, ki so naredili veliko projektov. Praktino znanje namre pomeni, da je oseba sposobna nekaj ustvariti. Teo-retike oziroma ljudi z univerz je sicer laje zaposliti, a po-tem porabi leta, da postanejo praktiki.

bili vedno znova deleni obutnih pohitritev delovanja in vejega tevila funkcionalnosti strojne opreme. Nalobe v tehnologijo so bile pred desetletji tako obsene, da smo se lahko na ta zakon povsem zanesli laje smo nartovali in delali nove stvari. Silicij pa je dosegel svojo mejo. Za indu-strijo se to zdi kot cunami, priakovanja so se spremenila. Vasih je abstraktnost programskih jezikov in razvajenost programerjev reevala vse zmogljiveja infrastruktura. Ar-hitektura je zdaj zadela ob svoje meje, ipov ni ve smiselno kriti. Zato danes ciljamo predvsem na uinkovitost, saj viri niso zastonj.

Drugi dejavnik, ki ima izreden vpliv na samo IT-indu-strijo, pa je odprta koda. Razline distribucije Linuxa so v desetletjih prehodile nepredstavljivo pot. Veina sveta dela na odprti kodi, tudi IBM jo uporablja pri svojem delu. V tem asu je odprta koda postala dovolj dobra za poslovno rabo, danes podjetja gradijo na odprti infrastrukturi. Iz ho-bijev so se razvile resne reitve. Te so si uporabniki izposo-dili, jih nadgradili. Gre za radikalno spremembo, ko ljudje sodelujejo za t. i. vije dobro.

Kdaj oziroma kako znanstvenik ve, da je dosegel ali celo presegel svoj cilj?

Tega navadno ne ve, lahko le sluti, kaj vse bi odkritje lahko pomenilo v praksi. Danes poznamo dve vrsti inova-cij, t. i. izboljevalne in prebojne. Slednje so navadno tesno povezane s tveganji. Tudi znanstveniki, predvsem tisti brez velikega zaledja, sprejmejo samo doloeno tveganje, posle-dica pa je, da so njihove inovacije bolj usmerjene v izbolj-ave trenutnih podroij in izdelkov. To je hkrati ena najve-jih nevarnosti t. i. poslovnega pritiska, ki z omejevanjem sprejetja tveganja dui res prebojne reitve. Znanstvenik se mora vekrat spraviti iz t. i. cone udobja in raziskovati nove monosti.

Junij 39 (3/2012) Letnik 710

Intervjudr

. Joh

n C

ohn Se IBM kdaj zmoti in kaj se zgodi takrat?

Vsakdo se lahko zmoti, tako posameznik kot podjetje. IBM ni zastonj ve kot sto let eno najpomembnejih tehno-lokih podjetij. Tudi sam izredno spotujem nain, kako se to podjetje ui iz napak. e danes se drimo smernic, ki jih je zartal Thomas J. Watson, ustanovitelj podjetja. Dobro premislimo, preden kar koli naredimo. In tehtamo tvega-nja, vasih tvegamo veliko, npr. z raunalnikom Watson, spet drugi bistveno manj. Nihe se rad ne moti. Prav tako v IBM-u nimamo kulture kaznovanja. Ne odpuamo ljudi, e naredijo napako. Sploh za znanstvenike velja, da lahko vasih naredijo tudi ve napak. e ustanovitelj IBM-a je de-jal, da tisti, ki ne dela napak, ne poskua dovolj vztrajno. Zelo pomembno pa je, da napake podrobno analiziramo in se iz njih uimo. Podjetje ima sicer veliko integriteto, kadar naredimo napako, jo seveda tudi popravimo.

Kaj ponete, ko niste v slubi?

Rad delam in ustvarjam. Razline stvari, predvsem za otroke in druge ljudi. Delim svojo ljubezen do znanosti in ineniringa z vsemi, ki so me pripravljeni posluati. Zelo malo spim, saj tudi ponoi pogosto ustvarjam. Preprosto sem vesel, ko praktino izraam svojo ustvarjalnost ali uim druge.

Pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Vendar danes znanost in inenirstvo nista na prednostnem seznamu o-lajoe se mladine. Kako vi gledate na usmeritve v izobra-evanju?

Za ljudi je pomembno, da uresniujejo svoje strasti, pa naj bodo to odrasli ali otroci. ira druba denimo dela le to napako, da e otrokom ne pove, kako lahko tehnologija in znanje spremenita svet. Potem bi znanost zanimala bi-stveno iri del populacije. A za kaj takega je treba najprej ozavestiti stare in uitelje, ki ta vidik posredujejo otrokom.

Sam ste izreden matematik in analitik. Kako skozi svo-je oi vidite svet?

Predvsem opaam, da bi lahko druba e bolj in obse-neje razmiljala. Zadnja desetletja smo sicer postali vse bolj zavedni, a vendarle gre to pripisati vse veji redkosti nekaterih virov in dobrin. Samo poglejte promet in cestno infrastrukturo. Danes se bomo ob poveanem tevilu bodisi avtomobilov, bodisi poti, bodisi esa tretjega e vedno prej lotili asfaltiranja kot matematike ali analitike, eprav bi na isti infrastrukturi z optimizacijo lahko dosegli vsaj 30 od-stotkov bolji izkoristek. To analogijo bi zlahka razirili na vsa druga podroja, z nekaj reitvami bi lahko pravzaprav vse stvari uporabljali dlje asa.

Tik pred zaetkom skupine, ko so bile usklajene e zadnje podrobnosti, se je izkazalo, da predstavnica Metalke Dunaj (ki je v insolventnem postopku) potrebuje soglasje upnikega odbora, esar se tehnino ni dalo zagotoviti v asu, ki je bil na voljo.

Do danes so bila potrebna soglasja pridobljena, zato so banke upnice ponovno potrdile svojo pripravljenost. Na podlagi teh za-gotovil je uprava MLM e sklicala skupino, ki bo 24. julija 2012. To pomeni, da se program finannega prestrukturiranja v MLM nadaljuje. Uprava MLM je prepriana, da enomesena preloitev skupine ne bo bistveno vplivala na izvedbo programa.

Predlagana konverzija terjatev in aktivni vstop bank v la-stniko strukturo MLM, d. d., je za nae podjetje izjemno po-memben korak na podroju stabilizacije finannega poloaja MLM, d. d., ki je v fazi razvojnega prestrukturiranja mogoa samo ob aktivni vlogi in podpori bank, ki nas sicer spremljajo in s katerimi sodelujemo e vrsto let. S tem so banke potrdile tudi pravilnost predlaganih stratekih usmeritev podjetja in zmonost njihove realizacije, ki bo po eni strani e utrdila po-loaj MLM v avtomobilski industriji in hkrati omogoila tudi prestrukturiranje na sanitarnem podroju, saj je MLM prizna-na proizvajalka sanitarnih armatur Armal, je na dananjem sreanju z novinarji povedal mag. Branko erdoner, predse-dnik uprave.

S predlaganim nainom vstopa bank v lastnitvo MLM, d. d., se bo seveda spremenila sedanja lastnika struktura. Delei se-danjih lastnikov postanejo manji, banke (Nova kreditna banka Maribor, d. d., Abanka Vipa, d. d., in Probanka, d. d.) pa prevze-majo pomembne delee. Predvideno konverzijo posojil v lastni-ke delee je potrdil tudi nadzorni svet MLM. S tem je dokazal, da podpira razvojno paradigmo podjetja in da se zaveda, da je za podjetje najpomembneje, da je aktivno ter da s proizvodnjo dokazuje svojo zmonost obstoja in novega zagona.

www.mlm-mb.si

Odloitev bank bo omogoila prihodnji razvoj MLM, d. d.

Skupina delniarjev Mariborske livarne Maribor, ki je bila sklicana za 12. junij 2012, je bila tik pred zaet-kom zasedanja preloena. Izkazalo se je, da je potreb-no dodatno usklajevanje z drugimi sedanjimi lastniki Mariborske livarne, katerih dele v lastniki strukturi bi se z vstopom bank seveda spremenil.

CAJHEN d.o.o., Sp. Reica 80a, 3270 Lako, t: +386 3 57 315 02, f: +386 3 734 14 62info@cajhen.com, www.cajhen.com

Proizvajamo : - orodja iz karbidne trdine - PCD in CBN orodja

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

11CAJHEN d.o.o., Sp. Reica 80a, 3270 Lako, t: +386 3 57 315 02, f: +386 3 734 14 62info@cajhen.com, www.cajhen.com

Proizvajamo : - orodja iz karbidne trdine - PCD in CBN orodja

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

12

e ve, razstavljavci in udeleenci foruma so menili, da je organizatorju pod vodstvom Darka vetka uspelo narediti e korak naprej, tako v programu, tevilu udeleencev, kot tudi v pritegnitvi pomembnih gostov iz gospodarstva.

V dveh dneh se je na 4. Industrijskem forumu IRT 2012 zvrstilo ve kot 40 strokovnih prispevkov, ki so predstavili stanje in razvojne doseke v industriji in raziskovalno-razvoj-nem okolju, odvili sta se dve plenarni predstavitvi predstav-nikov dveh uglednih in razvojno usmerjenih podjetij, drube Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., in LOTRI laboratorija za meroslovje, d. o. o. Prva moa omenjenih podjetij, Christof Droste in Marko Lotri, sta kot ugledna in izkuena mene-derja aktivno sooblikovala tudi okroglo mizo o inenirjih kot soustvarjalcih uspenih poslovnih zgodb in blagovnih znamk.

Uspene blagovne znamke ustvarjajo ljudjeNa okrogli mizi so poleg Christofa Drosteja in Marka Lo-

tria sodelovali e Edvard Govekar, Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani, Anja Stefan, svetovalka za upravljanje s trnimi znamkami in razvoj novih izdelkov, ter Janez kra-bec, Riko, d. o. o. Christof Droste je med drugim povedal, da je za slovenske zaposlene, tudi inenirje, po njegovih izkunjah znailna visoka lojalnost do podjetja in blagovne znamke, ki so jo pomagali ustvariti. Ta lojalnost izhaja iz potenega pla-

ila za opravljeno delo, dobrega vodenja in zanimivega dela. Sicer pa si v Sloveniji eli ve akcije, oziroma da bi preli od besed k dejanjem. Udeleenci okrogle mize so med drugim pritrdili tudi Janezu krabcu, ki je izrazil upanje, da fakultete vzgajajo ljudi, ki se zavedajo, da se bodo morali na delovnem mestu e veliko nauiti in trdo delati za uspeh.

Tretji prestini TARAS Trimu in CBS IntitutuEden od vrhuncev dogajanja na forumu je bila podelitev

priznanja za najuspeneje sodelovanje gospodarstva in znan-stvenoraziskovalnega okolja TARAS, ki ga podeljuje organi-zator Industrijskega foruma IRT in izdajatelj revije IRT 3000. Tretjega prestinega TARASA, ki je v strokovni javnosti vse bolj cenjen in zaelen, sta letos prejela podjetje Trimo, d. d., in Razvojno-raziskovalna skupina CBS Intituta. Priznanje sta si druba in raziskovalni oddelek prisluila za razvoj visokoizo-lativnega gradbenega elementa Qbiss Air.

