I Z H A J A O B P O N E D P A J K I H ,

S R r * D A H IN S O B O T A H - T E ­

L E F O N I : UREDNIŠTVO 24-73,

TAJNIŠTVO IN U P R A V A 21-90

- TEKOČI RAČUN PRI K O ­

M U N A L N I B A N K I V K R A N J U

'7-70-1-135 - L E T N A NAROČNI­

N A 900 D IN . MESEČNA 75 D I N .

P O S A M E Z N A S T E V . 10 D IN

LETO XIV KRMttl, S. JULIJA f96!

•

g T . 76 IZHAJA OD OKTOBRA rOT

K O T T E D N I K - OD L J A N U ­

A R J A 1956 K O T P O L T E D N I K

- O D 1. J A N U A R J A 1960 TR I ­

K R A T T E D E N S K O - I Z D A J A

C P »GORENJSKI T ISK « V

K R A N J U - U R E J U J E U R E D ­

NIŠKI O D B O R - G L A V N I

U R E D N I K : S L A V K O B E Z N I K

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Velika proslava ob 20-letnici revolucije na Poljanah

Veličastno srečanje ob jubileju V e ž d e s e t tisoč u d e l e ž e n c e v z v s e G o r e n j s k e - S n i d e n j e borcev p e t i h p a r t i z a n s k i h

e n o t - P o l i a n e v z a s t a v a h i n cvetju • G o v o r i l i e član IK CK ZKS B o r i s Z i h e r l POLJANE, 4.jtrirja — KOMAJ SE JE DODOBRA ZDANILO, ŽE SO V POLJANE ZACELI

PRIHAJATI PRVI OBrSKOVALCL PRIPELJALI SO SE Z AVTOBUSI, KAMIONI, OSEBNIMI AVTOMOBILI IN MOTORNIMI KOLESI, BLTŽNJI SO PRIHAJALI KAR PES. PRIŠLI SO, DA SE UDBfeEŽlJO VELIČASTNE GORENJSKE PROSLAVE, DA DOKAŽEJO, DA ZNAJO CENITI SADOVE REVOLUCIJE, DA POČASTIJO SPOMIN NA TISTE, KI SO ZA NJENO ZMAGO MORALI U M R E T I - DO DEVETIH IN CEZ JIH JE PRELEPA DOLINA GOSTOLJUBNO SPRE­JEMALA IN JIM NUDILA IZREDNE NARAVNE TRIBUNE.

NEKAJ PRED DEVETO SO ZBRANI NAVDUŠENO POZDRAVLJALI UDELEŽENCE PE­TIH BRIGAD, KI SO SE UDELEŽILE POHODOV SKOZI ZNANE GORENJSKE PARTIZAN­SKE KRAJE. ZA NJIMI SO PRIKORAKALI PRED TRIBUNO MLADINCI, KI SEDAJ DELAJO V MLADINSKIH DELOVNIH BRIGADAH V MARIBORU, CELJU IN TABORNIKI IZ VSEH GORENJSKIH TABORNIŠKIH ODREDOV.

OSREDNJA SVEČANOST SE JE ZAČELA, KO JE KOMANDANT PARTIZANSKEGA PO­HODA GENERAL MAJOR RUDOLF HRIBERNIK-SVARUN RAPORTIRAL ČLANU IK C K ZKS BORISU ZIHERLU. JESENIŠKI PRVOBOREC IVAN VOVK-STEFAN JE ZA TEM POZDRAVIL VSE UDELEŽENCE ZBOROVANJA, PRAV POSEBNO SEVEDA GOSTE — STARE REVOLU­CIONARJE, PRVOBORCE IN VIDNE POLITIČNE PREDSTAVNIKE, KI SO SE ZBRALI NA SLAVNOSTNI TRIBUNI IN VSE BORCE, KI SO SE UDELEŽILI PARTIZANSKEGA POHO­DA. 400 GOLOBOV-PISMONOS JE PONESLO POZDRAVE S POLJAN V RAZNE KRAJE SLO­VENIJE.

ZDRUŽENI GORENJSKI PEVSKI ZBORI TER JESENIŠKI IN JAVORNISKI RECITA­TORU SO OB SPREMLJAVI JESENIŠKE GODBE NA PIHALA PRVIČ IZVAJALI KANTATO PESNIKA MIHA KLINARJA IN SKLADATELJA RADOVANA GOBCA.

NA ZBOROVANJU JE GOVORIL ČLAN IK CK ZKS BORIS ZIHERL IN NJEGOV GOVOR V CELOTI PRINAŠAMO. •

K r a j . n e l o č l j i v o p o v e z a n z z g o d o v i n o d e l a v s k e g a g i b a n j a

na G o r e n j s k e m Tovar l s l cc In tovariši ! Dvajset let Je m i n i l o o d tistega ju l i j ­

skega dneva v letu 1941, ko sc Je nekje na r obu Beograda sestal Politični M r o ( ontralncr:« komite ja Komunistične par­tije Jugoslavi je In p o d vodstvom tov. T i ­ta sprejel zgodovinski sk lep o takojšnji

oboroženi vstaji p r o d tu j im fašističnim o kopat o r j e m m n j i hov im pajdašem b*. vrst domače reakci je . Izrečen je bi l tisti odločni In odločim* . / d a j ! . , o kate rem smo o d prvega dneva tuje okupaci je ve­de l i , da mora neog ibno p r i t i , na kate­rega smo a« v t is t ih u sodn ih dneh ne-

Odkritje spominskega obeležja na Poljanah

Večer pred praznikom ie minul v priietsiem partizanskem

raspoloženju Na predvečer velike proslave v okviru praznovanj 20.

obletnice ljudske revolucije, so tu v ponedeljek, 3. julija, odkril i svojstveno spominsko obeležje. Po zamisli ing.Ke-beta so urediti prostor okrog petih skal, vklesali vanje spominski letnici 1941—1961 ln verz jeseniškega pesnika Mihe Kl inar ja ter uredili prihode. Skromno, a veličastna obeležje bo s r poznim rodovom pripovedovalo o revolu­cionarni zgodovini tega kraja, o sestankih in zborih, ki so bili tu in o ljudeh, trdnih ko skale, ki so tu prižgali pla­menico upora, revolucije.

nebno pr iprav l j a l i , pr iprav l ja l i mora lno , organizaci jsko, vojaško. T r i d n i po tem sk lepu M počile prve puške kosmajske -ga part izanskega odreda v osrčju Srb i je In ie Isti mesec je p lamen vset judske vstaje prot i fašizmu zajel skora j vso Jugoslavi jo, prav do teh n a i l h gorenj­sk ih gozdov ln gora, m e d ka t e r im i smo se danes zb ra l i .

K r a j , na katerem smo se danes zbrat i , ne sodi le m e d najlepše kotičke naše s lovenske zemlje, marveč je hk ra t i ne­ločljivo povezan z zgodovino delavskega gibanja na Go ren j skem. O d nekdaj so b i le Poljane k ra j , k a m o r so jeseniški delavci pr iha ja l i praznovat P rv i ma j ; to so bit i mnogoštevilni sestanki de­lavskih s i n d i k a l n i h , političnih In k u l -rnrno -prosvetn ih organizaci j : tu so se shajali odbo r i delavske enotnost i ln ko ­vati načrte za vse močnejšo strnltev m akc i j sko sposobnost de lavsk ih vrst ; tu je b i lo neposredno pred a p r i l s k i m zlo­m o m stare Jugoslavi je , na dan 27. ma r ­ca N , posvetovanje m l ad ih jeseniških komunis tov , na katerem Jim Je tovar i * t loris K ra i ghe r , sedanji p redsedn ik Iz­

vršnega sveta L R S , tolmačil glavno no­

tranjo i n zunanjo politično prob lema­

t iko t ist ih d n i — i n tu Je žandarmeri ja

menda zadnj ikrat utegni la nastopit i v

ob r ambo K r a n j s k e Industr i jske družbe

m drug ih domačih In tuj ih kapita l istov,

ko je zbrane mlad ince preseneti la , j ih

aretirala in odgnala v radovlj iške m po­

tem v l jubl janske zapore. T a k o je oblast

stare, buržoazne Jugoslavije i e zadnje

dneve njenega obstoja ravnala z l j udmi ,

k i so b i l i ed in i vo l jn i in sposobn i m o b i ­

l i z i r a t i in organiz i rat i najširše l judske

množice za o b r a m b o p r e d tu j imi faši­

stičnimi agresorj i , kater ih oborožene

trume so nekaj dn i kasneje vdr le p reko

Jugos lovanskih meja , razkosale Jugosla ­

vijo in posebej našo s lovensko zemljo

tn pr inesle jugos lovansk im n a r o d o m

najbolj črno suženjstvo, kar ga pozna

nj ihova težka, trpl jenja l n bojev po lna

zgodovina.

Da bi

Ra Polianali se ie začenjalo zaitnie

poglavie boja proti buržoaziji

In ko ft na Goren j skem zagnspodari l nemški fašistični oknpatnr , so Poljane m o r a postale kraj i legalnih sestankov, potn ; t ovan j in snidenj . T u so se po­rajali p rv i odbor i Osvobodi lne fronte z gomjesavskega območja ; tu so se zbira l i p r v i par t i zan i , kater ih jedro so tvori l i jeseniški ie lezar j l , i n o d tn so odhaja l i na Mcžaktjo, na Pok l juko ln tja napre j , na Je lov ico ; tu p rek so ves čas vojne vodi le k c r l r s k e pot i ; v nepo­sredni bližini Pol jan, po gozdovih Me -žakije, Je prišlo do p r v ih oboroženih spopadov z nemškimi fašisti, v kater ih so padle prve žrtve na Sega osvobodi l -

(Nadaljevanje na 4. strani)

S seje ObLO Jesenice

> Z osrednje proslave 20-let-^ niče vstaje

l Predsednik TiTO l v Titovem Užleu K Torek, 4. j u l i j a — P r ed -\ sodnik Jugoslav i jo Jos ip J Broz Trto je danes ob 10.30 J ur i pritspel v T i tovo Užice J na osrednjo proslavo 20-let-\ niče vstaje jugos lovanskih \ narodov. Spreml ja l i so ga j. soproga Jo vanka Broz , se­ji kre tar za zunanje zadevo J Ko&a Popovič, predsednik-> skupščine UR Srb i j e J o v a n \ Veseiinov- i n genarni s ekre - ] £ t a r predsednika repu-bitke, tf

• Bogdan CO»brnja, Genesa l -v nega sekretar ja Zveze k o -' munistov Jugos lav i je J o s i p a . \ Broza -T i ta R O V Užrčah spce-' j e l i podfcredeedmk Zvezne ­

ga izssžnega sveta A l e k s a n ­der Bantaović, predsednik Zvezne l judske skupščine Befcar Stemboiič, prodseemik; Cent ra lnega s v e t a zveze sian-drkatov Jogosfavi je Svefcozar Vtikmarjovid, podpredsednik Zveznega izvršnega ssaeta Bodoi jnb Colaković, p r ed ­sedn ik L judske skupščina L S S M 2 » M a r i n k o i n d r o ­g i v i s ok i državni i n politič­n i vorfifceSji.

Dobrodošlico je meršaki , i z r eke l sekretar okra jnega i kornateja zveze komunis tov Srečko Nodeljković.

Po zahva l i predsednika Trta z a topel spre jem i n po­zdrav ih užiških pionir jev Je maršal odšel v , predmestje T i t o v ih Užic, k j e r je b i l svečan mirting, kakršnega v S r b i j i še n i bi lo. Na zboro­van ju j e predsednik pred približno 200.000 glavo mno­žico skoro eno uro govori l o razvo ju Jugs lav i j e v povoj­n i h l e t ih i n o pomembnih mednarodnih vprašanjih. —

Govor so navdu i ' i n i mešča­n i p r ek in j a l i s p loskanjem, v z k l i k i i n p rav im i ovac i -j am i .

Po končanem zborovanju ob 11.15 s i je T i to s soprogo Jovimiko gledal Muze j vsta­je 1941 v T i tovem Užieu.

Za K o v o m e s t o n i nesrse

Jesenice. 30, j un i j a - Dvoes popoldan je b i la pr i Je lenu seja občinskega l judskega odbora Jesenice. Razen predložene­ga dnevnega reda je l judsk i odbor na današnji seji na zahte­vo posameznih odbornikov razpravl ja l tudi o nekater ih d o p o l ­

n i ln ih zadevah.

