Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 27. maja 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
V sosedski pomoči skritodelo na črno?V vrtincu nezadovoljstva z vladnimiodločitvami se je na referendumuznašel tudi zakon o preprečevanju za-poslovanja in dela na črno. Največprahu je dvignilo določilo o sosedskipomoči.
2, 3
AKTUALNO
Danes bo večji del dnevasončno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo. V sobotopopoldne bo dež ponehal. V nedeljo bo pretežno jasno.
VREME
jutri: oblačno s padavinami ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Zapleti ob gradnji igriščaGradnja športnega igrišča na Sovod-nju je prinesla nemalo težav. Vrt indvorišče najbližnje hiše sta spolzelaza petnajst centimetrov. "Strahu, dabi hiša zgrmela v prepad, nimam, akljub temu z ženo težko spiva," pravisosed Janez Šega.
6
GORENJSKA
Lani je bilo težko, a letos bo še težje"Vse sanacije v gospodarstvu nisokončane, nekaj jih še poteka v grad-beništvu, na področju logistike, trgo-vine in telekomunikacij," pravi Go-razd Trček, predsednik uprave Go-renjske banke, in poudarja, da bo le-tos za banke še težje kot lani.
15
Noge v blatu, glava v zlatuLetošnjo Valvasorjevo nagrado zaživljenjsko delo je prejel arheolog inmuzealec dr. Timotej Knific, edennajvečjih poznavalcev zgodnjegasrednjega veka, preseljevanja ljudstevin prvih slovanskih poselitev na ob-močju današnje Slovenije.
16, 17
GG+
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
10/15 °C
97
70
35
26
66
02
5
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški občin-ski svetniki so se na svojizadnji seji seznanili s težkopričakovanim letnim poro-čilom družbe Velika plani-na za leto 2010, ki ObčinoKamnik kot stoodstotnolastnico postavlja pred dej-stvo, da je stanje zelo slaboin da bo v bodoče za plani-no treba imeti točno dolo-čeno strategijo.
Te namreč, čeprav je ob-čina v zadnjih devetih letihv družbo vložila v povpre-čju po 230 tisoč evrov na
leto (lani so družbo dokapi-talizirali s 560 tisoč evri), ševedno ni oziroma je strate-gij toliko, kolikor je svetni-kov. Direktorji so se v zad-njih letih menjavali kot potekočem traku, izgube so sevečale iz leta v leto, žičniškenaprave so zaradi starostizahtevale drago vzdrževa-nje in Velike planine se jeprijel sloves vreče brez dna.Iz poročila za lansko leto jerazbrati, da so z gondolo naplanino prepeljali dobrih 37tisoč potnikov in ustvariliza skoraj 180 tisočakov iz-gube. Stanje v družbi se je
sicer izboljšalo po prihodunovega direktorja DušanaBombača julija lani, ki jeuredil kadrovsko področje,zagotovil sprotno plačeva-nje obveznosti v zvezi z od-kupom gostišča Zeleni rob,zagotovil tekoče vzdrževa-nje in delovanje naprav instroške zmanjšal za 3,9 od-stotka. Prav tako je Bombačedini direktor do sedaj, ki jev poročilu nakazal smerni-ce razvoja Velike planine,čeprav bi to morali sprejetiobčinski svetniki.
Velika planina se poslavlja od smučiščObčina Kamnik za Veliko planino še vedno nima strategije, a poročilo direktorja družbe za lansko leto je jasno: smučišče v Tihi dolini je treba zapreti in se usmeriti predvsem v letni turizem.
Na Veliki planini se bodo zaradi previsokih stroškov odslej usmerili predvsem v letni turizem, ohranjanje neokrnjene narave in planšarskega izročila, smučišče v Tihi dolini pabodo zaprli.
Leto LXIV, št. 42, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Marjana Ahačič
Mošnje - Krajani Mošenj po-zivajo državo, naj ukrepa inreši propadajoči Grad Pod-vin. Kot je povedal predsed-nik krajevne skupnosti Moš-nje Franc Peternel, hotelstagnira že 15 let, zadnja letapa je povsem zapuščen. Odlanskega novembra je zaprtatudi restavracija, ki je sicerurejena v pripadajočem ob-jektu Pristava. "Grad kot tu-ristični objekt deluje od leta1962, pred osamosvojitvijoje bil zelo dobro zaseden,skupaj z restavracijo pa je so-lidno deloval še vse do leta2006," pojasnjuje Peternel.
Pred nekaj več kot dvemaletoma je tedanji najemnik,
družba Maxicom, lastniku,zavarovalnici Triglav, za na-kup kompleksa, ki skupaj z
gozdom obsega nekaj hektar-jev, na dražbi ponudil 3,8 mi-lijona evrov in napovedal, da
bo v obnovo vložil kar štiristomilijonov evrov. A prodaja nibila izvršena, zato lastnikostaja zavarovalnica, ker rokza plačilo sicer še ni potekel,pa ostaja veljavna tudi pogod-ba z družbo Maxicom.
Krajani zato državo kotnajpomembnejšo lastnicoZavarovalnice Triglav pozi-vajo, naj najde primernegainvestitorja oziroma najem-nika in grad Podvin reši ne-zadržnega propada. Ker spredstavniki družbe Maxi-com namreč že dolgo nima-jo nobenih stikov, so prepri-čani, da bi morala država, kije prek zavarovalnice posred-ni lastnik Podvina, poskrbetiza grad in posestvo.
Grad Podvin ostaja zaprtOd jeseni je zaprta tudi restavracija. Krajani pozivajo državo, naj kot najpomembnejša lastnica zavarovalnice končno ukrepa.
Hotel Podvin je že 15 let s krajšimi presledki zaprt. Od lanskejeseni je zaprta tudi restavracija v pripadajočem objektuPristava. / Foto: Gorazd Kavčič
Družina Karadjordjević po odločitvi kranjskega sodiščanima lastninske pravice do posestva Brdo. / Foto: Gorazd Kavčič � 4. stran
Simon Šubic
Kranj - Okrožno sodišče v Kra-nju je ta teden izdalo pisno so-dbo, s katero je v celoti zavrni-lo tožbene zahtevke Aleksan-
dra Pavla Karadjordjevića vzvezi s posestvom Brdo, sopojasnili na državnem pravo-branilstvu, ki je vseskozi zav-račalo omenjeni zahtevek.
Sodišče zavrnilo zahtevek KaradjordjevićaAleksander Pavel Karadjordjević se bo na zavrnitevzahtevka po polovici posestva Brdo pritožil.
� 6. stran
� 3. stran
2GORENJSKI GLAS
petek, 27. maja 2011AKTUALNO [email protected]
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Petnajst let Radia Veseljak
Gorenjski glas šestim naročnikom oziroma trem parom po-darja vstopnice za ogled prireditve Ta veseli dan ali Veselja-kov 15. rojstni dan, ki bo v Centru Stožice to nedeljo, 29.maja, ob 17. uri. Če si prireditev želite ogledati, od 12. do 13.ure pokličite Renato na tel. št.: 04/201 42 41 in si rezerviraj-te vstopnico ali dve. Edini pogoj je, da do 15. ure pridete naGorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, in vstopniceprevzamete.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Kaj je zakonodajalecz zakonom sploh želel dose-či?
"Vsaka država dovoljujedoločen obseg sive ekonomi-je, medtem ko pa sta delo inzaposlovanje na črno nedo-pustna. Z novim zakonomsmo želeli to področje jasne-je opredeliti, okrepiti nadzor,uvesti višje kazni in obenemprispevati k spremembi našemiselnost, povezane s temdružbenim pojavom. Če bodenimo podjetje, ki ga zaloti-jo, da na črno zaposluje de-lavca, plačalo šest tisoč evrovkazni in direktor tisoč petstoevrov, ga moral zaposliti inplačati prispevke za tri mese-ce nazaj, bo dobro premislil,ali se to splača. Žal na tem
področju vlada hipokrizija:vsi želimo, da država stopina prste delu in zaposlova-nju na črno, hkrati pa s svo-jim ravnanjem "skrbimo",da se ta pojav ne izkorenini,"pravi Zoran Kotolenko z Di-rektorata za trg dela in zapo-slovanja Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve.
Radovan Žerjav, prvakstranke SLS, sicer meni, dadelo na črno predstavlja pro-blem, vendar se je trebaskoncentrirati na tisti del, kiga lahko preganjamo z in-špekcijami in drugimi pri-stojnimi organi: "Po nekate-rih ocenah naj bi bilo približ-no deset milijard rezerve vdelu na črno, kar dve milijar-di DDV-ja naj bi tako izpadloiz državnega proračuna. Četo primerjamo s pobranim
DDV leta 2010 (2,6 milijar-de evrov), se mi te ocene zdi-jo pretirane. Ne znam sipredstavljati, da bi v Sloveni-ji pobrali skoraj samo polovi-co DDV. Če pa je to res, bibilo treba takoj zamenjati ce-lotno davčno upravo, vse in-špektorje in inšpekcijskeslužbe. V tem smislu proble-ma dela na črno ne bo rešilzakon, kakršnega je sprejelakoalicija."
SLS in tudi drugeopozicijske stranke za-konu v največji meri na-sprotujejo zaradi do-ločil, ki jih ta uvajav zvezi s sosed-sko pomočjo,češ da grobo pose-ga v tradicionalno
dobre medsosedske odnose,ki smo jih vselej krepili tako,da smo si pomagali z delom.Bojan Homan, predsednikregijske koordinacije strankeSDS za Gorenjsko: "Sosedjesi med seboj pomagamo, od-kar pomnimo, ko denimososed obnavlja stanovanje alihišo. Čeprav sicer opravlja-mo dejavnost na tem podro-čju, bomo sosedu seveda ta-
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme IVANKA LUKMAN iz Krope.
Ljubljana
Janez Janša govornik v Washingtonu
Na povabilo posebnega odbora za zaznamovanje obletnicerojstva 40. predsednika ZDA Ronalda Reagana ter Medna-rodnega republikanskega inštituta se je predsednik SDS Ja-nez Janša udeležil slovesnosti, ki so v teh dneh potekale vWashingtonu. Spregovoril je o vlogi in zaslugah Ronalda Rea-gana za končanje hladne vojne ter padec komunističnih tota-litarnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, kar je omogoči-lo ponovno združitev Evrope. Na slovesnost so bili iz Evropepovabljeni posamezniki, ki so si že v času predsedovanja Ro-nalda Reagana v obdobju 1981-1989 prizadevali za demokra-tizacijo in spoštovanje človekovih pravic, med njimi nekdanjilegendarni vodja poljske Solidarnosti in kasnejši predsednikPoljske Lech Walensa, prvi predsednik osvobojene Litve Vy-tautas Landsbergis, nekdanji romunski predsednik Constan-tinescu in drugi. Janša se je ob tej priložnosti posebej sestaltudi s predsednikom ustanove Saharov Andrejem Saharo-vom ter z nekaterimi predstavniki zakonodajne in izvršilneoblasti ter ameriškega zunanjega ministrstva. D. Ž.
Kranj
Z razstavo bodo opozorili na krivice
Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 iz Kranja znova opo-zarja, da še vedno ni rešeno vprašanje njihovih odškodninza škodo in gorje, prestano med drugo svetovno vojno. Odkonca te vojne je minilo 66 let, združenje pa si že od leta1996 prizadeva, da bi ta problem uredili s posebnim zako-nom, vendar v to jabolko nihče ne želi ugrizniti, pravi pred-sednik združenja Franc Rovan. Svoje zahteve so iz združe-nja v teh letih naslovili na vse vlade, tudi sedanjo, vendar za-man. Na ta problem bodo opozorili tudi na prireditvi, ki jojutri, 26. maja, ob 11. uri pripravljajo v stavbi Mestne občineKranj. Tam bodo odprli razstavo o trpljenju okupatorjevihžrtev med drugo svetovno vojno. Gre za razstavo, ki so joprikazali že v več nemških mestih, sedaj pa bo prevedena inz nekaj dodanimi dejstvi prikazana tudi v Kranju, kjer bo naogled vse do 30. avgusta. D. Ž.
Ljubljana
Evropski teden boja proti raku
Zadnji teden maja vsako leto zaznamujemo evropski tedenboja proti raku. Letos Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opo-zarja na pomen zdravega načina življenja, saj je osrednjatema namenjena promociji enajstih načel, ki izhajajo iz Ev-ropskega kodeksa proti raku. Ta so: ne kadite, vzdržujte pri-merno telesno težo, povečajte telesno dejavnost, uživajte večzelenjave in sadja, omejite pitje alkoholnih pijač, izogibajte sečezmernemu sončenju, spoštujte predpise, ki so namenjenipreprečevanju izpostavljenosti znanim karcinogenom, žen-ske po petindvajsetem letu starosti redno hodite na odvzembrisa materničnega vratu, ženske po petdesetem letu starostiredno hodite na mamografski pregled, moški in ženske popetdesetem letu redno hodite na preventivni pregled za odkri-vanje raka debelega črevesja in danke. Cepite se proti hepati-tisu B. Leta 2009 je Slovenija začela na državni ravni izvajatiprogram presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavihsprememb in raka na debelem črevesu in danki - ProgramSvit. Koordinira in izvaja ga Inštitut za varovanje zdravja. S. K.
koj priskočili na pomoč. Me-nim, da to ni delona črno, pač pakrepitev dobrihmedsosedskih
odnosov.
Vlada Boruta Pahorja najraje poskrbi za kaznovanjetajkunov in tistih, ki so proti-pravno prišli do premoženja.Sosedska pomoč pa je v časukrize, ki je najbolj prizadelamalega človeka, še bolj do-brodošla."
Sosedska pomoč sodimed izjeme tega zakona
in ni delo na črno, pra-vi Zoran Koto-
lenko. Soseds o s e d u
lahko pomaga pri vseh opra-vilih, razen če ima eden odnjiju registrirano pridobitnodejavnost. Tudi pomoč medtakšnima dvema sosedomaje mogoča, a brez plačila inče delo ni vezano na dejav-nost, ki jo ima nekdo regis-trirano kot pridobitno ter sedelo ne opravlja na nepre-mičninah ali premičninah,ki se uporabljajo za opravlja-nje te dejavnosti. Izkušnjekažejo, da gre v primerih, kososed sosedu naredi uslugo,zelo redko res za uslugo, vnajveč primerih gre za delona črno, trdi Kotolenko.