Gre za izjemno sodelovanje gospodarstva in znanstveno-raziskovalnega okolja, ki odlino izpolnjuje vsa merila izbo-ra za priznanje TARAS. Visokoizolativni gradbeni element Qbiss Air podjetja Trimo je izredni tehnoloki doseek z naj-vijo stopnjo novosti, ustvarjalnosti ter izvirnosti zamisli in izvedbe. Doseena stopnja uvedbe izdelka na trg ter velike trne monosti na mednarodno razvitih trgih v gradbenitvu

4. Industrijski forum IRT 2012: Dvodnevno strokovno druenje inenirjev uspeno izpolnilo svoje poslanstvoPortoro so sredi junija zasedli inenirji, raziskovalci na podroju in-dustrije ter domai tudenti in s fakultet iz sosednje Hrvake, ki so se zbrali na 4. Industrijskem forumu IRT 2012. Odzivi ve kot 300 ude-leencev so pokazali, da je organizatorju tudi letos uspelo pripraviti dogodek, ki je v celoti upraviil svoje poslanstvo najpomembnejega strokovnega dogodka slovenskih inenirjev in raziskovalcev v industriji.

Nataa Voduek FrasFoto: Nataa Mller

Podjetje MAPRO d.o.o., razpisuje prosta delovna mesta:

PROJEKTNI INENIR (m/), SERVISER HIDRAVLINIH CILINDROV (m/) in KOVINOSTRUGAR (m/)

Ve informacij o razpisnih delovnih mestih najdete na spletni strani: http://www.mapro.siPisne ponudbe z ivljenjepisom poljite na: MAPRO d.o.o., kadrovska sluba - razpis, Industrijska ulica 12, 4226 iri, oziroma na elektronski naslov: jasna.plesec@mapro.si

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

13

bor. Zmagovalca sta prejela kipec TARAS, ki je delo obliko-valcev Nine Mihovec in Petra Rojca, partnerjev v podjetju Wilsonic Design, d. o. o., podjetje Akrapovi, d. d., pa ga je izdelalo iz titana po najsodobnejem postopku ulivanja. Kip-ca sta iz rok prejemnika priznanja TARAS leta 2011 Marka Lotria prejela mag. Danijel Zupani, namestnik glavne di-rektorice za tehnino podroje v Trimu d. d., ter mag. rtomir Remec, direktor CBS Intituta.

Celotno dogajanje na forumu, katerega glavni pokrovi-telj je bila letos vicarska korporacija ABB, vodilni svetovni proizvajalec robotov in robotskih reitev, je dopolnjevala e strokovna razstava. Svojo ponudbo je predstavilo ve kot 40 razstavljavcev, ki so letos uspeno izkoristili tudi monost po-sebne strokovne in tehniko-poslovne predstavitve v konfe-rennem delu foruma.

Podrobneje poroilo o dogajanju na forumu z izjavami predavateljev, pokroviteljev in drugih gostov priakujte v naslednji tevilki revije. e prej pa si na spletni strani foru-ma www.forum-irt.si oglejte galerijo fotografij ter videozapis dogajanja nastajajoe IRT TV. Leta 2013 bo mesto vrtnic in-enirje na 5. Industrijskem forumu IRT 2013 gostilo 10. in 11. junija.

in trajnostni gradnji nakazujejo uspeno inovacijo z visoko dodano vrednostjo, je v obrazloitev svoje odloitve zapisal izvrilni odbor priznanja TARAS, ki je zmagovalca izbral na podlagi ocen petlanske strokovne komisije. Odbor, ki ga vodi dr. Toma Perme, tudi vodja programskega odbora foruma, je zapisal e, da gre za okolju prijazen izdelek z nizkim ogljinim odtisom, ki je zgrajen iz trajnih materialov z izredno stopnjo ponovne uporabe. Izdelan je z inovativnimi tehnologijami in sodobno namensko razvito tehnoloko opremo. Razvojno--raziskovalna skupina CBS Intituta je z visokostrokovnim znanjem ter poznavanjem tehnike in znanosti odlino vodila tehnini in tehnoloki razvoj izdelka ter pri tem uspeno po-vezovala tevilne domae in tuje, javne in zasebne znanstve-noraziskovalne skupine, raziskovalne in razvojne organizacije ter tehnoloke partnerje.

Qbiss Air je popolnoma nov visokoizolativni gradbeni element, primeren za nizko in visoko gradnjo. Prijavitelja sta na predstavitvi svoje prijave poudarila, da sta razvila lahek gradbeni element, ki je okolju prijazen in izdelan na nain trajnostne gradnje. Izdelek se 96-odstotno reciklira. Qbiss Air je svetovna novost na trgu in prepoznana kot izvirna reitev na treh tehninih podrojih, za katera so bili vloeni patenti.

Razvoj visokoizolativnega gradbenega elementa Qbiss Air je tako premagal tiri preostale finaliste razpisa za priznanje TARAS, ki so si prisluili priznanje za uvrstitev v finalni iz-

Okrogla miza o inenirjih, soustvarjalcih blagovne znamke, na Industrijskem forumu IRT 2012: Christof Droste, Hella Satur-nus Slovenija, d. o. o., Edvard Govekar, Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani, Vida Petrovi, moderatorka, Marko Lotri, LOTRI laboratorij za meroslovje, d. o. o., Anja Stefan, svetovalka za upravljanje s trnimi znamkami in razvoj novih izdelkov, Janez krabec, Riko, d. o. o. (od desne proti levi)

S podelitve priznanja TARAS 2012: mag. Ale Kralj, CBS Intitut, d. o. o., Joe Rakua, Process, d. o. o., dr. Boris tok, Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani, dr. Mojca Japelj Fir, CBS Intitut, d. o. o., mag. rtomir Remec, CBS Intitut, d. o. o., mag. Danijel Zupani, Trimo, d. d., dr. Matja nidari, CBS Intitut, d. o. o., Toma Popit, Trimo, d. d., Marjan Jarc, Trimo, d. d. (od leve proti desni)

Podjetje MAPRO d.o.o., razpisuje prosta delovna mesta:

PROJEKTNI INENIR (m/), SERVISER HIDRAVLINIH CILINDROV (m/) in KOVINOSTRUGAR (m/)

Ve informacij o razpisnih delovnih mestih najdete na spletni strani: http://www.mapro.siPisne ponudbe z ivljenjepisom poljite na: MAPRO d.o.o., kadrovska sluba - razpis, Industrijska ulica 12, 4226 iri, oziroma na elektronski naslov: jasna.plesec@mapro.si

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

14

LSA S.p.A., ki bo proizvajalo tirisedeno letalo Panthera. So-dobno tirisedeno potovalno poslovno letalo Panthera, pri katerem bodo kupci lahko izbirali med klasinim pogonom na bencin, hibridnim pogonom in popolnoma elektrinim po-gonom, je tako revolucionarno, da ima podjetje e zdaj, pred prvo uradno predstavitvijo, v roki ve deset naroil z vplaa-nimi avansi.

Ve podrobnosti o letalu Panthera je na www.pipistrel.si/plane/panthera/overview, na voljo pa je tudi PDF-bro-ura (v anglekem jeziku), ki si jo lahko prenesete tukaj: http://www.pipistrel.si/en/file/download/249_1089b048b68b/panthera_brochure.pdf.

Poleg tridesetih razvojnih inenirjev, zaposlenih v Pipistre-lovem oddelku za razvoj in raziskave, pri razvoju Panthere sodeluje e nekaj Pipistrelovih kooperantov in sodelavcev iz Slovenije. Letalo in vsi sistemi na njem so v celoti rezultat slo-venskega znanja.

Na vpraanje, zakaj se je za gradnjo odloil v sosednji Ita-liji, direktor podjetja Ivo Boscarol odgovarja: Razlogov za

Zaetek del v februarju in razminiranje obmojaZ velikim veseljem sporoamo, da so se v petek, 24. febru-

arja 2012, kakor je bilo nartovano, zaela pripravljalna dela za izgradnjo nove tovarne letal na letaliu v italijanski Gorici, 25 kilometrov oddaljeni od matine tovarne. Nova proizvodna hala bo stala ob robu letalia Duca d'Aosta poleg italijanske Gorice, natanneje na mestu treh prej obstojeih hangarjev.

Obmoje, kjer bo nova tovarna, spada med obmoja, ki so bila med prvo svetovno vojno mono bombardirana in za katere velja zakon, da jih je treba pred zaetkom gradbenih del razminirati. To bo z odstranitvijo kompletne vegetacije ter plasti humusa v naslednjih mesecih opravilo za to pooblae-no podjetje. Ko bo ta proces konan, se bo zaela izgradnja tovarne.

Pipistrel, d. o. o., Ajdovina je leta 2010 v Italiji kot vein-ski lastnik (81-odstotni) ustanovil herinsko podjetje Pipistrel

Pipistrel Nova tovarna v ItalijiNa letaliu Rojce pri italijanski Gorici zaetek del za izgradnjo nove Pipistrelove tovarne in poloitev temeljnega kamna.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

15

Alenka Florenin, pod upravo katere spada zemljie, na kate-rem bo zgrajena nova tovarna, in goriki upan Ettore Romoli, pod igar administrativno upravo spada goriko letalie.

Spregovoril je tudi predsednik pokrajine FJK Renzo Tondo, ki je v nagovoru pozdravil slovenske prijatelje, ki prihajajo na goriko letalie na Rojcah z vrhunsko tehnologijo in odli-nim znanjem. Dodal je, da se deelna uprava FJK zavzema za vse veje sodelovanje na in ob nekdanji dravni meji med Slo-venijo in Italijo. Kot je vekrat poudaril, je edina prihodnost za industrijo v veliki specializaciji in odlinosti.

Vse dobro je slovenskemu podjetju zaelel tudi predsednik gorike pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, medtem ko je gorika prefektinja Maria Augusta Marrosu pohvalila Pipi-strel, ki ga je e obiskala: To je industrija odlinosti in vrhun-skih dosekov, v tem je tudi prihodnost EU in nae Gorice.

