IZBIRA ENERGIJSKO VARNIH OKEN
Okna kot element obodne povrine zgradbe v prvi vrsti omogoa
osvetlitev in prezraevanje prostorov, zagotavljajo pa tudi zvono in
zaito predvremenskimi vplivi. Tehnologija pri izdelavi oken je
naredila velik korak naprej. katlasta in dvokrilna okna, ki jih
vidimo pri starejih zgradbah soe preteklost. Eden od glavnih
motivov za hiter razvoj oken v zadnjih letih, je poleg estetskih,
varnostnih, tehnolokih in drugih zmanjevanjetoplotnih izgub.Iz
energijske bilance zgradbe izhaja, da so okna prav tista, skozi
katera pri dobro izoliranem zunanjem ovoju in strehi, uhaja najve
toplote.Sodobna energijsko varna okna morajo imeti glede na
Pravilnik o toplotni zaiti in uinkoviti rabe energije v stavbah
toplotno prehodnost U 1,6 W/(m2K) ,skupaj za okvir in steklo,. V
ogrevanih prostorih stavbe je dovoljeno uporabljati zasteklitev,
toplotne prehodnosti Ust 1,4 W/(m2K).Pomembna je tudi zvona
izolacija, zato moramo pri nakupu biti pozorni tako na toplotno
prehodnost oken U - vrednost, enota W/(m2K) inzvono izolacijo
(oznaka Rw, enota dB). Toplotna prehodnost mora biti im manja,
zvona izolacija pa im veja. Pomembno je tudi to, da imaokno
ustrezen atest in certifikat kakovosti, ki si ga pridobi tisti
proizvajalec oken, ki ima svoje poslovanje in proizvodnjo urejeno.
To pomeni tudistalen nadzor nad proizvodnjo in ustrezna servisna
sluba. 1. Energijsko varna okna Potreba po stalnem zmanjevanju rabe
energije za ogrevanje zgradb usmerja razvoj oken predvsem v iskanje
monosti za zmanjanje toplotnih izgubin za im veje izkorianje
sonnega sevanja. Cena energije je danes tako visoka, da se
adaptacija neustreznih enoslojnih oken povrne v dveh dotreh
kurilnih sezonah. To doseemo tako, da izberemo: okna s im manjimi
transmisijskimi toplotnimi izgubami, takna okna, da naj v im veji
meri prepuajo sonno sevanje, takna okna in okenski prikljuek , ki
bosta zrakotesna. Odloilen vpliv na velikost trasmisijskih
toplotnih izgub okna imajo toplotne prehodnosti njenih sestavnih
delov : okenskega okvirja, kril in zasteklitve. Trasmisijske izgube
skozi okno so tem manje, im manja je povprena toplotna prehodnost
okna skupno za okvir in steklo. Toplotna prehodnost"U" je merilo za
toplotni tok, ki prehaja skozi 1m2 gradbenega elementa pri
temperaturni razliki 1K. Les ima relativno malo toplotno
prevodnost, zato so leseni okvirji tudi brez dodatkov ustrezno
toplotno izolativni. Bolji so debeleji okvirji.Prehodnostni
koeficient okvirja iz lesa znaa 1,5 - 1,8 W/(m2K). Okvirji za okna
pasivnih hi imajo vgrajeno v komorah toplotno izolacijo.
Toplotnaprehodnost taknih okvirjev znaa priblino 0,8 W/(m2K).
Toplotna prevodnost kovin je velika, zato je potrebno okvirje
(obiajno so aluminijasti) prekiniti po celotnem obsegu s toplotno
izolacijskim loilnimvlokom. Prehodnostni koeficient znaa od 3 - 6
W/(m2K). Toplotna prevodnost okvirjev iz plastinih mas iz katerih
so izdelani, je manja kot pri kovinskih okvirjih. Prehodnostni
koeficient znaa od 1,1 do 2W/(m2K).Okvirji za okna pasivnih hi
imajo vgrajeno v komorah toplotno izolacijo. Toplotna prehodnost
taknih okvirjev znaa priblino 0, 8 W/(m2K). im manja toplotna
prehodnost okvirja ni pomembna samo zaradi toplotnih izgub (tvorijo
priblino etrtino okna), temve tudi zaradi zmanjanjanevarnosti, da
bi na njih prilo ob hladnem vremenu do nezaelene kondenzacije vlage
iz zraka. Toplotna izolacija zasteklitve je odvisna od tevila
stekel oziroma od tevila medstekelnih prostorov in debeline teh
prostorov. Vpliv debeline stekel jezanemarljiv. Sodobna okna imajo
obiajno dvojno ali trojno zasteklitev. Toplotna prehodnost trojne
zasteklitve je glede na veje tevilo medstekelnih prostorovmanja od
toplotne prehodnosti dvojne zasteklitve, s tem pa je tudi
prepustnost za sonne arke manja. Znailnost trojne zasteklitve je
nizka toplotnaprehodnost, ki znaa za zasteklitev med 0,5 do 0,8
W/m2K . Okna s trojno zasteklitvijo, pri katerih znaa toplotna
prehodnost za okvir in steklo 0,8W/m2K se vgrajujejo predvsem v
pasivne hie. Izolacijska stekla so imela sprva medstekelne prostore
napolnjene s suhim zrakom. Sedaj se vglavnem uporabljajo
izolacijska stekla, ki imajo medstekelne prostore napolnjene z
inertnimi plini (argon, kripton itd). Velik napredek za poveanje
toplotne izolacije pa pomeni tanek nizko emisivni nanos na tisti
povrini notranjega stekla, ki je obrnjena v medstekelniprostor.