N a današnji seji je l judsk i od­bor razprav l ja l tudi o poročilu delovne inšpekcije za loto 19C0. F/den izmed d iskutantov , odbornik Štefan Nemec, je med d rug im i poudar i l , da mora b i t i de lovna i n ­špekcija bolj e fekt ivna, ke r ta še vedno rešuje stvar i več a l i manj samo načelno. Po kra jc i razprav i .co odborn ik i soglasno spreje l i p r i ­poročila v zvezi h ig iensko t- '"nič­ne zaščite p r i de lu i n sk l cn da bodo te predlagal i vsem gospodar­sk im organizaci jam. Priporočila določajo, da morajo de lavsk i sve­ti podjeti j večkrat razprav l jat i o

problemat ik i hig iensko tehnv-n" zaščite. De lovn i ko l ek t i v i naj t u ­di zadolže posebno organe, k i bo­do nenehno skrbe l i za prav i lno izvajanje predpisov s področja varnosti p r i de lu ; prav tako pa morajo gospodarske organizacije v pr ihodnje bolj s prizadetostjo raz­mišljati o izboljšanju de lovnih po­

gojev. Danes je l judsk i odbor rudi do­

končno rešil vprašanie so f inansi -ranja tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Ta probtem je b i l namreč načet že na seji 7. jun i j a letos. Ob tej p r i b k i -na ^o /^-'bor-

Ob tej priložnosti M je n a Po­l janah zbralo nekaj tisoč Jesen i ­čanov in okoličanov, pa tudi precej gostov, med n j i m i tovariši V i n k o Hafner, J a n k o Hudolf. Ivan Ber ton .c l j -J ( ! i :n in M a r t i n K o i i r . Polj;.ne so \. < pri ak.ile s lavnostno < •'tražene. Ob poboč­j i h f«o plaoolule državne in par­t i jske z .n 'avc , ve l iko tr ibuno sta k ras ' l i s l - k i ko\ inr.rja-delavca in part izana, v iaoko na hr ibu pod Dbrenco pa je b i lo izpisano ime, ki ir insp i r i ra lo V M na t boj ne­kdaj in dar.rs: T I TO . T u d i pr i re ­d i tven i orOalOT je b i l že pr iprav­l jen. S i . .ak. i , Polj :uie so bile še lepte k< t fticer, čeprav n i dvo­ma, du sodijo mt-J najlepše na ­ravne kotičke gorenjske zemlje.

Ob dohodih k spomeniku no sv postrojili s t e r i ln i prapori JeJenl-* k i h • m l i ka ln ih podružnic. P r i ­šli HO tudi taborn ik i , k i BO tu žc n e k i j <uii n.i okra jnem zletu. — •*oveanoKt je začol predsednik

•tnico tov. France Tre-ven. Nato je spregovoril jeseni­ški prvoborec, prvi nociasističru l u p a n n i Jetvimicah, tov. Veneelj Perko. Govo r i l je o z^rodovini de l a vnega g ihsnja na Jesenacali in MM Gort-njskem sploh. Orisal je pomun Po l jan v Uan gibanju m omenil najrevolucionarneJAe do­godke, k i so w* tu zvrstili. Nato je odkr i l s p o n r r v k o obeležje.

Po odkr i t ju je god i « na pihala z J a v o r n i k a za igra la nekaj par ­tizan k h, pevski zbor z Javerni­ka pa je zapel prav tako dve part i zanski posmi . Nastop i l i so tudi recitator j i z Javor n l k * in iz kulturna skup ine IX . korpusa, ki M> |Ki/n<"je ob tabornem ognju i z -veih še par t i zansk i mi t ing . Na mit ingu je skup ina IX . korpusa nastopi la v ist i sestavi kot je na­stopala v času N O B .

V pr i je tnem, part izanskem raz-p o N i M - n j u se je zaključil večer prod prazn ikom. N

C U u Uv t ' K /Jvb Buriš / I I K I I .

»mm* •tvu general major ja Rut

U w bile na v«vcaj«njJ

runa med og ledom v*eh par t i zansk ih

n i k i zadolžili svet za družbeni plan i n finance, da zadevo ponov­no obravnava i n o tem obvesti l judsk i odbor na eni i zmed p r i ­hodnj ih sej. Smotrnost i n up ra ­vičenost so f inanciranja te tovarna s s t ran i jeseniške občine ;o p r i ­sto jni svet prouCil i n spreje l pklep, k i ga je prenagel ljudske­mu odboru, da j esen i ' kn občina spričo pomanjkanja denarnih sred­stev, predvsem pa Š3 spričo n u j ­nosti Ugradnje turističnih objek­tov v gomjesavsk i do l in i no more sodelovati p r i gradnji tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Navedeni p n i l o a sveta so odbor­n i k i soglasno potrdilk

M e d preosta l imi točkami dnev­nega reda jo l judsk i celbor na da ­našnji seji po t rd i l tudi več zem­ljiških ter organizacijskih zadev s področja de la zavodov ter orga-n o v ' krzrjevne samouprave.

Novo

obeležje V bregu pod Oblakovo hišo so

v nedeljo, 2. ju l i j a , or lkr i l i spo­ni ui.dio obeležje padlemu par t i -;•••ru Po lde iu K c r i i l u z M l nega pr i B l edu . Po lde je padel na t i -

tn mestu kot žrtev izdaje, z a ­det od kroge l nem^c ih policistov. Star j e b i l 21 let. Družina Herb le je med vo jno ve l iko pretrpela. Oče je u m r l v taborišču, brat p a je padc i kot part i zan na Koroukem. - N a spominsk i sv ivanost i pred obeležjem padlega borca se je v nedeljo zbralo precej l jud i . — V kra tkem nagovoru se je poko jn i ­k i ! spomni l njegov soborec A n t o n K u n e - ' , p evd pa so zapel i nekaj pesmi.

NOTRANJA TS ZUNANJA POLITIKA <*REDA, DffE 5. JtTLIJA 19tt

NOTRANJA TS ZUNANJA POLITIKA

A R E T A C I J E N A J E S E N I C A H f staeijo i n izraz i lo de lavsko so l i -V d rug i po lov ic i ju l i j a 1941 je darnost v skupnem boju za soci -

nacionalne pravice. med jeseniškimi delavci začelo vse živahnejše revo luc ionarno delo. Z las t i po 22. j u l i j u , k o je šlo v part izane k a k i h 50 delavcev. Okrožni komitet K P S za Jesenice je ime l pogoste sestanke. V tem komi t e ju so b i l i : V i k t o r Kejžar (sekretar), K a r e l Preželj, M a r j a n KavaJar . Franc Mencinger i n R u ­d i Papež.

Zarad i take revolucionarne ak ­t ivnost i so Nemc i začeli 5. j u l i j a z obsežnimi aretac i jami . V treh dnev ih so are t i ra l i ter odpel ja l i v internaci je i n zapore 695 oseb. M e d t emi je b i lo precej mlad ine i n seveda članov K P i n S K O J . H k r a t i so are t i ra l i tud i mnoge i n ­telektualce, člane Soko la i n d r u ­g ih organizac i j , k i so j i h Nemc i smatra l i za sovražne nacističnim idejam.

PROSLAVA V RADOVLJICI V začetku ju l i j a 1942. le ta so

družbene i n politične organizaci je v takra tnem radovljiškem okra ju organ iz i ra le v e l i ko tekmovanje v počastitev Dneva vstaje — 23. j u ­l i j a , d a v n e pr i red i tve so začele 19. ju l i j a . Organizaci je ZB so or-" f r i z i r a l e part izanske pohode i z K r a n j s k e Go r e i n i z drug ih k r a ­jev Gorenjske. Bivši borc i BO ob­i s k a l i mnoge part i zanske družine i n polagal i vence n a grobove pad l ih n a območju Pok l juke , J e ­lov ice l n drug ih krajev. V tem pohodu so sodeloval i celo pa r t i ­zani iz to lminskega okraja.

P R I H O D ORGANIZATORJA

Dne 5. j u l i j a 1941 j e prišel Iz L jub l j ane n a Goren jsko član C K K P S i n član Glavnega štaba par ­t i zansk ih odredov S loveni je Stane Žagar. K o t organizator vstaje na Goren jskem je i m e l že p r v i dan pomembno posvetovanje n a M o ­hor ju p r i K r a n j u . N a tem posve­tovanju so b i l i člani vojno-revo-luc icmarnih komite jev i z Jesenic i n K r a n j a i n s icer Po lde Straži-šar, Ivan Bertoncei j . A n t o n Nar t -n i k in Jože Janežlč iz Tržiča,

Z L E T V C E L J U

Komunistična part i ja je S svo­j i m i l ega ln im delom v razn ih dru tv ih i n organizaci jah uspela 1935. leta rnočno razgibat i r e vo lu ­cionarno rn/polo*enje. To je p r i ­šlo do izraza z last i ob ve l i kem Kletu Svobod Sloveni je , k i je b i l organiz i ran na Inic iat ivo K P v Ce l ju 7. ju l i j a 1935. Več kot 8000 delavcev je prišlo na to mani f c -

alne in Takra tn i ban dr. Natlačen je po nalogu notranjega min is t ra dr. Korošca razpust i l vse Svobode. Toda vo l delavskega gibanja se je nezadržno širil i n v letu 1&."J5 in 1936 je b i lo ve l iko stavk, v kater ih je ak t i vno sodelovalo nad 25.000 delavcev vseh strok.

ZAČETEK V SRBIJI V N R Srb i j i proslavl ja jo dne

7. ju l i j a Dan vstaje srbskega n a ­roda. T a dan 1941. leta so namreč začeli tam p r v i oboroženi spopa­d i part izanov z okupator jem.

I Ljudje in dogodki

i

Pred dnevi so v Ix*ndotju sipo- predsednika Kasetna. — Iraški posvetovanje ročili, da bo odslej neodvisen predsednik K a s e m je namreč šejkat Kuva j t po posvetovanju i z j av i l , da je Kuva j t del i r a i k e -t tamkajšnjim šejkom postal ga osemtja i n s« prt tem s k l i -neodvisna državica. — Majhno eeval na zgodovino od otoman-

ker je šejk za - državici pod pr i t i skom splošne- g to arabsko ga naoionaiističneffa gibanja v j§ prosi l za vstop

organizaci jo. A f r i k i i n A z i j i , medtem ko s i Kaže. da so v K u v a j t u pre- je pred tem zagotovi la i z k o r i -

hudo dramat i z i ra l i Kasemovo .ščanje podzemnih bogastev, k i == • ozemlje, k i mer i 15.548 kv. kilo- skega e&rstva dalje. V not i , ki izjavo. Ne mis l imo se spuSčatt ostane se vnapre j domena nje- js • metrov i n šteje po zadnjem jo je razde l i la vsem dip lomat- v ozadje iraških zahtev, kajt i n enravice do črpanja nafte. To §§ I štetju le 205.000 prebivalcev, je skim predstavnikom, je Irašk* zgodovinski dokazi niso kdo ve se ji je posrečilo tem bolj . ker g mano kot bogato nahajališče vlada opozorila tudi na znano kako prepričljivi, dejstvo Je, Je šejk Abdullah al Sahim al

naftnih ležlSč na Sred. vzhodu, britansko imperialistično igro v da <r» se v Kuvajtu precej ogreli Subah absoluten vladar v de-S sporazumom se je ta majhna arabskem svetu, pri čemer K u - za neodvisnost. Na o/emlju K u - žrli in dejanski lastnik vsega državica »reSila« britanskega va.H ni bil izjema,

jš protektorata iz leta 1914, čeprav Kuvajtski šejk je vajin namreč načrpajo po po- ozemlja,

razglasil duikih i« leta 1S38 okrog 70,2 Sam spor je dvignil največ bo še vnaprej uživala britansko pripravno stanje in sporočil, da milijona ton nafte in se ta ko- prahu v samem arabskem sve-po d poro v »primeru potrebe«. s« bo uprl »vsakršnemu napa- ličina Iz leta v leto veča. P r a - ta. Kaže, da Igrajo v tej drami

Ko se J« zvedelo za odločitev do«. Iraške zahteve je ocenil vieo do izkoriščanja teira ogrom- posebno vlogo notranja trenja v Londonu, je na ta sporazum kot »protipravno vmešavanje v nega bogastva ima družba »Ku- v Arabski ligi. Vendar sam po­gledi! nepričakovan odgovor iz tuje zadeve« in pozval arabski

j§ Bagdada. Iraška vlada je poki i - svet. da gfa podpre v boju za j§ cala vse diplomate, ki so zbrani očuvanje neodvisnosti. Posebna I v njenem glavnem mestu in skupina Arabskke lige je pri-

vralt Oil Compajiv«, kjer pre- loža j ni tako napet, saj vlada vladuje britanski kapital. na meji med Irakom in Knvaj-

Upravičene so domneve, da tom v glavnem mir. Zato ni *e je britanska vlada odločila, treba pričakovati novih zapte- 1

jim razdelila vsebino izjave spevala na »kraj dogodkov« na da da samostojnost tej majhnf tov in spopadov hujše vrste.

!!i!!HI!llirailill!IIMIII!ll?W

1, seja Mestnega odbora Bled

Dela že v zaietku dovoli

m n t y o s L n s i

P R O D A M

V sredo, 28. jun i ja , j e b i la na B l edu p r v a seja novega mestnega sveta. Izvol jen je b i l na osnovi statuta občine Radovl j ica , potem k o je prenehala obstajati občina Bled. Sestavl ja ga 16 članov, i n sicer odborn ik i O b L O Radovljica, i zvo l jen i n a ble jskem območju, ter de leg irani člani gospodarskih organizaci j , gostinstva, tur i zma, komuna ln ih služb i n kmet i j ske zadruge. Mes tn i odbor E l ed i n K r a j e v n i odbor Boh in j ska B is t r i ca imata spričo posebnega položaja i n turistične narave s statutom občine Radov l j i ca določene dokaj večje pristojnosti kot j ih Imajo ostali k ra j evn i odbori v občini.