Kako pa o zakonu razmiš-lja Davorina Pirc, ki vodi(zakonu naklonjeno koali-cijsko stranko) LDS na Go-
renjskem? "Delo na črnohromi ekonomijo. Če je vča-sih veljalo, da smo Slovencipo neki habsburški logikivselej pripravljeni dati ce-sarju, kar je cesarjevega, sedanes ob podatkih, koliko jedela na črno, sprašujem, ko-liko to sploh še drži. Novostiglede sosedske pomoči, ki jebila sicer urejena že v sta-rem zakonu, pa so naletelena velik odpor in bi bilo ne-mara bolj smiselno, če zako-nodajalec v to ne bi posegel,kajti zakon sicer ni slab.Sama si kot podjetnica že-lim enakovrednih pogojevposlovanja, ne pa da se ne-kateri izogibajo davkom,verjamem pa, da je težje na-rediti red v času krize."
3GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 2011 AKTUALNO [email protected]
Princ Aleksander PavelKaradjordjević, ki bo moralporavnati tudi vse pravdnestroške, se bo na odločitevsodišča pritožil. Njegov slo-venski zastopnik Peter Kos jeza Gorenjski glas pojasnil, daje Karadjordjević vložil za-htevka za ugotovitev lastnin-ske pravice na približno po-lovici posestva Brdo pri Kra-nju. Pri tem je sodišču pred-ložil tudi kupoprodajne po-godbe za posamezne parcelena Brdu, ki jih je njegov oče,knez Pavle Karadjordjevićkupil med letoma 1935 in1939. Posestvo je bilo po dru-gi svetovni vojni Karadjordje-vićem odvzeto in nacionalizi-rano, po 87. členu zakona odenacionalizaciji pa je bilakraljeva družina izvzeta izkroga denacionalizacijskihupravičencev, na kar se je vugovoru na lastninsko prav-ni zahtevek v največji meri
sklicevalo tudi državno pra-vobranilstvo. "Moja strankaje vseeno prepričana, da jipripada lastninska pravica naposestvu oziroma ustreznaodškodnina. Pri tem se skli-cuje tudi na evropsko kon-vencijo o človekovih pravicahin svoboščinah, saj je bila Ka-radjordjevićem lastnina od-vzeta brez kakršnegakoli na-domestila," je povedal koprs-ki odvetnik. Vrednost spor-nega predmeta je bila sicerocenjena na 260 tisoč evrov.
Kranjsko sodišče je v obra-zložitvi sodbe zapisalo, daknez Pavel Karadjordjevićkupoprodajnih pogodb zazemljišča na Brdu ni sklenilz državo, ampak s fizičnimiosebami, zato tudi ni upravi-čen od države terjati odškod-nine, je še pojasnil Kos. Jeli-saveta, hči kneza Pavla, last-ninsko pravnega zahtevka zadrugo polovico posestva popodatkih državnega pravo-branilstva doslej ni vložila.
Sodišče zavrnilo zahtevek Karadjordjevića�1. stran
V sosedski pomoči skrito delo na črno?V vrtincu nezadovoljstva z vladnimi odločitvami se je na referendumu znašel tudi zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Največ prahu je dvignilo določilo o sosedski pomoči.
Zoran Kotolenko / Foto: Danica Zavrl Žlebir Davorina Pirc / Foto: Tina Dokl Bojan Homan / Foto: Gorazd Kavčič Radovan Žerjav / Foto: Tina Dokl
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Škofja Loka
Novi predsednik je Robert Strah
Na volilni konferenci občinskega odbora SDS Škofja Loka sominuli teden izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil so-glasno izvoljen Robert Strah, podžupan občine Škofja Loka,izvolili pa so še 14-članski izvršilni odbor ter petčlanski nad-zorni odbor. Predsednik odbora je kot prednostno nalogopri vodenju odbora navedel aktivno delo na terenu in do-sledno uresničevanje koalicijske pogodbe v tem mandatu.Ob tem je napovedal tudi takojšen odstop z mesta vodjesvetniške skupine. Volilne konference se je udeležilo prekpetdeset članov SDS, med njimi tudi poslanca SDS MilenkoZiherl in Milan Čadež, predsednik gorenjske regijske koordi-nacije Bojan Homan ter član izvršilnega odbora SDS ŽigaTurk. D. Ž.
Škofja Loka
Največ zanimanja za pokojninsko reformo
Predsedstvo območne organizacije SD Škofja Loka je obrav-navalo tudi bližnji referendum o pokojninski reformi, ki pomnenju velike večine članov predsedstva po nepotrebnemsproža največ polemik. Ocenili so, da z uveljavitvijo pokojnin-ske reforme lahko ustavimo realno padanje pokojnin, ki smomu priča od leta 2000. Pokojninsko reformo podpirajo, kermenijo, da bo zagotovila varno in aktivno starost vsem držav-ljanom Slovenije. S predlaganimi ukrepi bo omogočila, da sev prihodnjih 15 letih zvišajo pokojnine, ki naj bi bile višje celodo 19 odstotkov. Novi zakon bo hkrati zagotovil boljše pogo-je za upokojitev zaposlenim na zdravju škodljivih delovnihmestih in tudi vsem enake pogoje predčasnega upokojevanjater bonuse tistim, ki bodo lahko delali dlje. D. Ž.
Kranj
Prešernovci vabijo na zbor skupnosti
Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB France Prešeren vabi borkein borce brigade France Prešeren in goste na osmi zbor skup-nosti. Zbrali se bodo jutri, 28. maja, ob 10. uri v hotelu Creina.
Brode
Teden podeželja začenjajo v Čebelarskem domu
Prihodnji teden bo že deveti Teden podeželja na Loškem.Začenja se v ponedeljek, 30. maja, v Čebelarskem domu vBrodeh s predstavitvijo uresničevanja strategije Lokalne ak-cijske skupine loškega pogorja. Smernice slovenske kmetij-ske politike pa bo predstavila državna sekretarka na minis-trstvu za kmetijstvo Tanja Strniša. D. Ž.
Ljubljana
Zbiranje zvezkov za socialno ogrožene otroke
Slovenska Karitas v teh dneh znova organizira zbiranje zvez-kov za socialno ogrožene otroke. Dobrodelna akcija Poklonizvezek poteka v osnovnih šolah, učenci, učitelji in starši paso jo lepo sprejeli. Sodelovanje je doslej napovedalo že 194slovenskih šol. Šolarji bodo v teh dneh začeli zbirati velikečrtaste zvezke, akcija pa bo potekala do 10. junija. Zbranezvezke bo Karitas julija in avgusta razdelila med socialnoogrožene otroke. Ta dobrodelna ustanova je sicer lani s pa-keti šolskih potrebščin ali finančno pomočjo pomagala večkot deset tisoč slovenskim osnovnošolcem. Če želite poma-gati družinam s šoloobveznimi otroki v stiski, lahko to sto-rite tudi s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo KA-RITAS na 1919, s čimer boste darovali en evro. A. H.
V Evropski uniji ni enotne metodologije, ki bi merilarazširjenost dela na črno. Najbolj znani strokovnjak stega področja dr. Friedrich Schneider ocenjuje, da tapojav v Sloveniji zajema kar 23 odstotkov BDP (ureje-na Avstrija naj bi ga imela okoli deset odstotkov). Zo-ran Kotolenko meni, da je ta ocena pretirana in da ne-katere domače študije govorijo o 15 odstotkih. Če najbi polovica tega sodila v še dopustno polje sive ekono-mije in bi preostalo polovico z učinkovitim zakonomspravili v legalne okvire, bi to pomenilo, da je dela načrno za pet do sedem milijard evrov, in če bi od tegapobrali davke, bi se lahko v proračun steklo za milijar-do do dve evrov.
Delo na črno ni: sosed-ska pomoč, delo v lastnirežiji, nujno delo (v pri-merih naravnih nesreč)in humanitarno prosto-voljno delo. V zakonu paje še ena splošna izjema,kmetijstvo. Ko je čas koš-nje, trgatve, obiranja sad-ja, pobiranja pridelkov navrhuncu sezone, odgonaživine, kmetu lahko po-magajo sosedje, sorodni-ki, prijatelji ...
Kranj
Občine izstopajo iz Konzorcija CERO
Minulo sredo so v Kranju pripravili 44. sejo Konzorcija CERO,na kateri je poslovni odbor potrdil sklep o izstopu Mestne ob-čine Kranj, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Domžale,Občine Moravče in Občine Trzin iz Konzorcija. Sprejet je biltudi sklep, da se občinam, ki so izstopile iz konzorcija CERO,iz proračunskega sklada CERO izplača sorazmerni delež vlo-ženih sredstev. Proti temu sklepu je bila Občina KranjskaGora. Župan Občine Železniki Mihael Prevc je izrazil skrb, daizstop Mestne občine Kranj iz Konzorcija CERO najbrž pome-ni zaključek njegovega obstoja, in dodal, da bo izstopu mor-da morala slediti tudi Občina Železniki. Mestna Občina Kranjje vodenje Konzorcija CERO predala Občini Jesenice. V. S.
Zaradi dela na črno pri gradnji sooškodovani uradni graditelji in njihovizaposleni. / Foto: Gorazd Kavčič
4GORENJSKI GLAS
petek, 27. maja [email protected]
Super ugoden oddih na Otočcudo 30. 6. 2011
2x polpenzion v dvoposteljni sobi Hotela Šport**** kopanje v Termah Šmarješke (4 km) in Dolenjske Toplice (20 km) 1x ročna masaža (30 min.) za 2 osebi vstop v savne in fitnes v Športnem centru Otočec
celodnevni najem kolesa za 2 osebi plesni večer (pet. ali sob.)
AKCIJA: Cena za 2 osebi za 2 dni … 292,00 EUR 129,00 EUR
Popusti za otroke: do 4. leta - gratis, od 4. do 12. leta – 50 % popust (v sobi z dvema odraslima).
T: 07/ 38 48 600; E: booking. [email protected]; www.hoteli-otocec.si
TER
ME
KR
KA,
D.O
.O.,
NO
VO M
ES
TO,
LJU
BLJ
ANS
KA
C.
26
, N
OVO
ME
STO
Suzana P. Kovačič
Tržič - Od avgusta 2009 domaja 2011 je v okviru opera-cije Kanalizacija Žiganja vas -Sebenje potekala gradnja se-kundarnega kanalizacijskegaomrežja, s katerim je občinaTržič pridobila skupno 4927metrov kanalizacijskegaomrežja. Za projekt je občinauspešno kandidirala za ne-povratna evropska sredstva vvišini 85 odstotkov upraviče-nih stroškov za projektno ininvesticijsko dokumentacijo,gradnjo, nadzor ter obvešča-nje javnosti, preostalo pa sozagotovili iz občinskega pro-računa. "Naložba je bila nuj-na, saj so se odpadne vode izgreznic odvajale v podtalje invodotoke. Zelo je pomemb-no, da smo problem rešili ce-lovito, saj je novozgrajeni ka-nalizacijski sistem prek tlač-nega voda povezan s kanali-zacijskim omrežjem Žiganjavas-Breg-Retnje-Smuk incentralno čistilno napravo naBrezovem. Iz Evropskegasklada za regionalni razvojnam je za investicijo uspelopridobiti milijon evrov. Sku-paj z izvedbo "kohezijskega"projekta smo tako v Žiganji
vasi kot v Sebenjah prenovilicelotno komunalno infra-strukturo, na novo asfaltiralicestišča, uredili robnike ...,"je povedal tržiški župan Bo-rut Sajovic.
Delež občine, da so naseljiŽiganja vas, Sebenje posodo-bili, je bil nekoliko višji odnajprej predvidenega in jepri končni korekciji znašaldobrih 568 tisoč evrov, je po-jasnila Jasna Kavčič, vodjaUrada za urejanje prostorapri občini Tržič. Razlog za toje bila ravno dodatna uredi-tev pločnikov, robnikov, ne-kaj je bilo dodatnih asfaltov
... Priključitev objektov najavno kanalizacijo in central-no čistilno napravo bodo iz-vedli po pridobitvi uporabne-ga dovoljenja in prenosa ka-nalizacije v upravljanje Ko-munali Tržič, predvidoma vroku dveh let po zaključkudel. "Uradno odprtje pa botedaj, ko bomo priključiliprve hiše, predvidoma do je-seni," je dejal župan in seobenem zahvalil lastnikomzemljišč, ki so dovolili vgrad-njo kanalizacijskega sistemana svojih zemljiščih, in vsemkrajanom za potrpežljivost inrazumevanje v času gradnje.
"Na občinski upravi razmiš-ljamo o nadaljnjih projek-tih, priključitvi naselja Sna-kovo na čistilno napravo iznaslova kohezije ter uredi-tev mokrišča Blata. Približ-no tako velik projekt, kot jeKanalizacija Žiganja vas -Sebenje bo v mestnem je-dru obnova Blejske ulice innaselja za Virjem. Gradbe-no dovoljenje že imamo, ča-kamo še na odločbo SlužbeVlade za lokalno samoupra-vo. Prvi stroji v mestnem je-dru naj bi zabrneli že v le-tošnjem letu," je napovedalžupan.
Naložba je bila nujnaKraja Žiganja vas in Sebenje sta dobila nov kanalizacijski sistem. Prve priklope na hiše in s tem uradno odprtje župan Borut Sajovic napoveduje do jeseni.
Jesenice
Na ekološke otoke tudi embalaža
V jeseniški občini so začeli ločeno zbirati odpadno emba-lažo. Na ekološke otoke je Jeko-In v preteklih dneh name-stil posebne zabojnike za embalažo (ti so rumene barveoziroma imajo rumene nalepke), v katere bodo občani poleg plastične embalaže in pločevink lahko odlagali tuditetrapake, embalažo mleka in sokov ... Kot je povedala Tamara Hribar iz Jeko-In, je to šele prva faza nadgradnjeločenega zbiranja odpadkov, jeseni bodo začeli ločeno zbirati odpadno embalažo in kuhinjske odpadke od vrat dovrat. To pomeni, da bodo gospodinjstva morala kupiti alinajeti posebne zabojnike za embalažo in kuhinjske odpad-ke. Na ta način želijo povečati delež ločeno zbranih odpad-kov z 19 na 40 odstotkov in zmanjšati količino odpadkov,ki jih bodo še odlagali na deponijo Mala Mežakla. Novi na-čin ločenega zbiranja odpadkov so že predstavili na sejiobčinskega sveta, pripravili pa bodo tudi predstavitve pokrajevnih skupnostih, saj si želijo, da bi občani novostisprejeli in (tudi) z ločenim zbiranjem odpadkov prispevalik ohranjanju narave. U. P.
