IRT3000 SLO-40-2012

Miniodrezavanje do skrajnosti

Majhen. Moan. Eleganten. Za kraji as obdelave in veje vrednosti podajanja. Novi orodni mini-

sistem omogoa notranjo obdelavo jekla in litine z izjemnimi parametri. Idealen za manje izvrtine

premera od 8 do 20 mm in velike globine zarezovanja do 8 mm pri irini zarezovanja od 1 do 3 mm.

Nove rezalne miniploice s sintranimi geometrijami skrbijo za bolji nadzor nad odrezki in kraje

zastoje med delom. Miniji tako izkazujejo veliko zmogljivost, dobavimo pa vam jih v izredno kratkem

asu. www.phorn.de

Z A R E Z O VA N J E O D R E Z O VA N J E R E Z K A N J E U T O R O V P E H A N J E U T O R O V K O P I R N O R E Z K A N J E V RTA N J E P O V RTAVA N J E

HORN ZA TEHNOLOKI NASKOK

Wedco Handelsgesellschaft m.b.H., A-1220 Wien, Hermann Gebauer Strae 12 Slovenska podrunica: Boris Vidovic, Tel.: +386 40 788 048, E-Mail: [email protected]

www.wedco.at

008_A_Mini_SLO_wedco.indd 1 23.08.12 10:38

ISO13399ISO13399

izdelki bodo na voljo od 1.oktobra 2012

Novice

Zmanjajte stroke izdelave izvrtin v jeklu in elezovi litini

CoroDrill870

ISO13399

Novo spletno mesto,nov standard

CoroMillPlura, CoroTap,CoroDrill, CoroReamer

Optimizirana fl eksibilnost

Mo natannosti usmerite hladilno tekoino

www.sandvik.coromant.com/si

Poskenirajte kodo in izvedite ve o naih novih izdelkih

Sandvik_Coromant_CP12.2_All.indd 1 2012-08-09 13:46:24

5Avgust 40 (4/2012) Letnik 7

Uvodnik

Darko vetakurednik

V vroih poletnih dneh se hote ali nehote v stroki razvijajo razlini pogovori. Ker radi ostajamo profesionalno usmerjeni, v politiko ne drezamo preve, saj nas pretekle izkunje uijo, da tam pravih reitev pravzaprav ni. Poglejmo samo trg dela. Razline subvencije za zaposlovanje in samozaposlovanje same po sebi e niso reitev teav, ki nastajajo na domaem trgu dela. Izvor teav gre namre iskati e precej pred zaposli-tvijo ljudi. Denimo v izobrazbi. e leta trobimo, da Sloveniji primanjkuje tehninih ka-drov, in to se kratkorono al ne bo spremenilo. Prav zato me je e toliko bolj presunila zgodba znanca, ki mi je razlagal, kako poteka kadrovanje v njegovem podjetju.

Ne, s kadroviki ni ni narobe, saj morajo iz kopice kandidatov izbrati tiste najbolje. Da ne bo pomote recesija je dejansko poskrbela za to, da lahko spodobna podjetja po ugodni ceni dobijo visokokvalificirane in sposobne kadre. al pa je pot do iskanja ustreznih ljudi v mnoici kandidatov vse prej kot lahka. V podjetju znanca so denimo iskali raunalnikega programerja. Prejeli so ve kot sto proenj kandidatov in kandi-datk, ki so veinoma formalno ustrezali razpisom delovnega mesta.

Seveda niso vseh povabili na razgovor, prvi korak je bil krenje seznama kandida-tov. Kadroviki so s seznama kandidatov najprej izloili vse tiste, ki so svojo formalno izobrazbo pridobili na izobraevalnih ustanovah sumljivega ali slabega slovesa (beri: so jo skoraj dobesedno kupili). tevilo kandidatov se je hipno zmanjalo za tretjino. Naslednje veliko sito so bili delovne izkunje in dosedanji projekti, kjer je odpadla ve kot polovica kandidatov.

Sledila je vrsta manjih kriterijev, ki je privedla do tega, da je bilo pred delodajalcem le e 5 ali 6 kandidatov, ki so bili z vidika kadrovikov vsi enako usposobljeni za delov-no mesto oziroma skoraj neloljivi z vidika izobrazbe in referenc. A ti umetni kriteriji pravzaprav ni ne povedo o posameznem kandidatu, o emer so se v omenjenem pod-jetju e vekrat prepriali. Precej kandidatov se preprosto ni bilo sposobnih vklopiti v programersko okolje, sestavljeno iz starejih in mlajih zaposlenih.

In ko tako odpove vsa kadrovska logika, se direktor domisli izvirnega, a neverjetno uinkovitega preizkusa. Kandidati so ob razgovoru za delovno mesto raunalnikega programerja prejeli vpraanja, kot so Kdo je Obi Wan Kenobi?, Kaj je R2-D2? in podobna. Odgovori so bili na trenutke prav okantni, saj je delodajalec ugotovil, da kar nekaj od njih ne pozna Vojne zvezd in podobnih kultnih vsebin, od katerih t. i. geeki pravzaprav ivijo. Splona razgledanost teh kandidatov je bila alarmantno porazna, in kot ugotavlja znanec, se le e poveuje med sodobnimi produkti olskega sistema.

Imejte to v mislih, ko boste svoje otroke spodbujali k izobraevanju in delu. V tre-nutnih gospodarskih razmerah velja le eno pravilo Ve zna in ve, ve velja. e dobi slubo, seveda. Do te stopnje pa je treba pokazati tudi to, da zna biti lan ekipe ter iveti in delati za skupen cilj.

Kakovostno kadrovanje nikoli ni bila prav lahka naloga. Prav ljudje so namre tisti, od katerih je odvisen uspeh posameznega projekta in poslovanja. Vsakdo se eli obdati s sposobnimi ljudmi, saj je tako pot do uspeha precej laja in tveganje neuspeha znatno manje. A s sodelavci je treba delati in iveti. To pa je spet druga zgodba.

Ah, ti kadri

Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni naroniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vao odlino obveenost, izobraevanje in vasih tudi za razvedrilo. Velika nagradna igra revije IRT3000 leta 2012 prinaa kar za 2000 evrov nagrad. Ob koncu leta jih bomo razdelili med srenee, ki jih bomo rebali med vsemi na-roniki, novimi in tistimi, ki boste naronino le podaljali.

V drugem vmesnem rebanju nagrado prejmeta: Matej Rot, Kobarid (USB-kljuek 4 GB Freecom) in Robert Gabrovek, Horjul (Paket 25 DVD-jev Verbatim DVD-R 4.7 GB 16x)Oba naronika ostajata v bobnu e za veliko rebanje, ki bo konec leta.

Sodelujte tudi vi. Podaljajte naronino ali izpolnite naroilnico na spletni strani www.irt300.si. Letna naronina znaa samo 30 evrov.

Drugo vmesno rebanje v veliki nagradni igri za naronike revije IRT3000

Preverite, ali je reb tokrat izbral vas!

IZ VSEBINE

Kazalo

6228

E-avtomatizacija za e-mobilnost

Z lastnim razvojem ob bok evropskim velikanom Predstavitev podjetja ITW Metalflex, d. o. o.

Festov sistem proizvajanja vrednosti

Intervju: Red. prof. dr. Bojan Ako

4. Industrijski forum IRT 2012: Uspene trne znamke ustvarjajo timi, kjer so inenirji nepogreljivi

62 Proizvodnja in logistika

54 Meroslovje & kakovost

54 Intervju: Red. prof. dr. Bojan Ako 56 Klik na ikono ravnilo 57 Merjenje doline skozi zgodovino in danes

92 Nekovine

11 Utrip doma

5 Uvodnik 8 Intervju: Botjan ifrar, SIBO G., d. o. o., kofja Loka

12 4. Industrijski forum IRT 2012: Uspene trne znamke ustvarjajo timi, kjer so inenirji nepogreljivi

16 Pipistrelu prestini nagradi na najveji ameriki letalski prireditvi

17 Nissanova nagrada za Hello Saturnus Slovenija 19 Dva pomembna projekta za ribniko Yaskawo Ristro in

dolenjske podizvajalce 22 Koroko znanje za poveanje poslovne uspenosti 32 Temperaturna tipala ELPRO slovenska proizvodnja in

domae znanje e 21 let 36 Na 45. MOS tudi o tem, kaj se obeta gospodarstvu jeseni Globalno ienje zraka Clean Air Solutions (CAS)

66 Festov sistem proizvajanja vrednosti 70 Napredno planiranje in razvranje proizvodnih

postopkov v orodjarnah 74 Razvojnega potenciala ne smemo duiti 78 Kako z nartovanimi razdiralci do gibanja za izboljave 80 Kompaktni krmilniki z vgrajenim vmesnikom Ethernet 80 Napajalniki Mean Well serije PCD 82 Celovite reitve stiskanja 84 Z novim uporabnikim vmesnikom inenirji hitreje

od zamisli do uporabe 88 Varen, hiter in uinkovit novi robotski krmilnik

R-30iB podjetja FANUC

60 Kamera AD-132 GE z neverjetnimi sposobnostmi 60 Moderni peteroboj streljanje z laserjem 60 Skenirna glava za merjenje povrine Mitutoyo

92 Projekt EUREKA: OTX-zalogovnik 94 Laserska tehnologija LENS veliki potencial za

izboljanje orodij za brizganje plastike

Kazalo

134114102

Avtomatizirana obdelava natannih komponent iz titana

Eksplozija velikih podatkov

Laboratorijski mealnik za razvoj in proizvodnjo vzorcev

Inovativnost in natannost sta klju do uspeha

Virtualno 3D-oblikovanje na dotik s sistemoma Freeform in Freeform Plus

Laserska tehnologija LENS veliki potencial za izboljanje orodij za brizganje plastike

114 Napredne tehnologije

120 Virtualno 3D-oblikovanje na dotik s sistemoma Freeform in Freeform Plus

122 Upravljanje s podatki COSCOM CAM, logina posle-dica integrirane procesne verige

124 Podatki lahko delajo denar 126 Tehnologije za prihodnje desetletje 130 Vesoljska sonda Curiosity varno prispela na Mars 133 Novi Canonovi tiskalniki imagePROGRAF za tisk

tehnine dokumentacije

136 Inovativnost in natannost sta klju do uspeha 138 Biomehatronika vzpostavlja vez z ivljenjem 144 Laserski sistem za reparaturno varjenje gravur z

dodajanjem materiala 145 Po prehitevalnem pasu s kompletom SC 146 Novi FARO Vantage prinaa revolucijo v serijo Laser

Tracker 148 Sanjski stroji: obdelava kovin pri McLarnu 150 19. EuroMold prinaa posebne tematske sklope 152 Makino DUO43 in DUO64 postavljata nova merila na

podroju ine elektroerozijske obdelave 154 Kvantni skok pri meritvah odvalnih rezkarjev 156 Seco Tools iri paleto izdelkov za obdelavo kovin 160 ATOS ScanBox: mobilna reitev plug & play za samo-

dejne meritve in kontrolo 162 Nove konice za nove monosti 164 Sejem ACHEMA z najbolj mednarodno udelebo

doslej 167 Inovativnost in natannost sta klju do uspeha

134 Utrip tujine 98 Dvostopenjski izmetai HASCO zdaj s prevleko DLC

na funkcijskih povrinah 99 Potovanje skozi as v prihodnost brizganja 102 Brez strahu pred gorivom ali soljo 104 Inteligentni nadzor na liniji 110 KRAUSSMAFFEI na Fakumi 2012 112 Arburgov svet proizvodne uinkovitosti 113 Sumitomo (SHI) Demag na Fakumi 2012

8 Avgust 40 (4/2012) Letnik 7

IntervjuB

otj

an

ifra

r

Postali ste podjetnik leta 2011 in podjetniki obraz Slo-venije 2011. Kaj je potrebno za tak uspeh?

Naziv podjetnik leta je zelo vezan na samo dejavnost posameznega podjetja, saj so kriteriji uspeha jasni. Danes je v Sloveniji ve kot 60 tiso pravnih oseb, ki so razdeljene v razline kategorije. Podjetnik leta navadno vodi uspeno proizvodno, uvozno ali izvozno podjetje, ki ustvarja visoko dodano vrednost in dobiek iz poslovanja. Uspeh dosee tako, da se obda s sposobnimi ljudmi, posel so ljudje. In prav ti ustvarijo kakovostne izdelke, ki jih lahko proda. SIBO vodim e 19 let, vasih smo bili ekipa desetih ljudi, danes nas je 220, nenehno rastemo. To je uspeh.

V manj kot dveh desetletjih ste iz obrtne delavnice ustvarili globalno podjetje. Kako skrbite za rast in iritev poslovanja?