Temeljni kamen novega Pipistrelovega podjetja je blago-slovil sovodenjski upnik Karel Bolina, Slovenijo pa je na slovesnosti zastopala generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valeni Pelikan. Navzoih je bilo ve slovenskih in italijanskih obmejnih upanov. Polaganje temeljnega kamna si je ogledala tudi Grazia Rusjan, vnukinja letalskega pionir-ja Edvarda Rusjana. Rusjan je s svojim letalom prvi poletel prav z gorikega letalia. Na postavitvi je bil e predstavnik italijanskega ENAC-a dr. Domenico Rana. ENAC (italijanski direktorat za civilno letalstvo) je Pipistrelu omogoil hitro in enostavno pridobitev koncesije.

www.pipistrel.si

gradnjo v Italiji je ve. Eden od njih je seveda tako imenovani dvostranski sporazum o letalski varnosti. Novice, da bo pod-pis mogoe le uspel, smo prejeli ele pred kratkim. Za zdaj je e precej v zraku, zato se na to raje ne zanaamo. eprav se predstavniki slovenske vlade zelo trudijo in nam pri tem pomagajo, so karje in platno vendarle v rokah Amerianov, tako da ne moremo biti gotovi, kdaj se bo podpis res tudi zgo-dil. Drugi razlog je vreme. V Ajdovini se ve kot 100 dni na leto ne da leteti zaradi burje. Pri proizvodnji 200 letal na leto si esa takega seveda ne moremo privoiti. Nova lokacija je od sedanjega sedea podjetja oddaljena le 17 minut vonje po avtocesti, pa je vreme tam isto drugano. Tretji razlog je sama razpololjivost prostora, ki ga na letaliu v Ajdovini e malo zmanjkuje, na letaliu v italijanski Gorici pa ga je na pretek. To pua odprte monosti za morebitne iritve v pri-hodnosti. etrti razlog pa je, da nam slovensko ministrstvo za obrambo ni omogoilo nakupa dodatnega prostora ob obsto-jeih letaliih ali na letaliu v Ajdovini. Italijanski ENAC je izdal koncesijo v 5 mesecih, lokalne oblasti so takoj stopile v akcijo in se povezale (letalie je namre na obmoju dveh ob-in Sovodnje in Gorica). upana obeh obin sta takoj zaela akcijo pridobivanja soglasij, trudita se za podporo pokrajine ter bank, na obini so spremenili prostorski plan in celo cestno infrastrukturo ter nam priskoili na pomo z vsemi dovoljenji skratka, neverjetno se trudijo.

Gradnjo tovarne sta omogoila italijanski direktorat za ci-vilno letalstvo ENAC, ki je Pipistrelu LSA S.p.A. odstopil v dolgorono upravljanje 30.000 m2 veliko parcelo na letaliu v italijanski Gorici, ter Obina Sovodnje-Savogna d'Isonzo, ki je v kratkem asu s sprejetjem vseh potrebnih aktov in izdajo dovoljenj omogoila gradnjo na svojem teritoriju.

Vrednost same zgradbe s sodobnim upravno-poslovnim aneksom, zunanjo ureditvijo in opremo je 5 milijonov evrov. Ker je z dodelitvijo parcele odpadel zaetni stroek nabave ze-mljia, se je stroek celotne investicije toliko zmanjal, da se je Pipistrel lahko odloil na strehi objekta postaviti 1,1-MW sonno elektrarno v vrednosti 2 milijona evrov. Celotna vre-dnost investicije je tako 7 milijonov evrov oziroma z DDV 8,47 milijona evrov.

Objekt bo predvidoma zgrajen v slabih dveh letih, prva letala pa bodo v njem narejena leta 2015. V tem asu vzpore-dno poteka izjemno zahteven in drag proces certifikacije letala Panthera, ki bo zakljuen na zaetku leta 2015.

Objekt tlorisa 10.000 m2 in skupne uporabne pokrite po-vrine ve kot 12.000 m2 bo nadstandardno izoliran ter enako kot objekt v Ajdovini energetsko samozadosten iz obnovlji-vih virov.

Ko bo proizvodnja stekla s polno kapaciteto, bo iz tovarne prilo eno letalo na dan, na novo pa bo odprla priblino 200 kakovostnih delovnih mest.

Postavitev temeljnega kamna za novo halo

Tik ob letaliu na Rojcah v Gorici so v soboto, 17. marca 2012, ob 11. uri dopoldne slovesno poloili temeljni kamen za novo tovarno slovenskega proizvajalca vrhunskih ultralahkih letal Pipistrel. Novo pridobitev so pozdravili tevilni lokalni in regijski politiki in funkcionarji ter visoki predstavniki tako italijanskih kot tudi slovenskih organizacij.

Navzoe je v imenu Pipistrela na slovesnosti pozdravil projektni meneder in solastnik podjetja Pipistrel Italia LSA, Cav. Adriano Ceccherini, ki se je zahvalil vsem, ki so pripo-mogli, da je prilo do uresniitve narta in zaetka gradnje proizvodnih prostorov.

Zbrane sta pozdravila upanja obine Sovodnje ob Soi Predsednik pokrajine FJK Renzo Tondo polaga temeljni kamen.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

16

polnilo njihovo priakovanje. Zelo spodbudna je tudi napoved razstavljanja na prihodnjih sejmih v 2014. Ponovno sodelovanje je napovedalo tri etrtine razstavljavcev, preostali pa se samo e niso odloili (manj kot 2 odstotka anketiranih razstavljavcev je e odloenih, da na prihodnjem sejmu ne bodo sodelovali).

Aktualen spremljajoi program, sejemska prizna-nja najboljim, tekmovanja in brezplana svetova-nja

Pozitivna energija z razstavnih prostorov se je odraala tudi v spremljajoem programu sejmov, kjer je bilo v tirih dneh mo-goe prisluhniti najbolj vidnim strokovnjakom vsebinskih po-droij, ki so bila predstavljena na sejmih. Na okrogli mizi Quo vadis Slovenska energetika 27 let kasneje 10 vpraanj za na-slednjih 10 let pod vodstvom prof. dr. Petra Novaka smo med drugim sliali, da eprav je treba varevati z energijo, nielna rast ni realna. Zato bomo v Sloveniji potrebovali ustrezen sis-tem zagotavljanja energije.

Na forumu Modro gospodarstvo ali kako zasluiti z uin-kovito rabo energije, ki ga je pripravila Energetika.NET, smo med drugim izvedeli, da je bolj kot obnovljivi viri energije za gospodarstvo prilonost uinkovita raba energije. Pri tem ni to-liko pomembno, ali gre za velike ali male podjetnike, temve je to bolj stvar inovativnosti in drznosti podjetnikov.

Da se slovenska gospodinjstva e danes izjemno zavedajo pomena uinkovite rabe energije, je pokazala tudi obiskanost

Zadovoljni obiskovalci in razstavljavci napoveduje-jo ponovno sodelovanje

Obiskovalci tirih sejmov so v raziskavi, ki jo redno pripra-vljajo v Celjskem sejmu, veinoma dejali, da je sejemsko do-gajanje izpolnilo njihova priakovanja. To se je izraalo tako v sploni oceni sejmov, saj je skoraj 82 odstotkov obiskovalcev sejme ocenilo z najvijima ocenama na petstopenjski lestvici, kot tudi v napovedi ponovnega obiska sejmov. Ponovni obisk bienalnih sejmov je napovedalo skoraj 80 odstotkov obiskoval-cev, skoraj vsi preostali pa se samo e niso odloili glede priho-dnjega obiska (da sejmov ne bodo ponovno obiskali, so dejali le 3 odstotki anketiranih).

Tudi razstavljavci so veinoma (85-odstotno) svoj nastop na sejmih ocenili kot uspeen oz. zelo uspeen. Veina razsta-vljavcev je zadovoljna z obiskom tako poslovnih kot zasebnih obiskovalcev, zato je tudi rezultat vpraanja, ali je sejemsko do-gajanje izpolnilo njihovo priakovanje, priakovan. Veina raz-stavljavcev je namre odgovorila, da je sejemsko dogajanje iz-

Celjski strokovni etverek za zanesljivo in trajno bivanje izpolnil priakovanjaNa celjskem sejmiu so bili med 15. in 28. majem sejmi Energetika, Terotech-Vzdrevanje, Varjenje in rezanje ter Eko. V tirih dneh si jih je ogledalo ve kot 21 000 obiskovalcev, ki so bili z videnim zadovoljni, saj jih je 87,7 odstotka dejalo, da so sejmi izpolnili njihova priakovanja, skoraj 80 odstotkov pa jih je tudi napovedalo ponovni obisk bienalnih sejmov, ki bodo znova leta 2014.

Sejemski obisk je pokazal, da se gospodinjstva in poslovna javnost izjemno zavedajo pomena uinkovite rabe energije.

Najbolji domai varilci so se pomerili v varilnem postopku MAG in varilnem postopku TIG.

Tudi razstavljavci so svojo predstavitev na sejmu veinoma ocenili kot uspeno in celo zelo uspeno. Organizator sejmov, druba Celjski sejem, d. d., zato zadovoljno ugotavlja, da so bili zastavljeni cilji doseeni, sejmi pa imajo zaradi svoj aktualne tematike odlino prilonost za nadaljnjo rast.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

17

priznanja in s partnerji izvedla tekmovanje dijakov, ki se izo-braujejo za poklic instalater strojnih instalacij, ter tekmovanje varilcev. Zlata sejemska priznanja so prejela podjetja Biomasa, d. o. o., Lue, Talum Servis in ineniring, d. o. o., Kidrievo, EKO Knjiga, d. o. o., Lukovica, Weld, d. o. o., Menge. Med e-stimi skupinami dijakov na dravnem prvenstvu dijakov insta-laterjev energetikov strojnih instalacij sta se najbolje odrezala Gaper Obalnar in Alja Novak pod mentorstvom Miroslava Romiha iz Srednje tehnike in poklicne ole Trbovlje. Med va-rilci se je v varilnem postopku MAG najbolje odrezal Hazim Hoi iz Instituta za varilstvo Ljubljana, v varilnem postopku TIG pa je prvo mesto osvojil Dragan Ani iz Gorenja Orodjarne, d. o. o., Velenje.

e prvi sejemski dan smo na sejmih, ki so sicer potekali pod generalnim pokroviteljstvom drube Bisol, Sonnega podjetja, tudi izvedeli, kateri so energetsko najuinkoviteji objekti. Par-tnerji nateaja Energetsko uinkoviti objekti v Sloveniji 2012 nateaj skupaj pripravljajo Celjski sejem, Dnevnikova priloga Moj dom in Eko sklad so letos podelili pet priznanj, in sicer dve priznanji v kategoriji zasebnih stanovanjskih hi in tri pri-znanja za poslovne oz. turistine objekte.

Ponudbo tirih sejmov si bo e naslednji dve leti, vse do nove razliice maja 2014, mogoe ogledati v okvi-ru e-CE sejma virtualne razliice sejemskega dogajanja (http://sejem-etve.espect.si). Del razstavljavcev bo svojo ponud-bo predstavilo tudi na 45. MOS, ki bo v Celju od 12. do 18. septembra letos. Bolj kot vsebine za strokovno javnost bodo v ospredju reitve za zasebne uporabnike in gospodinjstva.

www.ce-sejem.si

brezplanih svetovanj na razstavnem prostoru Eko sklada, ki so jih izvajali svetovalci ENSVET. Fotovoltaika, nepovratna sredstva za obnovo objektov, toplotne rpalke to so najpogo-steje teme, ki so zanimale obiskovalce sejemskega etverka.