Prodam kravo s prvim teletom Mače 2, Preddvor 2£35

Prodam levi vzidljJv Štedilnik na 2 plošči. C<ma 10.000 din. Na­šim' v oglasnem odde lku 2636

Ugodno prodam dobro ohranje­no otroSko postelji«©. Ogled vsak

born lk i so obravnava l i z last i v p r a - * ^ ptpa&i*, _ Zdenko Mote l ,

— N a 1. sej i Mestnega odbora na B l e d u so i zvo l i l i za predsednika Bogdana Sanca. Ze prva eeja je ime la izrazit d e l o m i značaj. O d -

šanja trgovine in se odločili za# par t i zanska 12, K r a n j

39. junija sem od Trstenika do Golnika izgubil nahrbtnik. "Po­štenega najditelja prosim, naj ga vrne v oglasni oddelek 26*94

Podpisani Janez Carman, Pod-Ijubelj 25, preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Alojziji Svab iz Podljubelja 2695

Gostovanje folklorne skupine France Marolt na Bledu

Narodni plesi ¥ odlični izvedbi

združitev obeh trgovskih podjetij» prodam 3 ha zemlje m hišo « teksti lne stroke T E K S T I L in j gospodarskim poslopjem. Naslov M O D A . Na vrs t i p a so b i le tudi f v ogUsnem odde lku 2608 komunalne za:leve. Med drug im 1 N S U P r i m o nemško s so n a tej sej i dc/.očili območja obf prevoženimi 13.000 k m . tudi na obali jezera, koder bo še nadalje f ček. Jedo Eržen, Cešnjica 75. 7e-dovol jeno kopanje. P r i tem so sef lesniki 2609 zed in i l i seveda poleg obeh kopa - f lisč tud i za M a l o i n V e l i k o Z a k o \ v 11 D T IS i n M l i n o . Povsod drugod pa ko-J j \ U J/ 1 M panje ne bo dovoljeno. J Kupim enosobno stanovanje. —

Ponudbe oddati v oglasni odde­lek pod »Plačam dobro i n takoj«

2649 Kupim prašiča 40 do 50 kg tež­

kega. Trs ten ik 22 2688 Kupim ssoi xa nočno posodo. —

Ponudbe oddati v ogl. oddelek M M

O S T A L O

Andre j Pav l i c , m l i n a r iz M o -šenj, se zahvaljujem Sk ladu za

2607 j vzajemno pomoč zasebnih obrt­nikov v K r a n j u ra predčasno in­validsko upokojitev ter to soc ia l ­no zavarovanje obr tn ikom pr i no­reča m 2696

Na f i lozofski fakulteti je diplo­m i r a l iz geografije S lavko Brino­vec iz Kranja. Čestitajo domači

2697

OBJAVO

stav i la s pkis i i n pesmimi pre­tekl i četrtek v K a z i n i .

A k a d e m s k a s k u p i n a France Maro l t nastopa pod s t rokovn im

ustanov oz i roma Verstva tn vzgoje otrok nasploh.

Šolski odbor na Bledu razpi­suje službeno mesto administra-

Akademska fo lk lorna skup ina veds" vom narodopisnega inst i tuta T torja za fh^ančno poslovanje šol. France M A R O L T iz L jub l jane je pri S lovensk i akademi j i z n a n o s t i " - ^ oe iovno mesto se predv ideva že znatna b le jskemu občinstvu z j in umetnost i . J e evropsko znan ^ po\rv\ 7-urna zaposl itev. Proso j « gostovanj v m i n u l i h l e t ih . V l e - j f o lk lo rn i ansambel i n j « r a z e n f naslovi te n a šolski odbor Osnov tošnji sezoni po le tn ih pr i red i tev i L A D A iz Zagreba. K O L A iz Beo- f j ^ , a^a^ B l ed 2630 pa se je na B l edu prv ikra t p red- ! g rad i in TA N E C A iz Skop ja naša

nn.todličnejša skup ina te vrste. Doslej s i je pr idob i la v e l i ko p r i ­znanja na turne jah po razn ih ev­ropskih državah — Avs t r i j i , N e m ­čiji, F ranc i j i i n na Danskem i n r.a te l ev i z i j sk ih oddajah v Par i zu ,

r O L C N A E K S K U R Z I J A

K a m n i k - Razen številnih iz le ­tov v tej sezoni bo tovarna T i t an pr i red i la še poučno ekskurz i j o v Mar ibo ru za svoje mlad ince in mlad inke . Ogledal i s i bodo to­varno » T A M « in po možnosti še tovarno »Metalna«. Po ogledu teh dv« h tovarn bodo odftli na Po ­horje, kjer bodo prenočili i n pre­živeli nato še en dan.

Ekskur z i j o oz i roma izlet name­rava jo pr i red i t i 19. avgusta.

V A R S T V O O T R O K S E V E D N O G L A V N A N A L O G A

K r a n j - M i n u l i mesec je b i la v K r a n j u seja komis i je za družbeno akt ivnost žena, na kater i so go­vor i l i o de lu in nalogah komis i jo i n o g lavn ih točkah programa za leto 1961. Sk l en i l i so. da bodo predlagal] v«em občinskim k o m i ­s i j am, da bi razprav l ja l i predvaem o onih problemih, k i so j i h naka ­za l i razširjeni p l enumi S Z D L . Obč;r>eke komis i j e naj bi na tej osnovi sestavi le načrte, k i b i j i h

Hrano m stanovanje nudim to­varniški de lavk i aJi upoko jenk i za pomoč v gospodarstvu. M a r i j a Rotar, Cankarjeva 26, Tržič (Slao pri Tržiču) 2632

Kemična čistilnica in barvarna Dttnaju in Hamburgu . M i m o bo- 4 stanovanjske skupnosti Sk. Loka, gate zakladnice s lovensk ih narod­n ih plesov goji tudi srbske, m a ­kedonske, hrvatske in druge.

Četrtkov nastop te pr i znane skup ine so številni gostje v K a ­z in i , meti n j i m i so b i l i skoraj i z ­ključno tu j i , spre je l i z navduše-

Z B O R I Z A V A R O V A N C E V K r a n j — Kra j e vn i odbori S Z D L

organiz ira jo od 12. tega meseci dal je skupa j z Zavodom za soc i ­a lno zavarovanje zbore zavaro­vancev, kjer zastopnik i fOCialne* gn zavarovanja tolmačijo zdravst­vene i n socia lne predpise.

Do sedaj j e b i l že pr i sedmih K O zbor zavarovancev in so sko­raj vs i dobro uspal i . Ponekod se j don:>kimi i n končali mecr pritožujejo zaradi slabe udeležbe, v nekater ih drug ih od­borih pa je zanimanje za te zbore izredno ve l iko .

Spodnji trg 12. sprejema v bar­vanje vseh vrst volnenih, bom­bažnih In svilenih predmetov. -Usluge izvršimo hitro in poceni

2051 Dva kvalificirana delavca za

pomoč pri zidarskih delih »prej-

GOSPODARSKO POSLOPJE V OGNJU

V ponedeljek, 3. julija, je na Kupi pr i K r a n j u , oko l i 21.30 ure, p r i ­čelo goreti gospodarsko poslopji Jerne ja Koz j eka . Gas i l c i kran jske pok l icne čete so takoj p r ih i t e l i na pomoč, p r i zadušitvi ognja pa so v v e l i k i mer i pomagal i tudi požrtvovalni gasi lci s P r imsko -

izvodle do počitnic. Mnen je k o - j vega, k i so preprečili, da n iso p l a -mis i je je, da bi b i lo treba a n a - meni zajel i se sosednje stainovanl-Kz i r a t i z last i probleme otroških » ske hiše. Vzrok požara *e ni znan.

njem. Pred polno dvorano g leda l - f memo takoj. Stanovanjska rtcup-r r v RO začeli i zvaja lc i najpreje z f n o s t 9kofJa Loka, Spodnji trg 12 be lokran jsk imi in gorenjskimi f M"» plesi , .nadaljevali pa so s h r v a t - f »PLANIKA« , indestrija obutve, s i v i m i plesi iz Posav ine ter make- f K uran j — Išče xa svoje potnike

a srbskimi, f opremljene sobe. - Stanovarino T a k o so pr ikaza l i tu j im obisk o - f plača po dogovoru. Ponudbe po-valcern nekaj najbolj značitnihf Mjite Organizacijsko kadrovske-jugos lovanskih plesov iz raznih f mu sektorju Planik« Kranj. — V krajev hrt različnih riarockoosti. f poštev pridejo le sobe v ožjem Potek sporeda je b i l brezhiben Inf področju mesta Kranja 2690 na s t rokovn i višini, z raven tega J AvtomoblMsti. motoristi! Pre-pa vedno v Izvirni narodni nošif v U > k < l k ^ t^M* vseh vrst. avto-določene nacionalnost i . Ze lo moodov m motorjev vam hitro in gledalce navdušili hrvatski plesi Boborlč, Orogorčičeva

Iz Posavine, dalje makedonsko f j K r a n j 2s91 .Mrt*3ko ko lo : men<la najbol j pav . , Jih je razvnelo srbsko buntovačkol> Sprejmem fanta, ki bi v popol-kolo. V drugem delu sporeda je(J" w * , J ^ P<>TO** g k m ^ pela nanKlne pevka M i l k a E U - f 0 ' 1 ; . Hrana m stanovanje zago-1̂ ^̂ j) tovl jena. Naslov v oglaimem od-

Rev i j a rssrodnih plesov Je b i l a ( , d e J k u ? < 5 M

zares lepo doživetje za vse o b i - f fJt^ei sem gumijaste nizke čev-skovalee, za tuj« goste pa nekaj*1 Ue na cesti v Virmasah. - Franc novega in edinstvenega. Jb S i t * . Virmase 69 «»93

Prvikrat avtobus na Kuplieniku M a l a v a s i c a nad Bohinjsko Belo — Kupljenik —-

je doživela v nede l j o , 2. julija, praznik, kakrSncga že do l g o ne. P r v i k r a t v zgodovini tega kraja so po no\ i razširjeni i n p r e u r e j e n i cesti pribrncli avtomobili, ka­m i o n i in ce lo a v t o b u s . V s a vas Je bila ta dan na nogah i n v l a d a l o j c splošno veselje.

N e d e l j s k a s l o v e snos t ob otvoritvi nove, razSirjcne i n p r e u r e j e n e cesto, k i vodi z Bohinjske Bole na Kup­ljenik, se jc začela p r o d Mladinskim domom na Bo-hinjski B o l i . T a m k a j so jc ob tem svečanem dogodku /bra l o več s to l j u d i . Odbornik Občinskega ljudskega odbora Radovljica Jože Bohinc j c ipregovorfl o po­menu novo ceste /a nase l j e Kupljenik in za turi/em v t e m k r a j u , n a t o pa jo prerezal vrvico in cesto izročil p r o m e t u p r e d s e d n i k Mostnega odbora S Z D L Bled tov. Arh. K o l o n a motornih vozil je po slovesnosti odšla proti K u p l j e n i k u , koder so goste domačini prijazno sprejeli in ji postregli z domačimi jedrni in pijačami.

Akcija v zveri r razširitvijo kupljeniike ceste >e velik uspeh S7.DL in lep primer sodelovanja organi­zacij s podjetji. Različne delovne skupine so od marca daljo, ko so se dela pričela, opravile okrog 1400 prosto­voljnih delovnih ur, podjetja pa so za cesto prispevala 177 tisoč dinarjev. Prostovoljno so delali največ Kup-ljenčani, vojaki JLA, Člani osnovne organizacije S7.DI, Mlino, taborniki l Bleda, uslužbenci Park hotela Bled in drugi, Organizacijsko pa je vodil dela Mestni odbor S Z D L Bled in Komunala.

Nova preurejena cesta bo imela v prihodnosti lah­ko tudi pomen zn razvoj turizma v tem dolu, saj ravno s Kupljenika vodijo poti k jami pod Babjim zobom, na sam vrh Zoba in na vrh planote, od koder so naj­lepša razgledi-.ća po (kuenjski. Mod vojno je vas Kup­ljenik veliko prispevala za narodnoosvobodilni boj. — Ravno tod je vodila tudi partizanska kurirska pot. Skoraj vsaka hiSa na Kupljeniku Ima svojo zgodo­vino, ki je povezana z našim bojom v času NOB.

R A Z P I S Za vpis slušateljev v Tehniško

šolo strojne stroke, Ljubljana, od­delek za odrasle v Škof ji Loki v Selškem letu 1981/62 v I. semester Je do 15. julija 1981.

Pogo j i : 1. starost 18 let; 2. k v a ­l i f i c i r an i delavec.

Vsak kandidat mora p r i vp i su predložiti naslednje dokumente :

1. prošnja za sprejem, ko leko-vana s 50 d inar jev ;

2. pr i java (obrazen i zpo ln i p r i vpisu), ko lekovana s 50 d inar jev ;

3. življenjepis; 4. potrd i lo o zapos l i tv i : 5. izpisek iz matične knj ige. P r i j « ve spre jemamo v p i sa rn i

De lavske univerze Dom ZET, K i ­dričeva 9. Skof ja L o k a . telefon 570 — Mask dan dopoldne i n ob sredah od 16. do 18. ure.