Prizadevamo si za stalno rast prihodkov. Ta s seboj pri-naa vedno nove izzive, nove posle in razvoj. SIBO G. je znailno B2B-podjetje, ki sledi potrebam trga in se prilaga-ja. Osredotoili smo se na reitve za medicino in farmacijo, ki sta zelo perspektivni podroji in prinaata visoko doda-no vrednost. Ostali slovenski obdelovalci in predelovalci plastinih mas so se drali svojih uveljavljenih trgov in tako bistveno poasneje napredovali.

Za rast in iritev poslovanja skrbimo sistematino, saj

Vsak tretji zamaek za zobno pasto je narejen v Sloveniji

Podjetje SIBO G. iz kofje Loke je iz za-makov v le desetletju naredilo zgodbo o uspehu. Danes izdelujejo zapiralno embala-o za tube, vsebnike in druge vrste embala-e ter reitve za tehnino zahtevne izdelke za farmacevtsko, medicinsko in elektroin-dustrijo. Botjan ifrar, prejemnik priznanja podjetnik leta 2011 in podjetniki obraz Slovenije 2011, je e kot mladeni prevzel vodenje druinskega podjetja ter hitro ugotovil, da globalno poslovanje ponuja tevilne prilonosti podjetjem s kakovostni-mi izdelki in storitvami. SIBO G., ki premore tudi napredno orodjarno, svoje znanje in izdelke danes prodaja v 41 drav po svetu.

Miran Varga

Uspeh dosee tako, da se obda s sposobnimi ljudmi, posel so ljudje. In prav ti ustvarijo kakovostne izdelke, ki jih lahko proda.

Avgust 40 (4/2012) Letnik 7 9

Intervju

Bo

tjan

if

rardnje in orodjarne ter raunovodkinjo. Dokler nismo dosegli

tevilke sto zaposlenih, v podjetju nismo imeli prodajne ekipe, zdaj jo imamo. Spremljam vse sejme, kjer razstavlja-mo. Prizadevam si tudi obiskati vse svoje stranke, e je le mogoe. Poslu je treba slediti. Izziv je torej predvsem ob-vladovanje dela zaposlenih, pri ve zaposlenih pa je nujna dobra organizacija dela.

Kako ste uresniili preboj na tuje trge?

Poasi. Od leta 1993 do 2004 sem ob rasti podjetja pove-eval izvoz in leta 2004 dosegel polovico prometa v tujini. V naslednjih tirih letih smo e poveali izvoz svojih izdel-kov, na kar 90 odstotkov. Zrasli smo torej predvsem na tujih trgih, kjer smo izjemno stabilni. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da smo od takrat do danes ohranili vsaj 90 odstotkov kupcev, eprav so se vmes zamenjali tako izdelki kot pro-dajni programi.

Imate univerzalni recept za uspeh v poslovnem svetu?

Ni ga. V praksi velja le to, da za vsakim uspehom stojijo trdo delo, vztrajnost in sledenje cilju. Sam imam tudi sre-o, da imam ves as popolno podporo ene in svojih treh otrok. Kljub obilici dela vzdrujem normalen bioritem, po-poldneve, veere in vse vikende, e le nisem na slubeni poti, preivim doma.

Na katere dosedanje projekte oziroma posle ste najbolj ponosni?

S poslovnega vidika sem zelo ponosen na uveljavitev podjetja na podroju pakiranja in zapiralne embalae. Ima-mo velik trni dele v proizvodnji zapiralne embalae, za vsako tretjo prodano zobno pasto na stari celini smo mi iz-delali zamaek. To smo si pridobili s trdim delom, gradili smo svoj trni dele. Z vidika proizvodnje pa je na ponos proizvodnja v t. i. isti sobi, kjer izdelujemo komponente za medicino in farmacijo ter to do konnega izdelka v tran-sportni embalai. Naa stranka jih nato prodaja v 125 drav in ima 45-odstotni trni dele na svetu. Vesel sem, da smo se uveljavili tako pri pakiranju za farmacevtsko industrijo kot tudi v proizvodnji zapiralne embalae za medicino, far-

stalno spremljamo kolinike merjenja uspeha in jih izbolj-ujemo. Sam imam denimo dve vlogi sem organizator dela v podjetju, izven njega pa sem trnik. Ker smo se v tem desetletju preselili na podroje konjunkturne industrije, iz-vozno usmerjene v drave EU, danes prodajamo predvsem storitev dela. Ve kot polovico prihodkov ustvarimo z iz-delki, ki so rezultat lastnega razvoja in financiranja (imamo lastno razvojno skupino), prodajamo torej lastne izdelke.

Za katere pomembne stvari bi dejali, da ste se jih nau-ili v tem asu?

Nauil sem se ogromno. Tehnine osnove mi je dala Fakulteta za strojnitvo, saj je znanje strojnitva izjemno pomembno za razvoj lastnih izdelkov. Danes sicer zaposlu-jemo ve razvojnih inenirjev, ki so prevzeli tehnini del re-itev, a od mene e vedno prejmejo razvojne impulze in po-tem tudi natanno spremljam njihovo delo. Tudi angleki in nemki jezik obvladam tekoe, kar je v mednarodnem po-slovanju zelo pomembno. Vekrat sem kot gost vabljen na predavanje na domae fakultete. tudentom vedno znova poudarjam, da za uspehom stoji znanje. Izobrazba je osno-va, ki jo velja nadgraditi z znanji tujih jezikov. Nato pridejo na vrsto posebna znanja oziroma osredotoenje na podroje nae dejavnosti. Ob vsem tem je zelo pomembno tudi por-tno udejstvovanje. Ljudje napano menijo, da port jemlje energijo. Ni res, port daje energijo, saj se telo pri poveani aktivnosti generira. e v slubi delamo za preivetje, gre pri portu za preivetje zdravega duha v zdravem telesu.

Vodenje podjetja ste prevzeli od oeta. Kateri so izzivi obvladovanja velikega podjetja?

Podjetju sem se pridruil leta 1988, po konani Fakulteti za strojnitvo. Delal sem z oetom in manjo skupino lju-di. Vodenje podjetja sem prevzel leta 1993, pri emer nisem imel vzorca, kako srednja ali veja podjetja sploh delujejo. Spoprijeli smo se s hitro rastjo poslovanja, zato nisem imel asa za razline teaje vodenja poslovanja. Najbolja ola so bili pogovori s starejimi direktorji vejih drub. Sproti sem se uil dela s sodelavci in komunikacije z zaposlenimi. Pri 25 zaposlenih sem zaposlil inenirja za vodenje proizvo-

Menim, da imamo v Sloveniji dobre orodjar-ne, ki bi bile z uvedeno specializacijo e bistveno uspeneje, saj se dele orodjarn v EU zmanjuje.


IntervjuB

otj

an

ifra

r Ste specialisti za pripravo orodij za oblikovanje pla-stinih mas. Obvladate tudi druge materiale?

Ne, izbrali smo plastiko in postali specializirana orodjar-na za zapiralno embalao in medicinske izdelke za posebne potrebe. Vemo, kaj obvladamo, in na tem bomo gradili tudi v prihodnje.

Zaposlujete ve kot 200 ljudi. Kje in kako poiete ustrezne kadre za delo v podjetju?

Zelo veliko pozornost namenjamo tipendiranju. Ima-mo kar 23 tipendistov, ki se usposabljajo pri nas e med tudijem, ne nazadnje tipendisti predstavljajo okoli 10 od-stotkov vseh zaposlenih. Po zakljuku usposabljanja se ti kadri laje in hitreje vkljuijo v podjetje. Na tem podroju fluktuacije skoraj ni, nasprotno, prevladuje zadovoljstvo tako v podjetju kot med sodelavci. In to so zelo dobri kadri.

Velik pomen dajemo dijakom in tudentom e med ola-njem v smislu rednih obiskov v naem podjetju. Na splono imamo na mizi vedno dovolj proenj. Kadrov s kadrovski-mi agencijami skoraj ne iemo. V podjetju je veina zapo-slenih iz lokalnega okolja, zadnja leta pa raste dele zapo-slenih iz ire okolice.

Katere sodobne tehnologije uporabljate pri svojem delu?

Uporabljamo skoraj vse sodobne tehnologije in raunal-nike pripomoke. Navadno gre za tehnologije predzadnje generacije, saj noemo delati na nepreizkuenih reitvah. Uporabljamo tudi storitve zunanjih ponudnikov reitev. Veliko sredstev smo zadnja leta vloili v tehnino opremo orodjarne, kjer danes vsa orodja dimenzioniramo in pre-skuamo e v virtualnem okolju. Praktina testiranja kae-jo, da smo s takim pristopom zelo uspeni, saj 85 odstotkov rezultatov e takoj ustreza zahtevam. Sodobna tehnologija pa omogoa hitreje in natanneje delo.

Je orodjarstvo morda postalo tehnoloko tekmovanje?

V domaem okolju imajo veja podjetja orodjarne pred-vsem za lastne potrebe. To pomeni, da v orodjarni zaposlu-jejo od 3 do 10 odstotkov zaposlenih, prav toliken dele pa predstavlja tudi prihodek orodjarne. al se podjetja prema-lo zavedajo razvojnega potenciala, ki ga premore mnoica znanja, skoncentrirana v orodjarni. Svojo orodjarno smo e nadgradili s specializiranim znanjem in ji s tem poveali konkurennost. Postala je uinkoviteja, prepoznavneja in uspeneja. Menim, da imamo v Sloveniji dobre orodjarne, ki bi bile z uvedeno specializacijo e bistveno uspeneje, saj se dele orodjarn v EU zmanjuje.

Podjetniki zadnja leta toijo predvsem nad vse slabi-mi poslovnimi pogoji v Sloveniji. Nekateri tudi selijo svoje dejavnosti v druge drave. Kako domae poslovno okolje vidijo vae oi?

Vedno zagovarjam tezo, da so velika podjetja nosilec industrijskega razvoja. Prav zato, ker premorejo veliko za-poslenih in veliko izvaajo, imajo veliko manjih dobavite-ljev, ki jim sledijo. In tako velika podjetja preivijo velik del lokalne skupnosti.

Vsi se zavedamo, da poslovno okolje v Sloveniji postaja manj konkurenno. Direktorji sicer zelo delamo na povee-vanju uinkovitosti, produktivnosti in zmanjevanju stro-kov, a to ni dovolj. Zadnja tiri leta nisem prebral nobene uspene zgodbe, kako so prili tujci in postavili delovna mesta. Opaamo pa primere, ko redka proizvodna podjetja v tuji lasti zapuajo Slovenijo in se selijo v drave EU z manjimi stroki in prijaznejimi poslovnimi okolji. Stroki poslovanja, predvsem delovne sile, energentov in prostora, so pri nas preprosto previsoki.

macijo in kozmetino industrijo.Vse to pomeni, da smo prepoznavni, konkurenca nas

opazuje. Prvi se nam celo dogaja, da nam konkurenca po-nuja prevzemne ponudbe in odkupe, vse z namenom, da bi izstopili s trga. To se seveda ne bo zgodilo, saj se zavedamo svoje vloge in prilonosti.

SIBO G. je bil najprej poznan kot orodjarna, danes ste mojstri za pakiranje. Od kod ta sprememba?

Preprosto smo sledili trgu in izkoriali svoje znanje. Orodjarna bo vedno zelo pomemben del tega podjetja. Veli-ko znanja za izdelavo orodij imamo torej v hii, manjkajoa znanja pa smo znali poiskati opazovali smo dogajanje in konkurenco na trgu ter videli, katere vire potrebujemo za realizacijo naih projektov. Dri, v Sloveniji so bolj kot pa-kiranje poznane tradicionalne industrije. Ampak v Evropi gre na podroju pakiranja za velike organizacije. Vsi pozna-jo podjetje Tetrapak, ki ustvarja 7 milijard prihodkov letno, tu je e pet drugih podjetij, ki ustvarijo med 100 in 400 mi-lijoni letnih prihodkov. In potem smo na vrsti e mi ter dve ali tri podobno velika podjetja. Od njih se razlikujemo po tem, da smo tudi v pakiranju precej nino usmerjeni. A zato svoje podroje izjemno dobro obvladamo. Preprian sem, da bomo v prihodnje e precej zrasli.

Podjetje torej slovi tudi po svoji orodjarni in razvoju reitev. Kako izbirate projekte?

Zelo razlino, vasih strankam sami predlagamo izbolj-ave, drugi se one obrnejo na nas z idejami. Za izdelavo novega orodja se najprej pojavi potreba po novem izdelku. Nato moramo sami oblikovati tehnino ustrezno reitev in komercialno konkurenen predlog. V primeru strank, s ka-terimi poslujemo e dlje asa, je to bistveno enostavneje, saj gre za neposredno komunikacijo med obema razvojnima oddelkoma na tehnini ravni. Nato se ele vkljui prodajni oddelek in pripravi ponudba, ki jo stranka oceni. Vekrat sem nam tudi zgodi, da nas na podlagi preteklega dela po-kliejo nove stranke, ki iejo podobne izdelke.

Kaj je tisto, kar odlikuje dobro orodjarno?