Tradicionalno je druba Celjski sejem podelila e sejemska

Na tirih majskih sejmih so se predstavile najbolje svetov-ne blagovne znamke.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

18

Varevalni ukrepi so trenutno najbolj aktualna tema v dravi, saj si vlada z zmanjevanjem odhodkov za delova-nje dravne in javne uprave obeta najveji prihranek. Kako je drubeno konkurenen javni sektor, je pojasnjeval gospod Matja Hanek, ki je sklenil, da je zmanjanje javne uprave kontraproduktivno.

V popoldanskem delu so udeleenci spoznali primere naj-boljih praks poslovanja. Svoje izkunje in modele poslovanja so razkrili trenutno najuspeneji slovenski gospodarstveni-ki. Prejemnik nagrade GZS za gospodarske doseke velikih drub Botjan Gorjup je predstavil primer gospodarjenja drube BHS, hini aparati, Simona Klukej iz drube Bartec Varnost, lanska dobitnica nagrade, pa je izpostavila individu-alne reitve kot njihov standard v poslovanju. Andrej Petri iz novomekega podjetja TPV je udeleence poduil o uporab-nosti modela odlinosti kot orodja za poveanje konkuren-nosti.

Podjetnik leta 2011 Botjan ifrar iz kofjelokega podjetja SIBO GROUP je razloil, kako priti z lastnim razvojem do zdaj tako elenega svetovnega trga. Upravljanje zdravstva bi se lahko zgledovalo po dobrih upravljavskih praksah v gospo-darstvu, pa je bila tema Mira Germa iz Slovenskega zdruenja za kakovost in odlinost.

Jasno je, da morata za napredek in razvoj znanost in gospo-darstvo hoditi z roko v roki. O njunem sodelovanju kot mo-tivaciji za proaktiven karierni razvoj je govoril doc. dr. Drago Bokal s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru.

Ve informacij: Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica tajerske gospodarske zbornice, el. pota: info@stajerskagz.si

www.stajerskagz.si

Aktualne tematike so odprli in jih obravnavali s stalia teorije in prakse, ki je vedno dobra uiteljica. Gostje posve-tovanja so posredovali lastne uspene izkunje, torej najbolj-e prakse o tem, kako se da tudi v tem negotovem in vedno kompleksnejem okolju uspeno poslovati, obstati in se seve-da tudi razvijati. Saj ne gre samo za obstanek, kljuen je na-predek.

V dopoldanskem delu se je razpravljalo predvsem o ma-kroekonomskih temah. Predsednik Drutva ekonomistov Maribor dr. Peter Glavi je posvet odprl s primerjalno analizo izobraevanja, raziskovalno-razvojne dejavnosti, inoviranja, podjetnitva in industrije v Sloveniji. Ugotavljali smo, da je vlada v prvem paketu varevalnih ukrepov ezmerno osiro-maila visoko olstvo in znanost, ki sta za razvoj drave in gospodarstva bistvena. Dr. France Kriani z Ekonomskega intituta Pravne fakultete v Ljubljani je v nadaljevanju razlo-il, zakaj je v monetarni uniji potreben fiskalni dogovor, in da je v gospodarsko razvitejih dravah kljuen dejavnik konku-rennosti prav loveki kapital. Pri ustvarjanju in vzdrevanju le-tega pa ima pomembno vlogo drava s svojimi podsistemi. Ale Canterutti s Centra za mednarodno poslovanje na GZS je izpostavil trenutno kljuni dejavnik za gospodarsko rast prodor prodaje na tuje trge. V tem asu zelo pereega proble-ma, kreditnega kra in perspektiv bannitva v Sloveniji, pa se je lotil eden najpomembnejih bannikov pri nas, dr. France Arhar, direktor zdruenja bank v Sloveniji.

Sistemske spremembe za poveanje konkurennosti in produktivnostitajerska gospodarska zbornica je v sodelovanju z Drutvom ekonomi-stov Maribor organizirala 37. strokovno posvetovanje Razvojne spre-membe za poveanje produktivnosti in konkurennosti organizacij, na katerem so svoje poglede in izkunje predstavili predstavniki gospodar-stva in ekonomski strokovnjaki. Na celodnevnem dogodku, ki so ga skle-nili z zborom Drutva ekonomistov Maribor pozno popoldne, sta bili osrednji temi poveanje konkurennosti in produktivnosti organizacij.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

19

Dogovor so podpisali rektor prof. dr. Danijel Rebolj in prorektorica Univerze v Mariboru prof. dr. Karin Stana Kle-inschek ter predstavnika Obrtno-podjetnike zbornice Slo-venije, generalni sekretar zbornice Duan Krajnik in predse-dnik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije Janez krlec. Podpisa so se udeleili tudi predsednik Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije tefan Pa-vlinjek, podpredsednik Obrtno-podjetnike zbornice Slove-nije in predsednik upravnega odbora tefan Grosar ter pod-

Prelomni dogodek za Univerzo v Mariboru in Obrtno-podjetniko zbornico SlovenijeObrtno-podjetnika zbornica Slovenije in Univerza v Mariboru sta 25. aprila 2012 na Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije v Ljubljani slavno-stno podpisali dogovor o dolgoronem sodelovanju. Pobudnik povezo-vanja z akademsko in znanstveno sfero je Odbor za znanost in tehnolo-gijo Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, ki ga vodi Janez krlec.

predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga.

Dogovor o sodelovanju med Obrtno-podjetniko zbornico Slovenije in Univerzo v Mariboru pomeni skupni korak k traj-nostnemu drubenemu razvoju Slovenije. Konkretno zajema medsebojno informiranje o stanju in potrebah kadrov v go-spodarstvu, promocijo zaposljivih poklicev, izmenjavo mnenj o deficitarnih poklicih, predstavitve novih poklicev in izobra-evalnih programov, pomembnih predvsem za gospodarstvo.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

20

Pomembno je, da se je ACS-ove predstavitve razvojnega in poslovnega potenciala slovenskih dobaviteljev udeleilo kar dvajset vodilnih predstavnikov nabavnih slub japon-skih proizvajalcev vozil: Fuji Heavy Industries, Toyota Motor Corporation, Suzuki Motor Corporation, Hino Motors, UD Trucks Corporation, Mitsubishi motors, Mazda motor Corpo-ration Isuzu Motors, Nissan Motor Co., Honda Motor Co., Hi-tachi Automotive Systems, Akebono Brake Industry in NGK SPARK PLUG Co. Svoje zanimanje za poslovno sodelovanje so izkazali tako z medpodjetnikimi sreanji v sklopu semi-

Skupen slovenski nastop na Japonskem odlina poslovna prilonostPomembni slovenski avtomobilski dobavitelji so se vrnili z Japonske, kjer so zadnji majski teden pod okriljem Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS) uspeno navezovali poslovne stike z japonskimi proizvajal-ci vozil. Prav vsi ocenjujejo, da je bila to enkratna poslovna prilonost, saj so spoznali nove usmeritve v avtomobilski industriji iz prve roke in se podrobneje seznanili z aktivnostmi mone japonske konkurence.

narja kot tudi z obiskom stojnic na sejmu v Yokohami. Direk-tor ACS Duan Buen je uspeno vzpostavljeno sodelovanje z japonskimi dobavitelji, predvsem za potrebe njihovih proi-zvodnih enot v EU in Ruski federaciji, ocenil kot pomembno prilonost in hkrati pomemben cilj v okviru poslovne politike Slovenskega avtomobilskega grozda.

Po mnenju udeleencev je bil zelo koristen tudi tudijski obisk Toyotine stalne razstave in tovarne Motomachi. Sezna-nili so se z nazorno predstavljenimi koncepti razvoja Toyote od zaetka, e posebno na podroju zelene mobilnosti. Pou-

Na zaetku sreanja je generalni sekretar zbornice Duan Krajnik poudaril, da je podpis odgovora o so-delovanju prelomi dogodek za univerzo in zbornico, rektor Univerze v Mariboru dr. Rebolj pa je povedal, da se veseli ustvarjalnega dela pri skupnih projektih ter sodelovanja na podroju raziskovanja in razvoja. Ena od kljunih smernic nae univerze v nadaljnjem obdobju je most med univerzo in njenim okoljem, e posebno gospodarstvom, je povedal Rebolj in do-dal, da se temu delu e posebno posvea prorektorica dr. Karin Stana Kleinschek. Izjemno pomembno je, da univerza sodeluje z gospodarskimi subjekti svo-je drave, je povedala prorektorica in dodala, da je sodelovanje znanstvenih institucij z malimi in sre-dnjimi podjetji tudi eno od treh prednostnih nalog Evropske komisije v okviru prihajajoega programa Obzorja 2020. Obrtno-podjetnika zbornica Sloveni-je in Univerza v Mariboru se bosta skupaj prijavljali tudi na javne razpise za evropska sredstva in spodbujali mla-de, da bodo pisali doktorske naloge, uporabne za industrijo.

Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije je do zdaj podpisa-la dogovor o sodelovanju tudi e z Institutom Joef Stefan, Fakulteto za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Kemijskim intitutom v Ljubljani. Za to je zaslu-en predvsem Janez krlec, ki e 6 let vodi Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije. V tem asu smo naredili kar nekaj dobrih korakov v smeri po-vezovanja akademske in znanstvene sfere z gospodarstvom. Organizirali smo 79 strokovnih dogodkov, ki jih je obiskalo ve kot 6000 udeleencev. S tem smo obrtnikom ponudili za 600 tiso evrov brezplanega znanja, je bil odloen Janez

krlec, ki se je vodstvu Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije zahvalil za dosedanje odlino sodelovanje. Povedal je e, da bosta podpisnika v prihodnje sodelovala tudi pri skupni orga-nizaciji strokovnih izobraevalnih dogodkov in se e posebno posvetila promociji podroij, kot so elektronika, mehatronika, robotika, nanotehnologije, gradbenitvo in strojnitvo.

www.ozs.si

Podpisniki dogovora: predsednik Odbora za znanost in teh-nologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije Janez krlec, generalni sekretar Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije Duan Krajnik ter rektor prof. dr. Danijel Rebolj in prorektorica Univerze v Mariboru prof. dr. Karin Stana Kleinschek (z leve proti desni)

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

21

darjen je bil razvojno in poslovno uspeen pomen proizvo-dnega sistema Toyote. Prav ta vidik je bil izpostavljen tudi pri tudijskem ogledu tovarne Motomachi, v kateri izdelujejo vozila Crown, Mark X in Estima.