Uprava DU

SVET ZA ŠOLSTVO OMiO K R A N J

Po sklepu i sprejetem na redni seji Občinskega ljudskega odbora Kranj, dne 22. in 29. junija M61

r a z p i s u j e

Svet za šolstvo ObLO Kranj naslednja službena mesta:

1. D i rek tor ja »Tekstilnega šol­skega centra« v K r a n j u

2. D i rek tor ja »Kovinarsko-elek-trotehničnega šolskega centra v K r a n j u

3. Direktorja »Mlekarskega šol­skega centra« v Kranju

Za vsa navedena službena me­sta se zahteva v i soka a l i višja strokovna izobrazba.

Rok za pr i jave za navedena službena mesta je določen do končne zasedbe razp isanih most.

V Kranju, 30. junija 1961

Svet za šolstva ObLO Kranj

H i n o Jesenice » P L A V Ž * : 6. i n 7. j u ­

l i j a f rancoski barvn i f i lm U L I C A D E P R E R I

Mo j s t rana — Dovje: 6. j u l i j a ameriški barv. f i lm P R I J A T E L J J O E

K r o p a : 6. ju l i j a amer iSki ba rvn i f i lm N A L O G A M A J O R J A L E K S A ob 20. u r i

Radov l j i ca : 5. ju l i j a ameriški f i lm C R N A O R H I D E J A ob 18. i n 20. u r i , 6. j u l i j a ist i f i lm ob 20. u r i , 7. ju l i j a jt j^oslovanskl f i lm S I G ­N A L I N A D M E S T O M ob 18. u r i

Bled: 4. do 6. ju l i j a ameriški f i lm L J U B E Z E N P O P O L D N E

D u p l i c a : 5. ju l i j a i ta l i j ansk i barvn i f i lm R I M S K E P O V E S T I ob 18. u r l 6. ju l i j a ist i f i lm ob 20. u r i

Časopisno podjetje » G O R E N J S K I T I S K « v K r a n j u

sprejme več učencev za grafično stroko Pogoj za sprejem je uspešno dokončana osemletka. Sprejeti kandidati bodo obiskovali Industrijsko

šolo grafične stroke v Ljubljani. Interesenti naj se /glasijo v tajništvu podjetja.

Z A H V A L A Vsem, ki ste spremili našega dragega moža,

očeta, tasta, starega očeta

JOŽETA P O R F N T A , upokojenega ž.elczničarskega tehnika,

na njegovi zadnji poti, m u d a r o v a l i venec i n cve l j c , se najlepše zahvaliti jemo. P o s ebno / d n a lo t u d i d u h o v n i k u in v s e m t i s i i m , k i ste kakor« k o l i p o m a g a l i tor sočustvovali Z žalujočimi ob pokojnikovi s m r t i .

Znlujoei: žena Marija, hčerka Ika In Marica z možem in hčerkico

Kranj , dne 1. julija 1961

GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA K R A N J r a z p i s u j e

v okviru XI. Gorenjskega sejma v Kranju

P o g o j i : 1. Natečaja se lahko udeleži vsak nmnterdd ali poklicni fotograf. t. Gorenjski turistični zve.-.i jc potrebno predložiti najkasneje

do ?0. julija 1961 po dva posnetka istega motiva (število motivov je pa poljubno, kakor tudi izbira motiva) v velikosti 18X25 cm v beiočrni ali bsrvni tehniki (v barvni tehn'ki se lahko precllcr/e tudi diapozitivi velikosti vsaj 6X6 rrn).

.V roMictko Je predložiti v ovojnici, ki jI mora avtor pri In? H manJ«o zapečateno s sfrirano ovojnico, v kateri morn biti avtorjev naslov.

4. Posnetki bodo po potrebi tudi odkupljeni po zakonitih pred­pisih ln uporabljeni v Uirivtično propagandne nnnu-ne.

N a g r a d e : POtebai /irija Gorenjske turistične /veze Kranj bo predlov.kc

pregledala ln nagradila tako-le: 1. nagrada 20.000 din 3. n a g r a d a ."i 000 d i n 2. nagrada 10.000 iHn 4. nugrada 5.000 dia

Nagrade bodo podcijene n a j k a s n e j e d o 5. a v g u s t a 19G1.

(Gorenjska turistična zveva, Kranj, Cesta Stanetu /agarja 27, pritličja« P*ksU»i predal 119

SREDA. DNE 5. JULIJA 1961

M L A D A R A S T STRAN 3

KRVAVA DRAGA

M a j h n a dek l ica jc šla v Drago obiskat svojega očeta. Nesla m u je tudi paket. Stražar ga n i hotel sprejet i . B i l je zelo nejevoljen. Mogoče zato, ker so pred nekaj u rami s t re l ja l i talce v Drag i . De­k l i c a se je žalostna napot i la v Drago. Po snegu so ležala mrtva t rup la . Zagledala je staro ženico, k i je v snegu objemala nogo svo­jega s ina . Spoznala jo je po no­gavic i i n čevlju. Dek l i c i se je zelo sm i l i l a .

Cez nekaj časa so prišli tr i je fa­šisti v Drago. V ide l i so ženico, k a ­k o joka. Zato jo je eden udar i l s puškinim kopi tom po glavi . Toda nič n i pomagalo. Se bolj se je s t i sn i la k s inov i nogi i n še bolj j e joka la .

Dek l i ca je zelo želela, da b i ime la to l iko moči, da b i se fa­šistom maščevala.

Magda Hafnar

KRANJ, 5. julija - Menda jc med vsemi slovenskimi okraji prav v s;t"cm najbolje poskrbljeno za letovanje otrok. Razen društev prijateljev mladine še vrsta drugih organizacij poskrbi za to, da v počitnicah kar največ gorenjskih otrok vsaj del po­čitnic preživi na taborjenjih ali letovanjih v počitniških domo­vih. Letos bo tako letovalo ob morju ali na planinah več kot 7000 otrok, veliko pa je tudi število tistih, ki se bodo udeleže­vali dnevnih letovanj.

O k n i j na zveza pri jatel jev m l a ­dine je za zdravstveno ogrožene otroke p r ip rav i l a tabore na Ste-njaku, v Savudr i j i in na P l a n i n i nad Jesenicami , izredno močna mreža ostal ih organizatorjev l e ­tovanj pa bo zajela zdrave otroke in mladince.

V Fazani bo med počitnicami ka r pet gorenjskih taborov: tabor­niškega odreda Stražnih ognjev iz Kranja. Okrajne gasilske zveze, Zveze tabornikov Slovenije — s ta­rešinskega sveta iz Radovljice, Osnovne šole iz Železnikov i n Okrajne zveze tabornikov Kranj.

ČUDEN ODNOS DO BOLNEGA OTROKA M o j i hčerki je močno otek la ro­

k a pod komolcem in modra proga je rast la navzgor, ka r je očiten znak zastrupitve. Pohi te la sem, da bi čimprej prišla z njo do zdravn ika , ke r je v tak ih p r ime ­r i h lahko vsaka minuta dragoce­na.

Zatek la sem se v Zdravs tven i dom, v čakalnico dr. H . i n pros i ­l a službojočo sestro, če b i K r n e l a takoj k zdravn iku . Ta pa me je zelo nepr i jazno zavrn i la , češ d « me bo že pokl ica la . Čakali sva dobre t r i četrt ure. K o je sestra pok l i ca la neko dru^o pacientko, sem se j i pridružila, ke r me je zelo skrbelo za hčerko, neusmi l j e ­na sestra pa me je spet napodi la nazaj v čakalnico. N i sem upala več čakati, zato sem odšla v ča­ka ln i co p r i dr. N . N isem pa si upa la več pros i t i za pomoč, zato som počakala, da me pokličejo. K o je sestra zagledala otroka, se je zadrla. po kaj sem prišla sem­kaj , ko bi morala i t i na otroško ambulanto. Po jasn i la som j i , da v si i ; nisem mis l i l a na drugo, kot d a čimprej pr idem do zdravn ika . Ona pa m i je skrajno nepri jazno odv rn i l a : - M e n i n i treba ničesar razlagat i , n isem zato tukaj . . . I « K l j u b temu sem stopi la k zdrav-n i k u dr. II.. k i je z vso pr i jaz­nostjo in br< z eč.ianj hi tro odlo­čil pomoč z injekci jo, tabletami prot i o tek l inam. Nepr i jazna se­stra je da la in jekc i ja ob zadirčnih po dolgem pad la na obraz, sestra p a me jo začela zmerjat i , zakaj je n isem obdržala. To b i pač ona mora la vedeti , kaj se bo zgodilo, ne pa jaz. No, vseeno jo je poma­gala pobirat i , da pa sem dobi la vodo, mi je mora la pomagati ne­k a druga pacientka, ker se Sestra za to še zmeni la n i . Menda ima sama t r i otroke! A. R. Kranj

POTREBUJEMO AVTOBUSNO POSTAJO Do nedavnega Je pred gOftlfceffl

»Ml ino« na B ledu U0t4Vl}al VMk nvtobus, k i vozi na relaci j i L j u b ­l jana—Bohinj . Sedaj pa so avto-

V Verud i c i p r i P u l i je že postav­l jen tabor OO Z B N O V K r a n j , 1. ju l i j a se mu bosta pridružila še tabora D P M K r a n j i n Občinske zveze pri jatel jev mladine K r a n j , 17. j u l i j a pa še tabor T V D Par ­t izan K r a n j . V Pacugu bodo leto­va l i b le jsk i taborn ik i v mesecu avgustu, že ob koncu prejšnjega meseca pa je v istem kra ju posta­v i l a svoj tabor okra jna gasilska zveza. Člani T V D Par t i zan Straži-

i šče bodo letoval i v Sp l i tu , člani T V D Par t i zan Jesenice pa n a oto­k u K r k u . Društvo pri jatel jev m l a ­d ine je v zadnjem tednu jun i j a p r ip rav i l o letovanje na Ma l em Lošinju, člani T V D Par t i zan iz Gor i j p r i B l edu bodo v drug i po­lov ic i tega meseca odpotoval i v Lipance, ka r d va meseca p a bo stal v K o p r u tabor okrajne zveze za telesno vzgojo. Društva p r i j a ­teljev mlad ine i z Bohin ja , Žirov­nice, B l eda bodo pr ip rav i l a leto­vanja v Portorožu i n S t run janu : v Portorožu bodo rudi boh in jsk i taborn ik i . Skup ina otrok z G o -rrmjatlrt bo odšla v Grabeladorf n a

A Koroško, d ruga skupina pa v ta -|bor »Sutjeska« v Jajce.

Večina bo torej letovala ob morju, le nekaj taborov bo tudi na Gorenjskem. Društvo predava­teljev i n obveznikov P V K r a n j

C A T E

busi začeli švigati mimo, ne da bi b i l kdo pojasni l , zakaj tako.

Postaja M l i n o res še n i regi s t r i rana in tud i n i m a predpisane­ga izogibališča, prometna prav i l a pa v t ak ih p r i m e r i h sploh ne do­voljujejo ustavl janje avtobusov.

Toda z gostiščem M l i n o se je turistični promet v tej oko l i c i močno povečal, zato je b i lo tud i vedno dovolj potn ikov za pot pro­ti L jub l j an i ali Boh in ju . Vsi smo se n a avtobuse že tako navad i l i , da j i h sedaj zelo pogrešamo, ker J V ska lnat i z i j avk i Komarče pre -mor.tmo hodit i 2 km do najbližje J b i va čatež, gorski škrat, k i je pol av<obu*ne postaje. J človek, pol kozel . V t emnih nočeh

Z malenkostn imi stroški i n m a - i pr iha ja grdi kosmatinec na K o r a ­lo dobre vol je bi se da lo ured i t i i no, tamkaj pa vd i ra v ovčje s ta -pr imerno izogibal išče, ker je t e - J j e i n past ir jem krade ovce ter s i ren pr ipraven v ta namen. N i p a i z n j i m i kro t i nepotešljivi glad. lepo od avtobusnih podjeti j , d a j B i l a je temna noč, ko se je spet enostavno prenehajo upoštevati to J tat insko k l a t i l od ovenjaka do postajo, kako r da se nas to sploh i m'čn jak a, pa se mu je izozad p r i ne tiče. i bližal m lad pastir , k i ga je pre-

S tem si samo kvar i j o u g l e d , i b u d i l o blejanje preplašenih ovac ka r pa pO mojem mnenju n i n a j - i Mladec je p l an i l Čatežu za vrat bolje za uslužnostno prevozno\ga podr l na zemljo, mu pok l ekn i l podjetje. Pros imo torej avtobusna J na kosmate prs i ter m u zagrozi l , podjetja, da popravi jo napako i n j d a ga bo u b i l . ponovno uredi jo postajo na M l i - \ »Nikar m e n e ubij!« je zame nem. oz iroma izogibal i;" če i n d a j k e t a l premagani čatež. . .Obl jubim to postajo tudi registrirajo. * ti p r i svoji kozj i brad i , da ne bom

A lo j z Vevfc, B l ed J n i k o l i več nadlegoval tvoj ih ovac. \Cc mi pustiš življenje, t i bom p r i -

Ko smo pO telefonu poklicali f vedel gorsko v i lo . pa bos imel -}o. prevozniško podjetie Avtopromet J no. kakršno l e n ikda r i n n i k o l i n i K r a n j , nas je zanimalo predvsem f im» l noben pastir.« to, kdo je dolžan urejevati posta-f Skratova obl juba je past ir ja Je In na čigavo zahtevo. Tole sof premoti la , da ga je i zpust i l . »A, nam povedali: \če m i ob zor i ne boš pr ipel ja l v i -