Jesenice
Igraj se z mano na Jesenicah
Na jeseniškem Čufarjevem trgu bo danes, v petek, potekalfestival Igraj se z mano, ki je povabilo k igri, k skupnemuustvarjanju, druženju in povezovanju otrok, mladostnikovin odraslih s posebnimi potrebami s širšo populacijo. Greza mednarodni festival, lokalni organizatorji so Osnovnašola Poldeta Stražišarja Jesenice, CUDV Radovljica in Tea-ter bar Jesenice. "Oder, ki bo poln glasbe, plesa ter predstav,bo hkrati obkrožen s številnimi delavnicami, animacijskimikotički ter športnimi igrami. Sodelovalo bo prek 32 šol, za-vodov, vrtcev, ustanov, nevladnih organizacij ter društev.Skupaj bomo imeli kar okrog sedemsto aktivnih udeležen-cev," je povedal Alen Kofol, ravnatelj Osnovne šole PoldetaStražišarja Jesenice. U. P.
Od leve: direktor občinske uprave Drago Zadnikar, Borut Sajovic in Jasna Kavčič, ki je poudarila, da je bil projekt velik izziv. / Foto: Kaja Smole
Suzana P. Kovačič
Golnik - "CT-vodena punkci-ja je zelo pomemben poseg vdiagnostiki pljučnih tumor-jev v primeru, ko diagnozene moremo dokazati z bron-hoskopijo. Nov aparat Med-spira, ki smo ga kupili tudi spomočjo donacije, uporab-ljamo za nadzor dihanjamed CT-vodenimi posegi.Bolnikom aparat omogočanatančno in dosledno ponav-ljanje in zadrževanje vdiha,kar je zelo pomembno, saj semanjši tumorji v spodnjemdelu pljuč in v zgornjem ab-domnu zaradi dihanja lahkopremikajo tudi po več centi-metrov gor in dol. Iglo zapunkcijo pa je treba natanč-no locirati in pacient mora vtistem trenutku zadržatisapo na istem mestu, kartudi sam kontrolira s pomoč-jo novega aparata," je razlo-žil mag. Igor Požek, dr.med., iz Radiološkega oddel-ka Bolnišnice Golnik - Kli-ničnega oddelka za pljučnebolezni in alergije in dodal,da je aparat učinkovit in pre-prost za uporabo.
Cena aparata je bila dobrih23 tisoč evrov, od tega je7500 evrov doniralo podjetjeIskraemeco, drugo je zagoto-vila bolnišnica. Kot je še po-vedal Igor Požek, so bolniš-nica z največ izkušnjami sCT vodenimi posegi v Slove-niji, kjer izvajajo najzahtev-nejše CT vodene punkcijepljuč in medpljučja, s kateri-mi so začeli pred približno
desetimi leti: "V sedanjipraksi je okoli deset odstot-kov tumorjev, ki jih moramopunktirati z novo napravo,ker je boljši rezultat. Punkci-ja skozi prsni koš v lokalnianesteziji v povprečju trajapol ure, v težjih primerih paveč. Patolog lahko takoj s po-močjo računalnika (telepato-logije) pogleda ustreznostvzorca."
Učinkovita pomoč bolnikuPodjetje Iskraemeco je Bolnišnici Golnik doniralo 7500 evrov za nakupaparata za nadzor dihanja med CT-vodenimi posegi.
"Aparat sestavlja zračni meh (pas), ki ga bolniku namestimookrog prsnega koša. Aparat nato z nadzorom tlaka v mehu spomočjo svetlobnih signalov bolniku in zdravniku omogočanadzor nad globino vdiha," je povedal Igor Požek. / Foto: Gorazd Kavčič
Zgornje Jezersko
Lovci bodo tekmovalina ledeniku pod Skuto
Lovska družina Jezersko bo vsodelovanju z Zvezo lovskihdružin Gorenjske, Lovskozvezo Slovenije in Občino Je-zersko pripravila v nedeljoob 10. uri na ledeniku podSkuto tradicionalno, žeosemnajsto tekmovanje slo-venskih lovcev v veleslalo-mu, ki bo letos zaradi snež-nih razmer dva tedna prejkot običajno. Tekmovalci si bodo smučarsko opremolahko pripeljali iz doline s to-vorno žičnico. C. Z.
Očitno propadajoči kom-pleks namreč že kvari videzkraja, ki sicer turistične ob-jekte še kako potrebuje. VMošnjah v zadnjih letih na-mreč pospešeno vlagajo vturizem: uredili so spreha-jalne poti, v bližini sta vod-na in gozdna učna pot, ima-jo eno najstarejših cerkvana Gorenjskem, že v krat-kem bodo v prenovljenemgasilskem in krajevnemdomu uredili informacijskopisarno. Glavna turističnaznamenitost kraja pa posta-
ja arheološko najdišče Vilarustika, ki je bilo pred letiodkrito pri gradnji gorenj-ske avtoceste.
Peternel je prepričan, dabi država morala najti last-nika in najemnika ter ure-diti razmere. Krajani, kotpravi, bi podprli tudi širitevhotela in povečanje številasob s sedanjih petdeset naokoli sto, ob tem pa ne ver-jamejo, da je realno priča-kovati, da bi v Podvin v tehčasih kdorkoli vlagal skorajpol milijarde evrov, kakor jeobljubljal dosedanji najem-nik.
Grad Podvin ostaja zaprt�1. stran
KRATKE NOVICE
5GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 2011 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Čeprav je do nasled-nje kurilne sezone še dolgo,pa jo Bogomir Cokan in dru-gi lastniki varovanih stano-vanj na Planini 67 a in b, kiso namenjena starejšim od65 let in invalidom prve ka-tegorije, že sedaj z nejevoljopričakujejo. "Vsi lastniki pla-čujemo nerazumljivo visokeračune za ogrevanje in toplovodo, računi pa niso visokisamo pozimi, ampak tudipoleti preveč plačujemo zatoplo vodo. Upravnik objektaStanovanjsko podjetje Ljub-ljana (SPL) nas prepričuje,da je vse zakonito in po pra-vilniku. A zame to ni pravil-nik, to je navadna kraja,"pravi Cokan, skupaj z ženolastnik dvosobnega varova-nega stanovanja v bloku, kiga je zgradil kranjski Gradbi-nec Gip.
"Odnosi z Gradbincemso bili povsem korektni, do-kler ni januarja 2010upravljanje bloka prevzeloSPL. Od tedaj prejemamoneverjetno visoke račune zavzdrževanje in obratovanje.Marca letos je na primerpoložnica znašala 298 ev-rov, od tega sva morala zatoplo vodo plačati 104 evre,za ogrevanje pa 107 evrov.Za povsem enako stanova-nje in podobno porabo v so-sednjem bloku Planina 66a in b, kjer so najemniškavarovana stanovanja, so
zneski vsaj trikrat nižji," jenezadovoljen Cokan.
Tako kot drugi lastniki ževseljenih varovanih stano-vanj v njihovem bloku je Co-kan prepričan, da so računiza ogrevanje tako visoki zato,ker jim SPL zaračunava tudistroške ogrevanja za nezase-dena stanovanja. "V našembloku je 38 stanovanj, le petpa je vseljenih. Trdijo sicer,da so prodali že skoraj vsastanovanja, a je večina ševedno prazna, saj so jih ver-jetno kot plačilo prejeliGradbinčevi podizvajalci. Tipa sedaj stanovanj ne more-jo prodati, stroške za ogreva-
nje njihovih stanovanj pa sonaprtili kar nam, ki že stanu-jemo tukaj," trdi. "Ne mis-lim do smrti plačevati stro-škov ogrevanja še za preosta-li blok. Če ne morejo stano-vanj prodati, naj stroške v so-razmernem deležu plačujekar Gradbinec, jaz želim pla-čati le svoje," je odločen Co-kan, ki je pred mesecem dniiz protesta prenehal plačeva-ti račune, ki mu jo pošiljaSPL.
Iz SPL odgovarjajo, da sestroški za ogrevanje in toplovodo tako v objektu z najem-niškimi varovanimi stanova-nji (Planina 66 a, b) kot v ob-
jektu z lastniškimi varovani-mi stanovanji (67 a, b) obra-čunavajo na enak način, ven-dar pa primerjava višinestroškov med stanovanji vobeh objektih ni primerna,saj so "stroški iz naslova do-bave energije za ogrevanje inogrevanje vode na objektuPlanina 67 a, b zaradi nena-seljenosti in posledično veli-kih izgub energije neprimer-no višji". Pri tem Mateja Ko-vač iz ljubljanskega podjetjazatrjuje, da se stroški za do-bavljeno toplotno energijodelijo na podlagi Pravilnikao delitvi obratovalnih stro-škov (Ur. l. RS, 60/2009),stroške porabe toplote pa de-lijo tudi na prazna stanova-nja, ki jih izračunajo poustrezni metodologiji.
"Kot upravniki se v zad-njem času pri novogradnjahvse prevečkrat srečujemo zreklamacijami zaradi viso-kih stroškov, ki nastajajo, vsedokler večina stanovanj nizasedena. V primeru Plani-ne 67 a, b je problematikazasedenosti še toliko večja,saj gre za varovana stanova-nja, namenjena izključnostarejši populaciji (od 65 letdalje) in invalidom prve ka-tegorije, kar še dodatno ote-žuje odprodajo stanovanjkončnim uporabnikom. Se-veda si tudi mi želimo, da bibila stanovanja čim prej za-sedena, kar je pogoj, da sestroški znižajo," je še razloži-la Kovačeva.
Kraja, ne pa pravilnikLastniki varovanih stanovanj na Planini 67 a in b so ogorčeni zaradi visokih računov za ogrevanje in toplo vodo. "To je navadna kraja," pravi eden od lastnikov Bogomir Cokan.
"Želim plačevati le svoje stroške," pravi Bogomir Cokan.
Jasna Paladin
Mengeš - Občina Mengeš sezadnjih nekaj let intenzivnoloteva reševanja dolgoročnepreskrbe z vodo. Težav z za-gotavljanjem pitne vode tre-nutno sicer ni, a ob večjih na-livih, ko je voda v zajetju kal-na, in v sušnih obdobjih doMengša izpod Krvavca ne pri-dejo zadostne količine vode.
"Še večji problem pa jesam cevovod od Krvavca doMengša, ki je star že prekoštirideset let in v celotni dol-žini 12 kilometrov iz salonitain v zelo slabem stanju. Štu-dija iz leta 2007 je pokazala,da je optimalna rešitev nave-zava občine Mengeš na vod-ne vire, iz katerih se napa-jajta že občini Domžale inTrzin. Ti vodni viri so zelokakovostni in stabilni. Hkra-
ti s to odločitvijo pa je zaradipovečanja varnosti preskrbez vodo občina Mengeš skle-nila pogodbo z občino Kam-nik. V teh mesecih že prido-bivamo vsa potrebna soglas-ja za gradnjo tega vodovoda,ki leži na območju državne-ga lokacijskega načrta zagradnjo obvoznice. Gradbe-no dovoljenje pričakujemojeseni, graditi pa bi lahko za-čeli spomladi leta 2012," jepovedal direktor JKP Pro-dnik Marko Fatur in dodal,da se bo ta vodovod priključilna obstoječa črpališča naMengeškem polju, iz katerihse napajajo občani Domžalin Trzina. A projekt, ki jeocenjen na slaba dva milijo-na evrov in se bo financiraltudi iz kohezijskih sredstev,je še širše narave, saj bodoobstoječim vrtinam priklju-
čili predvidoma še pet vrtin.Od tega so štiri vrtine globo-ke prek sto metrov, a so vtreh že izmerili malenkostpresežene vrednosti herbici-dov. "Z Geološkim zavodomSlovenije bomo do koncaleta opravili analize. Če bodopokazale, da je voda iz tehtreh vrtin onesnažena samozaradi starosti in je sicer ne-oporečna, jih bomo vključili,sicer pa bomo dodali samodve vrtini," je pojasnil Fatur.
"Za svoje vrtine se nismoodločili le zaradi boljše kako-vosti vode in zadostnih koli-čin, ampak predvsem zaradivišine investicije. Obnašamose kot dobri gospodarji, saj jevzpostavitev vrtin na menge-škem polju za polovico ce-nejša kot obnova krvavškegasistema, " pa je povedal žu-pan Franc Jerič.
Domača boljša od krvavškeV občini Mengeš se bodo predvidoma prihodnje leto priključili na vodnevire na Mengeškem polju, saj je sodelovanje pri obnovi krvavškega vodovodazanje predrago, še posebej ker te vode ni dovolj.
Tržič
Tek po ulicah Tržiča in zapora cest
Danes bo "za stolpnico" v Tržiču start petega teka po ulicahTržiča v organizaciji Športne zveze Tržič in Vrtca Tržič. Dru-žine z otroki bodo tekle na 400 metrov, start bo ob 18. uri,start za rekreativni tek v dolžinah 1600 in 2400 metrov boob 18.20, start teka na 10 tisoč metrov, ki šteje tudi za držav-no veteransko prvenstvo v cestnih tekih, pa bo ob 18.35.Možnost prijave je še na dan tekmovanja od 16. do 17. ure v"prijavnici". Organizatorja obveščata, da bo popolna zaporaobčinskih cest od 17.45 do 20. ure na območju mestnega je-dra Tržiča na Trgu svobode, Partizanske ulice, Cankarjeveceste, Cerkvene ulice in Predilniške ceste. S. K.
Ljubljana
Izklop analognih oddajnikov tudi na Gorenjskem
Z RTV Slovenija so sporočili, da bodo v torkek, 31. maja, izključili 2. program Televizije Slovenija na 37 manjših ana-lognih oddajnikih, 30. junija pa še vse preostale analogneoddajnike 1. in 2. programa TV Slovenija. Med oddajniki, kijih bodo izklopili v torek, so tudi nekateri na Gorenjskem:Bitnje, Češnjica, Jelendol, Kropa, Lom, Mežakla, Nomenj,Podljubelj 1, 2 in 3, Zali Log 1, Zgornja Luša, Železniki 3 ...RTV Slovenija tako ugaša še zadnje analogne oddajnike naobmočjih, na katerih s 1. decembrom lani niso omogočilisprejemanja digitalnega signala. Spremembo bo občutilookrog tri odstotke gledalcev, ki si morajo pravočasno priskr-beti opremo za sprejem digitalnega signala. A. H.