Po ocenah evropskega avtomobilskega zdruenja CLEPA je nabava v EU narejenih komponent in materialov za japon-ske proizvajalce vozil leta 2011 presegla 20 milijard evrov. Blagovna menjava slovenskih avtomobilskih dobaviteljev z japonskimi partnerji je lani dosegla 6 milijonov evrov, od tega kar dve tretjini odpadeta na uvoz stratekih komponent in materialov, tretjina pa na izvoz. Z Japonsko sodeluje e 21 podjetij, obseg blagovne menjave pa se je od leta 2009 skoraj potrojil. Zadnje ase sta na odprtost japonskih partnerjev za sodelovanje z evropskimi dobavitelji vplivala predvsem mo-an jen v primerjavi z evrom (konkurenneji evropski doba-vitelji) ter posledice cunamija na Japonskem in poplav na Taj-

skem, ki so zelo prizadele japonsko avtomobilsko industrijo in spremenile njen pogled na sodelovanje in partnerstva. Prej so sodelovali samo s ponudniki celotnih sistemov in modulov, zdaj pa so japonski proizvajalci vozil bolj osredotoeni na po-samezne dele teh modulov, saj elijo tveganja porazdeliti po celotni dobaviteljski verigi. Konna posledica tega je elja po poveanem razvojnem sodelovanju in vkljuevanju dobavite-ljev v t. i. predrazvojne procese.

V nadaljevanju posredujemo odzive naih lanov, ki so se med 23. in 25. majem 2012 v Yokohami v okviru slovensko-ja-ponskega avtomobilskega poslovnega dogodka skupaj pred-stavili na sejmu Automotive Engineering Expo.

ISKRA AVTOELEKTRIKA, d. d.

V Iskri Avtoelektriki proizvajamo in trimo izdelke za vo-zila v vseh razvitih dravah, med katerimi je po inovativnosti in trnem deleu hibridnih in elektrinih vozil Japonska na ve podrojih na prvem mestu. S sejemskim nastopom smo japonskim partnerjem, predvsem razvojnim inenirjem, kate-rim je bil sejem pravzaprav namenjen, sporoili zavezanost in resnost ter predstavili svoj potencial. Sejem smo izkoristi-li tudi za seznanitev z usmeritvami na trgu vozil in z aktiv-nostmi konkurence. Ob letonjem prehodu na novo blagovno znamko Letrika smo e v okviru sejma zaeli z aktivnostmi uvajanja nove blagovne znamke na japonski trg, kar je bilo toliko laje in uinkoviteje ob podpori in v drubi ostalih partnerjev ACS, ki so razstavljali v slovenskem paviljonu, ter ob podpori slovenskega veleposlanitva v Tokiu in JAPTI-ja.

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

22

CIMOS, d. d.Dogodek je bil zelo dobro organiziran in je potekal v pri-

jetnem vzduju. To velja tako za seminar JAMA-JAPIA kot obisk Toyote, predvsem pa za sejemsko predstavitev. Odzivi na sejmu so bili priakovani. Posebej nas veseli, da je pred-hodni seminar JAMA poveal odziv japonskih potencialnih partnerjev za nao ponudbo.

KOLEKTOR Sinyung Industrial Co. LtdCelotna izkunja z vsemi aktivnostmi v tem kratkem tednu

na Japonskem je vsekakor pozitivna. Odloitev, da na semi-narju in sejmu nastopamo v skupnem okviru, zastopajo tako slovenska podjetja kot tudi Slovenijo samo, se je izkazala za dobro, saj je sama stojnica e samo iz tega naslova poela ne-koliko ve pozornosti. Glede poslovnih prilonosti je Japon-ska zanimiv trg. V ivo smo spoznali, da je center svetovne t. i. zelene avtomobilske tehnologije prav tam. Po odzivu in obisku Kolektorjeve stojnice sode so Kolektorjevi proizvodi na pravi poti, da postanejo reden sestavni del japonskih vozil prihodnosti.

TESNILA GK, d. o. o.V podjetju TGK (Tesnila GK) smo zadovoljni z obiskom Ja-

ponske in nastopom na sejmu Automotive Engineering Expo. Verjamemo, da bodo pridobljeni stiki dobra podlaga za nova poslovna sodelovanja z japonskimi podjetji. Ogled Toyotine proizvodne linije nam bo zagotovo navdih za lastno optimi-zacijo nekaterih segmentov nae proizvodnje.

KEKO VARICON, d. o. o.Zelo pozitivno ocenjujemo obisk novinarjev razlinih ja-

ponskih medijev, predvsem novinarjev specializiranih elek-trotehnikih revij, ki bodo v svojih revijah brezplano objavili podatke o naem podjetju in izdelkih ter nas tako pribliali japonskim inenirjem. Dobra je tudi zamisel, da smo vsa slo-venska podjetja nastopila skupaj v t. i. slovenskem paviljonu. Priakujemo, da bomo v prihodnje vzpostavili konkretno po-slovno sodelovanje s podjetji, ki so e izrazila zanimanje za nae izdelke.

KGL, d. o. o.Izredno smo bili zadovoljni s seminarjem JAMA. Sejem je

bil primerno zastavljen in usmerjen. Tudi obiskovalci so bili kompetentni, tako da smo vzpostavili kar nekaj dobrih stikov. Tudi v prihodnje predlagamo skupne sejemske nastope, kjer nastopamo pod okriljem drave Slovenije.

HIDRIA AET, d. o. o.Hidria AET vidi na Japonskem monosti raziritve sodelo-

vanja z obstojeimi partnerji in pridobitve novih kupcev iz av-tomobilske industrije. Udeleba na seminarju JAMA v Tokiu v organizaciji ACS in Veleposlanitva RS na Japonskem, ki so se ga udeleili predstavniki kljunih japonskih avtomobilskih proizvajalcev, ter nastop na tridnevnem sejmu AUTOMOTI-VE ENGINEERING EXPOSITION v Yokohami sta bila zelo uspena. Predvsem glede na obiske japonskih proizvajalcev na razstavnem prostoru Hidria in njihovo konkretno zanima-nje za celoten proizvodni program Hidrie AET iz Tolmina ter e posebno glede na najnoveji razvojni doseek, arilno sve-ko z integriranim tipalom tlaka v valju motorja. Glede na veli-ko japonsko zanimanje za ta izdelek in konkretne dogovore o sodelovanju z njimi se potrjuje pravilnost strateke odloitve Hidrie za razvoj tega tehnoloko in tudi drugae izjemno zah-tevnega sklopa, namenjenega prihodnjim generacijam eko-loko naprednih dizelskih motorjev, ki jih trenutno razvijajo vodilni svetovni proizvajalci avtomobilov.

acs.indd 1 22.6.2012 9:13:31

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

23

Dogodek bomo zaradi njegovega pomena v tej tevilki po-drobneje predstavili, saj je ponudil tevilna dobra izhodia z namenom, da bi bilo v prihodnje za Slovenijo e ve podobnih uspenih zgodb, kot je Yaskawina v Ribnici.

Organizator dogodka nista bili omenjeni podjetji, ampak Drutvo slovensko-japonskega prijateljstva, ki je s simbolino gesto za kraj dogodka predlagalo obe podjetji in s tem poka-zalo, kje v Sloveniji je nastalo novo torie idej visokospeciali-ziranega znanja, ki lahko ponuja uspene odgovore na zahte-ve tehnoloko najrazviteje drave na svetu, Japonske.

Ribniki primer dobre prakse za vso SlovenijoYaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija sta zadnja leta posta-

li ne le primer najuspenejega gospodarskega sodelovanja z Japonsko v Sloveniji, temve tudi pravi primer dobre prakse, kako se kljub birokratskim oviram, pred katerimi so se usta-vila tevilna naa in japonska podjetja pri poskusih sodelo-vanja med obema dravama, izvede eden najpomembnejih Yaskawinih projektov v Evropi. Slovenija je namre edina drava, v kateri ima Yaskawa dve podjetji, izstopajoe pa je Yaskawa Ristro, ki je proizvodno podjetje.

Prav na Yaskawo Ristro, kjer poteka Yaskawina proizvo-dnja za vso Evropo, se navezuje citat direktorja Huberta Koslerja. Poloaj tega podjetja v Evropi je pomemben, saj ne odraa le konkurenne prednosti podjetja Yaskawa Ristro v evropskem merilu, temve je dokaz, da so slovenski izdelki dobri, da je proizvodnja kakovostna in da so kadri vrhunski.

Pri kadrih je pomembno, da ne govorimo le o mojstrih za njihova podroja v proizvodni liniji, ki bi delali po nartih tu-jih strokovnjakov, ampak da je tudi celoten inenirski kader slovenski, kar je e posebno veliko priznanje japonskih lastni-kov nai inventivnosti in strokovnosti ter ne nazadnje tudi iz-obraevalnim ustanovam. Te uspejo izobraziti diplomante, ki

Hubert Kosler: Ne moremo konkurirati s ceno, ker nae postavke ne morejo biti nizke. Lahko pa konkuriramo s kakovostjo, in to v evropskem merilu. To je prihodnost za Slovenijo.

V naslovu smo navedli kljuno misel s foruma, ki je bil pod naslovom Kako uspeno poslovati z Japonsko na zaetku junija na sedeu podje-tij Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija v Ribnici. Avtor citata je direktor obeh podjetij Hubert Kosler, ki je imel uvodno predstavitev.

Japonski veleposlanik, gospodarski minister in predsednik raziskovalne agen-cije NEDO na forumu v Ribnici z naslovom Kako uspeno poslovati z Japonsko

Hubert Kosler, direktor podjetij Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro, med sprejemom tevilnih uglednih domaih in tujih gostov na sedeu svojih dveh podjetij v Ribnici. Sreanje v Ribnici ni bilo le prilonost za navezovanje novih stikov. Poslanstvo foruma je bilo tudi s pripovedovanjem svoje zgodbe spodbuditi im ve slovenskih in japonskih podjetij k tkanju novih uspenih poslovnih vezi. Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro sta dokaz, da je to kljub tejim razmeram mogoe.

Spremembe zako-nodaje, ki so v pripravi ter ki bodo odprle nove monosti za gospodar-sko sodelovanje in tuje investicije, so tudi rezultat zaveze, ki jo je minister za gospodarski razvoj in teh-nologijo Radovan erjav podal na forumu v Ribnici z naslovom Kako uspeno poslovati z Japonsko.

acs.indd 1 22.6.2012 9:13:31

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

24

ski robotski center v Ribnici, ki je dokaz, da imajo tudi v teh asih tako japonski lastniki kot slovenska drava posluh za perspektivne projekte. Vsekakor e en primer dobre prakse v nizu. Skupaj z ostalimi, ki so bili predstavljeni na forumu, je lahko zgled slovenskim in japonskim podjetjem, ki si elijo medsebojno gospodarsko sodelovati, a niso nala prave for-mule, ali pa so naletela na ovire, ki jih je Yaskawa Slovenija skupaj z Yaskawo Ristro oitno znala presei.

V nadaljevanju bomo videli, da bodo formalni okviri za so-delovanje kmalu postali prijazneji. Vsaj tako kae.

Ali je forum vplival na skorajnje spremembe v zakonodaji

Japonski predstavniki, predvsem veleposlanik v Sloveni-ji Toshimitsu Ishigure in predsednik najveje raziskovalne agencije NEDO Hideo Hato, so pokazali veliko pripravljenost, da v Slovenijo pripeljejo sve kapital. Kljub tej dobri novici se moramo po drugi strani zavedati tevilnih ovir, ki motijo japonske investitorje, od velikih strokov dela in tevilnih bi-rokratskih preprek naprej.