Avtobusi pod nobenim pogojem f le.« mu je zagrozi l . *te bom d n i ­ne smejo ustavlja« na mestih, ki fgič. k o te bom u lov i l , zares Ubil!« niso za to določena, kot jc bi lo?*Ob zori me pričakaj pod K o m a r -tudi s postajališčem na M l i n u . Cejčo. pa t i bom pr ipe l ja l v i lo . lepšo bi tamkajšnji prebivalci želeli av-ffco jutranje sonce, nežno kot j u -tobusno postajo pred gostiščemJtrania rosa!« je zdaic i čatež za-Mlino. bi morali sami zaprositi na (meket«] ter odskak l ja l v črno notranji upravi z * registracijo po-f noč. Ko t kozel je pdfkakeval s shajališča, prav tako pa bi morali?pe*!ne na pečino, dokler nI p r i -poskrbcli tudi za ureditev izogl-Jšel m m<*sto, k jer se Sav ica i z l i va bališč, ker le-ta niso stvar avto-Jv Boh in jsko jezero, basnih podjetij. Urejujejo j i h o b - J Sonce še ni vzšlo. a iz Savice čir.ski ljudski odbori, največkrat^.so so že pričelo dv igat i srebrne preko krajevnih odborov. Ko bo-\tančiro. Zn pečino skr i t , je fiatcf tis to uredili, seveda ne bo nn-fčakal i n čakal, dok ler se meglice ben« ovire več za ustavljanja av-\niso zgostilo in se spremeni le v t oh u sov in vam bodo avtobusna "pre lepo gorsko v i lo z z la t imi Ins-podjetja rada ustregla. m i . Ob sončnem vzhodu pa je v i -

ima že od začetka jun i ja tabor na L i p n i c i p r i Skof j i L o k i , P lan insko društvo B l ed bo organiz i ra lo ve l ik tabor na Je lov ic i v drugi po lov ic i RMgeea avgusta. Odred Stražnih ognjev i m a svoj tabor ob Z b i l j -skem jezeru, Okra jna zveza t a ­bornikov K r a n j bo tudi letos p r i ­prav i la tabor v Gozd Mar tu l j ku , Občinska zveza pri jatel jev mladi­ne Radov l j i ca pa v oko l i c i Radov­l j ice.

Zelo pohva lna je Inic iat iva je­seniških organizaci j , k i so zdru­žile vso opremo, s katero razpo­lagajo posamezne organizacije i n pr iprav i l o skupni tabor v Novem gradu. Člani vsake organizaci je bodo tabor i l i po svojem programu, vendar bo letovanje v skupnem taboru omogočilo ve l iko rac iona l ­nejšo uporabo razpoložljivih sred­stev. Jeseniško Društvo pr i jate­ljev mlad ine i n stanovanjske skupnost i bodo v času počitnic vsak dan pr i re ja l i enodnevna l e ­tovanja v okoliških k ra j i h .

Društvo pri jate l jev mladine K ran j — Pr imekovo, k i je b i lo ustanovl jeno šele v mesecu febru­arju tega leta. je tudi izredno de­lavno. Razen tega, da je biTa pred k r a t k i m otvoritev igrišča, k i so ga p i on i r j i u red i l i pod vodstvom i n na pobudo članov tega društva, so sedaj nared i l i tudi program za dnevna letovanja otrok ob Sor i .

Prav b i bi lo. da b i o tak ih leto­vanj ih razmišljali v vseh kra j ih , posebno pa še v indust r i j sk ih . T u ­d i otroci, k i bodo tabor i l i ob mor­j u a l i k je n a Gorenjskem, bodo

I še več kot mesec dn i doma i n bo 1 treba m i s l i t i tudi nanje.

l a stopila n a jezerski breg i n za ­plesala mlademu soncu v pozdrav.

Takrat je z lobni čatež p l an i l i z ­za, pečine, objel v i l o okrog pasu ter jo zanesel pod Komarčo.

Tamkaj ga je že pričakoval pa ­stir. A l i ko ga je čatež ugledal, je z v i l o v rokah i n urno ko ko­zel splezal n a pečino nad ska lna ­to vot l ino, pograbi l skal ino ter jo zadegal v pastir ja.

»Hudobni škrat, kaj si stor i l? N je za jokala v i l a . »Zakaj si u b i l pastirja?«

In je j oka la i n jokala , dokler se je n i usmi l i l o dobrotno sonco, k i je upr l o vanjo tople žarke, da se je spet spremeni la v meglico, k i jo je veter odpihal nad jezero.

Vot l ine pod Komarčo pa so bo­hin jsk i past ir j i še dandanašnji izogibajo, ker vedo, da se v njej sk r i va čatež. hudobni gorski škrat, k i je ko kozel rogat i n vsem po­znan kot ovčji tat.

Lojze Zupane

DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMEiMTI 35

»Tifi, ali vidiš, kako se te boji?«

AUSCHV7ITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika

M o l č i m . . .

»Morda pa j u n i več tu , m o r d a s ta odšli v k a k o drugo taborišče.« Zamišljeno sedi d r . Mengele za m i zo . * B r a d a se m u skoro d o t i k a p rs . V s t r ahu s t o j im p r e d * n j i m . R a d b i govor i l , r a d b i prcTsil, t oda s t rah me s t i ska za gr lo . K a j , če poreče: »Dobro, pošljem j u sem — n a sec i rno mizo,« a l i p a »izročim v a m n j u n pepel.«

N e n a d o m a dvigne glavo i n me presun l j i vo pogleda, po t em pa reče: »Dam v a m prehodno dovol jenje. Po­iščite svojce, toda . . . ! D v i g n i l je kazalec desne roke . Iz oči m u žari n e p r i k r i t a grožnja.

K o je d r . Mengele odšel, m i r o k a krčevito st isne p rehodno dovo l j en je :

»številka A-8450 je upravičena g ibat i se po vsem ozem l ju taborišča A u s c h w i t z brez vsakršnega sprem­stva. To dovol jenje j c ve l javno do p r ek l i c a . P o d p i s : D r . Mengele , Hauptsturmfuhrer.«

O d razbur j en ja i n vesel ja sem ves iz sebe. K o l i k o r vem, se v zgodov in i taborišča A u s c h w i t z še n i p r i pe t i l o , da b i z apo rn ik dob i l dovol jenje za i skan je svoje rod ­b ine i n da b i brez sp remstva sme l v žensko taborišče.

Saj ne vem, kje naj začnem i s k a t i ! ženske so v ta­boriščnih o d d e l k i h C i n B k a k o r t u d i v o d d e l k i h F K . K o l i k o r m i je znano, je večina žensk iz Ogrske v p rede lu C. T a m j i h živi k a k i h 50.000, t j a p o j d e m na jpre j .

D rugo j u t r o vs tanem u t r u j e n i n neprespan. V s o noč n i s em za t i sn i l očesa. Mučijo me strašni dvomi . Za

J Auschvv i t z -B i rkenau so tr i je mesec i s t rahotno dolga doba, večnost. Znano m i je, kaj vse se je v tej dob i t u zgodi lo .

O d j a v i m se v esesovski p i s a r n i . Po t em se pos l o v im o d os ta l ih . a

V s i m i žele srečo! (> Vroče avgustovo ju t r o l ebd i n a d taboriščem, ko se 5

n a p o t i m na težko, 500 m dolgo pot. V zračni črti je ta­borišče mnogo bliže, t oda os ta t i m o r a m vedno znotra j ve l ike verige straž.

Radoveden i n razbur j en s t op im na nev t ra lna t l a

S m e d dvema v r s t a m a z v i soko električno napetost jo na-po j en ih žičnih ograj .

Več esesovcev srečam na po t i , ne da b i me k d o i i u s t av i l a l i se sp l oh z m e n i l zame. Končno p r i d e m do # f taborišča C, k i ga zap ira jo mogočna železna vra ta . T u d i t * žica ob v r a t i h je smr tno nevarna . \

K a k o r povsod, je tud i t u stražnica p r e d v ra t i . Ne- i kaj esesovcev sedi na soncu i n me opazuje. T o d a ne v t i - ) ka jo se v posle tovariša, k i sedi ob okencu v stražnici.

K n j e m u s t op im i n m u povem svojo v te tov i rano šte­v i l ko . K o me vprašujoče pogleda, m u izročim dr . Men-gelejevo dovol jenje. K o ga prebere, ukaže tovarišem, naj odp ro v ra ta . Vpraša m e še, k a k o dolgo nameravam osta t i v taborišču, čas je t r eba namreč vp i sa t i v knj igo . P o v em m u , da os tanem do 12. ure . Do lga doba je to, toda dodatno dovol jenje v o b l i k i zavojčka cigaret j c povsod v Auschvv i tzu dobrodošlo. D a m j i h esesovcu, k i j i h r a d vzame i n pot je odpr ta .

N a g lavni po t i m e d ze l en imi b a r a k a m i v l ada živahen vrvež. VeČ žensk vleče ve l ik ko te l vodene juhe . T u dele h rano že ob 10. u r i dopolne . K o m a n d a za poprav l j an je cest nos i na h r b t u kamenje . Ob ces tnem j a r k u leže ženske na soncu, d d n j ihove obleke so ostale cunje , k i koma j še zakr i va jo goloto, glave so j i m ostrižene do kože — pog led nanje je žalosten do b r i d k o s t i . Mnoge m e d n j i m i so oblečene v izrezane razcapane večerne toalete brez rokavov , poslednje , k a r j i m je osta lo o d vsega, k a r so vzele s seboj . D r u g a d r u g i iščejo uši, telesa so j i m p o k r i t a z g n o j n i m i u l j es i .

T u je ka ran tensko taborišče« Ženske t u ne delajo. Določene so, da j i h odvedejo na delo v d ruga taborišča. Ženske ob ces tnem j a r k u seveda n i so m e d n j i m i , preveč so žc oslabl jene, da b i b i le sposobne za delo. Srečne one, k i odhaja jo o d tu na delo d r u g a m ! Upanje imajo , da bodo preživele. Usoda t i s t ih , k i ostanejo tu , p a je za­pečatena.

DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI

Charles McCormac 39

IIMISIICMII Naslednje dni sva se z Donom naučila Iz džun­

gelskega življenja več. kot sem kdajkoli mislil, da Je mogoče. Naučila sva si brez Šuma utirati pot skozi najgosicjšo podrast, kako je treba posnemati glasove različnih ptic, kar so Mansfeldtovi ljudje uporabljali kol znake. In še sto stvari o bivanju • džungli, kar bi nama, če bi to vedela že poprej, prihranilo mnogo trpljenja. Ptičji glasovi so biH pravzaprav natanko izdelan kodeks signalov, s ka­terimi so lahko izvidniki, »kriti v drevju, pošiljali svoja sporočila poveljstvu, kjer Jc vsakdo po teh glasovih vedel, kaj se dogaja.

Don je neki večer rekel, da bi se še Tarzan lahko u<wl pri nas.

»Mae,« je nadaljeval, »na Sumatri pa smo res imeli srečo.«

»Kako meniš?« »Mislim na hrup, ki smo ga delali po džungli -

morali smo biti glasni kot cela čreda slonov, ki lomasti skozi grmovje.«

-Zdaj bo malo bolje,« som soglašal. »Toda že­lel bi, da bi nama Mansfc lrtt dovolil uporabiti prak tlčno najino novo znanje.«

Naslednje jutro so nas /budili /clo zgodaj, ko so koprene megle še ležale nad spečo džunglo. V hipu smo podrli šotore in MansfeJdt je bt! videti tokrat zelo zaskrbi jen. !Y l tli.i smo korakali v gos­jem redu in nosili s seboj opremo. Potovali smo hitro, včasih podnevi, vč usih penoči po komaj sho­jenih džungelskih imteh. Hodili smo proti vzhodu. Ce*.lo »no v enem samem pohodu prehodili 30 milj. Slepo *mo sledili l\i.m>fHiltu, ničesar nismo vedeli in nič nismo vpraševali.

Popoldne petega dne smo se začasno utaborili, • šotorov nismo postavili. Pototn ko smo pripravili kr*u*>, stuo v lupu zaspali. K « &c jc sonce spustilo

nizko za košate krošnje, nas je Mansfeldt zapustil. S seboj je vzel 25 mož. Ostali — vStevšI Dona in mene — pa smo šli v drugo smer pod poveljstvom Mansfeldtovega pomočnika. Ha/veselil sem se, da gremo končno v akcijo. Toda ta akcija me je razo­čarala, kajti vse je kazalo, da bo naša skupina za vabo. To noč smo se utaborili ob majhnem jezeru jajčaste oblike. Prvič po več tednih smo zanetili ognje ter zanje nabrali dračje in od sonca posu­šeno travo, dokler niso plameni svetlo zaplapolali in odsevali v Jezeru. Eden od Evroazijeev Je bob-nal na emajlirane krožnike in sploh Je bilo mnogo hrupa in smeha.

Nenadoma pa so na poti, ki je vodila proti na­šemu taborišču, počili streli. Japonska patrulja, ki je po pričakovanju prodirala proti nam. je prišla v zasedo in padla do zadnjega moža. Uro pozneje se Je vrnil Mansfeldt. Bil je zadovoljen. Njegova edina izguba sta bila dva ranjena Javanea. Enega so nezavestnega nosili v grobo spleteni mreži, med­tem ko se je dragi a krogio v stegnu vlekel na berglah za tovariši.