Dobro orodjarno odlikujejo dobri ljudje. Orodjarna po-oseblja razvoj in storitev vse to pa so ljudje. V orodjarni gre za individualne projekte, saj posamezen projekt nava-dno predstavlja eno orodje. Cilj orodjarne pa je, da pripravi uinkovit izdelek in ob tem zaslui. Nasprotje orodjarne je denimo proizvodnja z velikimi koliinami tam prevladuje visoka avtomatizacija.

Koliko v orodjarskem poslu velja tradicija?

Tradicija velja povsod, ne more pa na tej osnovi delati dolgo. V nai orodjarni imamo ekipo ljudi, s katero dobro sodelujejo tudi kupci, kar je klju do uspeha. Komunikacija je tekoa, ustvarja se zaupanje, gradijo se temelji, na katerih zorijo rezultati.

Prebral sem, da je orodjarstvo kompromis med kakovo-stjo orodja in ceno. To dri? Kaj naredi dober kompromis?

Vodilo orodjarne je z dobrimi stroji im hitreje izdela-ti orodje, ki bo ustrezne kakovosti. Orodja so draga, vanje je vloenega veliko znanja in delovnih ur. A ker stranka z orodji izdeluje kakovostne komponente, si lahko privoi draja orodja. Sam zagovarjam usmeritev, da mora biti del orodjarne ves as na trgu, saj le tako uti konkurenni boj. Drugi del orodjarne pa bomo vedno namenjali lastnim po-trebam.


Intervju

Bo

tjan

if

rarS konceptom t. i. podalpske vice je Slovenija elela

postati deela z visoko stopnjo demokracije in socialne varnosti ter relativno dobro plaanimi ljudmi. A da bi se to uresniilo, bi morali tudi ve vlagati v storitve. Ideje se sicer dobro sliijo, realizacija pa epa pri vsakem posa-mezniku. Zato pa tejemo 107 tiso brezposelnih, bilo jih je e pol manj. Vsak, ki pride v slubo, se mora zavedati svoje odgovornosti in kakovostno opraviti svoje delo. e elimo preiveti kot malo draji, moramo za to ve nare-diti. Tudi v tujini vsi delajo ve kot pri nas, jasno je, da to ni ve 8-urni delovnik. Delo mora biti opravljeno im hitreje in im bolje vse to prinaa konkurennost, eprav je okolje draje in standard viji. Sam bi si elel im ve uspenih Slovencev in slovenskih podjetij, da bi vsi delali tako uspe-no kot jaz in s tem e dvignili domae okolje.

Se vam zdi, da je v tujini podjetniki kruh bolj bel?

Za nas je vsekakor bolj bel. V tujini dosegamo vedno bolje rezultate, danes ve kot 90 odstotkov izdelkov izvo-zimo. Prodajo v tujini odlikuje tudi vija dodana vrednost.

Kakni so vai narti za prihodnost?

Narti so preprosti, sprememb ne bo veliko, saj imamo vpeljano trno nio, imamo nabor kupcev, s katerimi krepi-mo poslovne vezi, stabilnost podjetja se poveuje, prav tako stanje naroil. Vse to je zelo pomembno. V teh asih, ko je denar postal draji in redkeji, je treba biti previden pri na-lobah, pri nadzoru denarnega toka, in tudi temu se vse bolj posveamo. Ve poudarka bomo namenjali nadzoru poslo-vanja podjetja, predvsem terjatvam in zadovoljstvu kupcev.

Vsak, ki pride v slubo, se mora zavedati svoje odgovorno-sti in kakovostno opraviti svoje delo. e elimo preiveti kot malo draji, moramo za to ve narediti.

Od aprila 2012 bodo sisteme kogeneracij, do zdaj poznane pod blagovno znamko Khler & Ziegler, preimenovali v bla-govno znamko Bosch, industrijski kotli, do zdaj Loos, pa bodo temu sledili julija isto leto.

Z nartovanim prehodom blagovnih znamk v znamko Bo-sch si bo druba Bosch Thermotechnology s celovito ponudbo proizvodov pod eno samo znamko utemeljila nadaljnjo rast v tem zanimivem poslovnem segmentu, prodor na nove trge in utrdila svoj poloaj vodilnega dobavitelja ogrevalne tehnike na svetu. Veliko bomo pridobili tudi poslovno, zaradi visoke prepoznavnosti imena in ugleda blagovne znamke Bosch, je

Bosch Thermotechnik je preimenoval blagovni znamki Loos in Khler & Ziegler v blagovno znamko Bosch

Druba Wetzlar Bosch Thermotechnology bo po-stopoma prenesla svoje globalne blagovne znamke vejih ogrevalnih sistemov pod eno skupno blagovno znamko.

dejal Uwe Glock, predsednik uprave Thermotechnology.Proizvodi iz razreda nijih moi, na primer linije proizvo-dov za eno- ali vedruinske hie, bodo obdrali svoj trenutni status na slovenskem trgu, tako da se bodo e naprej trili pod monimi in prepoznavnimi blagovnimi znamkami Junkers in Buderus. Bosch Thermotechnology namerava namre tudi v prihodnje v tem segmentu ogrevalnih naprav nadaljevati ra-zvoj proizvodov in rast prodaje.

www.junkers.si

Avgust 40 (4/2012) Letnik 7

Utrip doma

12

4. Industrijski forum IRT 2012: Uspene trne znamke ustvarjajo timi, kjer so inenirji nepogreljiviGlavna naloga trne znamke je omogoiti dodano vrednost, ki je dru-gae ne bi mogli dosei. Njen razvoj se mora zaeti z razvojem izdelka ali storitve, ne ele na koncu, ko je treba izdelek prodati. Zato si razvo-ja trne znamke ne moremo predstavljati brez sodelovanja inenirjev, saj pomembno sooblikujejo time ljudi, ki oblikujejo koncept trne znamke in izdelke kot rezultat tega koncepta, so se strinjali gostje na okrogli mizi, ki je bila tudi na letonjem Industrijskem forumu IRT eden od vrhuncev dvodnevnega strokovnega druenja slovenskih inenirjev in raziskovalcev v industriji.

Nataa Voduek FrasFoto: Nataa Mller

Izjave pokroviteljevIndustrijski forum IRT pomembno sooblikuje strokovna raz-stava. Veina razstavljavcev in pokroviteljev forumu stojijo ob strani od vsega zaetka. Glavni pokrovitelj foruma 2012 je bila vicarska korporacija ABB, vodilni svetovni proizvajalec robotov in robotskih reitev. Med pokrovitelji so bila e podjetja BASF, IB-Procadd, Lotri Metrology in Yaskawa Motoman. Pred-stavniki podjetij so se strinjali, da je forum tudi v svoji etrti ponovitvi izpolnil svoje poslanstvo najpomembnejega strokov-nega dogodka slovenskih inenirjev in raziskovalcev v industriji ter izpolnil tudi njihova priakovanja.

Mag. Robert Logar, vodja lokalne poslovne enote, robotika, ABB, d. o. o.

Letonje dogajanje je lo korak naprej, vidimo ve udeleencev, tudi emi-nentneje goste, vabljena predavanja, predstavnike najuglednejih slovenskih podjetij, tako da smo z dogodkom zelo zadovoljni. Tudi odziv na nao predstavitev je bil zelo dober. Letos smo sicer eleli odstopati od klasine komercialne predstavitve. Zato smo na forum pripeljali predstavnika tovarne iz vedske, ki je predstavil ABB-jevo vizijo robotike.


Utrip doma

13

foruma razloil prvi mo Helle Saturnus Slovenija. Prof. dr. Edvard Govekar pa je pojasnil, da je povpraevanje po ine-nirjih vse veje, saj podjetja ugotavljajo, da brez kakovostnih inenirjev in znanja ne bodo mogla biti konkurenna. Zato sta vsaj v nekem lokalnem kontekstu stanje in perspektiva in-enirjev pozitivna, je poudaril.

Strokovnjakinja za oblikovanje trnih znamk Anja Stefan je med drugim opozorila, da imamo v Sloveniji teave, ko mo-ramo ugotoviti, ali trna znamka prinaa dobiek. e trna znamka ne prinaa dobika, potem je to trna znamka, ki slui sama sebi. Ta dobiek je lahko tudi moralne narave, ni nujno, da je samo finanni. Trna znamka, ki ne prinaa dobika, je protislovje samo po sebi.

Razvoj visokoizolativnega gradbenega elementa Qbiss Air prinesel tretje priznanje TARAS Trimu in CBS Intitutu

Prestino tretje priznanje TARAS za izjemno sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja sta si na fo-rumu prisluila Trimo, d. d., in CBS Intitut. Iz rok lanskega prejemnika Marka Lotria sta kipca prevzela mag. Danijel Zupani, namestnik glavne direktorice za tehnino podroje, Trimo, d. d., in mag. rtomir Remec, direktor CBS Intituta.

To je veliko priznanje za podjetje in celotno raziskovalno skupino, predvsem pa potrditev dobrega medsebojnega so-delovanja med raziskovalno sfero oziroma naim intitutom in Trimom kot naronikom te raziskave ter hkrati razvijal-cem sistema in tehnologije, je bil priznanja vesel mag. Da-nijel Zupani. Z razvojem visokoizolativnega gradbenega

Christof Droste, generalni direktor drube Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., prof. dr. Edvard Govekar, vodja laboratorija LASIN ter prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Ljubljani, Marko Lotri, direktor podjetja LOTRI labora-torij za meroslovje, d. o. o., Anja Stefan, svetovalka za upra-vljanje s trnimi znamkami in razvoj novih izdelkov, ter Janez krabec, poslovne in filantropist, Riko, d. o. o., so ve kot 300 udeleencev foruma tudi opozorili, da podjetje za doseganje odlinosti na svojem delovnem podroju potrebuje najbolje ljudi. Pri zaposlovanju je pomembno, da ne izbiramo samo najboljih strokovnjakov, temve tudi motivirane, podjetne in timske osebe.

Med dejavniki uspeha blagovne znamke Riko bi na prvo mesto postavil tri, in to so ljudje, ljudje in e enkrat ljudje. Pre-prian sem, da so moji sodelavci motivirani, usposobljeni in timski igralci. Moja naloga je samo, da te sodelavce oziroma tim poveem v skupen cilj. Tako uspeh ne more izostati, je med drugim razloil Janez krabec, ki pri oblikovanju dobre trne znamke izpostavlja tudi tradicijo.

Marko Lotri je temelj trne znamke svojega podjetja ustvaril na lastnem priimku. To seveda po njegovih besedah pomeni veliko odgovornost in dodatno skrb pri prenosu fi-lozofije podjetja med vse zaposlene. Tudi Christof Droste se strinja, da uporaba druinskega imena kae najvejo preda-nost in zavezo podjetju ter da to daje najveje zaupanje lju-dem. Do zdaj imam samo najbolje izkunje z inenirji v Slo-veniji. So zelo lojalni, kar je povezano tudi s timskim delom. e je nekdo lojalen in se v podjetju dobro pouti, se bolje pri-lagodi ljudem in lahko bolje sodeluje v timu, je udeleencem

ljudi. Ne le da bodo roboti namesto loveka opravljali dolgoasno, nevarno in umazano delo, v nai skupini meni-mo, da bodo v prihodnje roboti delali ob ljudeh oz. skupaj z ljudmi ob kar najviji stopnji varnosti. Pred kratkim smo na sejmu Automatica v Mnchnu predstavili koncept robota dual-arm, s katerim vstopamo na podroje robotov, ki bodo lahko delali z manjimi deli in ki jim bo tehnologija (razlini senzorji) omogoala obute-nje, zato bodo delovali v veliko kompleksnejih situacijah kot do zdaj.

Organizatorju elim, da stopa naprej po teh korakih pripe-ljati na forum e ve strokovnih prispevkov, pripeljati goste iz uspenih podjetij, mogoe tudi predstavnika politike, ki skrbi za to podroje. Vse v smeri, da se dogodek e malce ir-e zastavi, glede na to, da je njegov vzpon zelo hiter in velik.

Mikkael K. Svensson, ABB Robotics

Skupina ABB eli tudi v prihodnje ohranjati vlogo pionirja v tehnologiji. Prihaja nova doba robotike, v kateri se bodo roboti iz konkurentov preoblikovali v partnerje, sodelavce

Anja Stefan, svetovalka za upravljanje s trnimi znamkami in razvoj novih izdelkov

Moj nasvet bodoim pod-jetnikom inenirjem, ki elijo svoje izdelke prodajati. e boste prepriani, da je va proizvod odgovor na neko po-trebo (ta je lahko funkcional-na, lahko pa ima tudi emocio-nalno noto), je to dober nain za zaetek oblikovanja trne

znamke. Potreba mora biti tudi dovolj iroka, da nam bo omogoala preivetje, ter dovolj mona, da bomo zanjo lahko malo ve zaraunali. Potem ele zane-mo z razvojem in nariemo neki znak, ki bo primerno oznail zadovoljevanje te potrebe.