Ob tem, da je Japonska pripravljena investirati, moramo takoj pripisati, da je prav v asu nastanka lanka dravni zbor pred glasovanjem o spremembi 16 zakonov za spodbujanje gospodarske rasti. Morda lahko nekatere poteze ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pripravilo spre-membe, pripiemo tudi izzivom, ki jih je odprl forum. Japon-ska ponuja Sloveniji ogromen potencial, e bo le Slovenija naredila nekaj korakov v smeri primernejih okvirov za sode-lovanje. Minister Radovan erjav je namre prav na forumu sprejel izziv ter se pred gospodarstveniki in politiki iz Slove-nije in Japonske zavezal, da bo pospeil pripravo ustrezneje zakonodaje, ki bo privabljala tuje investitorje, namesto da jih odbija.

e je forum poleg predstavitve uspenega Yaskawinega zgleda sodelovanja med Slovenijo in Japonsko, ki se je potrdil v praksi uspel premakniti pripravo sodobneje zakonodaje v evropskem duhu gospodarskega sodelovanja, je bil namen sreanja ve kot doseen.

V smislu perspektivnega razvoja dogodkov lahko sestavek tudi sklenemo z mislijo Huberta Koslerja, ki je preprian, da bomo e na naslednjem forumu predstavili e ve podobnih zgodb o uspehu sodelovanja Slovenije z deelo vzhajajoega sonca.

Prispodoba ni nakljuna. www.motoman.si

so kos ravni zahtev v eni najzahtevnejih in najbolj dovr-enih panog pod strogim monitoringom japonskih lastnikov.

Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro sta pravi primer do-bre prakse ne le po kakovosti, temve tudi kot nain, kako v asih, ko so mnoga podjetja postavljena pred teke preizku-nje, zagotoviti delo tevilnim zaposlenim iz lokalnega oko-lja in obenem nartovati nadaljnjo obutno rast zaposlovanja. Merilo je kot vedno v zgodbi o nezadrnem vzponu Hu-berta Koslerja neomajna kakovost, preeta s strokovnostjo in vizionarstvom. Veina izdelkov Yaskawa Ristro je namre edinstvenih v evropskem in svetovnem merilu.

Poleg rastoega tevila zaposlenih sta Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro pomembni e za tevilne podizvajalce iz Rib-nice z zaledjem. Torej je Yaskawa tudi primer dobre prakse, kako lahko uspeno sodelovanje s tako mono gospodarsko dravo zagotavlja delo opaznemu delu lokalnega gospodar-stva.

Kljub vsemu lahko pri obeh podjetjih zasledimo e en pri-mer dobre prakse kako kljub zaostrenim gospodarskim raz-meram pridobiti neposredno japonsko investicijo. Yaskawa Ristro je namre edino slovensko proizvodno podjetje, v ka-terega je Japonska investirala, sredstva pa so bila znatna. Ob tem je pomembno tudi to, da je drava Slovenija prek JAPTI-ja investirala 30 odstotkov celotne vrednosti projekta.

Govorimo o dvomilijonski investiciji v Yaskawin evrop-

Uvodna predstavitev je pripadla direktorju podjetij Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro Hubertu Koslerju, ki je predstavil svojo izkunjo o sodelovanju z Japonsko. Obenem je predstavil svoj pogled na to, s im lahko Slovenija konkurira ostalim dravam s kakovostjo. Kakovost lahko Slovenija dokazano zagotovi celo taki gospodarski in tehnoloki velesili, kot je Japonska. Zgled Yaskawe Ristro je dokaz za to.

Predsednik najveje japonske razisko-valne agencije NEDO Hideo Hato se je na forumu v Ribnici sreal z ministrom Radovanom erjavom. Rezultat pogovo-ra so konkretne priprave na teko pria-kovani podpis sporazuma o tehnolokem sodelovanju jeseni letos. Desno: Miran Skender, predsednik Drutva slovensko--japonskega prijateljstva in moderator foruma

TH

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

25

TH

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

26

V prvi, uvodni predstavitvi je svoje izkunje predstavil Duan Puh, odlini slovenski portnik, ki je zadnje ase naj-bolj poznan kot skiper, krmar, taktik, skratka organizator in vodja uspene jadralske ekipe in projekta Veliki viharnik. Na predstavitvi so bili e tirje lani vsaj dvanajstlanske odline ekipe, ki v konkurenci vejih in sodobnejih jadrnic dosega izjemne rezultate. Njihova kljuna konkurenna prednost in osnova uspehov je dobro vodena in uigrana ekipa visoko-motiviranih posameznikov z odlinim jadralskim znanjem in izkunjami, ki so predani temu portu in svojo poslovno dejavnost ljubiteljsko dopolnjujejo s tekmovanji.

Iz porta je udeleence na uresnievanje strategij in ciljev v gospodarskem okolju popeljal Joseph F. Paris, predsednik in ustanovitelj skupine Xonitek, v svetovnem merilu ugle-dnega svetovalnega podjetja na podroju menedmenta in tehnologij, ki je osredotoeno na metode in orodja operativne odlinosti, kot so vitkost, est sigma in vodstvo oziroma vo-denje (angl. leadership). Zael je z vsem jasno opredelitvijo, da je operativna odlinost nenehno in premiljeno izboljevanje uspenosti podjetja in poloaja zaposlenih z nartnimi, ne pa nakljunimi dejanji. Nadaljeval je z vpraanjem, zakaj kljub sprejemljivosti in predanosti programi nenehnih izboljav dosledno ne dosegajo svojih monosti in prilonosti. Edini

moni odgovor vidi v korporacijski kulturi ter pripadnosti posameznika neki skupini oziroma drubi, ki tudi najbolje in najpametneje naredi lene in brez navdiha. Le dovolj stresni dogodki in moni razdiralci od zunaj lahko premaknejo to ravnoteje ter poenejo spremembe. Ve o tem, kako lahko to doseemo nartovano in nadzorovano ter kje so pasti in kako se jim lahko izognemo, v prispevku v naslednji tevilki revije.

Sledile so predstavitve praktinih primerov uporabe vitko-sti in est sigme v praksi. Darjan Punik, direktor podjetja Grammer Automotive Slovenija, je predstavil uvajanje nael in orodij vitkosti, kot so 5S, SMED, U-celice, nart toka vre-dnosti, manje pakirne enote, manje koliin in veja pogo-stost transporta, kanban, vizualizacija in druge. Uvajanja so se lotili na ravni koncerna z zunanjim svetovalcem in po sku-pinah v posameznih podjetjih. Poteka v tirih stopnjah, od postavitve pilotne proizvodne celice po naelih in z orodji vit-kosti, raziritve pilotne celice na celotno proizvodnjo vkljuno z logistiko, raziritve modela na dobavitelje in kupce, do za-dnje stopnje, kjer zaposleni s pridobljenim znanjem samostoj-no skrbijo, da se kolo nenehnih izboljav vrti naprej. Glavno vodilo pri uvajanju vitkosti je bilo motiviranje, informiranje in izobraevanje zaposlenih, saj orodja in naela vitkosti brez ljudi ne delujejo.

Peter Prevec iz Kovinoplastike Lo je predstavil uspeen projekt est sigma, kjer so s sistematinim pristopom pove-ali realizacijo finega terminskega plana v profitnem centru orodjarna. Nizki odstotek izpolnjevanja finega plana, ki je med drugim povzroal zamude pri dobavah in kvaril ugled pri kupcih, so neuspeno reevali e dlje asa. Nazadnje so se ga lotili e s projektom est sigma, s katerim so po podrobnih analizah ugotovili, da je bistveni vzrok za slabo izpolnjeva-nje finega plana iskanje surovcev za obdelavo na prvi poziciji. Skupaj s tehnologi in delavci v proizvodnji so nali reitev v regalnem skladiu za obdelovance z lokacijami, oznaenimi s rtno kodo in italnikom za vnos mesta uskladienja neke-ga obdelovanca. Takoj po uvedbi se je izpolnjevanje plana za prve pozicije bistveno izboljalo, z nekaj dodatnimi ukrepi pa so prili z zaetnih komaj 25 odstotkov do priblino 60-odsto-tne realizacije finega terminskega plana. K temu pomembno prispevajo tudi delavci s spotovanjem plana, za kar so ustre-zno nagrajeni.

Sporoila 3. foruma operativne odlinosti

Tretji forum operativne odlonosti je bil tudi letos osrednji dogodek lanov Strokovnega drutva za operativno odlinost in vseh, ki se v podjetjih in organizacijah ukvarjajo ali bi se eleli ukvarjati s kakovo-stjo, uinkovitostjo in inoviranjem. Na dogodku, ki ga je 25. maja 2012 gostila Gospodarska zbornica Slovenije, je ve kot 50 udeleencev iz gospodarstva in izobraevalne sfere lahko prisluhnilo osmim zelo raznovrstnim in zanimivim predstavitvam uspenih posameznikov, ekip in primerov dobrih praks.

Dr. Toma Perme

Utrinek s predavanja Duana Puha

NIZKI STROKI, VISOKA UINKOVITOST.

USPEH REZKARJA SQUARE 6TM SE NADALJUJE S PREDSTAVITVIJO NJEGOVEGA NASLEDNIKA - SQUARE 6-04.

TRIJE REZALNI ROBOVI NA VSAKI STRANI, SKUPNO EST. REZULTAT? MANJI STROKI NA REZALNI ROB.

DODATNE PREDNOSTI:- visoka kakovost obdelane povrine

- prilagodljivost orodja- resnini kot 90 pri pravokotnem rezkanju

PREVERITE PROMOCIJSKO PONUDBO IN OPTIMIRAJTE PROIZVODNJO!

Premeri glave Square 6-04: 20mm - 63 mm Premeri glave Square 6-08: 40 mm -160 mm

Skenirajte QR-kodo za ogled Square 6 v akciji! http://youtu.be/ZcEB3mxj58E

Square 6 - oglas.indd 1 4/17/2012 9:09:47 AM

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

27

zato so se s projektom est sigma lotili izboljanja njihove skupne uinkovitosti OEE. S tevilnimi ukrepi za zmanjanje tevila zastojev in poveanja kakovosti so sledili cilju desetod-stotnega poveanja skupne uinkovitosti OEE, poveanja in uravnoteenja zmogljivosti ter zmanjanja izmeta. aka jih e uravnoteenje oziroma umiritev toka proizvodnje po nainu proizvodnje najpogostejih izdelkov vsak dan, ki je na papirju prestal preizkus, aka pa ga e praktina potrditev. Med naeli vitkosti namre uravnoteenje proizvodnje pomembno vpliva na zmanjevanje zalog, vendar je v praksi pri menederjih in planerjih e precej nerazumljen.