Taka izolacijska stekla (imenujemo jih toplotno zaitna stekla)
sicer nekoliko manj prepuajo kratkovalovno sonno sevanje,
intenzivno paovirajo prehod dolgovalovnemu sonnemu sevanju iz
zgradbe v okolico (to je toplote).Toplotne izgube so najveje
takrat, ko se zunanji zrak najboljohladi, ko ni sonnega sevanja in
ko tople povrine intenzivno sevajo v okolico.Te bistveno zmanjamo z
uporabo dodatne toplotne zaite. Oknazato opremimo z aluzijami,
navojnicami ali polkni, ki jih uporabljamo takrat, ko je njihov
uinek najveji, to je predvsem ponoi. Ker steklo v znatnimeri prepua
kratkovalovno sonno sevanje, slabo pa prepua dolgovalovno sonno
sevanje, energija, ki prodre skozi zasteklitev ogreva zgradboin
pomeni toplotni dobitek. Od tod izvira pravilo, naj se na osonene
fasade vgrajuje velika okna, na osenene pa im manja okna z
ugodnimitoplotno izolacijskimi lastnostmi. Prepustnost za sonno
sevanje oken v toplem obdobju povzroa teave, saj zaradi nje prihaja
do pregrevanja prostorov. Okna morajo biti zato naosonenih fasadah
opremljena s sredstvi za zasenenje (markize, aluzije, navojnice,
polkna itd). V primeru, da pa ima zgradba s posebnimi pripravami
zagotovljeno kontrolirano prezraevanje, naj bodo pripire im bolj
nepropustne. e tega ni,morajo imeti pripire minimalno, vnaprej
predpisano prepustnost, ki omogoajo vsaj minimalno 0,5 do 0,8
kratno izmenjavo zraka, potrebno zaprepreevanje kondenzacijskih
pojavov ter pojava plesni na notranjih povrinah obodnih povrin
zgradbe. Ta izmenjava je nujna za izpolnjevanjehigienskih meril. 2.
Les ali plastika Odgovoriti na morebitno vpraanje o prednostih in
slabostih lesenih oken in oken iz plastike( PVC) ni enostavno. Les
je naravni material in kot takima prednost pred PVC, ki je ekoloko
manj primeren. Ker se okna iz PCV relativno noveji izdelek, zato
tudi standardi, predvsem tisti, ki naj biopredeljevali trajnost e
niso v celoti doreeni. e pa se zaradi cene odloimo za PVC okna, se
odloimo za kakovostnega proizvajalca.Prav tako jekonstrukcija
lesenih oken drugana od PVC oken. Ta so narejena iz profilov, ki
imajo razlino tevilo komor in ojaitve v notranji strukturi, zato je
tudi
IZBIRA ENERGIJSKO VARNIH OKEN
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT32.htm
1 of 2 07.11.2008 17:43
kakovost teh profilov lahko razlina.e se omejimo samo na okvir,
lesene okvirje izdelujemo v Sloveniji in je zato lahko izdelava
lesenega resnino temeljita, saj lahko pri izdelavi okenzanemo e pri
drevesu oziroma lesu kot surovini. Okna iz PVC se pri nas
izdelujejo iz uvoenih profilov, zato na kvaliteto materiala ne
moremovplivati. Izdelava oken iz PVC je tudi relativno enostavna
(razrez, varjenje, sestava, zato je tudi nekoliko ceneja kot
izdelava lesenih oken.Toplotnaprehodnost okna je v glavnem odvisna
od vrste stekla, saj stekla predstavljajo glavni del povrine. Tako
priblino velja, da je toplotna prehodnostlesenih oken ekvivalentna
tri komornem sistemu pri PVC oknih.Pri dobro izdelanem oknu je
prepustnost zraka na pripirah lesenega okna bolja kotpri PVC oknu.