Postavili so straže ln ob soju ognja sedli k ve-firr.iL PregledovaM smo plen. l>obili smo nekaj uni­form, mnogo pušk in nekaj avtomatskega, orožja. Cez čas Je Mansfeldt poklical Dona ln mene ter dal vsakemu revolver. Škatlo streliva, hlače in bla­go kaki barve, za katerega Jc svetoval, naj si ga zaveževa kot ovijače okrog nog. Donov revolver jc bil holandski, jaz pa sem dobil koit.

»Ne skrbita,« je reket Mansfeldt, ko sva si ogle­dovala orožje m Štela naboje, »zaplenil sem Jih še mnogo več«

»Toda to so holandske in ameriške pištole!« »Točno. Pobili smo japonsko patruljo ln ji za­

plenili orožje, l ista tam pa Je že prej bila naša.« Pokazal je na strojnico, ki jo je nekaj korakov stran eden njegovih mož razstavljal ln čistil.

»Najprej so Jo Japonci zaplenili nam, zdaj pa smo jo spet dobili nazaj.«

»In zdaj. ko ste nama dali orožje, upam, da n a m a boste tudi nuditi možnost, da ga uporabiva.«

» -Mogoče«

Nekaj dni pozneje je bila moja želja uslišana — čeprav to ni bila bilka, kot sem si jo želel — če jo sploh lahko imenujemo bitka. Trej je to bil vse­splošna pokol.

Nekega večera — nastal Je kratek tropski mrak — sva se znašla z Donom ležeč na trebuhu na po­bočju g o s t o poraslega griča in gledala v majhen tamponu, kjer se je po Mansrddtovcm pričevanju ustavila japonska patrulja, ki je štela 12 mož. Pre­cej časa jc vladala popolna tišina, potem pa se jc vsula p o kočah toča krogel iz dveh smeri. Izstrelki so rešetaH borne koče ln se mešali z zbeganimi kl i ­ci tn krtki. Zatem Je nastala mrtvaška tišina. Nekaj minut kasneje smo slišali korake po travi. Mans­feldt je s svojimi ljudmi prihajal na vrh griča. V grobo spletenih mrežah so nosili več zabojev stre­liva. Z velikim zadovoljstvom je pripovedoval, da so pobili Japonsko patruljo, ld se je ustavila v vasi. Toda mrtvaško tihi kampong je pričal, da so bili skupaj z Japonci pobiti v morilskem križnem ognju tudi njegovi prebivalci — možje, žene *n otroci.

»Prav se godi tem bastardom.« je godrnjal Mans­feldt. »Nudili so zavetje japonski patrulji, nam pa niso hoteli dajati hrane. Sploh niso hoteli so­delovali z nami.«

»Zakaj pa naj bi vam pomagali?« Bil sem besen in žalosten hkrati. »Edtno kar so želeli, je bilo, da bi živeli v miru. To Je bil načrtni umor.«

»Vojna Je.« »Kaj pa vedo otroci o vojni?« se je vmešal Don.

»Ubili ste Jih brez potrebe. Hladnokrvno,« Mansfeldt Je vzdihnil. »Ne mešaj ta se v stvari,

ki vaju nič ne brigajo. Na Javi Je več vojn - ne samo ena.«

P o z n e j e sem spoznal, da so bili taki incidenti porodni krči gibanja za indonezijsko neodvisnost.

»Morebiti nas bosta »časoma le še imela rada,« je rekel Mansfeldt, toda čim dalje sva b i la z Donom pri teh gverilcih, toliko manj nama je bflo všeč njihovo ravnanje. Začelo naju je skrbeti', kdaj bo napočH dan, k o bo Mansfeldt izpolnil svojo obljubo m n a m a omogočil s « s z na j i n im i l judmi . K o p » « »

mineva l i tedni, ne da b i omen i l na j in odhod, sva z Donom postajala obupana ln počasi sva se vda ja la v usodo. Pač pa sva večkrat le tuhtala , kako b i zapustila gverilce i n se sama prebi ja la skozi džun­glo. Toda zaradi različnih vzrokov n isva n i kda r naprav i l a tega zadnjega koraka . Naposled pa se naju je lot i la duševna otopelost in zdelo se nama je. da n imava v življenju nobenega smotra več in sva zadovol jna s te'm, da živiva iz dneva v dan. M o r d a je to b i l a posledica naj ine bede, ki naju je ponižala v živali, srečni tako dolgo, dokler lahko spita i n jesta. Nemara pa je b i la to neke vrste te­lesna in duševna izčrpanost kot posledica tistih dolgih tednov ,ko sva se hranila le z jagodami in drugimi džungelskimi sadeža. Ali pa to, da sva tako pogosto in tako od blizu videla smrt in je zdaj to novo življenje, popolnoma odvisno od Mansfeldta, prišlo kot pozaba za težave, s katerimi sva se sre-čavala. Kak psiholog bi brez dvoma razvozlal to uganko in nama dal pameten nasvet, kaj naj sto­riva, toda ostaja dejstvo, da sva se za nekaj tednov vdano spoprijaznlla s tem čudnim življenjem.

Končno jc prišel dolgo pričakovani dan. Minili so kaki trije tedni po napadu na kampong, ko naju je Mansfeldt poklical v svoj šotor. Pravkar se Je ukvarjal z ma jhn im prenosljivim radijskim oddaj­n i k o m i n sprejemnikom. Ko sva vstopila, Je odJožal slušalke. .

»Takoj bosta odšla,« je osorno rekel. » C a s bi že Ml,« Je zagodrnjal Don. Mansfeldt ga je postrani pogledal Jn Don Je po­

vesil oči. »Ta mož,« Je MansfeJdt hladno nadaljeval, »va­

ju bo vodM. Storila bosta natanko to, kar vama bo velel. Ce se mu ne bosta pokorila, bosta poginila.«

Premeril sem vodiča. Bil Je zajeten Indonezije«, dobrih šest čevljev visok: očitno tiste vrste človek, s katerim ni bilo dobro češenj zobati.

»Kam naju bo peljal?« sem vprašal. »To boš zvedel še ob pravem času, Anglež. M i ­

slim, da poznata pregovor: ,Ne sprašuj in ne bodo

4 STRAW G L A S SREDA, DNE 5. JULIJA 19€1

Veličastno srečanje on jubileju (Nadaljevanje s 1. strani)

aega boja , železarji i n k o m u n i s t i V i k t o r Arzenšek, F e r d o i n Pavel K o r e n . T n se Je za jeseniške železarje pričenjalo zad­nje poglavje nj ihovega boja p r o d bur ­žoaziji i n n jenemu naj pošastne j šemu iz-r o d k u , fašizmu, boja za zmago socia­listične revoluci je .

T o pomen i , da naše današnje srečanje prav tukaj na Po l janah n i k a k o r n i s lu ­

čajno i n ga n i narekova la zgolj lepota pokra j ine , marveč smo se tu zb ra l i za ­tegadelj, ke r Po l jan nikoh* ne bo moč Izbrisati iz zgodovine jeseniških železar-jev l n vseh de lovn ih l jud i na tem k o n c u Gorenjske ; vključene so v zgodovino njihovega bo ja m zmag , zla.-ti pa v vse tisto ve l iko dogajanje, k i se ga spomi ­n jamo n a današnji dan , ob dvajsetlet­nic i vse l judske vstaje p ro t i fašističnim okupato r j em.

B o j b r o t i v s e m u p o n i ž n e m u i n h l a p č e v s k e m u

Za nas, za S lovence, Je b i la vsc l j i idska vstaja p ro t i fašističnim okupator j em hkra t i vstaja p ro t i v semu ponižnemu hlapčevskemu v nas, pomen i l a je kore­nito izpreminJanje V3ega tistega, k a r so dolgo proglašali za s lovenski n a r o d n i enačaj l n na čemer so tuj i i n domači tlačiteljl g rad i l i svoje gospostvo nad s l ovensk im l j uds tvom. S ponižnostjo ln hlapčevstvom slovenskega l judstva so računali t ud i a f i m l H . Ital i janski i n madžarski fašisti, ko so si po z l o m u stare Jugoslavi je v ap r i l u 1941 razde l i l i n a š « zemljo i n njen na rod zapisa l i smr t i , sk len i l i l ikv idac i jo Slovencev kot nacionalne ind iv idua lnos t i . T o d a dela l i •o račune brez krčmar ja . Na rod , k i so ga stoletja učili, naj bo uboglj iv in naj spoštuje postave, k i so m u j i h pisal i njegovi tlačiteljl, se je v svesti smrtne nevarnost i , v kater i se je znašel, zrav­nal v vsej svoj i rast i i n se postavi l o k u ­pator jem po r obu . Z oboroženo vstajo, k i se je tud i na S lovenskem pričela v JuBju 1941, so vs i jugos lovanski na rod i s top i l i v razdobje , v kate rem en sam mesec , en s am teden dogajanja pomen i za razvoj l judstva in njegove zavesti več ko dolga leta b i desetletja tako ime­novanega m l rnodobskega življenja. Na ­počilo je razdobje, v kate rem dejanja mora jo vsak trenutek potr jevati t isto, ka r govori jo besede, razdobje, v kate­r e m razhajanje besed z dejanji p omen i hk ra t i i n neogibno tud i razhajanje

l j udsk ih , množic z n j i hov imi dotedanj i ­m i v o d n i k i , k i se izkažejo za lažnive p re roke .

Z nag l im z l o m o m stare, buržoazne J u ­goslavije je dejansko ln pa v očeh vsega l judstva doživel z l om tud i ves družbeno-pclit lčni s i s tem, na katerem Je b i la zgrajena. Buržoazi ja vseh narod­nost i Jugoslavi je , vštevši ka jpak tudi s lovensko buržoazi jo, se je pokaza la povsem nezmožno, da b i še naprej usmer ja la usodo svojega naroda , da b i m u p isa la postave i n kro j i l a življenje. Nemški l n i ta l i j ansk i fašizem nista mogla imet i bol jšega zaveznika kakor Je b i la dolgoletna notranja ln zunanja po l i t ika Jugoslovanske buržoazi je, po­l i t ika izkoriščanja ln zat i ranja , iz igra­vanja enega jugoslovanskega naroda prot i d rugemu , po l i t ika vezanja na vsa­kokra tna središča svetovne reakci ja . In ko je fašistični okupator p rep lav i l J u ­goslavijo, je b i lo to zavezništvo r.ajnc-posredneje izpričano p red vsem l jud ­s t vom: dotedanj i u r a d n i v o d n i k i jugo­s lovanskega življenja in z n j im i u r adn i v o d n i k i S lovencev iz u r adno p r i znan ih buržoaznih s t rank so se že p r v i mesec tuje okupaci je spe t ali s fašističnimi osvajalci a l i pa so jo o d k u r i l i v ino­zemstvo, kjer so v ok r i l j u londonske emigrantske vlade ln pod pokrov i te l j - j s tvom mednarodne reakci je še naprej j kova l i zarote p ro t i svobodi svoj ih na­rodov .

D e l a v s k i r a z r e d - g l a v n i m n o ž i č n i n o s i l e c s o d o b n e g a obieiloveSkegs

n a p r e d k a Po ap r i l skem z l o m u 1941 je ostala

mo ra lno i n politično neomadeževana, organizac i j sko neokrn jena , enotna b i akc i j sko sposobna ena edina s i la , k i se Je zategadelj l ahko postavi la na čelo vsc l judsk i vstaji p ro t i fašističnim o k u -potor jem, dala zanjo pobudo , Jo orga­n iz i ra la in vse do kra ja vod i la . T a si la Jc b i la Komunist ična part i ja Jugosla ­vije. Po vsej svoji politični koncepc i j i , po svoji revolucionarni bo rben i t rad i ­c i j i in po svoji organizac i j sk i s t ruk tu r i jc b i i a to ed ina resnično l judska , hk ra t i vsc jugos lovanska in p r i s tno nac iona lna s t ranka vsakega jugoslovanskega naroda posebej , po l i l ! :na s i la , k i se je kot ce­lota vključila v na rodnoosvobod i ln i boj l n je kot celota vključevala vase osvo­bodi lne težnje vsakega jugoslovanskega naroda zase l n vseh jugos lovanskih na­rodov skupa j .

Komunist ična part i ja Jugoslavi je je

Izšla Iz pro letar iata . Iz delavskega raz­reda, k i Je b i l vse do dandanes ostal glavni množični nosi lec sodobnega obče-človeškega nap redka , neposredno lz de­lavskega razreda je Izšel največji del njenega vodstva s tovarišem T i t o m na čelu. K o t avantgardna politična si la delavskega razreda je Komunist ična par­tija Jugoslavi je že leta l n leta napre j napovedovala in dopovedova la , da re­akc ionarna po l i t ika buržoaznih vodnikov stare Jugoslavi je pelje deželo v pogubo, najdosledneje se je bor i l a p ro t i tej po­gubni po l i t i k i , za strnitev vseh demo­kratičnih, antifaštstičnih s l i , p redvsem pa za strnitev vseli si l delavskega raz­reda l n osta l ih p last i delovnega l judstva v bo ju za novo, demokratično, federa­tivno Ji* *v»lavljo. Nasp ro t i r eakc ionarn i burzoaz . * " po l i t ik i je postavl jala svojo, progres ivno, socialistično po l i t iko in se bor i la za njeno ostvaritev.