Mag. Danijel Zupani o reviji IRT3000 in Industrijskem forumu IRT

Ker smo v podjetju naroni-ki revije, smo tudi njeni redni bralci. Samo bistvo dogodka, kot je forum, vidim v pozitiv-nem signalu, da v Sloveniji kljub vsem teavam obstaja dobro sodelovanje med razi-skovalnimi institucijami in in-dustrijo, da imamo primere do-brih praks ter izdelke, ki so pomembni v svetovnem merilu in prispevajo k prepoznavnosti Slovenije. Na ta nain pravzaprav dajemo signal tudi tistim, ki odlo-ajo o sredstvih za razvoj in podporo takemu nainu povezovanja.


Utrip doma

14

najbolji marketinki koncept. Preprosto moramo biti druga-ni. Za to pa so nujni najbolji in najbolj inovativni vizionarji, marketinki in prodajni strokovnjaki ter zagotovo najbolji inenirji. Skrivnost uspeha je v druganosti, ki jo lahko do-seemo tako, da se ne omejujemo z ustaljenimi vzorci. iveti moramo v skladu s filozofijo inovativnosti, spremembe mora-jo biti za nas izziv, in ne razlog za strah. V Helli Saturnus se e kako zavedamo, da bomo jeseni lahko eli, e bomo spomladi sejali. Zato smo v asu krize ohranili investicije v raziskave in razvoj. Tega naela smo se drali tudi v tekem obdobju v letih 2008 in 2009 ter zato postali kompetenni center za me-glenke in dodatne aromete v okviru koncerna Hella, kar nam bo prineslo nove posle za prihodnost. Za svojo inovativnost potrebujemo nove ideje. Za razvoj novih idej potrebujemo po-budnike. Razprave z drugimi inenirji in predstavitve drugih inovacij nam bodo dale to pobudo oz. zagon. In Forum IRT je prava platforma za vse to.

Janez krabec, Riko, d. o. o.

Riko kot ineniring podjetje e v sa-mem imenu poudarja pomen inenirjev. Zelo pomembni pa niso le oni, saj me-nim, da so dobra tista podjetja, ki znajo znotraj sebe razviti kulturo timskega dela. Da torej znajo inenirji dobro sode-lovati s finanniki, z ekonomisti, skratka z vrsto ljudi znotraj podjetja, saj je razvoj izdelka kompleksno delo. Ker veliko de-lamo v tujini, v svoje projekte vkljuujemo lokalne inenirje, direktor pa je obiajno Slovenec. In tu je pomembno, da imajo nai inenirji e prednost, da imajo zdravo spotovanje tudi do novega okolja in nove kulture, s katero se sooajo. Ena od mojih maksim, ki sem jo prinesel iz Rusije, je Ve ko je kon-taktov, ve je kontraktov. Zato si prizadevam, da jih imajo tudi moji sodelavci im ve. Da se znanje pretaka, da pridejo do novih izkuenj. Navsezadnje smo danes prisluhnili Chri-stofu Drosteju, ki prihaja iz tujega okolja in je k nam prine-sel neke nove vrednote, novo kulturo in izkunje, ter nas s tem obogatil. Zato spodbujam svoje sodelavce inenirje, da se udeleujejo takih dogodkov, kot je Industrijski forum, doma in v tujini, saj menim, da je to edini nain, da ostanemo kon-kurenni. Da se laje spoprimemo z novimi izzivi.

Marko Lotri, direktor podjetja LOTRI laboratorij za meroslovje, d. o. o.

Vsekakor v Sloveniji primanjkuje in-enirjev, predvsem dobrih, ustvarjalnih in tistih, ki so pripravljeni delati v razvo-ju, ustvarjati nekaj novega. Da bi se stanje

elementa Qbiss Air elijo v Trimu po Zupanievih besedah narediti naslednji preboj v segmentu ovoja zgradb, in sicer za energetsko uinkovite tankoslojne fasade, s imer vstopajo v segment prestinejih zgradb in zahtevnejih trgov.

Nagrajeni gradbeni element so v Trimu e uspeno upo-rabili v nekaj stavbah v Sloveniji, zanimanje za izdelek pa so pokazali e na Norvekem, v Veliki Britaniji, vici, pa tudi drugod po Evropi, pojasnjuje Zupani. Dodaja, da si v Trimu seveda prizadevajo tudi za ustrezno patentno zaito svojega izdelka. Kljune dele izuma so e patentno zaitili, medtem ko je del razvoja e vedno oznaen kot poslovna tajnost.

Po besedah mag. rtomirja Remca si je intitut priznanje prisluil po ve letih dela za gospodarstvo in je eden prvih primerov, da je gospodarstvo ustanovilo intitut, ki naj bi po-magal pri vkljuevanju im irega kroga znanosti z osredo-toenjem na konkretne potrebe gospodarstva. Strateki cilj naega intituta je razviti prebojni gradbeni proizvod in me-nim, da nam je s tem izdelkom uspelo. To pa jih ni ustavilo, saj Remec pojasnjuje, da imajo za obstojei proizvod e dve novi izpeljanki razvijajo tudi prosojno in prozorno razliico fasadnega sistema, tako da bodo trgu ponudili celoto.

rtomir Remec se je dotaknil tudi razmer v slovenskem gradbenitvu. Po njegovem je to ena od monosti za izhod iz krize. Predvsem na podroju industrije, ki proizvaja vnaprej izdelane gradbene sisteme, kjer je to nekoliko laje, saj se za izvajanje montae uporabi lokalna podjetja v tujini. Bolj kriti-ne so razmere v klasinem gradbenitvu, ki potrebuje investi-cije doma, teh pa trenutno ni.

Kot gradbenik sem zelo vesel, da so tudi strojniki prepo-znali nae doseke. Za nas je to zagotovo veliko priznanje in spodbuda za prihodnost, razlaga Remec in dodaja, da je na dogodku opazil veliko inovacij, zato meni, da se nam za slo-vensko inenirstvo ni treba bati.

4. Industrijski forum IRT pomemben za razvoj stroke in ustvarjanje novih poslovnih prilonosti

Odzivi predavateljev, razstavljavcev in udeleencev leto-njega foruma so pokazali, da dogodek pomembno prispeva k razvoju stroke, hkrati pa je zelo pomemben tudi za ustvarja-nje novih poslovnih stikov in izmenjavo izkuenj, kar vodi do novih poslovnih prilonosti.

Christof Droste, generalni direktor drube Hella Sa-turnus Slovenija, d. o. o.

Za dobro blagovno znamko najprej potrebujemo vizijo, nato jasno oprede-ljen portfelj izdelkov, ciljno skupino in

Edvard Sternad, direktor, IB-PROCADD, d. o. o.

estitke organizatorjem, to je zares dogodek, ki iz leta v leto raste po vseh merilih, najpomembneja pa je edalje veja kakovost. Prav dobro se poutim tukaj, ko poslu-am slovenske zgodbe o uspehu, inovacije, razvoj, krasni projekti, svetovno odmevni, tako da za hip pozabimo tisto, s imer nas obremenjujejo drugi, konvencionalni

vsakodnevni mediji in rumeni tisk. Menim, da se v predstavi-tvah, ki smo jih sliali na forumu, skrivajo prilonosti Slovenije, preprian pa sem tudi, da bo forum v prihodnje e rasel in imel e vejo teo v razvoju nae drave. elim si, da bi forum z novimi mediji, interaktivno televizijo, postal nekakna celoletna akademi-

ja, celoletno druenje dobrih praks. Medij je po eni strani vrhunska kompetenca v slovenskem prostoru, po drugi pa najbolj razirjen tudi z novimi tehnikami, kot so socialna omreja ipd., ki jih s pri-dom uporabljajo predvsem mlade generacije, generacije napredka. Zato sem vesel, kar vidimo letos na forumu ve mladih ljudi.

Primo Hafner, direktor laboratorija, Lotri, d. o. o.

Nae podjetje je na forumu predstavilo vse novosti v delovanju, predvsem pa smo s strokovnim prispevkom eleli povedati Slo-veniji, da opravljamo tudi meritve oziroma


Utrip doma

15

namre elimo biti pionir na podroju komercialnega elektri-nega letalstva. Sem spada tudi nae novo letalo Panthera, ki smo ga javnosti prvi predstavili aprila, poletelo pa bo jeseni. Industrijski forum IRT poznam, eprav sem se ga letos prvi udeleil. Menim, da gre za zelo pozitiven dogodek predvsem zato, ker se zberejo inenirji, ki so v Sloveniji celo malo pod-cenjeni. Vsi govorijo o znanstvenikih in profesorjih, inenirji pa so tista kreativna skupina ljudi, ki je pravzaprav e dale najbolj odgovorna za ekonomski razvoj. To se premalo pou-darja. e lahko na takih dogodkih stopimo skupaj, podamo svoje izkunje in mnenja, menim, da je to zelo koristno tako za razvoj stroke v Sloveniji kot tudi za ekonomski preboj drave v prihodnje.

Nina Mihovec, Wilsonic Design, d. o. o.

V podjetju smo razvili tristopenjski sistem razvoja novih izdelkov. Ta proces vkljuuje tudi del, ki je povezan s trnim delom, z definicijo identitete trne znam-ke, zato ta del izpeljemo s kolegico Anjo Stefan, ki je sodelovala na okrogli mizi. e je identiteta trne znamke dobro zastavljena, je delo oblikovalca v nadaljevanju enostavno. e pa ta del ni opravljen, potem se znajdemo v procesu evaluacije oblike, ki temelji na osebnem mnenju. Po-membna je dobro opredeljena strategija dizajna na podlagi identitete trne znamke. Ko imamo to dvoje pripravljeno, po-tem so vse ocene oblik na trdnih temeljih.

Moje izkunje z delom z inenirji so zelo dobre. Res pa je tudi, da se pri tem sooita dva jezika. Oblikovalci govorimo svoj jezik, inenirji svojega. Menim, da je za dobro sodelova-nje potrebno, da obe strani poleg svojega jezika poznata tudi jezik drugega partnerja. Zato sem se tudi sama precej izobra-evala na tem podroju.

Toma Zore, V NAVTIK, napredne navtine tehnologije, d. o. o.

Neko je veljalo, da je meja samo nebo. Dananji razvoj kae, da to ni ve tako. Zato je eno glavnih gesel nae skupine No border, just horizon. Ni meja, samo obzorje. Seveda vedno znova za obzorjem vidi novega. Edina omejitev je pravzaprav naa domiljija, ki jo mora podpirati znanje.

Dogodki, kot je Industrijski forum, so dobri za izmenjavo mnenj, znanj in podobno. Za vsak razvoj, tudi e si vajen dela-ti z majhnimi sredstvi, so le-ta potrebna. e sredstev ni, potem tudi razvoj ne more biti tako hiter, kot bi bil lahko. Mi bomo e naprej stavili na prednost Slovenije, ki ima mojstre, ki so sposobni narediti zelo veliko stvari.

spremenilo, morajo podjetja razumeti potrebe inenirjev, kaj utijo, kaj bi radi delali, katere potrebe imajo. Poleg urejenih okolij, izvajajoih se projektov, dobrih mentorjev v podjetju ali na fakulteti, je seveda pomembna tudi plaa. Zato bi bilo treba uvesti delta socialno kapico. e vekrat smo sliali o tej soci-alni kapici, ki zniuje davke in dela davno oazo za najveje oziroma najbogateje plae. Mi predlagamo davno oazo za plae inenirjev, s imer bi prepreili beg moganov, poveali vpis na naravoslovne ole, dobili bi ve strojnikov in elektro-tehnikov, ki jih primanjkuje. S tem bi podjetjem omogoili, da skozi mlade, e neizkuene inenirje ustvarijo prebojno mo slovenskega gospodarstva. Sicer pa mora podjetje ustvariti klimo, filozofijo in vrednote ter te vrednote negovati. Ko se vrednote znotraj tima prenaajo med seboj, so ti ljudje tudi sooblikovalci blagovne znamke. Letonji Industrijski forum je znova dobro organiziran. Ve udeleencev, ve razstavljavcev, programski del pa je sploh bogat.

Prof. dr. Edvard Govekar, predstoj-nik Katedre za sinergetiko, vodja laboratorija LASIN ter prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje na Fakulte-ti za strojnitvo Univerze v Ljubljani

Za tudente je pojem blagovne znam-ke inenir izrednega pomena z vidika njihovih znanj ter spo-sobnosti vkljuevanja v podjetja pri reevanju problemov v realnem okolju. Za blagovno znamko same fakultete pa so najpomembneji kakovost in uporabnost znanj ter izkuenj na podroju raziskav in razvoja, ki jih tudentje pridobijo v tudijskem procesu. Pri vkljuevanju inenirjev v kreiranje blagovne znamke podjetij velja, da le-ti lahko najbolj dopri-nesejo k blagovni znamki podjetja prav s svojim znanjem, inovativnostjo in kakovostjo izdelkov, ki jih razvijejo. Koliko so inenirji vkljueni v neposredno tvorjenje blagovne znam-ke je odvisno od posameznega podjetja. Kakovostna podjetja vkljuujejo inenirje tudi v druge segmente poslovanja, ne le v raziskave in razvoj. Menim, da je Industrijski forum izrednega pomena za povezovanje ter ustvarjanje neformalnih pogojev za prenos znanja v industrijsko okolje, ki je edina perspekti-va prihodnosti tako fakultet kot tudi podjetij. Zato bi veljalo spodbujati organizacijo takih forumov.