Vilma Stanovnik
Pristava pri Tržiču - Ob pod-pori Mestne občine Kranj inRotary kluba Kranj, ki jesredstva zagotovilo prekoMatching grants Rotary In-ternacional, je FundacijiVincenca Drakslerja letos vDomu Vincenca Drakslerjav Pristavi pri Tržiču uspelozaključiti še načrtovano ob-novo mansarde. Kot je zna-no, so klet, pritličje, prvonadstropje, fasado in strehoobnovili že lani, kmalu zatem pa je v stavbi zaživelprogram reintegracije, ki jenamenjen resocializaciji
ozdravljenih odvisnikov, kipotrebujejo pomoč in pod-poro pri ponovnem vključe-vanju v okolje. Ta ponede-ljek, 30. maja, bodo ob 16.uri pripravili ogled obnov-ljene mansarde. Hkrati bosvoje dosežke v iztekajočemmandatu predstavila dose-danja uprava FundacijeVincenca Drakslerja v sesta-vi Melita Žontar, Mile Hod-nik, Nada Bogataj Kržan inBeno Fekonja, prav tako pase bo predstavila nova upra-va, ki jo bodo sestavljali Pe-ter Vencelj, Rok Jus, NadaBogataj Kržan in MirjamToporiš Božnik.
Obnovljena je tudi mansardaV ponedeljek bo možen ogled obnovljenemansarde v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi.
6GORENJSKI GLAS
petek, 27. maja [email protected]
Boštjan Bogataj
Sovodenj - "Strahu, da bihiša zgrmela v prepad, ni-mam, vendar se je žena zeloustrašila plazenja, tudi spivatežko," je dogajanje v zad-njem mesecu, ko sta se zara-di gradnje športnega igriščana Sovodnju dvorišče in vrtpremaknila za približno 15centimetrov, opisal prvizgornji sosed Janez Šega. Nasrečo je hiša na povsem dru-gih temeljih kot nekolikonižji oporni zid, kljub vsemupa se je Šega že odločil, dabo brunarico, ki je postavlje-na na rob opornega zidu,raje podrl.
"Res imamo težave s pla-zenjem, potek gradnje in sa-nacijo redno spremljam," jepriznal gorenjevaško-poljan-ski župan Milan Čadež, ki jeprepričan, da je mogoče pro-jekt rešiti, čeprav se bo po-dražil. "Težave so v nasipnihmaterialih, ki so se slabosprijeli med seboj in zato za-čeli plaziti," pojasnjuje Ber-nard Strel iz občinske upra-ve, hkrati tudi nadzornikgradnje. Po geoloških razis-kavah so ugotovili, da sta namestu gradnje kar dva zasta-rela plazova.
"Spodnji plaz, ki smo gapričakovali, saniramo s tirni-
cami, zgornji, pod hišo dru-žine Šega, pa nas je presene-til, saj je začel plaziti po izko-pu platoja za igrišče. Na sre-čo plazi pod hišo, sam objektpa ne in ni ogrožen," pojas-njuje Strel. Sanacije so se lo-tili tako, da so tudi tu zabilitirnice, ob obstoječi opornizid bodo zgradili gredo indodaten oporni zid, z njimpa bodo še s sidri stabilizira-li obstoječi zid.
Sanirati bo treba tudi delzemljišča pod cesto, ki vodi v
Novo Oselico, saj se je po-lovica ceste povesila, tik podnjo pa utrgal še del zemljine.Gre za približno tridesetme-trski pas, ki ga bo občina sa-nirala v sklopu gradnje igriš-ča. Čadež in Strel ugotavlja-ta, da se bo projekt gradnje,za katerega je občina polovi-co denarja prejela iz evrop-skih skladov, podražil za odpetdeset do sedemdeset tiso-čakov, tako da bo skupnogradnja športnega igriščastala okoli 430 tisoč evrov.
"Igrišče bomo zgradili," jeodločen župan Čadež in na-daljuje: "Priznam, da težav vtakšnem obsegu nismo pri-čakovali. Pa vendar, na kon-cu bodo krajani Sovodnja inosnovnošolci prišli do igriš-ča, ki bi ga težko zgradili kjer-koli drugje v vasi." Strel pa jedodal, da bodo sanirali tudidvorišče in vrt družine Šega,letos zgolj na grobo, prihod-njo pomlad, ko bo jasno, dateren ne plazi več, pa bo sle-dila še dokončna ureditev.
Zapleti ob gradnji igriščaGradnja športnega igrišča, ki ga na Sovodnju težko pričakujejo, je prinesla nemalo težav s plazenjemtal. Vrt in dvorišče najbližnje hiše sta spolzela za 15 centimetrov.
Jasna Paladin
Kamnik - Nekaj dni po urad-nem odprtju novega trgov-skega središča Qlandia vKamniku je slavnostno od-prtje za svoje partnerje in bo-doče stranke pripravila tudiGorenjska banka, ki je vKamniku odprla že 31. poslo-valnico v svoji mreži.
"Kamnik je bil za nas zelovelik potencial že v preteklo-sti, z odprtjem novega trgov-skega centra pa se je pokaza-la velika priložnost, ki smojo izkoristili. Naše ocene sose izkazale za zelo pozitivne,pravzaprav smo navdušeni,saj so se naša pričakovanja vceloti uresničila. Obiskalonas je že veliko Kamničanov,ki odpirajo račune, polagajodepozite in se zanimajo zakredite. Lokacija naše poslo-valnice je namreč izrednopriročna, saj uporabnikomomogoča, da svoje bančneposle uredijo mimogrede, obsiceršnjem obisku nakupo-
valnega centra. Temu je pri-lagojen tudi delovni čas po-slovalnice, ki je med tednomodprta cel dan, dopoldne patudi ob sobotah. Ocenjuje-mo, da bo to ena najbolj obis-kanih poslovalnic naše ban-ke v poslovni mreži," je bilnad odločitvijo, da svojo po-slovalnico odprejo v trgov-skem centru in ne v mest-nem središču, zadovoljen
Aleš Mesner, vodja ljubljan-ske poslovne enote Gorenj-ske banke. Kot je še povedalna odprtju, poslovalnica Go-renjske banke v Kamnikupredstavlja pomemben vezničlen med gorenjskim inosrednjeslovenskim delomnjihove poslovne mreže.
Ob odprtju so za nove ko-mitente pripravili številneugodnosti, predvsem za naj-
mlajše Kamničane, njihovaponudba pa zajema storitvetako za občane kot za podjet-nike. Poslovalnica je velika114 kvadratnih metrov, v njejpa je zaposlenih pet usluž-bencev. Svoje delo v Kamni-ku so simbolično začeli tudis podelitvijo donacije v višinitisoč evrov, ki so jo nameniliučencem Glasbene šoleKamnik.
Gorenjska banka tudi v KamnikuUprava banke ocenjuje, da bo kamniška poslovalnica med bolj obiskanimi v njihovi mreži, na to pakaže tudi velik obisk Kamničanov v prvih dneh poslovanja.
Janez Šega kaže, kako veliko razpoko na vrtu je povzročilo plazenje zemlje ob gradnji športnega igrišča na Sovodnju.
Poslovalnica Gorenjske banke v kamniški Qlandii je prva na Kamniškem in že 31. v Sloveniji.
razpisuje prosto delovno mesto
VOZNIKA (m/ž)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
● IV. stopnja strokovne izobrazbe (voznik - avtomehanik),
● najmanj 1 leto delovnih izkušenj,● vozniško dovoljenje kategorije B, C, E, izpit TGM,● znanje slovenskega jezika
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave zdokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KomunalaRadovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27, 4240 Radovljica.
KOMUNALA RADOVLJICA, d. o. o.,Ljubljanska c. 274240 RADOVLJICA
Velika planina se poslavlja odsmučišč
Maja Bertoncelj
Medvode - Medvoški občin-ski svetniki so pred kratkimsprejeli proračuna za letoš-nje in prihodnje leto, medpostavkami, o katerih je bilonajveč besed, pa je postavkaobčinska upravna stavba -prizidek in ureditev mestne-ga jedra. V letošnjem prora-čunu je na njej petdeset tisočevrov, v proračunu za pri-hodnje leto pa 180 tisoč ev-rov. Še v osnutku proračunaje bila ta številka 350 tisoč ev-rov. Začetek gradnje so na-mreč po pomislekih svetni-kov prestavili za eno leto.
Letos bo šel denar za izde-lavo projektov, prihodnje letopa za njihovo dokončno pla-čilo, pridobitev soglasij ingradbenega dovoljenja.Gradnja naj bi se izvajala vletih 2013 in 2014. V sklopuprojekta je poleg prizidka na-črtovana še ureditev mestne-ga trga pred občinsko stavbo,ureditev sotočja Sore in Saves prestavitvijo plinske postaje
na manj motečo lokacijo terureditev parkirišča. Po mne-nju občinske uprave je inve-sticija v prizidek več kotupravičena in potrebna. Kotso zapisali v obrazložitvi, jeprostora v obstoječi stavbiobčutno premalo, zato sotudi organizacije, ki imajo vnjej sedež, razpršene po ce-lih Medvodah. Premajhna jesejna soba, prostori niso pri-merni za arhiviranje, zatoima občinska uprava svoj ar-hiv v Zdravstvenem domu. Sprizidkom bi pridobili okrogtisoč kvadratnih metrov no-vih površin, z gradnjo novestavbe pa bi uredili tudi cen-ter Medvod.
Kar nekaj svetnikov je jas-no izrazilo mnenje, da takš-na investicija v teh težkih ča-sih ni primerna in naj se sprojektom počaka. Polegtega je nadzorni odbor obči-ne opozoril, da je DIIP za ob-činsko stavbo narejen zeloskopo in da mu manjka tudiboljša ocena ekonomskeupravičenosti.
V načrtih nova stavbaPrecej polemik pri sprejemanju proračuna vMedvodah je bilo okrog gradnje prizidka k občinski stavbi.
"Iz nekoč prepoznavnegasmučarsko rekreacijskegacentra z dokaj razvito infra-strukturo se bo planina v pri-hodnjih letih razvila v turis-tični center, kjer bo v ospred-ju ponudba neokrnjene na-rave in planšarskega izročila.V letu 2010 smo začeliizvedbo alpskega vrta. Pro-jekt bo obiskovalcem pri-bližal lepote alpskega sveta.S tem se končuje tudi obra-tovanje smučišč v Tihi doli-ni. Zaradi milih zim,premajhne količine snega in
zaradi dragega vzdrževanjažičniških naprav žal nemoremo konkurirati večjimslovenskim smučiščem," jepovedal Dušan Bombač indodal, da bodo svojo ponud-bo razširili tudi v dolinoKamniške Bistrice inokrepili gostinsko ponudbo.
Svetniki so v razpravi veči-noma pohvalili transparent-no poslovanje v zadnjega polleta, ki je sicer pokazalo tudina številne nepravilnostipreteklih let, in se strinjali,da je strategijo za Velikoplanino treba sprejeti čimprej.
�1. stran
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
7GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 2011 EKONOMIJA [email protected]
IZ SVETA DELNICBojan Gradišnik, borzni posrednikABANKA VIPA d. d., tel.: 03/42 58 166
Nasprotna predlogaIz družbe Krka, d. d., Novo
mesto so sporočili, da so preje-li dva nasprotna predloga kskupščinskima točkama. Skup-ščina družbe bo 7. julija 2011.Predlagatelj Društvo - Mali del-ničarji - skupaj smo močnejši,Dalmatinova 10, Ljubljanapredlaga, da se za dividendenameni 1,6 evra bruto na delni-co (uprava družbe Krke je pred-lagala 1,4 evra dividende). Zarevizorja poslovanja za leto2011 predlagajo revizijskodružbo ERNST and YOUNG Re-vizija, poslovno sodelovanje, d.o. o., Ljubljana. Uprava družbese s predlogom o višji dividen-di ne strinja. Do predloga o za-menjavi revizorske hiše pa sene opredeljuje. Revizijsko druž-bo predlaga nadzorni svetdružbe. Na skupščini družbe sebodo delničarji odločili, alibodo predlagane nasprotnepredloge potrdili ali ne.
Pivovarna Laško posluje bolje
Po nerevidiranih izkazih sta vprvih treh mesecih letošnjegaleta Pivovarna Laško, d. d., La-ško in Skupina Pivovarna Laškoposlovali bolje od primerjalne-ga lanskega obdobja. Čeprav
gre za "nesezonsko" obdobje,pričakujejo tudi v najpomemb-nejših mesecih boljše poslova-nje. V prvem trimesečju so pro-dali v matični družbi za 196 ti-soč hektolitrov pijač (+7,8 od-stotka), v Skupini pa 841 tisočhektolitrov vseh pijač (+6,5 od-stotka). Realizirali so 15,2 mili-jona evrov čistih prihodkov odprodaje (+3,7 odstotka) oziro-ma 66,4 milijona evrov čistihprihodkov od prodaje (+10,3odstotka) na nivoju Skupine.Dobiček iz poslovanja je znašal2,6 milijona evrov (+20,3 od-stotka), čisti poslovni izid paminus 763 tisoč evrov. Skupinapa je realizirala 6,1 milijona ev-rov dobička iz poslovanja (+4,5milijona evrov). V obračun-skem obdobju so realizirali 4,6milijona evrov čistega poslov-nega izida. EBITDA matičnedružbe znaša 4,2 milijona ev-rov, na nivoju skupine pa znašaEBITDA 11,5 milijona evrov(+41,1 odstotka).
Za dodatne informacije seobrnite na investicijskobančništvo Abanke:Tel.: 01/47 18 183, e-naslov: [email protected]
Skupščina družbe Krka, d. d.
Nadzorni organ: Agencija za trg VP, Poljanski nasip 6, Ljubljana, Vir: LJ borza
Opozorilo: Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri jezaposlen. Avtor je zaposlen v Abanki Vipi, d. d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana. Prispevekne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. Dodatne informacije v zvezi z nasprotji interesov in politika obvladovanja nasprotij interesov, kiopisuje ukrepe Abanke za preprečevanje nasprotij interesov, se nahajajo na neposrednispletni povezavi http://www.abanka.si/nalozbe/borzno-posredovanje.