Enotni d e l a v s k i r a z r e d - t e m e ! O s v o b o d i l n e f r o n t e

U s o d n i dogodk i , k i so se pr i nas p r i ­čeli odvi jat i »pomlad i leta 1941, so do kitala po t rd i l i pravi lnost napovedi , k i •o j i h dajal i komun i s t i . l j u d j e so na podlagi lastnih izkušeni, k i j i m Jih le v ob i l i c i nud i l o dogajanje tistega č;\sa, spozna l i , da Imajo komun i s t i prav. Zato Komunistični part i j i Jugoslavi je n i b i lo lež\o zbrat i ok rog sebe najširših l jud ­sk ih plast i In Jih mob i l i z i r a t i , organiz i ­rat i za bo| prot i fašističnim okupator ­jem. Izhodišče tega vsc l judskega zb i ra ­nja Je b i l a enotnost delavskega razreda , k i Je b i la dosežena neposredno p red fašističnim napadom na Jugoslavi jo in k i Jo Jc ta napad le še do kra ja u t rd i l In dokončno zapečatil. Akc i j ska enot­nost delavskega razreda , k i »e je b i l a močno uvel javi la že v ve l ik ih stavkov­n i h g iban j ih gorenjskega delavstva, v lam 1955—193«, Je p r i nas na S loven­skem postala Jedro In teme' j Osvobo­di lne fronte, k i J« b i la na pobudo ko­munis tov ustanovl jena, b rž ko so tuji

okupator j i zasedl i In razkosa l i našo s lovensko zemljo . Osvobod i lna f ronta s lovenskega naroda jc b i la najmogoč­nejša manifestaci ja moralno-polit lčne enotnosti l judstva, k a r Jih pozna naša zgodovina in zgodovina Jugos lovanskih narodov na sp loh . Po svoji soc ia ln i vse­b in i Je b i l a Osvobod i lna f ronta od vsega začetka borbena zveza delavskega raz­reda s k m e t i , d e l ovn im in n a p r e d n i m lzobraženstvom ln pa z vsemi d r u g i m i patrlotlčnlmt e lementi ne glede n a n j ihov e k o n o m s k i položaj , k i j i m je b i l interes l judstva nad vsako drugo ko ­rist jo.

T o nI samo teoretični zaključek, to je bi la živa stvarnost tistih d n i : p rv i par t i zansk i odred i so se r ek ru t i r a l l Iz de lavsk ih vrst. Delavske četrti b i p red ­mestja L jub l jane , Jeseniška železarna, teksti lne tovarne v K r a n j u i n d rugod so dajale prve part izanske borce na S lo ­venskem. N j ihove puške so zaustavile množ lčn« deportaci je s lovenskega življa

z Goren jskega l n Štajerskega. V vedno večjem številu so se j i m pridruževal i kmečki fantje i n možje, dekleta In že­ne, o b r t n i k i i n d rug i rokode lc i , na ­p redn i delavci umskega deia , študentje, znanstven ik i , u m e t n i k i i n drug i de lovni l judje naše dežele. N a okupator jeva nasi l ja so odgovar ja l i s krepi tv i jo par­t i zansk ih vrs t .

Vsta ja je postala zares vse l judska .

In uresničilo se je, k a r je napovedo­val ve l ik i s lovenski umetn ik in social ist Ivan C a n k a r : s lovenski delavec-proleta-rec Jc sprejel na svoja pleča usodo slo­venskega na roda . . .

Osvobodilni boi ie neogibno mora l

prerasli v giotso&o 3 ' - l i C 8 s k O - s c c l 3 3 l 3 l t i £ . l C

revolucijo S tem, da so usodo s lovanske z e r f j e

i n na roda vzele v svoje roke resnično l judske sile z de l av sk im raz redom na čelu ln sprejele nase vso tsžo boja s fašističnimi okupator j i l n n j i hov imi pajdaši iz vrst domače reakci je , — s tem je b i la nakazana vsa nadai jn ja smer naše zgodovine. T o dejstvo je že leta 1942, s red i najtežjih bojev, pouda r i l tov. T i t o , ko je zap isa l : »Na ša narod ­noosvobod i lna b o r b a ne bi b i l a tako žilava i n tako uspešna, če na rod i J u ­goslavije ne b i v ide l i v nj-^j razen zmage nad fašizmom tud i zmago n a d t i s t im, kar se ie godi lo za m i n u l i h režimov, nad t i s t im i , k i so tlačili i n hočejo še nadalje tlačiti narode Jugos lav i j e «

Z d r u g i m i besedami rečeno: po svo j ih g lavnih g i ba ln ih s'Iah, po svo jem mno ­žičnem nos i l cu , je naš narodnoosvobo ­d i l n i boj neogibno m o r a l prerast i in je tudi de jansko začel takoj preraščati v g loboko l judsko , socialistično revoluci jo , ki je koren i to i zpremeni la vse družbene ednose v naši d o m o v i n i , l i kv id i r a l a ka ­pitalistični red i n ustvar i la vsa potreb ­na e k o n o m s k a i n politična izhodišča za zmagovito graditev nov ih , socialističnih odnosov m e d l j u d m i .

In prs tav i t i je t reba : ta ve l ik i pre­okret v naši s lovenski In nasp loh Jugo­s lovansk i stvarnost i In v mise lnost i na ­ših l jud i je po svoje olajšala buržoazi ja sama, k i se je v s t rahu p r e d prebuje­n i m , boreč im se l j uds tvom, v s t r ah « za svoje eksploatorr.kc privi legi je na živ­ljenje l n smr t povezala s tu j imi o k u ­patorj i kot ed ino organiz i rano s i lo re­akcije na naših t leh . — Naša domača buržoazija i n druge reakc ionarne sile našega družbenega življenja so tedaj svojo usodo povezale z okupator jevo usodo l n jo ob njegovem porazu tud i neogibno deli le z njegovo.

Prav 22. juni ja 1911, na dan , ko so b i l i z n apadom hit ler jevskc Nemči je na Sovjetsko zvezo dan i prevažni medna ­r odn i pogoji za uspešno v3tajo zasuž­n jenih na rodov E v r o p e , jc Osvobod i lna fronta slovenskega na roda objavi la glavna načela s lovenskega osvobodi lnega bo ja :

— osvoboditev In združitev razkosa ­nega s lovenskega naroda ;

— sloga ln enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavi je In vsega Ba lkana ;

— povezanost boja prot i fašističnim osvaja lcem z bo jem prot i Izdajalski re­akc i j i lz vrst domače buržoazi je;

— m i r In enakopravn i odnos i m e d narod i vsega sveta.

Bo j s lovenskega l judstva za ostvar i ­tev teh načel je pomen i l njegovo ve­l i ko , s krv jo zap i sa ro In podp i sano sa-modločbo . V tem boju n poznalo umet ­no postavl jenih meja, k i so l ih določili tuj i osvaja lc i , ko so si del i l i s lovensko zemljo; oprede l i lo se Jc za s lovensko l judsko repub l iko , za novo Jugoslavi jo , za federat ivno skupnost n jenih naro­dov, enakop ravn ih v svoj ih p rav icah l n dolžnostih; oprede l i lo s « je za socia l i ­stično pot svojega nadaljnjega razvoja; oprede l i lo se Je za tisto, ka r danes Imenujemo mi ro l j ubno akt ivno koeks i -stenco, sožitje med narod i vsega sveta, brez vmešavanja enih v notranje za­deve d r u g i h .

Graditev socializma -pot k svobodi Člo­veka In ustvarjalca

Dvajset let Je m in i l o , odka r se Je pričela ve l ika osvobodi lna vojna s lo­venskega ha osta l ih narodov Jugos la ­

vije, z njo pa daljnosežne revo luc ionar ­ne preobrazbe v b i l j u in mišljenju na­šega človeka, č e m e r i m o vrednost be­sed i n p r o k l a m i r a n i h načel ob deja­n j ih , i n samo tako j i h zares l ahko v rednot imo , tedaj m o r a m o reči, da je Komunist ična part i ja Jugoslavi je kot vod i lna s i l a našega osvobodi lnega boja ostvar i la vse glavne točke p rog rama , k i si ga je p r e d vojno ln m e d vojno po­stavljala tako v pogiedu l ikvidaci je ka­p i ta l i zma na jugos lovansk ih t leh, k a k o r v pog ledu boja prot i tu j emu In doma­čemu fašizmu, p ro t i v - v m njegovim k o r e n i n a m v naši domači stvarnost i . N a tako op lc t i i n preoran i zeml j i je po vojni pričela rast i družbena zgradba so­c i a l i zma .

Grad i tev soca l i zma je ut iranje doslej neznanih ln zato dost ikrat s i la vijuga­stih pot i k svobodi človeka in ustvar­ja lca . Delovni l judje Jugoslavi je so se p r i g rarJ ' f i socialističnih odnosov v svoji d o m o v i n i lotevali in se lotevajo najtežjih nalog, spopr i j ema l i so se in se spopr i jemajo z najrazličnejšimi ov i ­r ami i n p reprekant i , pričakovanimi in nepričakovanimi.

V s e m zavedn im b o r c e m za socia l izem v Jugos lav i j i je b i lo od vsega začetka jasno, da ni t i zaostalosti n i t i neenako-mernos t i v rr.zvnju n i t i vse druge ža­lostne dediščine iz preteklost i n i mogo­če premagat i drugače k a k o r s s m o t r n i m razvi janjem p r o d u k t i v n i h s l i dežele, s s m o t r n i m izkoriščanjem n jen ih narav­n i h bogastev in ustvar ja ln ih moči na ­šega človeka, z nenehno krepitv i jo in Izpopolnjevanjem teh moči v p rocesu sorirtlističnc industr ia l izac i je . V to smer so b i i i od vsega začetka usmer jen i go­spoda r sk i načrti naše socialistične gra­ditve. Uresničevanje teh načrtov ustvar­ja mater ia lne temelje nov ih , svobodnej ­ših odnosov m e d l j u d m i v naši domo­v in i . In narobe, ko l i ko r bolj se takšni novi odnos i med l j u d m i p r i nas uveljav­ljajo, to l iko mogočnejša pobuda so za nadaljnje razvijanje p rodukt i vnos t i na­šega de la , za nadal jnje utrjevanje te­meljev, na kater ih se dviga stavba na­še socialistične bodočnosti .

Pionirska vloga našo domovine v razvi-

i m m r@sn§£niii socialističnih

odnosov V razvi janju nov ih , resnično soc ia l i ­

stičnih odnosov m e d l j u d m i je Jugos la ­vi j i p r i pad l a vloga, k i je v marsičem p ion i r ska . V nenehn ih spopad ih z naj­različnejšimi de fo rmac i j ami socialistič­ne m i s l i i n dejanja se poraja jo nova spoznanja , k i j i m V9clej ustreza nova osvobod i lna akc i ja .

G l avn i nosi lec te osvobodi lne akcije jc spet de lavski raz red , k i je v po l ­d rugem povo jnem desetletju mogočno zrasel ne le po številu, marveč po mno ­gih povsem nov ih kva l i tetah , k i ga lo­čijo od tistega, čemur p r av imo mezdno delavstvo. Ze več ko deset let se v na­šem delaven vse bolj združujeta pro iz ­vajalec i n uprav l ja lcc . T o združevanje postaja to l iko tesnejše, to l iko stvarnej ­še, k o l i k o r bolj se de lavsk i razred J u ­goslavije osvobaja mezdn fh razmer i j In mezdne mise lnost i , k o l i k o r svobodneje

Jeseniški p rvo borec, Vence l j Perico, Je o d k r i l s p o m i n s k o obeležje na P o l j a r e *

rapolaga z rezultati svojega de la , skrat ­ka , k o l i k o r bolj se uveljavl ja kot svo­b o d n i ustvarja lec. P r av z najnovejšimi go spoda r sk im i u k r e p i , k i j i h pričenja­m o uvel javl jati , s topamo v novo , s i la p o m e m b n o razdobje tega razvoja .

K a k o r so se v zadn j ih dvajset ih le l fh iz temel ja i zp remen i l i vs i družbeni o d ­nosi v Jugos lav i j i , tako se Je i z teme­lja i zp remen i l a tud i njena vloga v m e d ­n a r o d n e m življenju. K d o je o s tar i J u ­goslavij i moge l reč! kaj drugega, k a k o r da je zaostala b a l kanska država, z re ­a k c i o n a r n i m režimom, k i se vd ln ja zdaj temu zdaj o n o m u tu jemu hnper ia t tzmn, zategadelj država brez ug leda i n teže v m e d n a r o d n e m zboru?

In k a k o je danes?