Gregor Veble, Pipistrel, d. o. o.Letalo Taurus G4 je prvo tirisedeno

elektrino letalo na svetu. Pri razvoju tega letala, eprav je bilo narejeno za tek-movanje, smo v podjetju razvili nekatere tehnologije, ki bodo neposredno uporab-ne za naa ostala letala. V prihodnosti si

kalibracije merilnikov hitrosti zraka oziroma anemometrov. Ti se uporabljajo v industriji klimatizacije, v meteorologiji, avtoceste so opremljene z merilniki hitrosti Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj je verjetno tudi posledica tega, da do zdaj te storitve ni bilo na slovenskem trgu (najbliji tovrstni laboratorij je na Dunaju). Smo v zadnji fazi pridobivanja akreditacije, je pa odziv e zdaj zelo pozitiven. Forum je zame najbolji tovrstni dogodek v Sloveniji, saj je osre-dnji poudarek namenjen stroki. Zelo pozitivno je, da ni prilo do prevelike komercializacije, kar se je zgodilo nekaterim drugim do-godkom. Videli smo zelo dober odziv vseh udeleencev, prispevki so zares kakovostni ter z veseljem prisluhnem tudi ostalim preda-vateljem in udeleencem. Usmeritev je prava. Kar tako naprej.

Matej Merka, prodajni inenir, Motoman Robotec, d. o. o.Menim, da je forum tudi letos upraviil svoje ime, ki pomeni inovacije, razvoj in tehnologije. Predavanja so bila zelo zanimiva in tudi sami smo letos na dogodku poskuali predstaviti novost, krmilnik, odprt za razvoj posebnih uporabniku prilagojenih aplikacij. Uporabniki lahko zdaj razvijejo tudi svoje inovacije in nadgradijo nao tehno-logijo. Sicer smo na forumu prikazali aplikacijo, ki smo jo razvili skupaj s tudenti Fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane in je bila delena zelo dobrega odziva obiskovalcev. V prihodnje si elim, da bi organizator e bolj poudaril nominacije za priznanje Taras ter s tem spodbudil e veji odziv in vejo udelebo naslednja leta.


Utrip doma

16

Pipistrelu prestini nagradi na najveji ameriki letalski prireditviKot vsako leto se je podjetje Pipistrel tudi letos udeleilo letalskega sejma in sreanja Oshkosh Airventure v ameriki zvezni dravi Wiscon-sin, verjetno najveje letalske prireditve na svetu. Kljub temu da se sejma udeleuje e vse desetletje, je bil letonji Airventure za Pipistrel dale najuspeneji do zdaj.

izumitelji, kot so John Thorp, Curtiss Pitts, Burt Rutan, Alan in Dale Klapmeier ter Gordon Pratt. Letos je to nagrado kolektivno prejela ekipa Pipistrel, kar je nedvomno do-kaz, da je Pipistrelova inovativnost konno priznana in cenjena tudi v zibelki in hkra-ti svetovni prestolni-ci letalstva ZDA. V imenu ekipe Pipistrel je nagrado prejel za-stopnik za ZDA Mi-chael Coates, ki je s svojo ekipo poskrbel za odlino predstavi-tev podjetja Pipistrel na sejmu v Oshkoshu. Drugo od obeh nagrad je prejel Tine Tomai, Pipistrelov razvojni inenir. Presti-na nagrada PADA Trophy, ki jo podeljuje Personal Aircraft Design Academy (ve podatkov na http://cafefoundation.org/v2/main_PADA.php), se je razvila iz nagrade drutva Lami-nar Flow True Believers Society, ki so se vsako leto sreevali v Oshkoshu. Dandanes sreanje akademije PADA na sejmu Airventure vkljuuje podelitev nagrade za izredne doseke na podroju nartovanja in gradnje osebnih letal ter za doseke na podroju uinkovitosti in performanse letal. Letonjo na-grado je prejel Tine Tomai, univ. dipl. in., lan Pipistrelove razvojne ekipe ter idejni oe in vodja projekta Taurus G4 (le-tala, ki je zmagalo na nateaju agencije NASA oktobra 2011 prvo tirisedeno elektrino letalo na svetu.)

Pipistrel s tem znova potrjuje svoj poloaj vodilnega sve-tovnega proizvajalca ultralahkih letal. Ti dve pomembni zma-gi sta e ena stopnika na strmi poti navzgor. Pipistrel ima v rokavu e nekaj asov, tako da smo prepriani, da bo presene-al in razveseljeval tudi v prihodnje.

www.pipistrel.si

Na sejmu je Pipistrelov novi otrok, dvosedeno motor-no ultralahko letalo Alpha Trainer, ki je namenjeno predvsem olanju novih pilotov, pridobilo certifikat LSA (Light Sport Avi-ation) amerikih letalskih oblasti. Ta certifikat pomeni, da bo podjetje Pipistrel odslej letalo Alpha Trainer prodajalo tudi v ZDA in v vseh dravah, ki priznavajo ameriko zakonodajo LSA.

Alpha Trainer je bil tudi prvi predstavljen v zraku pred tevilno ameriko publiko sejem Airventure v enem tednu obie ve kot tristo tiso obiskovalcev. Na sejmu je letalo po-elo veliko zanimanja in tudi e ve kot deset gotovih naroil z vplaanimi avansi. Poleg uspene predstavitve novega mo-dela letala je podjetje Pipistrel na sejmu prejelo tudi dve od najprestinejih amerikih letalskih nagrad.

Nagrado Dr. August Raspet Memorial e od leta 1960 pode-ljuje zdruenje EAA (Experimental Aircraft Association), zdru-enje za eksperimentalno letalstvo, ki povezuje ve deset tiso inenirjev, izumiteljev in graditeljev letal po vsem svetu. Vsa-ko leto jo podelijo osebi, podjetju ali organizaciji, ki odloilno pripomore k napredku znanosti in tehnologije na podroju letalstva. V ve kot petdesetletni zgodovini so nagrado Dr. August Raspet Memorial prejeli velikani letalske industrije in

oglas_ITT-Enidine_210x148mm_ziv-rob_press.pdf 1 24.2.2012 11:30:42


Utrip doma

17

nagrad in priznanj dokazu-je, kar v Helli Saturnus ver-jamemo da je mogoe biti najbolji. Hellina filozofija Second to None ni le mrtva rka na papirju, am-pak ivi v naem podjetju, tako kot v vsem koncernu Hella. Tovrstne nagrade so pomembna spodbuda za nadaljnje angairanje nae-ga tima in tlakujejo pot do naih ambicioznih ciljev.

www.hella-saturnus.si

Nissanova nagrada za Hello Saturnus Slovenija Hella Saturnus Slovenija, ki zadnja leta zaseda odlina mesta na le-stvicah najboljih slovenskih podjetij, je prejemnik tevilnih nagrad in priznanj, nazadnje tudi Nissanove nagrade za kakovost.

John Martin, podpredsednik korporacije Nissan (levo), in Janez Metelko, vodja slube za zagotavljanje kakovosti v drubi Hella Saturnus Slovenija (desno)

oglas_ITT-Enidine_210x148mm_ziv-rob_press.pdf 1 24.2.2012 11:30:42

18. julija 2012 je bil v Milton Keynesu v Veliki Britaniji Nissanov evropski dan dobaviteljev, na katerem so predsta-vili rezultate, narte in strategije poslovanja, izpostavili svoja najuspeneja avtomobilska modela na evropskem trgu, Qa-shQai in Juketer, ter pozornost namenili kriznemu vodenju ob naravnih katastrofah leta 2012. Podelili so tudi nagrade za kakovost, kjer je Hella Saturnus Slovenija prejela nagrado za najveji napredek na podroju kakovosti v letu 2011.

Janez Metelko, vodja slube za zagotavljanje kakovosti v Helli Saturnus Slovenija, je nagrado prejel iz rok Johna Marti-na, podpredsednika korporacije Nissan, odgovornega za do-bavitelje. V sproenem pogovoru po podelitvi je pohvalil iz-jemni doseek Helle Saturnus ter izrazil eljo po e tesnejem sodelovanju pri razvoju in proizvodnji naprednih svetlobnih sistemov za prihodnja Nissanova vozila.

Zadnje prejeto priznanje Nissana je generalni direktor Christof Droste pospremil z besedami: e ena v nizu prejetih


Utrip doma

18

van je tako, da se priredi za obrez e drugih vrst odlitkov. Do zdaj so take kose obrezovali rono na vertikalnih tranih a-gah, kjer je nevarnost pri delu velika. Stroj je bil narejen po najnovejih standardih CE in za delovanje 24 ur na dan ves teden.

Vsebuje 4 rezalne okvirje s 500-mm premerom koles, nasta-vljive tako, da se prilagodijo zahtevi obreza odlitka. Vsak od teh rezalnih okvirjev ima svoj hidravlini sistem napenjanja traku z indikatorjem natezne sile v traku ter avtomatski sis-tem regulacije pritiska na trak.

Operater vstavi kos v hidravlino stezno pripravo, ki je izdelana glede na tip odlitka, in s tipko sproi avtomatski proces rezanja. Proces poteka v dveh fazah. V prvi se pripra-va s kosom postavi (s servomotorjem) na prvo pozicijo, da se odreejo dolivki. Nato priprava potuje do druge postaje, kjer se odreejo odduniki. Po konanem rezalnem procesu se priprava vrne v izhodino toko, kjer delavec zamenja od-rezani kos z novim. Sam proces traja 35 sekund. Postopek je raunalniko voden, od rezalnih parametrov, pozicioniranja do monitoringa in zgodovine rezanja.

aga CastMaster je zadnji uspeh razvoja v podjetju PETRA Stroji, d. o. o., iz Ljubljane. Meanica inovativnosti, ustvarjal-nosti in tehnolokega znanja je pripomogla k razvoju prvega takega stroja na svetu, ki je bil razvit in narejen v pilih tirih mesecih. V njem najdemo vse tehnoloke reitve, s katerimi trane age PE-TRA izstopajo med konkurennimi stroji.

Kot e ime pove (Cast, angl. odlitek), je ta stroj namenjen ob-rezovanju aluminijastih dolivkov in oddunikov pri odlitkih; v nadaljevanju R&R (Runner&Riser). Stroj v praksi zamenju-je rono obrezovanje z vertikalnimi agami z bistveno var-nejim, natannejim in ekonomsko uinkovitejim nainom. Razvit je bil za indijsko podjetje INDIA PISTONS Ltd., kjer odlijejo ve kot 4 milijone aluminijastih batov na leto. Zasno-

PE-TRA CastMaster 4x4

Avtomatizirana trana aga za obrez aluminijastih odlivkov, prva na svetu

Simon Smrkolj

Simon Smrkolj PETRA Stroji, d. o. o. www.pe-tra.com

Ventil-oglas_210x75mm+3mm_press.pdf 1 26.11.2010 14:25:44


Utrip doma

19

Podjetje Yaskawa Slovenija iz Ribnice je v hudi konkurenci in po enem letu priprav pridobilo posel za izdelavo robotske celice za dobavitelja novomekega podjetja Revoza, ki bo v okviru projekta Edison izdeloval novega twinga in smarta. To sta avtomobila na isti platformi, ki ju v skupni nalobi razvi-jata podjetji Renault-Nissan in Daimler, proizvodnja pa bo v Revozu v Novem mestu.

Drugi projekt je pri Yaskawi iz eke naroilo podjetje Magna, ki je pomemben dobavitelj avtomobilski industriji in proizvajalec avtomobilov razlinih blagovnih znamk. Pri pro-jektu v vrednosti 1 800 000 evrov gre za robotske celice za proizvodnjo avtomobilskih sedeev.

Naroilo za robotsko celico za tako pomemben projekt je eden od kljunih poslov, ki jih je mogoe dobiti v trenutnem gospodarskem poloaju, saj je podobnih kompleksnih pro-jektov vse manj, je poudaril Hubert Kosler in dodal, da je pri obeh projektih najpomembneje, da bosta zagotavljala delo slovenski proizvodni enoti Yaskawa Ristro, vanju pa bo vklju-enih e precej dolenjskih podizvajalcev.