The Banker I Banka leta 2010 v Sloveniji I Euromoney I Nagrada za odličnost 2010O
gla
sno
spor
očilo
Ab
anka
Vip
a d
. d.,
Slov
ensk
a 58
, 151
7 Lj
ublja
na
Boštjan Bogataj
Sv. Lenart - Podjetje Meborin njegov ustanovitelj, last-nik in direktor Boris Mesecletos praznujeta dvajset letdelovanja, čeprav se je z de-javnostjo proizvodnje trač-nih žag za žaganje hlodovi-ne (in kot pravi tudi vsega,kar spada zraven) začelukvarjati že leta 1982, zatopraznovanje pripravljajo zaprihodnje leto. Razlog zapraznovanje pa je že sedaj,saj je Mesec prejšnji petekna Dnevih obrti in podjetni-štva v Portorožu prejel viso-ko priznanje obrtnik leta2011, ki ga zadnjih devet letpodeljuje Obrtno podjetniš-ka zbornica Slovenije.
"Veliko bi mi pomenila ženominacija med najboljše le-tošnje obrtnike, tako pa jepresenečenje še toliko večje.Najbrž so komisijo prepriča-li naši izdelki z visoko doda-no vrednostjo in izvoz, ki gaopravljamo po vsem svetu,"je po prejemu priznanja po-vedal Boris Mesec, ki smo gaobiskali v Sv. Lenartu, na do-mačiji njegovih staršev, kjerše vedno kmetujejo. Kmeto-vanje je bilo pred 29 leti enaod rezerv, zaradi katere se jelažje odločil za samostojnopot. "Zelo težko je bilo zače-ti," pravi in razloži: "Takratni bilo ne orodja, ne strojev,
po drugi strani pa je bilo laž-je prodajati. Danes je obra-tno, veliko več moramo vla-gati v promocijo."
Najprej je za lastne potre-be izdelal prvo tračno žagoza razrez hlodovine, ki so joopazili sosedi, in že leto kas-neje je prodal štiri žage,vzporedno pa opravljal tudirazrez hlodovine. Tako je šlonekaj let, zaradi neposredne-ga stika z žaganjem je lahkoizpopolnjeval tudi žage, ven-dar pri dveh dejavnostih nidolgo vzdržal. Naročila inprodaja žag (strojegradnja)se je tako razširila, da so ža-ganje opustili. "Danes ševedno največ prodamo v Ev-ropi, tudi Rusija se vse boljkrepi, sicer pa nas poznajo
tudi v Ameriki, Avstraliji, Af-riki, Indiji, dve liniji smoprodali tudi v Papuo NovoGvinejo. Več kot devetdesetodstotkov izvozimo," trgpodjetja Mebor opiše direk-tor Mesec.
Posledice svetovne gospo-darske krize so čutili tudi vnjegovem podjetju. Še naj-bolj v letu 2009, že lani pa soprodajo znova povečali zapetino, letos naj bi dosegli re-kordni promet iz leta 2008,ko je znašal 5,2 milijona ev-rov. "Ne, odpuščali nismo,saj je vsak dober delavec dra-gocen. V tem času smo sezelo posvetili razvoju, tudistroju za izdelavo brunaric,rezultati pa se že kažejo," po-jasni obrtnik leta. Pravi, da
gre na mnogih trgih že bolje,prodaja znova raste, v Slove-niji pa je kriza še močno pri-sotna. V žagarstvu tako alitako, saj ta slovenska dejav-nost krepko zaostaja in cap-lja za razvito Avstrijo.
Podjetje Mebor je pravodružinsko podjetje, v katere-ga je poleg ustanovitelja, last-nika in direktorja BorisaMesca vključena tudi ženaMarinka (vodenje pisarni-ških zadev) ter sinovi Uroš(končuje strojno fakulteto),Simon (fakulteto za podjetni-štvo) in Gregor (gimnazijec).V podjetju sta zaposlena tudibrat Roman in sestra Milan-ka. Na pomoč priskoči še očeAlbin. "Skupno nas za pod-jetje dela okoli 35, vendarniso vsi zaposleni v Meborju.Žal niso vsi domačini, saj včasu, ko smo najbolj potre-bovali nove sodelavce, tehnismo našli v okolici, ampakprihajajo iz tujine," pojasnidirektor in doda, da je za us-peh zaslužen celoten kolek-tiv, za kar se jim zahvaljuje.Pred leti je razmišljal tudi oselitvi podjetja v Škofjo Loko,vendar primernega zemljiš-ča ni bilo. Sedaj pravi, dabodo ostali doma, prostora jedovolj, čeprav so ceste do Sv.Lenarta večinoma preozke inv slabem stanju. V prihodno-sti bodo morda razmislili oobratu v dolini.
Zaradi izvoza je kriza blažjaBoris Mesec od Sv. Lenarta v Selški dolini je letošnji obrtnik leta. Več kot devetdeset odstotkov proizvodnje tračnih žag za razrez hlodovine s podjetjem Mebor izvozi. To je recept za premagovanjekrize, pravi.
Boris Mesec pred eno od tračnih žag, ki so jo včeraj že odpeljali naročniku.
Boštjan Bogataj
Kranj - Prejšnji teden je Aj-pes opravil drugi obvezni po-bot. Tokrat je bilo prijav v po-bot 1917 (v prejšnjem 1983prijav dolžnikov), znesek pri-javljenih obveznosti pa je bilmanjši za 22 odstotkov."Kljub temu tokratni pobotna Gorenjskem ocenjujemoza uspešen, saj je bilo pobo-tanega zgolj za tri odstotkemanj. V prejšnjem je bilo po-botanega za šest milijonov,sedaj 5,8 milijona evrov obmanjši prijavi obveznosti vpobot," pojasnjuje ZdenkaKajdiž, vodja kranjske izpo-stave Ajpes.
V obvezni pobot je bilo naGorenjskem tokrat prijavlje-nega 73,6 milijona dolga, vprostovoljni pa 12 milijonovevrov. V prvem krogu se jemedsebojna zadolženost slo-venskih poslovnih subjektov
v državi zmanjšala za devet-deset, v drugem krogu zaosemdeset milijonov evrov.Žal pa nekateri poslovni sub-jekti svojih obveznosti sedajne plačujejo v roku, ampakraje počakajo, da zapadejo, injih prijavljajo v obvezen po-bot. Tokrat je bilo težav velikomanj kot pri prvem pobotu,čeprav najbrž še veliko dolž-nikov (kljub zakonski obvezi)še vedno ni prijavilo zapadlihneplačanih obveznosti v po-bot. "Že na primeru samo-stojnih podjetnikov je jasno,da večina ali ne ve za pobotali ga ne jemlje resno ali celoignorira. Tako je, na primer,v drugem pobotu svoje ob-veznosti prijavilo zgolj 674samostojnih podjetnikov,medtem ko smo do koncamarca prejeli prek 7200 let-nih poročil samostojnih pod-jetnikov. Ocenjujem, da sko-raj ni mogoče, da ima le
manj kot desetina podjetni-kov zapadle obveznosti doupnikov," meni Kajdiževa.
Tudi zato bi morali vpelja-ti boljši nadzor nad izpolnje-vanjem zakonskih obvezno-sti, na kar opozarjajo tudi po-samezni upniki, ki jih dolž-niki niso prijavili, pa bi jihmorali, je pa to tudi ena odzahtev Gospodarske zborni-ce Slovenije. Poleg tega pred-lagajo tudi postavitev mejne-ga zneska 420 evrov za prija-vo v obvezni pobot, črtanjemaksimalnega roka plačila(120 dni) in podobno. Na-slednji pobot bo Ajpes opra-vil 10. junija (torej nekolikoprej kot ta mesec in tudi vprihodnjih mesecih), razlogpa je v zakonskem določilu,da lahko dolžniki do tegaroka v obvezni pobot še ved-no prijavijo skupne neplača-ne obveznosti, ki jih imajodo upnika.
"V četrtem krogu, ki bo 23.julija, bodo dolžniki dolžniprijavljati svoje neplačane ob-veznosti po posameznih ra-čunih. Takrat bo Davčnauprava, ki ji bodo na razpola-go podatki v elektronski obli-ki, ob nadziranju izvajanja66.a člena Zakona o davkuna dodano vrednost lahkougotavljala, ali dolžniki spo-štujejo določbe Zakona o pre-prečevanju zamud pri plači-lih ali ne," pojasnjuje ZdenkaKajdiž. Morda bo obvezni po-bot v polni meri zaživel šeletakrat, vpeljava obveznegapobota pa bi bila še bolj ko-ristna ob nastopu krize, ko soštevilna gradbena podjetjaustavila plačevanje del pod-izvajalcem (in tudi v drugihdejavnostih). Sicer naj upni-ki, ki vedo, da njihovi dolžni-ki ne prijavljajo zapadlih ob-veznosti v obvezni pobot, ob-vestijo nadzorne organe.
Nujna vpeljava strožjega nadzoraV drugi obvezni pobot so poslovni subjekti na Gorenjskem prijavili nekoliko manj obveznosti, pobotanega pa je skoraj enako kot pred mesecem dni.
Ljubljana
Samo Hribar Milič novi predsednik GZS
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je z večino gla-sov za naslednje mandatno obdobje za predsednika izvoliladosedanjega generalnega direktorja Sama Hribarja Miliča.Čeprav v tem trenutku opravlja obe funkciji, se bo v prihod-nje zavzel za profesionalizacijo predsedniške funkcije. Vpredstavitvi kandidature je izpostavil resnost gospodarske-ga položaja Slovenije: "Vsi se ne zavedajo, da je država ševedno v globoki krizi, pravih potez za izhod pa ni. Poleg ve-like nelikvidnosti, prevelike birokracije in neučinkovitostijavnega sektorja je problem tudi veliko nezaupanje med po-litiko, socialnimi partnerji, celo znotraj koalicijskih strank."Pravi tudi, da imamo številne strategije, resolucije, bele knji-ge in memorandume, učinkov pa ni. Hribar Milič ugotavljatudi, da se gospodarstveniki ukvarjajo tudi s prevelikim po-manjkanjem ugleda, premalo je sodelovanja, premalo druž-bene odgovornosti. "Ne verjamem v državljansko nepokor-ščino, prava pot je pravna država in transparentno upravlja-nje, tudi podjetij," je okrcal kolege iz obrtne zbornice. Meni,da mora GZS v prihodnje izpeljati nekaj sprememb, zato dasi zagotovi kredibilnost, ugled, verodostojnost in podporoza predloge, ki jih imajo dovolj, a jih danes niso sposobni iz-peljati. Predlagal bo oblikovanje predsedstva z do osmimičlani, ki bodo predstavljali ugledne in kredibilne gospodar-stvenike. Za novega predsednika skupščine GZS je bil izvo-ljen Stojan Petrič. B. B.
KRATKA NOVICA
8GORENJSKI GLAS
petek, 27. maja 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Vlada je ob konculanskega leta sprejela uredboo zavarovanju kmetijske pri-delave in ribištva, ki za raz-liko od prejšnjih tovrstnihuredb ne velja le za eno leto,ampak za več let. Uredbaohranja sistem zavarovanja,kot se je uveljavil v zadnjih le-tih. Država bo tudi letos ena-ko kot lani 50-odstotno sofi-nancirala premijo za zavaro-vanje posevkov, nasadov inplodov pred nevarnostjo toče,požara, udara strele, spomla-danske pozebe, zmrzali, sla-ne, poplave in viharja, k pre-miji za zavarovanje živali prednevarnostjo pogina zaradi bo-lezni, zakola z veterinarskonapotnico oz. usmrtitve terekonomskega zakola zaradibolezni bo prispevala tridesetodstotkov, enak delež pa tudik premiji za zavarovanje vod-nih živali v ribogojnicah predpoginom zaradi bolezni.
Zavarovanje posevkov, na-sadov in plodov je navzgoromejeno z zavarovalno vsoto,ki za pšenico znaša 825 evrovna hektar, za ječmen sedem-sto evrov, za ajdo šeststo ev-rov, oves sedemsto, zgodnjikrompir 7500, pozni krom-pir 6400, silažno koruzo1200, enokosni travnik 240,dvokosni travnik 360, tri- invečkosni travnik 680, pašnokosni travnik 240 in planin-ski pašnik dvajset evrov, za
deteljo 472, lucerno 720, ja-gode 17.000, jabolka 10.500,travniški sadovnjak tri tisočevrov na hektar ... Zavaroval-no kritje je z odbitno franšizonajmanj 15 odstotkov zavaro-valne vsote. Višina premije je
odvisna tudi od premijskestopnje, ki je na različnih ob-močjih za različne pridelkerazlična in je odvisna od po-slovne politike zavarovalnic.
Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano bo le-
tos za sofinanciranje zavaro-valne premije namenilo 13,3milijona evrov ali približnomilijon več kot lani, ko pa jebilo porabljenih le 6,7 milijo-na evrov. Zavarovalnice solani sklenile nekaj več kot 19tisoč zavarovalnih polic alipribližno enako kot leto prej.Lani se je v primerjavi z le-tom prej nekoliko zmanjšalaskupna površina zavarova-nih kmetijskih zemljišč(brez travnikov in pašnikov),zavarovanje živali in hmelja,povečalo pa se je zavarovanjedrugih kmetijskih rastlin inprašičev.
Ko toča klesti, je prepoznoDržava spodbuja zavarovanje kmetijskih posevkov, plodov, nasadov in živali s sofinanciranjem premije, letos bo za to namenila 13,3 milijona evrov. Lani je bila porabljena le dobra polovica denarja.
MEŠETAR
Država želi s sofinanciranjem zavarovalne premije zmanjšati tveganja v kmetijstvu in spodbuditi kmete k zavarovanju posevkov, nasadov, plodov in živine. Lani je bilo v Sloveniji zavarovanih 27 odstotkov kmetijskih zemljišč (brez travnikov in pašnikov) in 17 odstotkov živine.
Kmetje po zakonu ne morejo dobiti finančne pomočiza odpravo posledic naravnih nesreč, če bi se pred tve-ganji lahko zavarovali s sklenitvijo zavarovanja, za ka-tero del premije prispeva država. Ker suša ni vključe-na v zavarovanje pred kmetijskimi tveganji, država vprimeru škode po suši še vedno sodeluje pri odprav-ljanju posledic.