Skupina udeleencev usposabljanja za rni pas po 6-sigmi, ki so ga poimenovali kar Black Belt 2011, je predstavila iz-kunje z usposabljanja in rezultate svojih projektov. Danica Marenk in Mohor Markelj iz podjetja Domel, d. o. o., sta predstavila rezultate raziskave vzrokov zmanjanja vrtljajev EC-motorjev druine 725, Miro mid, prav tako iz Domela, pa prepreitev izmeta in ponovne reklamacije sesalnih enot iz BMC. Indira Flis iz drube Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., je predstavila projekt zmanjanja izmeta v procesu brizganja in naparevanja plastike, ki e daje praktine rezultate. Da-mjan Miheli iz Helle pa se je osredotoil na problem zastojev na liniji za sestavljanje arometa Delta A 3400 zaradi dimenzij-skih odstopanj. Nael je izvor problema, zmanjal zastoje na linij ter priel do pomembnih ugotovitev, ki bodo koristne pri razvoju novih izdelkov. Rajko rimpf iz podjetja MTT Tekstil, d. o. o., je opisal projekt est sigma, s katerim je na podlagi preizkusov doloil najbolje nastavitve previjalnega stroja SSM in odpravil neenakomerno barvanje. Edi Tratnik iz pod-jetja HIDRIA Rotomatika, d. o. o., pa je predstavil problem re-

Denis Porenta in Franc Perko iz podjetja LTH Ulitki, d. o. o., sta predstavila sistematino, na timskem delu zasnovano in s simulacijo podprto nartovanje proizvodne linije, predsta-vljeno v lanku v tej tevilki revije. Frane Koren in Jan Uri iz drube Hidria sta na primeru linije svek EURO 5 pred-stavila rezultate nenehnega izboljevanja in izkunje, ki so jih pri tem pridobili. Po razvoju izdelka in postavitvi proizvodnje se zanejo vsakodnevni izzivi produktivnosti in kakovosti, ki so jih reevali z metodami vitkosti in est sigmo. Na podla-gi analize in narta toka vrednosti so za zmanjevanje zalog na koncu linij za sestavljanje postavili supermarket konnih izdelkov, ki ga dopolnjujejo glede na odpreme kupcem po sis-temu kanban. Linije za sestavljanje so ozko grlo proizvodnje,

Utrinek s predavanja Josepha Parisa

NIZKI STROKI, VISOKA UINKOVITOST.

USPEH REZKARJA SQUARE 6TM SE NADALJUJE S PREDSTAVITVIJO NJEGOVEGA NASLEDNIKA - SQUARE 6-04.

TRIJE REZALNI ROBOVI NA VSAKI STRANI, SKUPNO EST. REZULTAT? MANJI STROKI NA REZALNI ROB.

DODATNE PREDNOSTI:- visoka kakovost obdelane povrine

- prilagodljivost orodja- resnini kot 90 pri pravokotnem rezkanju

PREVERITE PROMOCIJSKO PONUDBO IN OPTIMIRAJTE PROIZVODNJO!

Premeri glave Square 6-04: 20mm - 63 mm Premeri glave Square 6-08: 40 mm -160 mm

Skenirajte QR-kodo za ogled Square 6 v akciji! http://youtu.be/ZcEB3mxj58E

Square 6 - oglas.indd 1 4/17/2012 9:09:47 AM

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

28

evanja izdelave rotorskega paketa, ki je bil izven toleranc ter je povzroal izredno velik izmet in nizek OEE. Z zaasno re-itvijo se je povsem priblial ciljnemu izmetu in OEE. Skupna znailnost predstavljenih projektov so zelo veliki predvideni prihranki, e najmanji pa vekratno povrne vloek v olanje.

Zadnji predavatelj na dogodku je bil dr. Samo Boi, ki je spregovoril o marketingu projekta. Marketing je predvsem upravljanje s pozornostjo in percepcijo. Zelo je pomemben tudi na projektih, ko elimo sodelavcem ali kupcem projekta nekaj dopovedati, jih o em prepriati ali jim kaj dokazati. Za-misel o projektu je treba na pravi nain prenesti ljudem, ki na projektu delajo. Kljuni dejavnik uspeha projekta so namre lojalni sodelavci, ki projekt sprejmejo in ga zavzeto izvajajo. Iz projekta je treba narediti trno znamko, e elimo, da bo

projekt sprejet in da ga lahko ponavljamo. Predavatelj je za-nimivo pokazal nekaj osnov trenja, sklenil pa z mislijo, da se marketing lahko naui v nekaj tednih, obvlada pa ga le vse ivljenje. Pomemben pa je tudi pri projektih v gospodarstvu. Ljudje se namre odloamo tudi na podlagi dojemanj predme-tnega sveta na nezavedni ravni, marketing pa nagovarja prav to podroje odloanja.

Za zakljuek foruma je Indira Flis, predsednica Strokovne-ga drutva za operativno odlinost, ki je celodnevni dogodek tudi vodila, povabila vse lane drutva in tiste, ki bi si to eleli, da spremljajo dogajanje na spletni strani drutva ter da se po-novno sreamo 24. maja 2013 na etrtem forumu operativne odlinosti.

www.operativna-odlicnost.si

Eno najtradicionalnejih mednarodnih strokovnih sreanj v slovenskem prostoru, ki vsako leto privablja tevilne stro-kovnjake, ne le livarske stroke, temve tudi ostalih inenirskih ved, je prav gotovo mednarodno livarsko posvetovanje v Por-torou. Glede na to, da Drutvo livarjev Slovenije in njegovi lani delujejo v organih in komisijah zdruenja MEGI (Mit-teleuropische Giessereiinitiative), CAEF (The European Foundry Association) in WFO (World Foundrymen Organization), se po-svetovanja v Portorou udeleujejo tudi predstavniki teh li-varskih zdruenj. Slovenska livarska stroka se je z vsakoletno organizacijo mednarodnega posvetovanja usidrala kot stalni-ca v programe evropskih posvetovanj ter ob tevilni udelebi tujih in domaih vrhunskih strokovnjakov z univerz, razisko-valnih intitutov in iz industrije ter stalnih predstavnikov tu-jih livarskih zdruenj dokazala, da tudi mali zmorejo veliko.

Razvoj livarske stroke je ob podpori informacijskih tehno-logij ter ob vse vejih zahtevah po kakovosti in zmanjanju strokov odvisen od znanja in inovacijskega potenciala okolja. Raziskave in stalni razvoj sta gibalo napredka kompleksnih livarskih postopkov. Ob zahtevah zmanjanja strokov in prilagodljivosti trgu je integracija posameznih proizvodnih faz vse veja. Uporabniki ulitkov priakujejo manjo teo in bolje lastnosti ulitkov, ob soasnih manjih strokih, emur ni mogoe zadostiti brez veliko znanja in nadzora v vseh fazah procesa.

52. mednarodno livarsko posvetovanje ponuja vabljena predavanja uglednih znanstvenikov in raziskovalcev z med-narodno reputacijo ter predstavnikov tujih in domaih uni-verz in znanstvenoraziskovalnih intitutov z najaktualnejo tematiko (usmeritve livarske industrije v prihodnosti, sodob-

no tlano in kokilno litje aluminijevih, magnezijevih in cin-kovih zlitin, raunalnike simulacije livarskih proizvodov in tehnologij, mikrostrukturne raziskave livnih zlitin, precizijsko litje in sodobne raziskovalne metode). Predavanja znanstveni-kov in raziskovalcev z univerz in intitutov bodo izpostavila predvsem naslednje teme: napake v ulitkih, optimizacija pro-cesov, razvoj novih zlitin, nartovanje mikrostrukture livnih zlitin, raziskave monosti izdelave ulitih kompozitov, razvoj novih postopkov, termodinamino modeliranje.

Predstavniki razvojnih oddelkov tujih in domaih podje-tij bodo svoje delo predstavili v naslednjih temah: razvoj ra-unalnikih programov za vodenje in spremljanje procesov, razvoj orodnih materialov, razvoj formarskih materialov, op-timiranje livnih sistemov, razvoj ulitkov, razvoj merilne tehni-ke, razvoj sodobne opreme in agregatov.

Znanstvenoraziskovalno delo na slovenskih univerzah in intitutih ter vsakoletni prikaz tega dela v izostreni mednaro-dni konkurenci, pa tudi lastno ugledno mednarodno posve-tovanje zagotavljajo neprekinjen stik slovenskega livarstva s svetovnim razvojem. Najavljena je udeleba predavateljev iz 16 drav. Skupno je v dveh dneh predvidenih 34 predavanj in nekaj posterskih prikazov. Ob posvetovanju je kot spremljajoa prireditev organizirana tudi razstava livarskih proizvodov, teh-nologije in opreme. Predvidena je udeleba priblino 250 tujih in domaih livarskih strokovnjakov. Vsi referati bodo v skraj-ani obliki v slovenskem in anglekem jeziku predstavljeni v zborniku. Celotna vsebina vseh predavanj bo zborniku priloe-na v obliki zgoenke. Posvetovanje redno spremlja tudi spletni portal za svetovno livarsko industrijo Foundry Planet.

Vse informacije v zvezi s posvetovanjem in prijavo nanj so na spletnih straneh Drutva livarjev Slovenije in objavljene v osrednji strokovni reviji Livarski vestnik, t. 2, letnik 59/2012.

www.drustvo-livarjev.si

52. mednarodno livarsko posvetovanje Portoro 2012Drutvo livarjev Slovenije, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mari-boru od 12. do 14. septembra 2012 organizirajo e tradicionalno mednarodno livarsko posvetovanje, tokrat z motom Inovacijski potencial v livarnah.

dr. Alojz Kriman, Predsednik programskega odbora posvetovanja mag. Mirjam Jan Blai, Predsednica organizacijskega odbora posvetovanja

Ustrezna izbira vrste plina in naina oskrbe s tehninimi plini za

optimalno varjenje in rezanje

V drubi Messer Slovenija d.o.o. vam nudimo vse vrste tehninih plinov, plinskih meanic, aplikativnih reitev, opreme in optimalnih reitev za izvedbo oskrbe s plini za procese varjenja in rezanja.

Oskrba s tehninimi pliniJe kljunega pomena za nemoteno in kakovostno obra-tovanje proizvodnih procesov varjenja in rezanja. S pra-vilno oskrbo delavnic s plini lahko bistveno vplivamo na varnost, ekonominost, produktivnost in ivljenjsko dobo strojev.

Tehnoloka podpora kupcemKer nam zaupajo najzahtevneji kupci v Sloveniji in svetu, imamo v oddelku razvoja zaposlena dva izkuena medna-rodno priznana varilna strokovnjaka.

Obloni in laserski postopki varjenja in rezanja:Matej PENIK, IWT, IWI-Stel.: 051 689 547matej.pecnik@messergroup.com

Plamenski postopki varjenja in rezanja:Stanko JAMNIKAR, IWTtel.: 041 339 842stanko.jamnikar@messergroup.com

Nova imena naih znamk zaitnih plinov za varjenje: iz mix na line

Linija iroke palete zanesljivih zaitnih plinov za varjenje se sedaj imenuje Ferroline, Aluline in Inoxline. Pred tem smo te pline trili pod imeni Ferromix za varjenje nelegira-nih jekel, Alumix za varjenje aluminijevih zlitin in barvnih kovin ter Inoxmix za varjenje visoko legiranih jekel.