Yaskawa Electric Corporation ima v Sloveniji kar dve pod-jetji, Yaskawa Slovenija, ki tri projekte v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije, ter Yaskawa Ristro, ki razvija in izde-luje robotske reitve za vso Evropo. Pri tem je treba posebej poudariti, da se v Ribnici ne izvaja le fizina proizvodnja po vseh evropskih merilih, temve tudi celoten ineniring, in to s slovenskimi inenirji. Yaskawa Ristro ima odline reference iz tevilnih zahtevnih projektov v avtomobilski industriji za zvenee trne znamke, kot so BMW, Mercedes, Peugeot, To-yota in druge.

www.motoman.si

Danes si varjenja brez pomoi robotov ne moremo ve predsta-vljati, saj izdelki ne bi ustrezali strogim merilom po kakovosti, je povedal Hubert Kosler, direktor Yaskawinih podjetij v Sloveniji in na ekem, ter poudaril, da imajo na tem podroju v podjetju Yaskawa Ristro odline kompetence in izvrstne reference. (Foto: Igor Modic)

Dva pomembna projekta za ribniko Yaskawo Ristro in dolenjske podizvajalceYaskawa je v Sloveniji in na ekem pridobila dva pomembna projekta, ki bosta po besedah Huberta Koslerja, direktorja Yaskawinih podjetij v Sloveniji in na ekem, zagotovila delo v ribnikem podjetju Yaskawa Ristro, pa tudi precej podizvajalcem iz Dolenjske.

Ventil-oglas_210x75mm+3mm_press.pdf 1 26.11.2010 14:25:44


Utrip doma

20

SEDE PODJETJAMAREX d.o.o.

Gasilska cesta 27, 1290 GrosupljeVSE ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA

www.marex.si

Centrala: + 386 1 7888 357Trgovina: + 386 1 7888 350Komerciala: + 386 590 70 233 + 386 590 70 231Faks: + 386 1 7888 358E-pota: [email protected]

PE BREICEDobovska cesta 6 8250 Breice

Trgovina: 07 496 20 64

PE KRANJSejmie 5 4000 Kranj

Trgovina: 04 201 12 95

PE LJUBLJANAmartinska cesta 32

1000 LjubljanaTrgovina: 01 561 10 94

PE SLOVENJ GRADECGmajna 55

2380 Slovenj GradecTrgovina: 02 884 57 23

Vrhunska kvaliteta ter inovativna tehnologija!

5

Fast and easy to handle.

The view of the workpiece is optimum, allowing you to cut along scribed lines, whether straight or curved, with precision. An integrated chip breaker allows you to pull the machine out of the workpiece at any time and restart the cut. This makes it the ideal tool for notching and interior cuts.

Particular strengths:

Distortion free, high quality cutting Ideal for interior cutouts and notching Accurate starting and cutting Machine can be pulled out of the workpiece

and restarted No setup adjustments required High cutting speed The right blade for every application:

for straight cuts, curved cuts, stainless steel and spiral duct

Tool-free, fast cutter changes

Cutting

SISTEMI DI FISSAGGIO FASTENING SYSTEMS SYSTMES DE FIXATION VERBINDUNGSSYSTEME SISTEMAS DE FIJACION SISTEMI DI FISSAGGIO FASTENING SYSTEMS SYSTMES DE FIXATION VERBINDUNGSSYSTEME SISTEMAS DE FIJACION

Inserti filettati >Threaded inserts >Inserts filets >Blindnietmuttern >Tuercas remachables

L

istin

o P

re

zzi

P

ric

e L

ist

L

iste

d

e P

rix

P

re

isli

ste

L

ista

d

e P

re

cio

s

N.6

- 0

6/2007

Layo

ut &

Gra

phic

Desig

n: ST

UDIO

80

(BO)

ITAL

Y

SEDE HEAD OFFICE SIEGE HAUPTSITZ SEDE:

Via Giovanni XXIII, 2 - Fraz. Quarto Inferiore40057 Granarolo Emilia - Bologna - Italy Tel. +39 - 0516009511 - TELEFAX +39 - 051767443 Fax EXPORT +39 - 051768284

DEPOSITO WAREHOUSE DEPOT WARENLAGER ALMACEN:

20099 Sesto San Giovanni - Milano - ItalyVia Archimede, 8 Tel. +39 - 022409634TELEFAX +39 - 0226222279

E-m

ail:

exp

ort

@fa

r.bo.

it -

itac

om

@fa

r.bo.

it

WEB

: ww

w.fa

r.bo.

it

Ploevine v ploah v razlinih formatih ter kvalitetah:

- INOX PLOEVINA (scotch brite, navadna, polirana, linen,.... )

- POCINKANA PLOEVINA (trakovi, ploe,...)

- HLADNO VALJANA (razline debeline, kvalitete,...)

- ALUMINIJ PLOEVINA (razline legure, kvalitete, dimenzije,...)

- OSTALE PLOEVINE (bakrena, aluminij, cinkotit, toplo valjana,...)

DODATNI PROGRAM:- irok izbor vtisnih matic ter kovic (pocikane, aluminij, inox)- Stroji za krivljenje in razrez ploevine- Rono elektrino orodje Makita ter Trumph- Ostala oprema in materiali po naroilu - poljite povpraevanje!

Nudimo tudi razrez po elji kupca (razrez v ploe ali trakove).

POKLIITE NAS!

NOVO V MAREX-u !PROGRAM ZA INDUSTRIJO IN KOVINARJE

RAS Reinhardt Maschinenbau GmbH Richard-Wagner-Strasse 4-10 71065 Sindelfingen www.RAS-online.de

Zastopa, Prodaja in Servis

S svojim irokim spektrom strojev za obdelovanje ploevin ponuja RAS za vsak namen primerno reitev. Ne glede na to ali gre za rezanje, krivljenje, robljenje, okroglo krivljenje ali spajanje tako tankih kot debelih ploevin,z nizko ali visoko stopnjo avtomatizacije, pri RAS-u najdete za vsak namen primeren stroj linijo reitev.

Moderna in uinkovita tehnologija za Vao uspeno prihodnost.

Hala C, p

rostor t.

17

Obiite nas!

botov, od zaetka leta 2009 pa e ve kot 600. Za letos nartuje-jo, da se bo prodaja poveala na 800 ali 1000 robotov. Okvirna cena, ki jo sicer lokalno doloajo distributerji, je za robota UR 5 od 22 do 25 tiso evrov, za UR 10 pa od 30 do 35 tiso evrov. Po navedbah proizvajalca se naloba povrne v estih ali dva-najstih mesecih, odvisno od uporabe in razvitosti nekega go-spodarstva (cena delovne sile). Naelno so roboti Universal Robots namenjeni malim in srednje velikim podjetjem ter obr-tnikom in podjetnikom posameznikom, z njihovo uporabo pa se spogledujejo tudi velika podjetja v avtomobilski industriji.

www.universal-robots.com

Pri tem jim je pomagala Svetlana Vinogradova, predstav-nica danskega proizvajalca robotov Universal Robots, ki je na predstavitvi poudarila, da robota namesti in uporablja tudi oseba, ki ni strokovnjak za robotiko. Da ne gre le za ceneno medijsko promocijo, temve resnino inovativno in revoluci-onarno reitev, potrjuje zmaga robotske roke UR 5 na med-narodnem robotskem tekmovanju na najvejem svetovnem sejmu za robotiko in avtomatizacijo Automatica 2012. Temu pritrjujejo tudi vodilni predstavniki najpomembnejih svetov-nih ponudnikov robotov.

Revolucionarna inovativnost robotov podjetja Universal Robots se skriva v zasnovi, ki omogoa enostavno, prilagodlji-vo in varno uporabo. Robotska roka UR 5 s estimi osmi, dose-gom 850 milimetrov, ponovljivostjo +/0,1 milimetra, najvejo obremenitvijo 5 kilogramov in vsega 18 kilogrami mase ima v vsaki osi absolutni dajalnik poloaja, kar ji omogoa zaznava-nje tonega poloaja e takoj po postavitvi, med delovanjem in po vsaki prekinitvi brez zamudnega iskanja referenne to-ke. Krmilnik s po desetimi digitalnimi vhodi in izhodi, dvema analognima vhodoma in izhodoma ter komunikacijo Ethernet TCP/IP omogoa prikljuitev zaznaval in pogonov prijemal ali orodij, pa tudi povezavo na nadrejene krmilnike strojev in naprav. Roni upravljalnik z 12-palnim zaslonom na do-tik ponuja edinstveno uporabniko izkunjo. Uporabnika pri programiranju vodi program, lahko pa toke in pot gibanja doloi tudi s premikanjem robota z roko. Na voljo sta tudi si-mulacija za preverjanje in preprosto spreminjanje obstojeega programa.

Zelo pomembna lastnost robota UR 5 in tudi njegovega novega vejega in monejega brata UR 10 z maso 28 kilogra-mov, nosilnostjo 10 kilogramov in dosegom 1300 milimetrov je varnost sodelovanja z uporabnikom. Robota sta pripravlje-na v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti ter omogoata delo v sodelovanju s lovekom in na utesnjenem prostoru, saj ne potrebujeta varnostne ograde ali druge posebne zai-te. Odlikujeta ju e tiho delovanje in majhna poraba energije. Modularna zgradba omogoa preprosto vzdrevanje, majhna masa, enostavnost namestitve in preprostost uporabe pa pre-stavljanje robota med razlinimi uporabami.

Universal Robots ima sede na Danskem. Svoje robote tri prek razvejane mree distributerjev, med katerimi je tudi pod-jetje Teximp, d. o. o., iz Ljubljane. Leta 2011 so prodali 400 ro-

Robot za vsakogar

Avtomatizacija in robotizacija sta obiajno zapleteni za uvedbo in zahtevni za uporabo. Dansko podjetje Universal Robots je prav v temu nalo trno nio in razvilo robota, ki je enostaven, prilagodljiv in varen za uporabo. O tem so se na predstavitvi v Ljubljani v avgustovskem medijskem zatiju prepriali tudi novinarji, ko so robota UR 5 postavili, prikljuili in programirali za preprosto gibanje v vsega nekaj minutah.

Svetlana Vinogradova, podroni vodja prodaje pri podjetju Universal Robots, je na predstavitvi nazorno pokazala preprosto upravljanje robota UR 5, ki je namenjen predvsem za uporabo odvzemi in odloi (angl. pick and place), uporabljajo pa ga tudi za druge naloge v industriji.


Utrip doma

21

SEDE PODJETJAMAREX d.o.o.

Gasilska cesta 27, 1290 GrosupljeVSE ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA

www.marex.si

Centrala: + 386 1 7888 357Trgovina: + 386 1 7888 350Komerciala: + 386 590 70 233 + 386 590 70 231Faks: + 386 1 7888 358E-pota: [email protected]

PE BREICEDobovska cesta 6 8250 Breice

Trgovina: 07 496 20 64

PE KRANJSejmie 5 4000 Kranj

Trgovina: 04 201 12 95

PE LJUBLJANAmartinska cesta 32

1000 LjubljanaTrgovina: 01 561 10 94

PE SLOVENJ GRADECGmajna 55

2380 Slovenj GradecTrgovina: 02 884 57 23

Vrhunska kvaliteta ter inovativna tehnologija!

5

Fast and easy to handle.

The view of the workpiece is optimum, allowing you to cut along scribed lines, whether straight or curved, with precision. An integrated chip breaker allows you to pull the machine out of the workpiece at any time and restart the cut. This makes it the ideal tool for notching and interior cuts.

Particular strengths:

Distortion free, high quality cutting Ideal for interior cutouts and notching Accurate starting and cutting Machine can be pulled out of the workpiece

and restarted No setup adjustments required High cutting speed The right blade for every application:

for straight cuts, curved cuts, stainless steel and spiral duct

Tool-free, fast cutter changes

Cutting

SISTEMI DI FISSAGGIO FASTENING SYSTEMS SYSTMES DE FIXATION VERBINDUNGSSYSTEME SISTEMAS DE FIJACION SISTEMI DI FISSAGGIO FASTENING SYSTEMS SYSTMES DE FIXATION VERBINDUNGSSYSTEME SISTEMAS DE FIJACION

Inserti filettati >Threaded inserts >Inserts filets >Blindnietmuttern >Tuercas remachables

L

istin

o P

re

zzi

P

ric

e L

ist

L

iste

d

e P

rix

P

re

isli

ste

L

ista

d

e P

re

cio

s

N.6

- 0

6/2007

Layo

ut &

Gra

phic

Desig

n: ST

UDIO

80

(BO)

ITAL

Y

SEDE HEAD OFFICE SIEGE HAUPTSITZ SEDE:

Via Giovanni XXIII, 2 - Fraz. Quarto Inferiore40057 Granarolo Emilia - Bologna - Italy Tel. +39 - 0516009511 - TELEFAX +39 - 051767443 Fax EXPORT +39 - 051768284

DEPOSITO WAREHOUSE DEPOT WARENLAGER ALMACEN:

20099 Sesto San Giovanni - Milano - ItalyVia Archimede, 8 Tel. +39 - 022409634TELEFAX +39 - 0226222279

E-m

ail:

exp

ort

@fa

r.bo.

it -

itac

om

@fa

r.bo.

it

WEB

: ww

w.fa

r.bo.

it

Ploevine v ploah v razlinih formatih ter kvalitetah:

- INOX PLOEVINA (scotch brite, navadna, polirana, linen,.... )

- POCINKANA PLOEVINA (trakovi, ploe,...)