Knjiga s preprostimi recepti je najbolj zanimiva za otroke do
5. razreda osnovne šole. Trda vezava, 30 strani. Redna cena:
14,90 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem
glasu, je cena le 12 EUR + poštnina.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Mija Murovec
DOBROTE
PALŒICE ROBIDOVKE
Poglobite se v zgodbo
o babici Majdi, ki vnukinji
Ajdi pripoveduje pravljico
o palčici Robidovki.
Palčica je rada kuhala in
pekla in s svojo
gostoljubnostjo
razveseljevala gozdne
prebivalce. Skupaj z
njo specite medenjake,
cekinčke, rogljičke
ali pripravite slasten
sladoled.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4
v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na:
Cveto Zaplotnik
Kranj - V Sloveniji bo osred-nja prireditev ob mednarod-nem letu gozdov danes, vpetek, ko bodo na Rožniku vLjubljani odprli približno šti-ri kilometre dolgo krožnogozdarsko pot, ki se bo zače-la za poslopjem zavoda zagozdove in gozdarskega in-štituta in bo odprta od deve-tih dopoldne do petih popol-dne. Obiskovalci bodo napoti lahko zvedeli, katere so zgozdom, gozdarstvom in zlastniki gozdov povezaneorganizacije, kakšna je vlogagozdov, kako poteka gozdnogospodarsko načrtovanje,kakšen je postopek izbiredrevja za posek, kaj je po-trebno za varno delo v goz-du, kateri so najpogostejšiškodljivci in bolezni gozdne-ga drevja, kako so sekali in
spravljali drevje iz gozda ne-kdaj in kako ga danes, kaj da-jejo gozdovi poleg lesa - in šemarsikaj drugega.
Tudi peti mednarodni fe-stival alpskega cvetja v Bohi-nju je precej gozdarsko obar-
van. V ponedeljek je bila vBohinjski Bistrici mednarod-na konferenca z naslovomGozdovi za ljudi in naravo,na kateri je bila glavna temauporaba gozdnega prostora vturistične namene, v osnovnišoli pa so odprli razstavo na
temo Drevesa in gozdovi.Včeraj je bil ogled debelihdreves na severni obali Bo-hinjskega jezera, danes, vpetek, bodo v Bohinjski Bis-trici prižgali oglarsko kopo,ob kateri se bodo potlej druži-
li vsak večer vse do naslednje-ga petka, ko jo bodo razdrli.
Že deseto leto je 22. majmednarodni dan biotskeraznovrstnosti. Ker je letosmednarodno leto gozdov, sotudi ob tem dnevu dali pou-darek gozdovom. "Slovenija
je pri trajnostnem gospodar-jenju z gozdovi lahko za vzorsosednjim državam in tudi vširši regiji," so na ministr-stvu za okolje in prostorugotavljali ob dnevu biotskeraznovrstnosti in dodali, datudi številnim rastlinskim inživalskim vrstam, ki so pove-zane z gozdom, v Slovenijibolje kaže kot v drugih drža-vah Evropske unije. Medtemko lepi čeveljc drugod izgi-nja, je v Sloveniji stanjeugodno, enako velja za gozd-nega postavneža - metuljavlažnih dolin, za rjavegamedveda, volka, sovo koza-čo, belovratega muharja, piv-ko ... Stanje je manj ugodnopri hrošču rogaču, kačjempastirju velikem studenčar-ju, velikem pupku, laškižabi, nekaterih vrstah neto-pirjev, velikem petelinu, tri-prstem detlu, risu ...
Gozdovi v središču pozornostiGeneralna skupščina Združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, ta tedenje v Sloveniji tudi teden gozdov.
Slovenija je ob mednarodnem letu gozdov ciljemZdruženih narodov dodala še enega: zmanjšati razli-ko med možnim in dejanskim izkoristkom gozdnihpotencialov. Pri nas se zlasti v zasebnih gozdovih sekamanj, kot bi se lahko, zato se gozdovi starajo, les paslabša.
Cene kmetijskih izdelkov in storitev
Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene iz-delkov in storitev za tekočo porabo in za naložbe v kmetij-stvu v letošnjem prvem četrtletju v povprečju za 5,1 odstot-ka višje kot v zadnjem lanskem četrtletju, za 12 odstotkovvišje kot v prvem lanskem četrtletju in za 38,6 odstotka viš-je od povprečnih v letu 2005. Poglejmo, koliko so se zvišale(+) ali znižale (-) cene posameznih izdelkov in storitev. C. Z.
Izdelek, storitev Gibanje cen v I. četrtletju 2011 v primerjavi s:
*4. četrtl. 2010 *1. četrtl. 2010 *2005
Semena, sadike + 8,4 % + 12,2 % + 25,7 %Energija, maziva + 7,6 % + 20,2 % + 44,0 %Gnojila, sreds. za izboljšavo tal + 10,1 % + 22,1 % + 100,4 %Sredstva za varstvo rastlin + 1,7 % - 0,1 % + 21,9 %Veterinarske storitve + 1,8 % + 1,8 % + 40,5 %Krmila + 9,2 % + 26,3 % + 53,1 %Vzdrževanje opreme + 1,2 % + 2,8 % + 45,6 %Vzdrževanje zgradb + 0,8 % - 0,5 % + 25,2 %Investicije v opremo + 1,9 % + 4,4 % + 31,1 %Investicije v zgradbe + 1,4 % + 4,6 % + 14,8 %
9GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Tokrat nas bo pot poneslaproti zahodu, povsem namejo z Italijo. Povzpeli sebomo na Kolovrat, na desnistrani Soče. Kolovrat spadamed predalpsko hribovje, kise razprostira v dolžini sed-mih kilometrov. Njegovanadmorska višina je od 800do 1243 metrov, greben papoteka od Livškega prelaza doKamberškega hribovja. Hri-bovje je bilo mejno ozemljemed Kraljevino Italijo inAvstro-Ogrsko, po drugi sve-tovni vojni je po njegovemslemenu stekla državna mejamed Italijo in Jugoslavijo.
Vojna med Italijo inAvstro-Ogrsko v času prvesvetovne vojne, v času soškefronte, od maja 1915 do okto-bra 1917, je za vedno zazna-movala ta čudoviti gorskisvet. Italijanska vojna je naKolovratu, v okviru obsežne"armadne linije" zgradila si-stem obrambnih položajev,opazovalnic, topniških po-ložajev in oskrbovalnih poti.Kolovrat je Italijanom nudilmožnost opazovanja soškegabojišča od Krnskega pogorja,Mrzlega vrha, tolminskegamostišča do Banjške planote.Iz teh visokih položajev soitalijanski topničarji lahkostreljali na avstro-ogrskoprvo obrambno črto, oskrbo-valno pot med Tolminom inBaško grapo ter druge po-membne cilje v avstro-
ogrskem zaledju. Položaji naKolovratu so pomenili enoključnih točk italijanskeobrambe v 12. soški bitki.Položaje Na gradu je prvegadne ofenzive, 24. oktobra1917, zavzel nadporočnikSchörner z enoto nemškegaAlpskega korpusa. Italijan-ske enote so se branile izTrinškega vrha in naslednjidan po prisojah izvedle proti-napade z velikimi izgubami.Z zasedbo so si nemške eno-te odprle pot za nadaljnjiprodor po grebenu Kolovratado Matajurja ter naprej vFurlansko nižino.
Današnjega vzpona sebomo lotili s kolesom. Vari-ant je sicer ogromno, a mor-da tista najbolj udobna je, česvoj vzpon na Kolovrat za-čnemo v kraju Idrsko, ki ležina nadmorski višini 210 m.
Do vasi Livek nas čaka 5 kilo-metrov ceste, na višini pabomo pridobili 480 metrovnadmorske višine. Nadalju-jemo po strmo vzpenjajočihse serpentinah, nadaljnje 4kilometre, do Livških Raven,na nadmorski višini 1037 m.Smo na grebenu Kolovratain cesta se še kar vzpenja.Kanček pozornosti in opazo-vanja okolice in na enem oddesnih ovinkov bomo opazilistezo, ki se povzpne do glav-nega vrha Kolovrata. To jeKuk s svojimi 1243 metrinadmorske višine. Tja gor,bolje, da se sprehodimo.Razgled je čudovit. Ko se vr-nemo nazaj na cesto, nasčaka še 3 kilometre asfaltira-ne ceste, ko nas bo informa-cijska tabla na desni straniopozorila na muzej na pro-stem, ki ga poleg urejenosti
odlikuje tudi izjemen raz-gled na nekdanje bojišče odKrnskega pogorja do Svetegore in Furlanske nižine. Sparkirišča se povzpnemo poobnovljenih položajih itali-janske vojske, se sprehodi-mo po strelskih jarkih in na-daljujemo proti vrhu Na gra-du, 1115 m. Obnovljena sotako poveljniška kot opazo-valna mesta, mitralješki intopniški položaji, kaverne inmreža strelskih in povezoval-nih jarkov v več etažah. Karše bolj poudari pristnost ob-novljenih bojnih položajev,je uporaba originalnegagradbenega materiala iz časaprve svetovne vojne.
Za ogled muzeja na pro-stem bomo potrebovali pri-bližno eno uro, če si ogleda-mo še Trinški vrh, 1139 m,pa malce več. Ko se vrnemodo svojih koles, je možnostiza spust s Kolovrata precej.Svetujem, da uporabimozemljevid Zgornje Posočje,1:50.000. Moj spust je bil vsmeri Solarji, nato pa po ko-lesarski stezi mimo Sleme-na, mimo Doma ValentinaStaniča, sledijo pa Potoki,Vogrinki, Pologar, Jug do go-stišča Ušnik. Tam zavijemolevo proti Voljčam, nato papo glavni cesti nazaj do Idr-skega. Ne pozabimo na čela-do in srečno!
Nadmorska višina: 1243 mVišinska razlika: 905 m s kolesom, cca. 300 m peš
Planinski izlet: Kolovrat - Kuk (1243 m)
Strelski jarkiDolina reke Soče je zaznamovana z ostalinami strahotnih bojev, ki so se pred skoraj sto leti dogajalina slovenskih tleh. Spomin in opomin je prisoten na vsakem koraku; ne glede na nadmorsko višino.
Zala je prvošolka, ki pa jodejstva: torba, naloga, flav-ta, pospravljanje kdaj pakdaj tako zmotijo, da seumakne in smukne v kožoodmaknjene nedosežneprinceske. Točno ve, kaj sikot princeska želi, izziva zvzvišenim pogledom: sajmenda veste. Seveda nevemo. Ampak dokler jeprinceska, jo je najbolje pu-stiti pri miru. Drugače pa jezelo vesela in prikupna čeb-ljavčica. Včasih prideta zmamo na podaljšan nedelj-ski zajtrk. Pred zadnjim obis-kom sem jo vprašala, kaj birada jedla. Pogledala me jezviška kot ubogo podanicoin izustila: sladkooo. Kajtočno? ... Pogleda princeskeni bilo mogoče prezreti.Zajtrk gospoda Ficka, mali-co od Sneguljčice in kosilo
od Trnuljčice. Potem mi jenaklonila še usmiljen po-gled, rekoč: Da veš, gospodFicko je banane ...
Trnuljčičin grad je bil vzaraščeni goščavi, kjer vtem času zagotovo cveti be-zeg, Sneguljčici bi se prile-gle morda jagode ... Pobr-skala sem med svojimi re-cepti in sestavila nenava-den jedilnik. Zala je pustilaprincesko doma in zajtrk jebil sladek zadetek v črno.
Zajtrk gospoda Ficka
Za 4 osebe potrebujemo: 4banane, 20 žlic mislija (naj-boljši je čokoladni), 2 do 3 teko-če jogurte, čokolado v prahu poželji
Banane narežemo na polcm debele ploščke in jih
razdelimo v štiri skledice.Nanje nasujemo misli inprelijemo z jogurtom. Poželji potresemo s čokoladov prahu.
Puhasto bezgovo cvetjeza prebujeno Trnuljčico
Za 4 osebe potrebujemo:pol kg skute, 250 g kisle smeta-ne, 60 g praška za puding zokusom vanilije, 4 jajca, 100 gsladkorja, nekaj kapljic limo-novega soka, 6 žlic bezgovihcvetov, 1 strok vanilije, masloza skledice.
Vanilijin strok prereže-mo na pol in izdolbemosredico. Beljake ločimo odrumenjakov, beljake, limo-nov sok in sladkor stepemov trd sneg. Umešamo ru-menjake, dodamo kislo
smetano, skuto, prašek zapuding, vanilijo in na drob-no natrgane bezgove cveto-ve. Nato previdno umeša-mo zelo trd sneg.
Skledice za sufle (ali sko-delice za črno kavo) nama-stimo z maslom in posuje-mo s sladkorjem. Skledicenapolnimo do treh četrtin.
V pekač nalijemo za prstvode in vanjo postavimoskledice. Pečemo v pečici(ventilatorska ni priporočlji-va), ogreti na 180 stopinj 25do 35 minut. Preden suflepostavimo na mizo, ga po-sujemo s sladkorno moko.
Moja jagodna tortica zaSneguljčico
Za 4 osebe potrebujemo:400 g jagod, 4 zvrhane žlice se-sekljane čokolade z rižem, 250
g sira rikota ali skute, 1 vanilinsladkor, 1 neškropljeno limono,nekaj lističev melise za okras,obod za krofe.
Zrele, hladne jagode na hi-tro splaknemo in osušimoter narežemo na lističe. Li-mono operemo in naribamolupinico. V skledi zmešamorikoto oziroma skuto, sesek-ljano čokolado, vanilin slad-kor, limonov sok in nastrga-no lupinico. Na desertnikrožnik postavimo obod zapripravo krofov, naložimovanj plast jagod, da se tesnoprilegajo obodu, naložimonanje pripravljeno mešanicoin malce potlačimo. Vrhnjaplast so spet jagode. Natoprevidno dvignemo obod inokrasimo tortico z listommelise.
Dober tek!
Kaverna s polžastim stopniščem. Stene so bile celoometane. / Foto: Jelena Justin
Pogled na Krnsko bojišče z muzeja na prostem / Foto: Jelena Justin
M I Z I C A , P O G R N I S EGospod Ficko s Sneguljčico in Trnuljčico
Sprehod po strelskih jarkih zbudi čudne občutke nesmiselnosti brezumnega početja. / Foto: Jelena Justin
10 petek, 27. maja 2011GORENJSKI GLAS
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Dogajanje seje torej začelo že maja, pri-reditve bodo ves junij, obkoncu prihodnjega mesecabodo Ločani proslavili dandržavnosti in občinski praz-nik, julija se bo dogajanjenadaljevalo s poletnimi pri-reditvami Pisane Loke, s ka-terimi bo mesto dočakalo je-sen. Letošnja dogajanja šeposebej zaznamujeta dveobletnici: petstoletnica veli-kega potresa in stoletnicasmrti velikega impresioni-sta Ivana Groharja, je pove-dal župan Miha Ješe, ki jeskupaj z Andrejo R. Megu-šar, Jernejem Tavčarjem inRokom Šimencem javnostipredstavil letošnja dogaja-nja.