Primerjava ivljenjske dobe oken iz lesa in PVC ni tako enostavna,
ker je zmotno miljenje, da je plastika "vena". Proizvajalec oken
mora opredeliti,kako dolga je ivljenjska doba okna. ivljenjska doba
ne pomeni, da izdelek v tem obdobju propade, temve pomeni obdobje,
v katerem na izdelkunaj ne bi prilo do vejih sprememb. Zaradi tega
je zelo pomembno vzdrevanje, zlasti pri lesenih oknih, zato imajo
okna iz PVC pri vzdrevanjudoloeno prednost. Trajnost oken iz PVC je
prvenstveno odvisna od kakovosti profila, saj so prvi profili, ki
so prili na trg, bili nagnjeni k spreminjanjubarve. Tako nekateri
proizvajalci dajejo do 10 let garancije, da profili ne bodo
spremenili barve. V glavnem pa je pri vseh proizvajalcih oken iz
PVC,zelo teko dobiti garancijo glede obstojnosti barve. Ponavadi
zasledimo samo okna z "dolgo" ivljenjsko dobo, kar pa je lahko zelo
relativen podatek.e smo zagovorniki naravnih materialov, se lahko
odloimo za vgradnjo lesenega okna, ki ga na zunanji strani varuje
profil iz Aluminija. Takno oknozdruuje prednosti lesenega okna -
toplino lesa, dobro toplotno izolacijo, dimenzijsko stabilnost,
visoka obstojnost, zaita lesa pred UV arki,pojavom zmrzali in
vroino. Ostale pomembnosti, ki so pomembne pri nakupu in vgradnji
stavbnega pohitva: pri vgradnji PVC okna, je zelo pomembna kakovost
varjenih spojev. e to ni zagotovljeno, lahko zrak, ki lahko pride v
komoro z armaturo, prine
kondenzirati. e ivimo v slanem okolju, ta pojav lahko povzroi
propadanje armature, pri vgradnji oken iz PVC na vijih legah, je
sevanje UV moneje, zato lahko pride do pokodb, pri nartovanju oken
je pomembno paziti, da okna na debelejih stenah niso premaknjena
preve proti zunanji steni. Podhlajen "mrtvi kot" na
spodnji strani okna je namre pogost vzrok za kondenzacijo, pod
okni je potrebno odstraniti ovire, ki prepreujejo, da bi topel zrak
ogreval notranjo povrino okna (najpogosteje polica nad radiatorjem,
ki jo
je potrebno odstraniti ali vanjo zvrtati izvrtine, skozi katere
lahko topel zrak prodre do okna), zavesa od stropa do tal zelo
dobro reuje problem kondenzacije, pomeni pa velik vir toplotnih
izgub (40%). Priporoljive so kraje zavese, pri
katerih manji del toplote grelnega telesa ogreva okno, veji del
pa prostor, pri oknih z navojnicami je potrebno omarico v
notranjosti izolirati in z ustreznimi tesnili zatesniti rego, skozi
katero iz omarice teejo
navojnice. 3. Toplotne prehodnosti razlinih izvedb oken Glede na
v vse te znailnosti so tabeli prikazane vrednosti za toplotne
prehodnost oken razlinih izvedb. Pri oknih z vgrajenimi
najsodobnejimi okvirjiiz PVC in tudi lesa, so lahko vrednosti za
toplotno prehodnost oken tudi nekoliko nije.Tako ima n.pr. okno z
dvojno zasteklitvijo in debelinomedstekelnega prostora 16 mm, ki je
napolnjen z inertnim plinom kot je argon ali kripton ter nizko
emisivnim nanosom na enem steklu, toplotnoprehodnost od 1, 3 -1,5
W/(m2K). Okna s trojno zasteklitvijo za pasivne hie imajo toplotno
prehodnost < 0,8 W/(m2K). im manja je U - vrednost, tem manje
bodo toplotne izgube skozi okna. Za primerjavo, obiajno standardno
katlasto okno ima toplotnoprehodnost 2,7 W/(m2K) 4. Zakljuek
Energijsko varno okno je tudi ugodno in zdravo za bivanje, saj
slabo izolirana okna imajo ob hladnem vremenu nizke povrinske
temperature in zatonas ohlajajo. Pogosto nas moti tudi gibanje
zraka, ki ga povzroa njegovo ohlajevanje. Prav tako so netesne rege
okenskih prikljukov in netesnepripire vzrok za prepih, ki je
nezdrav in neprijeten. bivanje. Dobro izolirana in zatesnjena okna
torej niso pomembna samo za varevanje z energijo,marve tudi zato,
ker soustvarjajo pogoje za ugodno in zdravo bivanje. Pri tem je
potrebno poudariti, da je potrebno zagotoviti minimalnoprezraevanje
skozi okvir oken, da prepreimo morebitni pojav plesni na zidnih
povrinah. To velja predvsem v primeru, kjer smo zamenjaliobstojea,
slabo tesnjena okna z sodobnimi, energijsko varnimi in dobro
tesnjenimi okni. Korigirano: 1.2.2008
Bojan Grobovek, univ.dipl.in.str.
Viri:
- Zbirka informativnih listov "ZA UINKOVITO RABO ENERGIJE"
IZBIRA ENERGIJSKO VARNIH OKEN
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT32.htm
2 of 2 07.11.2008 17:43