- HLADNO VALJANA (razline debeline, kvalitete,...)

- ALUMINIJ PLOEVINA (razline legure, kvalitete, dimenzije,...)

- OSTALE PLOEVINE (bakrena, aluminij, cinkotit, toplo valjana,...)

DODATNI PROGRAM:- irok izbor vtisnih matic ter kovic (pocikane, aluminij, inox)- Stroji za krivljenje in razrez ploevine- Rono elektrino orodje Makita ter Trumph- Ostala oprema in materiali po naroilu - poljite povpraevanje!

Nudimo tudi razrez po elji kupca (razrez v ploe ali trakove).

POKLIITE NAS!

NOVO V MAREX-u !PROGRAM ZA INDUSTRIJO IN KOVINARJE

RAS Reinhardt Maschinenbau GmbH Richard-Wagner-Strasse 4-10 71065 Sindelfingen www.RAS-online.de

Zastopa, Prodaja in Servis

S svojim irokim spektrom strojev za obdelovanje ploevin ponuja RAS za vsak namen primerno reitev. Ne glede na to ali gre za rezanje, krivljenje, robljenje, okroglo krivljenje ali spajanje tako tankih kot debelih ploevin,z nizko ali visoko stopnjo avtomatizacije, pri RAS-u najdete za vsak namen primeren stroj linijo reitev.

Moderna in uinkovita tehnologija za Vao uspeno prihodnost.

Hala C, p

rostor t.

17

Obiite nas!


Utrip doma

22

INtErVju: MArjAN GOBEC

vljanju sredstev in storitev ter prenovo informacijske infrastruk-ture za vsa podjetja v skupini. Gre torej za enega najvejih infor-macijskih projektov v slovenskem gospodarstvu zadnja leta, kar dokazuje, da imamo tako znanje kot tudi kritino maso ljudi, s katerimi se uspeno postavljamo ob bok svetovni konkurenci.

Kako ocenjujete sodelovanje Kope z lokalnim gospodar-stvom? Preprian sem, da podjetjem na Korokem lahko ve-liko ponudite.

Res je, korokim podjetjem zagotavljamo dobre prakse, s ka-terimi postanejo uinkoviteja in bolj konkurenna. Moram pa poudariti, da tudi z domaim gospodarstvom e dobro sodelu-jemo. V koroki regiji imamo v kar nekaj proizvodnih podjetjih pravzaprav celoten nabor naih reitev, od informacijske infra-strukture do poslovnih in proizvodnih sistemov ter podpore vodenju vzdrevanja. V osrednji zdravstveni ustanovi, Sploni bolninici Slovenj Gradec, poleg poslovne informatike skrbi-mo za celotno raunalniko komunikacijsko omreje. Zadnje ase vedno bolj sodelujemo s podjetji pri iskanju informacijsko podprtih reitev za poveanje uinkovitosti temeljnega proi-zvodnega sistema. Tako si upam trditi, da tudi z nao pomojo koroka podjetja postajajo vedno bolj konkurenna. Lep primer sta podjetji Akers Valji z Raven in Monter iz Dravograda.

Ste razvojno podjetje. Koliko inovacij letno ustvarjate in v katero smer gre po vaem mnenju razvoj poslovnih programov?

Leta 2011 smo ustvarili 515 izboljav in 23 novih funkcio-nalnosti, med njimi tudi 9 novih programskih izdelkov. Ra-zvoj poslovnih programov gre v smeri vedno veje avtoma-tizacije procesov, vgrajene inteligence ter v razline pristope za obvladovanje tveganj, predvsem na podroju sledljivosti tako pri poslovanju kot pri proizvodnji in logistiki. Zagotovo se bodo podjetja e bolj ukvarjala z racionalizacijo in obvla-dovanjem strokov. Idej nam ne manjka. Tako smo na primer pri implementaciji sistema za vzdrevanje v najvejem bol-garskem rudniku zlata in bakra elope projekt razirili e s podporo za budetiranje in kontroling nartovanih in nenar-tovanih vzdrevalnih posegov.

Za konec, kaj bi svetovali slovenskim podjetjem?

Predvsem naj bolj zaupajo v domae znanje in naj nalobe v informacijske tehnologije vrednotijo glede na poslovni ui-nek. Tako bodo velikokrat za manj denarja dobili ve, ohranili bodo fleksibilnost in uspeno racionalizirali poslovanje, hkrati pa bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju slovenske informa-tike, ki v mnogoem e zdaj prehiteva svet.

www.kopa.si

O dosedanjih uspehih in nartih za pri-hodnje smo se pogovarjali z novim direk-torjem drube KOPA, Marjanom Gobcem, ki je krmilo podjetja prevzel na zaetku letonjega leta, prej pa je v podjetju ve kot 20 let vodil prodajo in marketing.

Najprej vam estitamo k novemu imenovanju. Prevzem vodenja podje-tja s tako tradicijo je zagotovo velik izziv, po drugi strani pa tudi asi niso najbolj ronati. Kaj ste najprej nare-dili kot direktor?

Najlepa hvala za estitko. Kopa je v 30 letih uspeno premagala e mar-sikatero teavno obdobje in ponosen sem, da sem zadnjih dobrih 20 let pri tem tudi sam sodeloval. Uspelo nam je zgraditi kakovostno ekipo, ki je po

znanju in izkunjah povsem konkurenna najvejim svetov-nim proizvajalcem poslovnih informacijskih sistemov.

Moji prvi pomembni nalogi sta bili zakljuek projekta v Bolgariji in celovita prenova informacijske podpore v velikem slovenskem podjetju. Z uspenim zakljukom teh dveh veli-kih projektov je KOPA v zadnjih nekaj mesecih znova dokaza-la, da je zaupanja vreden partner, in se s tem odlino predsta-vila vsem prihodnjim investitorjem.

Seveda tudi na lastni koi obutimo teave, s katerimi se v gospodarski krizi spoprijemajo slovenska podjetja. Na upad velikih projektov smo se odzvali z okrepitvijo razvoja novih inovativnih reitev ter s poveanjem kompetenc na vseh klju-nih podrojih pri prodaji, v razvoju in podpori uporabni-kom. Strateko smo se usmerili v razvoj reitev, ki kupcem dejansko pomagajo odpraviti poslovne probleme, omogoijo uinkoviteje delo in prinesejo visoko dodano vrednost. Da-nes ni ve dovolj, da znamo namestiti neko programsko rei-tev ali nov strenik, temve moramo vedeti, zakaj to delamo in kakni so priakovani rezultati.

Uspena slovenska podjetja se pogosto zanaajo na tuje tehnologije. Kaj to pomeni za Kopo?

Lahko reem samo Ni vse zlato, kar se sveti. Glejte, podjetja, ki zaupajo domaemu znanju, dobijo v Kopi kredibilnega stra-tekega partnerja. V skupini Mlinotest smo na primer izvedli celovito prenovo informacijskega sistema, kar je vkljuevalo na-mestitev celotnega nabora naih programskih reitev, reitve za elektronsko in mobilno poslovanje, sistem za podporo pri upra-

Koroko znanje za poveanje poslovne uspenostiNa Korokem e ve kot 30 let deluje eden vodilnih proizvajalcev po-slovnih programov in drugih informacijskih reitev za velika podjetja KOPA, d. d. Podjetje e ves as svojega obstoja uspeno konkurira sve-tovnim proizvajalcem poslovnih reitev, danes pa so njegovi doseki e referenni primeri dobrih praks za podjetja v Sloveniji in po svetu.

CAJHEN d.o.o., Sp. Reica 80a, 3270 Lako, t: +386 3 57 315 02, f: +386 3 734 14 [email protected], www.cajhen.com

Proizvajamo : - orodja iz karbidne trdine - PCD in CBN orodja


Utrip doma

23CAJHEN d.o.o., Sp. Reica 80a, 3270 Lako, t: +386 3 57 315 02, f: +386 3 734 14 [email protected], www.cajhen.com

Proizvajamo : - orodja iz karbidne trdine - PCD in CBN orodja


Utrip doma

24

Informativni dnevi v avgustu, ob 17. uri: Koper, 28. 8. kofja Loka, 29. 8. Celje, 30. 8

Prvi prijavni rok za vpis v magistrski in doktorski tudij traja do 7. septembra 2012; drugi prijavni rok (v primeru prostih mest) bo potekal do 20. septembra 2012.

Vaa kariera se zane tukaj z magisterijem na Fakulteti za management!

tudirajte management, ekonomijo, finance, pravo ali trajnostni razvoj.

Magisterij tudi brez olnine. Predavanja ob 16.30.

Informativni dnevi konec avgusta.

Izberite modro, izberite Fakulteto za manage-ment!

Naloba v znanje, ki ga boste dobili na Fakul-teti za management, je ivljenjska naloba, ki se vam bo dobro obrestovala.

Fakulteta za management modra izbiraZ ve kot 15-letno tradicijo izobraevanja na podroju ma-

nagementa. Vseskozi poudarjamo uinkovito rabo znanja v poslovni praksi. Ponujamo aktualne vsebine in mednarodno primerljive programe. Na fakulteti predavajo ugledni preda-vatelji z bogatimi izkunjami iz prakse, sodelujejo gostujoi predavatelji oziroma gosti iz prakse. Vsem tudentom ponu-jamo monost, da del tudija opravijo v tujini na eni od 100 partnerskih institucij v ve kot 25 dravah, podiplomske tu-dente pa vkljuujemo tudi v raziskovalne projekte. Termine in nain izvajanja predmetov prilagajamo zaposlenim tuden-tom.

Fakulteta z dodano vrednostjoFakulteta za management ima dobro oblikovan in ute-

en tutorski sistem za pomo tudentom. Lahko se pohvali s kariernim centrom, prek katerega svoje tudente ozavea in informira glede monosti zaposlitve in poslovne kariere. Fakulteta izdaja dve znanstveni reviji, v kateri tudenti lahko objavijo svoje prispevke. Odprtost navzven uresniuje s lan-stvom v tevilnih mednarodnih zdruenjih, na primer ECBE, CEEMAN in EUCEN, vseskozi pa iri tudi mreo partnerskih institucij doma in v tujini.

e elite izbrati modro in tudirati na fakulteti z dodano vrednostjo, vam ni treba v Koper, lahko se odloite tudi za Celje ali kofjo Loko, kjer fakulteta izvaja dodiplomski in po-diplomski tudij.

Znanje managementa za ve kariernih prilonostiSi elite novih izzivov? Razmiljate o nadaljnjem ali dodatnem izo-braevanju? elite pridobiti poglobljena strokovna znanja s podroja managementa, ekonomije in financ, prava ter upravljanja trajnostnega razvoja?

Gospodarstvo lahko uspeno vodijo le dovolj

fleksibilni, strokovno podkovani in ravno prav

ambiciozni managerji, zato je tudij manage-

menta dobrodoel tudi v naem prostoru, ki

se vztrajno razvija. Fakulteto za management

zaznamujejo kompetentni predavatelji, tako

akademiki kot tisti iz vrst gospodarstvenikov,

kar ponuja zdruevanje teorije in prakse ter ka-

kovostno izobrazbeno podlago za mlade.

dr. Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper

www.fm-kp.si/vpis

Utrip doma

Dokapitalizacijo drube so delniarji izglasovali s kar 99,90-odstotno veino. S tem so ustvarili temeljne pogoje za uresniitev strateke odloitve bank, najpomembnejih kredi-todajalk, da del svojih posojilnih razmerij spremenijo kon-vertirajo v lastnitvo Mariborske livarne Maribor. S tem so postale NKBM, Abanka Vipa in Probanka veinske lastnice Mariborske livarne Maribor. Zato je skupina MLM spre-menjenemu lastnikemu razmerju prilagodila tudi sestavo nadzornega sveta ter ustrezne spremembe in dopolnitve sta-tuta drube. Novi lani nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor s tiriletnim mandatom so postali Matija Repolusk, Valentino Mendek in Marijana Cvetko.