Nova imena smo uvedli zaradi nedvoumne diferenciacije od konkurennih produktov ter novi koncept poimenova-nja line nam omogoa integriranje z ostalimi produkti.

Pomembno za vas kot uporabnika:Zaitni varilni plini drube Messer imajo nova imena, vendar njihova raznolikost in kakovost ostajata nespre-menjeni, na priznanem visokem nivoju.

Lasersko varjenje in rezanjePod imenom Megalas vam ponujamo resonatorske pline in meanice za vse vrste CO2 laserjev.

Avtogeno varjenje in rezanjeZa optimalno izkorienost postopka je izjemno po-membna pravilna izbira plina in opreme. Nudimo vam ka-kovostno avtogeno opremo in pline za varjenje, rezanje in gretje podjetja Messer Cutting & Welding.

Messer Slovenija d.o.o.Jugova 202342 RUE

tel.: +386 2 669 03 00faks: +386 2 661 60 41

info.si@messergroup.comwww.messer.si

Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Utrip doma

29

Ustrezna izbira vrste plina in naina oskrbe s tehninimi plini za

optimalno varjenje in rezanje

V drubi Messer Slovenija d.o.o. vam nudimo vse vrste tehninih plinov, plinskih meanic, aplikativnih reitev, opreme in optimalnih reitev za izvedbo oskrbe s plini za procese varjenja in rezanja.

Oskrba s tehninimi pliniJe kljunega pomena za nemoteno in kakovostno obra-tovanje proizvodnih procesov varjenja in rezanja. S pra-vilno oskrbo delavnic s plini lahko bistveno vplivamo na varnost, ekonominost, produktivnost in ivljenjsko dobo strojev.

Tehnoloka podpora kupcemKer nam zaupajo najzahtevneji kupci v Sloveniji in svetu, imamo v oddelku razvoja zaposlena dva izkuena medna-rodno priznana varilna strokovnjaka.

Obloni in laserski postopki varjenja in rezanja:Matej PENIK, IWT, IWI-Stel.: 051 689 547matej.pecnik@messergroup.com

Plamenski postopki varjenja in rezanja:Stanko JAMNIKAR, IWTtel.: 041 339 842stanko.jamnikar@messergroup.com

Nova imena naih znamk zaitnih plinov za varjenje: iz mix na line

Linija iroke palete zanesljivih zaitnih plinov za varjenje se sedaj imenuje Ferroline, Aluline in Inoxline. Pred tem smo te pline trili pod imeni Ferromix za varjenje nelegira-nih jekel, Alumix za varjenje aluminijevih zlitin in barvnih kovin ter Inoxmix za varjenje visoko legiranih jekel.

Nova imena smo uvedli zaradi nedvoumne diferenciacije od konkurennih produktov ter novi koncept poimenova-nja line nam omogoa integriranje z ostalimi produkti.

Pomembno za vas kot uporabnika:Zaitni varilni plini drube Messer imajo nova imena, vendar njihova raznolikost in kakovost ostajata nespre-menjeni, na priznanem visokem nivoju.

Lasersko varjenje in rezanjePod imenom Megalas vam ponujamo resonatorske pline in meanice za vse vrste CO2 laserjev.

Avtogeno varjenje in rezanjeZa optimalno izkorienost postopka je izjemno po-membna pravilna izbira plina in opreme. Nudimo vam ka-kovostno avtogeno opremo in pline za varjenje, rezanje in gretje podjetja Messer Cutting & Welding.

Messer Slovenija d.o.o.Jugova 202342 RUE

tel.: +386 2 669 03 00faks: +386 2 661 60 41

info.si@messergroup.comwww.messer.si

30 Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Predstavitev podjetja

Podjetje Tipteh je bilo ustanovljeno leta 1996 v Ljubljani, ustanovila pa ga je trojica strokovnjakov na podroju teh-ninih reitev. Poleg Damijana Jagra, ki danes vodi podjetje, sta bila med ustanovitelji e Irena Tribuon Nosan in Feliks Turk. Podjetje, ki se ukvarja z zastopanjem, distribucijo in implementacijo industrijskih elektromehanskih in elektron-skih komponent ter sistemov, je hitro pridobilo zaupanje vejih domaih podjetij. Temu je kmalu sledilo e zaupanje

priznanih proizvajalcev industrijske opreme in bogatitev asortimenta opreme. Danes Tipteh pokriva potrebe avto-matizacije na vseh podrojih industrije: na orodnih strojih, proizvodnih in transportnih linijah, v robotiki, prehrambni, lesni, papirni in procesni industriji, na podroju pakiranja, v igralnitvu, telekomunikacijah, energetiki in drugje. Po-leg prodaje sta med kljunimi funkcijami podjetja e napre-dna tehnina podpora in svetovanje strankam, ki temelji na izkunjah in olanju pri uveljavljenih principalih.

Varnost za dober zaetekZaetki podjetja Tipteh so tesno povezani z reitvami na

podroju varnosti v proizvodnji. Podjetje je namre zaelo s ponudbo varnostnih sistemov in naprav za stroje, denimo za reitve na podroju zaite delavcev pred nevarnimi gibi strojev. To podroje so z leti nadgradili z reitvami raunal-nikega vida, s sistemi sledljivosti v proizvodnji in kon-nih kontrol z inteligentnimi kamerami ipd. Implementacija razlinih senzorskih in krmilnih reitev (gibanje, prisotnost na stroju, meritve, konna kontrola, preverjanje pokodb, pakiranje ...) v razlinih industrijah je postala drugi kljuni ustvarjalec prihodkov podjetja. Danes Tipteh slovi kot eden najboljih implementatorjev sistemov vision, ki skrbijo za samodejno vodenje robotov v industriji. Robot s kame-

Tip

teh

Partnerji uspeha

Izbira dobaviteljev in vzdrevalcev je izredno pomembna za vsako proizvodno podjetje. Med omenjenimi se namre vzpostavi partnerski odnos, ki ga je treba stalno negovati, e elijo vsi vpleteni rasti in se razvijati. In prav vrline zanesljivega partnerja so tiste, ki podjetje Tipteh e 15 let z velikimi rkami izpisujejo na zemljevidu slovenske industrije.

Miran Varga

Junij 39 (3/2012) Letnik 7 31

Predstavitev podjetja

v podjetju Tipteh pa so prepriani, da bodo e ve potenci-alov uresniili v prihodnje, saj se stanje uporabe sodobnih tehnologij v proizvodnji izredno izboljuje. Uporabo napre-dnih reitev v strojegraditeljstvu in proizvodnji pa nareku-jeta tako tehnoloki razvoj kot konkurenca.

Pogled v prihodnostPodjetje Tipteh je prisotno na veini trgov v regiji Adri-

atik, kjer je leta 2011 ustvarilo ve kot 5,5 milijona evrov prometa. V prihodnje se namerava Tipteh, ki trenutno v omenjeni regiji zaposluje 25 ljudi, podati tako na Sever, Zahod kot tudi Daljni vzhod. Podjetje zanimajo predvsem hitro razvijajoi se trgi, kjer je povpraevanje po podpornih storitvah in reitvah za industrijo veliko. Vizija in strategi-ja Tiptehu namre narekujeta nadaljnji razvoj potencialov, s ciljem biti razvojni partner kljunih kupcev doma in po svetu.

ro pobira ali zlaga gradnike, nato pa njegovo delo ali delo (so)delavca nadzirajo s kamerami in laserskimi reitvami podprti sistemi kontrole meritev in morebitnega odstopa-nja. Sodobna podjetja se namre vedno bolj zavedajo, da sistemi kontrole in zagotavljanja kakovosti v proizvodnji pomenijo veje zadovoljstvo uporabnikov in dolgorono manje stroke.

Tipteh s svojimi reitvami oskrbuje in nadgrajuje tako robotske celice kot tudi procesne linije in pakirne stroje. Reitve na podroju meritev in varnosti udejanjajo tudi na podroju izdelovanja orodij in avtomatizacije transportnih centrov. irok nabor varnostnih komponent, kot so varno-stne stoptipke, dvoroni vklopi, varnostna stikala, varno-stna stikala z zaklepanjem ali varnostne zavese, odlikuje modularna zasnova, kar poenostavi implementacijo v naj-razlineja okolja. Vsi gradniki na podroju varnosti so tudi ustrezno certificirani in nadzorljivi.

Skladno s svetovnimi usmeritvami zadnjih let tudi pod-jetje Tipteh ponuja vedno ve reitev za mobilne delovne naprave, naprednih komunikacijskih reitev ter visoko-natanne merilne naprave. Podjetje danes zastopa ve kot ducat pomembnih proizvajalcev industrijskih reitev na podroju merjenja, varnosti, komunikacije, nartovanja, nadzora, kontrole in podpore.

iritev na tuje trgePrelom tisoletja je bil za Tipteh nov razvojni korak, saj

je podjetje zaelo nove posle iskati na jugovzhodnih trgih. Trge Hrvake, Bosne in Hercegovine ter Srbije so zaeli osvajati najprej s trgovskimi potniki, ob hitri rasti poslo-vanja pa so se odloili za ustanovitev lokalnih podrunic. Leta 2004 je vrata odprl Tipteh Beograd, dve leti pozneje pa e podrunici Tipteh Zagreb in Tipteh Skopje. Omenjene trge je zadnje desetletje odlikovala zmerna rast poslovanja,

32 Junij 39 (3/2012) Letnik 7

Predstavitev podjetja

Usmerjate se predvsem v ponudbo naprednih reitev na podroju nadzora, varnosti in upravljanja strojev. Katere so vae glavne konkurenne prednosti?

Podjetje odlikuje veliko izkuenj in znanja, saj se s tem sreujemo vsak dan. Naa prednost je tudi dobra povezava s principali, saj za nami stoji specializiran proizvajalec, s ka-terim lahko reimo e tako zahteven problem. Nae stranke vedo, da tudi v morebitnih teavah ne bodo prepuene same sebi. Vedno poskuamo za vsak izziv najti optimalno reitev, tako tehnino kot cenovno. Kupci se lahko zanesejo na nas, saj poskuamo narediti vse, da izpolnimo njihova priakovanja.

Kako tesno sodelujete s proizvajalci reitev, ki jih za-stopate? Morda usmerjate njihov razvoj?

Nismo razvojni partner v pravem pomenu besede, ima-mo pa tesne stike s principali. Ti pogosto organizirajo teh-nina sreanja ekip, ki so specializirane za posamezno vrsto industrije. Teh se udeleujejo tudi nai inenirji in s svojimi praktinimi izkunjami pomagajo usmerjati razvoj novih reitev. Pri tem velja izpostaviti, da nas kljub relativni majh-nosti veliki proizvajalci jemljejo zelo resno.

Kako