Junaški be j , k i so ga jugos lovansk i na rod i p o d vods tvom Komunist ične pas­ti je Jugoslavi je In tovariša T i t a boje­vali m e d drugo svetovno vo jno , dos led ­nost, s katero so v povo jnem času b ra ­n i l i svojo svobodo l n neodvisnost p r e d vsakršnimi posegi o d zuna j , u speh i , k i io J ih dosegl i v g rad i tv i socialističnih družbenih odnosov v svoj i domov in i , n j ihova vztra jna b o r b a za m i r m za enakopravnost vseh narodov , ve l ik ih m ma jhn ih , razvit ih in nerazv i t ih , za n j i ­hovo akt ivno koeks l s tcnco v Interesu progres ivnega razvoja vsega človeštva, — z v sem t em so si Jugoslavi ja l n nje­n i na rod i p r i dob i l i spoštovanje i n ugled v k r ogu narodov . Nova , socialistična Jugoslavi ja jc nosi lec m n o g i h p o b u d v

m e d n a r o d n i p o l i t i k i , u sme r j en ih k u t r ­jevanju m i r u m e d n a r o d i , k o d p r a v i ko lonia lnega suženjstva i n v seh d r a g i h ob l i k rasnega, nacionalnega l n r az red ­nega zat iranja ; ona je nos i lec m n o g i h p o b u d , usmer jen ih p r o t i de l i tv i sveta na vo jaške b l oke i n p ro t i oboroževalni t e k m i m e d temi b l o k i , Id neog i bno -vo­d i v novo svetovno katastrofo , p a n d oživ l janju- faš izma m agresi je v kakršni koH o b l i k i i n p o d kakršno k o l i pre ­tvezo.

Socialistična Jugos lav i ja se oveljavfjn v s odobnem svetu kot vsega upošteva­nja v r edn i činitelj m i r u i n n a p r e d k a .

Tovariš ice i n tovariš i ! S l avna j e pot , k i s m o jo p r ehod i l i o d tistega d n e , k o so na MežaklJI i n d rugod p o S loven ­s k e m počile prve part izanske puške* o d ­pirajoč novo poglavje v zgodov in i slo­venskega na roda i n njegove zveze z d r u ­g im i jugos lovansk imi n a r o d i . — V e l tk i a speh l , k i so j i h na tej pot i dosegl i , premagujoč neštete ov i re , zmote ln za­b lode, tuje i n lastne, utr juje jo naše pre­pričanje, da smo p r e d dva jset imi leti Izbral i p ravo pot , pot , k i gre v smer i najprogresivnejš lh teženj sodobnega člo­veštva. N a tej pot i k s o c i a l i z m u b o m o vztrajal i i n zmaga l i !

S lava b o r c e m , k i so pad l i T bo ju za uvobodo s lovenskega in osta l ih narodov Jugos lav i je !

Živela socialistična Jugos lav i ja !

Živel tovariš T I T O l

Beležke s parizanskega pohoda na Poljane

Brig^€t«e s h r i b o v

V aoboto, 1. Julija, Je bila otvoritev novega mosta čez B o h i n j k o v Soteski . Most Je o tvor l l p redsedn ik Občlnskegu IJud-

ateaa-odbora Radu«lJk» Fraac ! « •

Pol jane, 4. ju l i ja — S l i k o v i t a d o l i n a

p o d O h t a n c i j c d a n e s z g o d a j z j u t r a j

o ž i ve la . J u t r o je b i l o r a z p o l o ž e n o i n n e ­

m i r n o . D o l g e k o l o n e m o t o r n i h v o z i l s o

s c p r e m i k a l e po c e s t i n a P o l j a n e . I n

v t e j množ i c i l j u d i , b a r v i n o b r a z o v , so k m a l u p o o s m i u r i /ačeli p r i h a j a t i n a

prireditveni p r o s t o r s t a r i b o r c i i n u d e ­

leženc i p a r t i z a n s k e g a p o h o d a , k i so v

d o l i n o pr iš l i iz v s e h Štirih s t ran i , I

b l i žn j ih h r i b o v i n vas i .

K O K R S K l O D R E D

Odšl i so n a p o t s T r ž i t a . P r v i d a n

p o h o d a s o h o d i l i p o p a r t i z a n s k i h p o t e h

v K a r a v a n k a h . O b i s k a l i s o t u d i n e k a j

s p o m i n s k i h o b e l e ž i j . U s t a v i l i s o se v S l a p a r s k i v a s i v L o m u , k j e r s o zvečer

p r i r e d i l i p a r t i z a n s k i m i l i n i ; v g o z d u . —

L e t a 1943 s o j i h namreč N e m c i n a p a d l i

p r a v n a t e m m e s t u i n p o s l e d i c a tc o g o r č e n e b o r b e je h i b , d a s o N e m c i

zažga l i v a s . N e m c i so j i h t a k r a t n a p a d l i

v h r b e t in p a d e l jc k o m a n d a n t I I . b a -

l j o n a .

Va.sčani so j i h s p r e j e l i z i s k r e n o do ­

b r o d o š l i c o . N a p r i r e d i t v e n e m prostoru sc j c z b r a l o v e l i k o š l e v i l o va.ščanov, k i

s o Z z a n i m a n j e m s l e d i l i k u l t u r n e m u

p r o g r a m u . N a s t o p i l a je t u d i f o l k l o r n a

s k u p i n a ljubljanske t o v a r n e » R o g « . T a

s k u p i n a je d a j a l a p r i r e d i t v e v v s e h v a ­

s e h ves čas p o h o d a .

N a s l e d n j i d a n s o n a p r a v i l i o b i s k p r i

b o l n i k i h n a G o l n i k u , o b i s k a l i K r i ž e . L e ­

se i n S r e d n j o v a s , k j e r s o po lo ž i l i v e n ­

ec n a g r o b o v e p a d l i h p .n t i/ .anov .

B O H I N J S K O - J E S E N I Š K I O D R E D

O d r e d je Šel n a p o l i z B o h . B i * t t i c e ,

k o s o po lož i l i v e n e c n a grobove p a d l i h

v B o h i n j s k i B i s t r i c i . Domač in i so se o d

ude l e žencev p i i s r c t i o p o s l o v i l i , p a t u d i

l j u d j e o s t a l i h v a s i , s V o / i k a t e r e so h o ­

d i l i , s o / n j u n i k , . u n i j a h i n j i m s l i n a

r o k o . P o s e b n o l e p o s o o d ; t d s p i [ - je l i

p r e b i v a l c i R ibčevc i ;a I-a/a i n g o s t j e

z d r a v i l i ' . ' . ' a S l a n e Žaga r , k i so b o r v e

p o g o s l i l i . M e d p o l jo s o po lož i l i v e n e c

n a s p o m i n s k o p loščo , k i je p o \ . ' ena

p a d l i m vaščanoni n a K a m n j a h , P o l j a h

ia d r u g i h v a s e h . S p r i p a d n i k i p i c d v o

j aške so o b n o v i l i b i t k o o b B o h i n j s k e m

je/, e r u .

P o p r i h o d u v Gor jušc s o s k u p a j z

domač in i odš l i n a o d k r i t j e s p o m i n s k e ­

ga obe l e ž j a p a d l e m u k u r i r j u i z Cešnj i -

c c . P e v c i s o zap< 0 d v e p n r l i / a n s k K —

Z v e č e r s o v Gor jušah p r i r e d i l i p a r t i z a n ­

s k i m i t i n g , n a k a t e r e m s o s o d e l o v a l i

p e v c i , g o d b a , r e c i t a t o r j i i n t amburašk i

z b o r .

Š K O F J E L O Š K I O D R E D

K o l o n a t e ga o d r e d a je v s o b o t o z j u ­

t r a j k r e n i l a i z Ško f j e L o k e . S l i s o p o

p r e d v i d e n i p o l i . V v a s i R o v t r so n a p r a ­

v i l i v a j o p a r t i z a n s k e če te v z a s e d i . V a ­

ja j e b i l a v k r a j u , k j e r j c C a n k a r j e v

b a t a l j o n n a p a d e l i / z a s e d e k o l o n o n e m ­

ške v o j s k e . V tej b o r b i je p a t i l o 46

N e m c e v . K a s n e j e s o s c ude leženc i p o ­

h o d a z a u s t a v i l i n a g r e b e n u m e d R o v t a -

m i i n M a r t i n j v r h o m , k j e r j e v b o r b a h

a p r i l a m e s e c a 1945 p a d l o v e i j e š tev i lo

b o r c e v i z Škofjeloškega odreda ln o'ekaj i t a l i j a n s k i h partizanov znane brigade » G a r i b a t d i « . V v a s i P r t o v č so z v eče r o r ­

g a n i z i r a l i p a r t i z a n s k i m i l i n g , n a k a t e ­

r e m so s o d e l o v a l e k u l t u r n e s k u p i m - Iz

•škofje L o k e . N a te j p r i r e d i t v i se je

z b r a l o o k r o g 300 vasč.-.riov i z oko l i šk ih

v a s i . P r e d s p o m e n i k o m p a d l i m b o r c e m

so priredili m a j h n o s p o m i n s k o sveča­

n o s t ; p o t e m p a n a d a l j e v a l i p o t n a R a -

titovec. U s t a v i l i s o s c v M o s t a h , k j e r

|c bilg v a / . i a p a r t i j s k a k o n f e r e n c a . P o ­

p o l d a n so p r e k o B a b joga z o b a k r e n i l i

p o Gamsovi d i č i v Bohinjsko Belo, k j e r s o s i u r e d i l i p a r t i z a n s k o tabor i šče . K u l ­

t u r n a s k u p i n a j e organizirala v Bohinj­ski B e l i z e l o u s p e l partizanski miting,

Udelež i l i s o se gn p o l n o . t c v i l n o vaščani i n p r i p a d n i k i J L A .

P o h o d a so se ude lež i l i t u d i z e l o s t a r i

b o r c i , s a j je i m e l na jstare jš i ude l eženec

63 l e t , na jmla jš i p a 11 l e t .

P R E Š E R N O V A B R I G A D A

PreSernpva b r i g a d a je odš la i z K i a . i j a

V s m e r i p r o t i M o h o r u . N a M o h o r u s o

o b n o v i l i n a p a d iz l e t a 1943. P o u s p e l i

vež 1)1 s o pot nadn ' jčvul i p r o t i Janiniku, k j e r j c b i l /večer p . u t i / a n s k i Miting, Udekiba vaKanov na tej partizanski

p r i r e d i t v i j e b i l a A l e v i l n a . N a j b o l j s l o ­

v e s n o p a st) b r i g a d o s p r e j e l i n a G o r j a h .

P r i čaka la j i h j c g o d b a n a p i h a l a , k i je

p o s k r b e l a , d a j c b i l o r a zpo l o ž en j e v v a ­

s i t a k o j n a v i šku . Z v e č e r s o n a parti­zanskem mitingu o b u j a l i s p o m i n e n a

p a r t i z a n s k a l e t a . M e d n j i m i je b i l n a j -

/ivahircjši 69-letnl k u r i r , k i jc p r e h o d i l

p o t k o t v m l a d i h l e t i h . Z m e r a j j c n o s i l

n a g l a v i k l o b u k s p e t e l i n j i m p e r e s o m ,

k i m u jc v času v o j n e s luži l , d a s o g a

l j u d j e p r e p o z n a l i .

B A T A I J O N V D V T a b a t a l j o n s o na j l epše s p r e j e l i n a

Gorjah. VaŠCani s o j i m l e p o p r i s k r b e l i

p r e b r a n o i n p renoč i šče t u d i v K r o p i i n

Dražgošah . S t a r i b o r c i s o n a p o r e p o h o ­

d a v z o r n o p r e s t a l i . O d 350 u d e l e / . e r . v v

s o i m e l i d v a p r i m e r a ožul j e n j a . N u j -

ležj i del p o t i p a je b i l z a n j i h o d L i p -

n i c e d o J a m n i k a . P a r t i z a n s k i m i r i n , - na

organizirali v Dražgošah i n n a G o r j a It. Obiskali s o tudi d n i / i ne o a d l i h p a r t i -

/a i m- i n sc z n j i m i p o g o v a r j a l i . ' V r n e «

p a s o po lož i l i na s p o m e n i k V B l e j . t e

Dobravi, na Jgmniku i n dragih p a r t i z a n ­

s k i h krajih,

S O D O B N O C E S T I Š Č E

N A J E S E N I C A M

Jesenice, 3. jul i jo — D a n e s p o p o l d a n

o b 15. u r i je p r e d s e d n i k Ohč insk. ta

l j u d s k e g a o d b o r a J e s e n i c e t o v . P i a n e

Traven p r e d š tev i ln imi Jeseničani , p r e d ­

s t a v n i k i g o s p o d a r s k i h , d ružben ih i n p o ­

l i t i čn ih o r g a n i z a c i j i z roč i l t vo jemu n a ­

m e n u n o v o m o d e r n o c e s t o p r v e g a r e d a

o d C a n k a r j e v e g a t r e a d o p o s l o p j a O b -

f i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a n a J e s e n i -

i a * C e s t a je • i r o k a I 2 m / d v e m a p loč ­

n i k o m a i n / c l e m m p a s o m i n s p a d a v

v i tO naj lepših g r a d b e n i h o b j e k t o v n a

J e s e n i c a h . Z a h i t e r p romet je t o so­d o b n o cest išče na jveč jega p o m e n a , s a j

b o i . i k o p r o m e t s k o z i m e s t o v g lavnem preusmer jen p r e k o te c e s t e .

Z o b n o v l j e n o c e s t o jc odprav l jeno o/.ko g r l o , l i j e o v i r a l o c e s t n i p romet . Z u d o g r a d i t e v t e g a cest išča je b i k i tre­b i Iskopati o l ; r o g 1000 kub ičn ih m e t r o v

• a ' i t e i M m . i i e i i . i l . i Cest išče s t a n e o k r o g

150 m i l i j o n o v d i n a r j e v . m.