Ob sprejetih strateko najpomembnejih skupinskih sklepih Mariborske livarne Maribor v zadnjih nekaj letih je predsednik uprave mag. Branko erdoner poudaril, da se s tako odloitvijo doslej najpomembnejih poslovnih partner-jev na finannem podroju tudi v teh asih pokae na indu-

Odloitev bank je omogoila prihodnji razvoj MLM

Delniarji Mariborske livarne Maribor so na skupini sprejeli najpomembneje sklepe za nadaljnji razvoj osrednjega industrijskega podjetja v Mariboru.

strijske razvojne potenciale. Ne glede na to, kakne bodo nadaljnje lastnike odloitve, smo na primeru MLM pokazali, da je veliko bolje ohranjati skoraj stoletje dolgo industrijsko tradicijo in potenciale, ki smo jih razvijali zadnje obdobje. tevilni procesi racionalizacije in prestrukturiranja so v MLM ohranili kupce tako v segmentu sanitarnih armatur kakor tudi v avtomobilskem segmentu, kjer smo med najzaneslji-vejimi dobavitelji nekaterim velikim avtomobilskim multi-nacionalkam. Na posameznih segmentih je MLM celo eksklu-zivni dobavitelj. Preprian sem, da so banke kot nai strateki partnerji na finannem podroju prepoznale potenciale MLM in danes tudi na skupini e potrdile svoje odloitve za vstop v lastniko strukturo. Za nas je ta korak zanesljiva osnova za nadaljevanje poslovne strategije, pri emer pa sodelovanje z multinacionalkami tako na avtomobilskem podroju kot na podroju proizvodnje in trenja sanitarnih armatur, vkljuno z lastno blagovno znamko Armal, ostaja na kapital. Smo na-mre med slovenskimi industrijskimi sistemi, ki so vpeti v in-ternacionalizacijo poslovanja, kar je vedno, v sedanjih razme-rah pa e posebno, neprecenljiva komparativna prednost in prilonost za uresnievanje poslovnih vizij. V tej lui je sicer za slovenske razmere redka, vendar poslovno povsem logi-na in racionalna konverzija terjatev bank v lastnike delee tovarn, kakrna je MLM, saj se je s tem tudi zmanjala ban-na izpostavljenost in tveganje, je neposredno po zakljueni skupini delniarjev MLM ocenil predsednik njene uprave mag. Branko erdoner.

www.mlm-mb.si


Utrip doma

26

nje je potekalo z ve kot 300 udeleenci iz vseh partnerskih drav. Vsi udeleenci, tudi udeleenci iz Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, so si sestavili program izobraevanja, pri-lagojen lastnim potrebam. V sklopu projekta E-PRAGMATIK je potekalo tudi izobraevanje mentorjev, ki so vodili posa-mezne teaje. Vodje projekta E-PRAGMATIK so dr. Andreja Rojko, prof. dr. Karel Jezernik in dr. Darko Hercog s Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru ter Janez krlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo in predsednik Sekcije elektronikov in mehatroni-kov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije.

V okviru projekta so pripravili poroilo o analizi potreb znanja in spretnosti, ki se priakujejo od strokovnjakov me-hatronike in sorodnih ved. Pripravili so vpraalnik in izvedli anketo pri industrijskih partnerjih mree iz sedmih drav.

Glavni cilji projekta so bili vzpostavitev vejezinega spletnega unega portala za predstavitev unih materialov in povezava z oddaljenimi eksperimenti, podpora aktivno-stim skupnosti strokovnjakov E-PRAGMATIC ter vzposta-vitev povezave z zunanjimi orodji in s socialnimi omreji (Facebook, Twitter). Po zakljuku projekta bo uni portal na voljo za interno izobraevanje partnerjev iz industrije, pa tudi za druga podjetja. Bodoi uporabniki bodo morali prispevali manje plailo za vzdrevanje unega portala in oddaljenih eksperimentov. Portal se bo nadgrajeval z novi-mi moduli, na voljo pa bo tudi izvedba izobraevanja po povpraevanju.

Julija se je izobraevalni proces zakljuil. V njem je sode-lovalo ve obrtnikov in podjetnikov, predvsem iz strokovne sekcije elektronikov in mehatronikov. Pri projektu E-PRA-GMATIC je sodelovala skupnost strokovnjakov, katere nalo-ge so bile izmenjava znanja in pretok informacij med lani mree in zunanjimi strokovnjaki.

Projekt je sofinancirala Evropska komisija v okviru pro-grama vseivljenjskega uenja Leonardo da Vinci. Partnerji iz izobraevalnih ustanov so v projektu pripravili tevilne visokokakovostne spletne izobraevalne module z oddalje-nimi eksperimenti oziroma z dostopom do oddaljenih delov-nih mest. Moduli so podajali tako osnovna kot tudi nekoliko bolj specifina znanja o mehatroniki in sorodnih podrojih, na voljo pa so na sodobnem unem portalu za spletne teaje e-Campus. Pripravili so tudi 18 unih modulov, ki so poda-jali nekatera znanja iz naprednih oz. alternativnih tehnologij in virov energije. Ti moduli so vkljuevali monost izvajanja oddaljenih eksperimentov in dela na oddaljenih delovnih postajah, opremljenih z najnovejo industrijsko opremo pri-znanih proizvajalcev. Posebej za potrebe posameznega in-dustrijskega partnerja sta bila razvita po dva una modula. Moduli so bili in so e na voljo v nacionalnih jezikih avtorjev posameznih modulov in v angleini. Pilotsko izobraeva-

Zakljuilo se je najsodobneje e-izobraevanje o mehatroniki v okviru projekta E-PRAGMATICObrtno-podjetnika zbornica Slovenije je eden od 16 partnerjev iz sed-mih evropskih drav, ki sodelujejo pri projektu E-PRAGMATIC. Glavni cilj projekta, ki ga tvori partnerska mrea izobraevalnih ustanov, zbornic, podjetij in zdruenj podjetij, je bil izvedba strokovnega izobraevanja zaposlenih odraslih na podroju mehatronike in sorodnih tehninih ved, in sicer skozi posodobitev vsebin in metod internega izobraevanja industrijskih partnerjev. Najnoveja znanja in une metode so bile tako prenesene neposredno iz izobraevalnih ustanov v industrijsko okolje.

Janez krlec

janez krlec Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije


Utrip doma

27

Monografija STOMATOLOKI MATERIJALI KNJIGA 2 je rezultat skupnega dela interdisciplinarne skupine 26 vrhunskih strokovnjakov iz sedmih univerz in intitutov iz estih drav. Avtorji so vrhunski raziskovalci in profesorji uglednih univerz, eksperti iz stomatologije in materialov. Mo-nografija je rezultat veletnega intenzivnega znanstvenega in strokovnega ter pedagokega sodelovanja interdisciplinarne mednarodne skupine avtorjev na elu z urednikom prof. dr. Dragoslavom Stamenkoviem. Monografija je obenem tudi rezultat znanstvene in raziskovalne dejavnosti pedagogov in raziskovalcev Stomatoloke fakultete Univerze v Beogradu v okviru njihovega intenzivnega mednarodnega znanstveno-raziskovalnega sodelovanja.

Monografija obsega 509 strani formata B4. Metodoloko in slogovno je vrhunsko delo. Napisana je v srbskem jeziku, tehnino in strokovno korektno, jezik pa je jasen in razumljiv. Monografija obsega tevilne fotografije in sheme, tabele,

Stomatoloki materijali Knjiga 2

Konec letonjega maja je v okviru znanstvenih in strokovnih publikacij Stomatoloke fakultete Uni-verze v Beogradu zagledala lu sveta znanstvena mo-nografija STOMATOLOKI MATERIJALI KNJIGA 2, ki je logino nadaljevanje leta 2009 izdane monografije STOMATOLOKI MATERIJALI KNJIGA 1.

priloge in ve kot tiso referenc, med katerimi so citirana tudi tevilna dela avtorjev, objavljena v uglednih mednarodnih revijah s faktorjem vpliva.

Monografija je razde-ljena na 23 samostojnih, a spretno vsebinsko pove-zanih in prepletenih po-glavij. Naj navedem samo nekatera, ki bodo vseka-kor zanimiva za bralce revije IRT3000: zgodo-vinski pregled razvoja stomatolokih materia-lov, biomedicinske zliti-ne s spominom oblike, biokompatibilnost kom-pozitnih materialov, mi-kroskopija stomatolokih materialov, nanotehnologije pri proizvodnji in uporabi stomatolokih materialov, metoda konnih elementov v stomatologiji in preizkuanju stomato-lokih materialov, strategija razvoja stomatolokih materialov

Monografija je veinoma izvirno delo avtorjev z vkljue-nimi poznanimi aksiomi in zakonitostmi, ki so potrebni za razumevanje predstavljene vsebine.

Ve informacij o knjigi: [email protected].


Predstavitev podjetja

Tolminsko podjetje ITW Metalflex ima bogato zgodo-vino. Njegovi zaetki, takrat e pod imenom Metalfleks Most na Soi, segajo v leto 1959, ko je skupina tirih obr-tnikov zaela z izdelavo kovinskih pasov za rone ure in okrasnega okovja. Med prvimi naprednimi izdelki, ki jih je podjetje s poslovnim prostorom in skladiem na Mostu na Soi zaelo proizvajati e leto pozneje, so bili tudi bimetal-ni termometri in termostati. tevilo zaposlenih se je zaradi poveanega obsega proizvodnje kmalu povealo na 16. Hi-tra rast dejavnosti je e leta 1961 spodbudila prvo selitev, tako da so upravo, razvojni oddelek in menzo preselili v novo stavbo na Mostu na Soi, proizvodnja pa je ostala na istem mestu. Naslednja leta so v Metalfleksu zaeli opua-ti proizvodnjo izdelkov kovinske galanterije ter prehajati na izdelavo naprav za nadzor in regulacijo temperature in signalizacijo. Podjetje je nato nadaljevalo hitri razvoj in rast, tako da je e leta 1964 sledila nova selitev tokrat v blinji Tolmin. Zaradi iritve proizvodnega programa, ki je bil rezultat lastnega znanja, pa tudi zaradi neustreznosti estih delavnic po Mostu na Soi je bilo treba proizvodne prostore preprosto poveati. Zato se je leta 1965 v prosto-re opuene tovarne mlenega sladkorja v Tolminu najprej preselila proizvodnja, tri leta pozneje pa e celotno podjetje, saj so obstojeim objektom dogradili prostore za montao, orodjarno in upravo. Leta 1968 je podjetje Metalflex Tolmin zaposlovalo 140 ljudi. Takrat se je zaelo intenzivno pove-

evanje proizvodnega programa predvsem na podroje sestavnih delov za belo tehniko, kar je tudi danes kljuen proizvodni program podjetja.

Nova lokacija se je zaela razvijati, na veliko povprae-vanje po izdelkih pa je podjetje leta 1971 odgovorilo z gra-dnjo prizidka, in sicer dodatnih hal za strojno obdelavo in montao. Dejavnost podjetja se je do konca osemdesetih let irila, zato je nastalo e est manjih obratov za montao na Tolminskem in Kobarikem na Peinah, v Tolminskemu Lomu, Gorenji in Dolenji Trebui ter na Livku in Vrsnem. Ti obrati so omogoili raziritev proizvodnje in obenem reili problem zaposlovanja tamkajnjega prebivalstva. Na Peinah se je proizvodnja v stavbi nekdanje ole zaela leta 1974, v nov obrat pa so se preselili pet let pozneje. Obrat v Tolminskemu Lomu so odprli leta 1981, tistega v Gorenji Trebui pa naslednje leto. Zaradi zdruevanja proizvodnih kapacitet so pozneje veino obratov zaprli, tako da danes obratuje le e enota na Peinah.

Z infrastrukturnega vidika je bilo za podjetje zelo po-membno leto 1977. Takrat so v industrijski coni na Polju-binjskem polju v Tolminu, kjer podjetje deluje e danes, po-loili temeljni kamen, ki je pomenil zaetek gradnje novih prostorov. Metalflex se je v povsem novo stavbo preselil dve leti pozneje, leta 1987 pa so zakljuili e dozidavo no-vih proizvodnih prostorov. Z zaetkom poslovanja v novih proizvodnih prostorih in s sodobnejo tehnoloko opremo

ITW

Met

alfl

ex

Z lastnim razvojem ob bok evropskim velikanom

ITW Metalflex iz Tolmina je podjetje z najve zaposlenimi v Zgornjem Posoju. Druba, eden najvejih dobaviteljev sestavnih delov za belo tehniko v Evropi, kljub neugodnim razmeram na trgu raste iz leta v leto. Pot k vrhu tlakuje s kakovostnimi izdelki, ki so rezultat lastnega razvoja, z visokoavtomatizirano proizvodnjo ter stalno optimizacijo poslovanja.

Miran Varga


Predstavitev podjetja

na izvoz, saj domaemu gigantu na podroju bele tehnike, drubi Gorenje, nameni le okoli dva odstotka proizvodnje, medtem ko so najveji odjemalci Electrolux, Indesit in dva turka konglomerata z razlinimi blagovnimi znamkami bele tehnike.

Na podroju izdelkov za meritev in nadzor ravni vode v aparatih bele tehnike ima ITW Metalflex vodilen trni dele v Evropi, poleg tega pa podjetje dosega e kljuen tr-ni dele na podroju zapor vrat za pralne stroje. Program sestavnih delov za pomivalne in pralne stroje ter suilnike predstavlja okoli tri etrtine prometa drube. Podjetje ITW Metalflex je s te

Documents

IRT3000 SLO-40-2012