Začela so se že sredi tegatedna, ko so loški šolarji insrednješolci na Mestnemtrgu pripravili Oder mladih,začel se je teden obrti inpodjetništva, v ponedeljekpa se bo teden podeželja, kisvoj vrhunec doseže prihod-njo soboto na tržnici kmetij-skih pridelkov in izdelkov.Rok Šimenc iz Razvojneagencije Sora pravi, da sepretežno majhne kmetije naLoškem ukvarjajo z dopol-nilnimi dejavnostmi, ki jimpomagajo preživeti, pri temjim uspešno pomagata tudivse bolj prepoznavni blagov-
ni znamki Dedek Jaka in Ba-bica Jerca. Takih kmetij je152, dopolnilnih dejavnostina njih pa 334. Kopico do-godkov lahko pričakujemoob junijskem Historialu,pregledu bogate zgodovin-ske dediščine na Loškem:odigrali bodo prizor z obis-kom freisinškega škofa, pri-pravili rokodelski sejem, večdelavnic, koncerte stare glas-be in plesa. Več dogodkovima tudi mednarodno raz-sežnost, pravi Andreja R.Megušar. Ob obletnici potre-sa, ki so ga v Škofji Loki po-imenovali Leto ribe faronike,
bo konec junija tudi medna-rodni strokovni posvet z na-slovom Razvoj mest na ruše-vinah preteklosti, ko bodogostili tudi razstavo AnnoDomini iz Idrije, kjer je bilopred pol tisočletja tudi žariš-če velikega potresa. Medna-rodni je tudi cikel koncertov,ki potekajo v treh sklopih,majski in junijski je v največ-ji meri posvečen orglam, kijih želijo v Škofji Loki še po-sebej promovirati kot instru-ment, ki ne sodi le v cerkve.Orgle želijo namreč name-stiti tudi v Sokolski dom. Zajunij napovedujejo tudi tra-
dicionalno O'glasbeno Lokoz nastopi glasbenikov iz do-mače glasbene šole, glasbe-no bosta obarvana državnipraznik z nastopom Mestne-ga pihalnega orkestra in ob-činski praznik, na katerembo krstno uprizorjena glas-bena noviteta Blaža Pucihar-ja Riba faronika, spet simbolpotresa. Že prve dni julija pabo tudi mednarodni festivalpihalnih godb Loka jo piha.Župan Miha Ješe pa za junijnapoveduje tudi odprtje Lo-ške hiše (v pritličju Žigonovehiše), ko bo tudi Občina naširoko odprla vrata.
Loka bo živahna do jeseniJunij v Škofji Loki velja za praznični mesec s številnimi prireditvami, zlasti na prostem. Ta teden jeteden obrti in podjetništva, prihodnji teden podeželja.
Loški šolarji in srednješolci so na Mestnem trgu pripravili Oder mladih. / Foto: Kaja Smole
Kranj
Peljimo jih na morje
Rdeči križ Slovenije (RKS) danes začenja s humanitarno ak-cijo Peljimo jih na morje, v kateri bo zbiral sredstva za brez-plačno letovanje otrok in starejših na morju. Na morje želi-jo peljati petsto otrok in sto starejših iz socialno šibkejšihokolij. Z donacijo 250 evrov lahko enemu otroku iz socialnoogrožene družine omogočijo enotedenske morske počitnicev letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku, zdonacijo 350 evrov pa lahko enemu starostniku iz socialnošibkega okolja prav tako omogočijo sedem dni blagodejne-ga letovanja. RKS akcijo organizira že četrtič. S. K.
razpisuje prosto delovno mesto
SMETARJA (m/ž)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
● II. stopnja strokovne izobrazbe● vozniško dovoljenje kategorije B ● fizične sposobnosti● znanje slovenskega jezika
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave zdokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KomunalaRadovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27, 4240 Radovljica.
KOMUNALA RADOVLJICA, d. o. o.,Ljubljanska c. 274240 RADOVLJICA
Iščemo sodelavca za določen čas (z možnostjo zaposlitveza nedoločen čas)
V RAČUNOVODSTVU (glavna knjiga)
Pogoji:■■ najmanj V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri■■ najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj■■ poznavanje računovodskih standardov■■ poznavanje davčnih predpisov (DDV, dohodnina, DDPO ...)■■ delo z urejevalniki besedil in preglednic Microsoft Word in Excel■■ poskusno delo 3 mesece
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedan-jih delovnih izkušenj pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: A1-Remont Kranj, d. o. o., Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj.
A1-REMONT KRANJ, d. o. o.LJUBLJANSKA CESTA 224000 KRANJ
PriËakujemo delavno, natanËno, zanesljivo, samostojno in odgovorno osebo s konËano
srednjo šolo in izpitom B-kategorije.
Ponujamo dinamiËno delo, stimulativno plaËilo, zaposlitev za doloËen Ëas 12 mesecev
z možnostjo podaljšanja oz. zaposlitve za nedoloËen Ëas.
Ponudbe pošljite na naš naslov, s pripisom “za razpis”,
ali po elektronski pošti: [email protected]
UËila International, Cesta Kokrškega odreda 18, 4294 Križe
vabi k sodelovanju kandidate za prosto delovno mesto:
VOZNIK KOMBIJA (m/ž)
Suzana P. Kovačič
Duplje - Pomladno finfranjePod krivo jelko je bilo v nede-ljo v organizaciji Kulturnoturističnega društva (KTD)Pod Krivo jelko. "Ko je snegspomladi skopnel, so šli Ro-kovnjači finfrat. Na veselico,bi rekli danes," je dejal pred-sednik KTD Pod krivo jelkoIvan Meglič. Običaj so obu-dili pred štirinajstimi leti inna letošnjo prireditev priva-bili okrog petsto obiskoval-cev. "Postregli smo z riče-tom, okrog sto litrov ga jebilo, gospodinje iz Dupelj paso spekle gore peciva. Vse tosmo udeležencem ponudilibrezplačno," je dodal Me-glič. Hkrati je bil tudi 12. ro-kovnjaški tek v organizacijiTVD Partizan Duplje; dvaj-set tekačev je teklo na tri aliosem kilometrov. Zmago-valci teka na tri kilometre vrazličnih starostnih katego-rijah so bili Mark Vozelj,Tais Vozelj, Anže Rozman,Marta Fister, zmagovalci
teka na osem kilometrov vrazličnih starostnih katego-rijah so bili Janež Pobežin,Karmen Klančnik in JožeKirm.
"Vsako leto pred dogod-kom obnovimo markacije,
namen prireditve pa je, da siljudje na nedeljsko popoldnevzamejo čas za pohod v večsmereh, ki trajajo od pol uredo štiri ure hoje," je še dejalIvan Meglič. Letos so se pri-peljali obiskovalci s tremi av-
tobusi iz Celja, Škofje Lokein Ljubljane, organizator pajim je razkazal še dupljanskograščino in Vogvarjevo hišo.Lani je bilo v knjigo Pod kri-vo jelko vpisanih 17.600 po-hodnikov.
Finfranje Pod krivo jelko
Postregli so z ričetom in pecivom, ki so ga spekle gospodinje iz Dupelj. / Foto: Polona Meglič
DR
UŠ
TVO
”R
OVT
ARJI
” Š
KO
FJA
LOK
A - S
MU
ČAN
JE P
O S
TAR
EM
, JA
VOR
JE 3
, P
OLJ
ANE
NAD
ŠK
OFJ
O L
OK
O
[email protected] GLASpetek, 27. maja 2011 11
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Edini gorenj-ski rokometni prvoligaši, ro-kometaši Loke, ki so tik predsezono ostali brez imenaglavnega sponzorja na prsih,so minulo sredo na igrišču naPodnu z zmago 32 : 27 protiekipi Maribora Branika ven-darle nasmejani zaključilidolgo sezono. V njej so sicerimeli boljše in slabše trenut-ke, navijači pa tudi sami sibodo zapomnili zlasti tiste, koso v domači dvorani ugnalitekmece, kot so Celje Pivovar-na Laško, Cimos Koper, Go-renje ...
V rednem delu prvenstvaso se tako uvrstili na peto me-sto in v nadaljevanju zasluže-no zaigrali v ligi za prvaka tersi priigrali trenutno tretje me-sto na lestvici, ki pa ga bodoobdržali le ob današnjem po-razu Celjanov proti ekipi Tri-ma. Zadnji krog v ligi za prva-ka se bo namreč končal da-nes, ko bomo po tekmi Gore-nje Velenje - Cimos Koperdobili nove državne prvake,tekma Celje Pivovarna Laško- Trimo Trebnje pa bo odloča-la o tretjem mestu.
Korak do zgodovinskegauspeha
Ne glede na razplet današ-njih tekem pa so bili v taboruLočanov po sredini tekmilahko zadovoljni, saj so si za
cilj zastavili uvrstitev mednajboljša slovenska moštva."Na začetku sezone smo ra-čunali, da bo uspeh, če sibomo priborili nastop v ligiza prvaka, sedaj imamo z ne-kaj sreče možnost ostati celona tretjem mestu, kar bi bilzgodovinski uspeh. Upam,da nam bo sedaj uspelo šenajti novega sponzorja, karpomeni, da se bo sezona do-bro končala, sicer pa se lo-škemu rokometu obeta katastrofa," pravi direktor lo-ških rokometašev Jože Galof,prav tako pa si boljšega fi-nančnega stanja v klubu želiglavni trener Gregor Cvijič,
ki se zaveda, da bodo sicernajboljši igralci še naprej od-hajali v bogatejše klube.
"Za nami je fenomenalnasezona, fantje si zaslužijo če-stitke navijačev, tudi moje,čeprav sem znan po svoji kri-tičnosti. Kljub vsem proble-mom v klubu so z res srčnoigro in borbenostjo sezonouspešno pripeljali do konca.Res bomo v novi sezoni osta-li brez najmanj dveh igral-cev, vendar se zavedamo, dase generacije menjajo, inprepričan sem, da bodo tisti,ki bodo ostali, še naprej do-bro delali," pravi trener Cvi-jič, ki se z vodstvom klubatudi še ni dogovarjal o tem,ali bo ostal v Škofji Loki aline.
Dolenec odhaja v Velenje
Zagotovo pa v novi sezonigola za Loko ne bo več tresel22-letni Jure Dolenec, ki ježe pred časom podpisal po-
godbo za ekipo Gorenja,zato so se soigralci na zadnjitekmi prisrčno poslovili odnjega in mu podarili sliko."Današnja tekma je bilazame nekaj posebnega, ven-dar pa mislim, da smo si ssoigralci želeli predvsemzmago. Čeprav odhajam izLoke, pa je odhod do začetkapriprav oddaljen še dva me-seca. Tega sem se nekakores zavedel šele, ko so mi so-igralci pripravili darilo in some preplavila prav posebnačustva," je povedal Jure Do-lenec, ki bo danes stiskal pe-sti za svoje bodoče soigralceiz ekipe Gorenja.
"Ko sem podpisal pogod-bo z njimi, je kazalo, da bopot do naslova prvaka zelolahka. Sedaj se je obranilo inso v težkem položaju. Ven-dar se v eni tekmi lahko mar-sikaj obrne, tudi zmaga zašest zadetkov ni nič poseb-nega. Jaz še vedno verja-mem, da jim bo uspelo," jepovedal Jure Dolenec.
Poslovili so se z zmagoKljub hudim finančnim težavam, ko jih je tik pred začetkom zapustil glavni sponzor Merkur, je za loškimi rokometaši odlična sezona, ki so jo minulo sredo na domačem igrišču končali z zmago proti ekipi Maribora Branika.
Rokometaši Loke v zeleno-rumenih dresih so tudi na zadnji tekmi v tej sezoni prikazali srčno igro (v napadu Sašo Mikanovič in Matej Gaber) ter strli odpor borbenih Štajercev.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Na sredini tekmi so predsednik Športne zveze ŠkofjaLoka Branko Celar, direktor Zavoda za šport AlešMurn in član Sveta Zavoda za šport Jože Stanonikpodelili priznanja mladim loškim rokometašem, sajje ekipa mladincev osvojila naslov državnih prvakov,mlajši dečki so v državnem prvenstvu osvojili drugomesto, starejši dečki pa tretje.
Jože Marinček
Ljubljana, Kranj - Minulosredo sta bili v Ljubljani inKranju odigrani finalni tek-mi za članski in mladinskipokal Slovenije. Na stadionuStožice sta se v finalu član-skega pokala Hervis pomeri-la Domžale in Maribor. Če-prav je Maribor povedel, soDomžalčani zmogli tolikomoči, da so prvi polčas odlo-čili v svojo korist. Po izenače-nju na 3 : 3 so Domžalčaniostali na igrišču z igralcemmanj, saj je bil zaradi druge-
ga kartona izključen Teino-vič, a je Damir Pekič že dveminuti kasneje zadel zakončnih 4 : 3 in s tem pre-prečil, da bi Maribor osvojilše drugo lovoriko, saj je že vsoboto z zmago v Ajdovščiniproti Primorju osvojil naslovdržavnega prvaka.
Na nogometnem igrišču všportnem centru Kranja paje bila odigrana finalna tek-ma v mladinski konkurencimed IB Interblockom in NDMuro 05. Interblock je sicerpovedel, a je Muri 05 uspelo12 minut pred rednim de-
lom izenačiti in izsiliti po-daljšek. V prvem podaljškuzadetkov ni bilo, padla pa stadva v drugem, oba pa so do-segli mladi iz Murske Sobo-te in zmagali s 3 : 1.
Igranje zadnjega kola bodonogometaši v prvi in drugičlanski ligi zaključili to nede-ljo. Ekipa Triglava Gorenjskeodhaja na pomembno tekmok Olimpiji. "Točka nam za-gotavlja osmo mesto in s temobstanek brez dodatnih kva-lifikacij. Zaradi kartonov to-krat v moštvu ne bo AlenaKrciča in Roka Brajiča.
Upam pa tudi na podporo iztribun, saj naj bi v Ljubljanoprišlo kar nekaj naših zvestihnavijačev," je povedal trenerKranjčanov Siniša Brkič.
Zadnji krog pa se bo odig-ral tudi v drugi slovenski no-gometni ligi. Garmin Šen-čur bo tokrat na domačemigrišču v športnem parkuŠenčur gostil vodilni Alumi-nij iz Kidričevega. Tudi tek-me v drugi ligi se igrajo v ne-deljo s pričetkom ob 17. uri,le tekmi Roltek Dob - Mura05 in Krško - Bela krajina bo-sta že jutri.
Članski pokal v Domžale, mladinski Muri 05 Nogometaši Domžal so se minulo sredo v Stožicah veselili naslova pokalnih prvakov.
Umrl je Janez Petač
Predsednik kluba slovenskih olimpijcev Miroslav Cerar jev začetku tedna sporočil, da je umrl Janez Petač, hokejistin slovenski olimpijec, ki je na olimpijskih igrah v Inns-brucku leta 1976 z reprezentanco osvojil 9. mesto. Petačje bil rojen 6. marca 1949 na Jesenicah, kjer je tudi začelsvojo bogato in uspešno športno pot. Kot član HK Olimpi-ja je osvojil številne državne naslove in uspehe na domačiin mednarodni športni sceni. "Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot vrhunskega hokejista, izjemnega lju-bitelja športa in lep značaj," je v imenu kluba slovenskiholimpijcev dodal Cerar. V. S.
Matej Mohorič še naprej uspešno tekmuje
Matej Mohorič, mladinec kranjske Save, je odlično nastopiltudi na 23. mednarodni dirki Troffeo Guido Dorigo - Solighe-tto, ki spada med zahtevnejše za kolesarje te kategorije. Na133 km dolgi progi je v konkurenci 195 tekmovalcev iz petihdržav končal na tretjem mestu. Njegovi mlajši klubski kolegipa so v soboto nastopili na dirki za veliko nagrado občine Ko-menda, ki je štela za državno prvenstvo in Pokal Slovenije.Polona Klemenčič, ki pozimi teče na smučeh, poleti pa je ve-liko na kolesu, je med deklicami osvojila drugo mesto, MaticKatrašnik pa je bil v kategoriji dečkov B tretji. Uspešni so bilitudi kolesarji Perftech Bleda (pri dečkih C je zmagal DavidKosovel, tretji je bil Peter Šranc) in KK Gorje (v kategorijimlajših mladincev je bil tretji Tim Zubanovič). M. B.
Planina se na Trati ne bo predala
Jutri so na vrsti povratni dvoboji četrtfinala evropskega klub-skega pokala v balinanju. Kranjska Planina Avtoservis Rib-nikar na traškem balinišču ob 14. uri gosti italijanskegaprvaka BRB Ivrea, s katerim je pred tednom dni v Italiji izgu-bila z 20 : 2. "Kljub visokemu porazu gremo v drugo tekmoz željo po zmagi," je napovedal vodja ekipe Slavko Dob-nikar. Državni prvak Lokateks Trata ima po drugi stranizaradi zmage na prvi tekmi proti italijanski La Perosini (12 :10) precej boljše izhodišče. "Tudi če tekmo v Italiji izgubi-mo, nas čaka še dodatna ekipna igra v krog, kjer bomo iskalisvojo priložnost," je dejal vodja ekipe Bojan Berčič. S. Š.
Dirka za memorial Janka Juhanta
Konjeniški klub Komenda bo to nedeljo, 29. maja, pripravil ve-liko kasaško prireditev. Začela se bo ob 14.45. Med zanimivej-šimi bo zagotovo 6. dirka za Memorial Janka Juhanta, ki se bozačela ob 16.50, start zadnje dirke pa bo ob 17.15. V. S.
GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 201112 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Gorenjska policija ješe povečala letošnjo žetevprepovedane konoplje. Preddnevi so namreč znova od-krili dva nasada, ki sta jih35-letnik iz okolice Bleda in26-letnik z Golnika gojila vsvojih stanovanjskih hišah.Zoper oba osumljenca bodopolicisti na kranjsko tožil-stvo podali kazenski ovadbizaradi utemeljenega sumastoritve kaznivega dejanjaneupravičene proizvodnjein prometa s prepovedani-mi drogami.
Blejski policisti so z zbira-njem obvestil prišli do infor-macije, da 35-letni moški izokolice Bleda v svoji stano-vanjski hiši goji konopljo.Pridobili so sodno odredboin prejšnji teden pri osum-ljencu, ki so ga v preteklostiže obravnavali zaradi posestiprepovedanih drog, opravilipreiskavi stanovanjske hišein avtomobila. V hiši so našliin zasegli 23 sadik konoplje,visokih od 15 do 30 centime-trov, ki so bile zasajene vPVC lončke z zemljo. V raz-ličnih prostorih so našli tudiveč škatel s posušenimi delirastlin zelene in rjave barveter rastlinska semena, za ka-tere prav tako sumijo, da greza konopljo.
Prometni policisti pa sominulo soboto zvečer pri
skakalnici na Gorenji Savi vKranju ustavili in kontroli-rali 26-letnega voznika zGolnika. V postopku so prinjem našli zvitek alumini-jaste folije, v katerem jeimel manjšo količino amfe-taminov. Tako je vsaj zatr-dil osumljenec, medtem kona analizo še čakajo. Pripregledu njegovega vozilaso policisti kasneje našli šemanjšo količino konoplje,ki je bila zvita v papirnatemzvitku (džonit), v prtljaž-nem prostoru pa nekaj vrt-nih lončkov s sadikami ko-noplje. Najdba je bila dovoljvelika, da so ga odpeljali nazaslišanje na policijsko po-stajo, kjer jim je 26-letnikpriznal, da ima v eni v sta-novanjski hiši posebej pri-rejen prostor za gojenje ko-noplje. Ko so si policistiskupaj z osumljencem nje-gov dom ogledali, so v "la-boratoriju" našli še 72 sa-dik konoplje in opremo zahidroponično gojenje ko-noplje ter vse zasegli.
Gorenjski policisti so le-tos vključno z zadnjima od-krili že sedem nasadov ko-noplje. Najodmevnejše jebilo odkritje laboratorijakonoplje na vrhu nosilnegastebra Delavskega mosta vKranju, v katerem je 31-let-ni Kranjčan sredi ferbruar-ja gojil 31 sadik. Prav takofebruarja so policisti 27-let-
nemu Kranjčanu zasegli72, 47-letniku iz Naklegapa 93 sadik. Marca so Jese-ničanoma, starima 24 in 27
let, zasegli 105 sadik, pri59-letniku iz Bohinja pa so"poželi" nasad s 67 rastli-nami.
Policisti spet ”želi” konopljoOsumljenca iz okolice Bleda in z Golnika sta v stanovanjskih hišah gojila konopljo. Policisti so jimazasegli skupaj 95 sadik prepovedane rastline.
Zadnja najdba posajene konoplje pri 26-letnemu gojitelju zGolnika / Foto: PU Kranj
Simon Šubic
Kranj - Z zaslišanjem pričse je v sredo na kranjskemokrožnem sodišču nadalje-valo sojenje 37-letnemu Bo-rutu Kavčiču iz ZgornjihBitenj, 41-letnemu Marja-nu Bregarju iz Kranja in23-letnemu Jaku Kernu izTenetiš, ki naj bi se v letu2009 povezali v hudodel-sko združbo, ki se je do-mnevno ukvarjala s hidro-poničnim gojenjem konop-lje. Kranjsko tožilstvo zatr-juje, da naj bi Kavčič neza-konito početje koordiniral,saj naj bi po njegovem na-ročilu Bregar in Kern ko-nopljo gojila v posebej pri-rejenih prostorih v nekda-njem BPT v Tržiču in napodstrešju Bregarjeve sta-novanjske hiše v Vadičah,"svoj" laboratorij konoplje
pa naj bi imel Kavčič urejentudi doma. Konopljo naj bidoma gojil tudi GorazdČimžar iz Britofa. Policijaje obtožene prijela avgustapredlani, v tedaj opravlje-nih hišnih preiskavah pa sozasegli veliko opreme zagojenje konoplje in 336 sa-dik konoplje.
Sodišče je na predlogobrambe zaslišalo izveden-ko kemijske stroke AlenkoVerbek Bardajs, ki je izdela-la izvedensko mnenje o za-seženih rastlinah. GorazdFišer, zagovornik prvoobto-ženega Kavčiča, je sicer oce-nil, da je Bardajsova svojedelo opravila neresno in vnasprotju z odredbo sodiš-ča, ker si zaseženih rastlinni ogledala, temveč se je priizdelavi izvedenskega mne-nja oprla "le" na fotografije,zapisnike o zasegu predme-
tov in policijska poročila.Obramba ji je vseeno posta-vila vrsto vprašanj. Meddrugim je morala natančnorazložiti, kdaj in kako prihidroponičnem gojenju ko-noplje gnojiti zemljo in jidodati pH korektor, kdaj inzakaj uporabljamo tabletkeCO2, kdaj rastline potrebu-jejo več oziroma manj sve-tlobe. Izvedenka je sevedatudi pojasnila, zakaj si zase-ženih rastlin ni fizično ogle-dala: "Tako sem se dogovo-rila s preiskovalno sodnico,saj na osnovi suhih rastlinoziroma sadik ni možnooceniti, koliko droge bi bilomožno iz njih pridelati. Otem lahko veliko bolje skle-pam na podlagi fotografijrastlin, ki so še v fazi rasti,saj se vidi, kako močne inrazvejane so, ali so že zacve-tele in podobno."
Obramba je zagovarjalatezo, da analiza vsebnostipsihoaktivnega THC v za-seženih rastlinah sploh nibila narejena in s tem na-migovala, da je morda šlo leza industrijsko konopljo."Vsaka konoplja vsebujeTHC. Čeprav kvantitativnaanaliza vsebnosti THC vtem primeru ni bila oprav-ljena, pa je nesporno, danekdo, ki tako opremi labo-ratorij in se loti gojenja, nebo uporabil semena konop-lje za industrijske name-ne," je odgovorila Bardajso-va. Razložila je tudi, da vprvem letu konoplja ohra-nja svojo kakovost, nato pazaradi intenzivnejšega raz-pada THC izgublja kako-vost, vendar je za uživanješe vedno "dobra" tri do štirileta. Sojenje se nadaljujeprihodnji mesec.
Niso gojili industrijske ”trave” Na okrožnem sodišču v Kranju se je nadaljevalo sojenje četverici moških iz Kranja in okolice, ki naj bi v posebnih laboratorijih gojili prepovedano konopljo. Po mnenju izvedenke nikakor ni šlo zaindustrijsko konopljo, kot je tudi namigovala obramba.
Kranj
Lani od doma ali iz zavoda pobegnilo petsto otrok
V sredo, na nekdanji dan mladosti, je bil mednarodni danpogrešanih otrok. Kot so opozorili iz Evropske komisije, jeključnega pomena pri učinkovitejšem iskanju pogrešanihotrok panevropska telefonska številka 116 000, vendar tre-nutno njeno uporabo omogoča le 15 od 27 držav članic EU.V Sloveniji, kjer je lani od doma pobegnilo 81 otrok, iz vzgoj-nih zavodov pa kar 422, mednarodna številka 116 000 še nedeluje. Letos je slovenska policija prejela že 40 prijav otrokin mladoletnikov, ki so odšli od doma, in 239 prijav o pobe-gu mladoletnikov iz vzgojnih zavodov. Po izkušnjah policijese otroci ponavadi v zelo kratkem času domov vrnejo samiali jih izsledijo starši, pogosto že istega dne. Največkrat sezatečejo k prijateljem ali sorodnikom. Izginotje otroka sicerčim prej prijavite policiji. S. Š.
Kranj
Nadzor uporabe varnostnega pasu
Počasi se izteka preventivna akcija z naslovom Pripnite se indoživite!, v okviru katere tudi gorenjski policisti do 30. majapoostreno nadzirajo uporabo varnostnega pasu ter opozar-jajo voznike in njihove sopotnike na pomen pravilne rabevarnostnega pasu in otroških sedežev. Izobraževanja opravilni uporabi varnostnih zadrževalnih sistemov potekajotudi po šolah in vrtcih. S. Š.
Tržič
Požar v tržiškem Peku
V sredo zvečer je v tovarni Peko v Tržiču zagorelo v loče-nem prostoru za zbiranje gumenih odpadkov. Prostovoljnigasilci iz Tržiča in Bistrice pri Tržiču so požar najprejlokalizirali, nato pa začeli ohlajevati ter odstranjevati odpad-ke. Požar, v katerem se ni nihče poškodoval, so na koncu uspeli tudi pogasiti. Nastala je velika gmotna škoda. S. Š.
Kranj
Goreli prostori krajevne skupnosti
V ponedeljek nekaj po sedmi uri zjutraj je zagorelo v pros-torih Krajevne skupnosti Zlato polje v Ulici Franca RozmanaStaneta v Kranju. Kranjski poklicni gasilci so požar hitropogasili, prostore pregledali in prezračili. S. Š.
Podreča
Vzeli tudi potne listine
Pred dnevi so nepridipravivlomili v hišo v Podreči."Sposodili" so si fotoapara-ta, potne liste, mobilni tele-fon in gotovino. Škode je zaokoli dva tisoč evrov. S. Š.
Vabljeni na
LETNI KONCERT“Generacije pojejo”
PEVSKEGA ZBORA LUBNIK Škofja Loka
(zborovodja: Urban Tozon)
z gosti
otroški pevski zbor oš ivana groharja
mladinski pevski zbor oš ivana groharja
pevski zbor gimnazije škofja loka
Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka petek, 27. maj 2011
ob 19.00 uri
vstop prost
medijski pokrovitelj:
KU
LTU
RN
OD
RU
ŠTV
OP
EVS
KIZ
BO
R L
UB
NIK
ŠK
OFJ
ALO
KA,
PO
DLU
BN
IK 3
47
, Š
KO
FJA
LOK
A
www.gorenjskiglas.si
POGOVOR
AKTUALNO
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Aktualno Knjige in knjigoljubiPogovor
Program PUM - projektno učenje mladih: do cilja skozidruga vrata. Stran 14
Spomladi je že četrtič izšla alpinistična knjiga Sfinga avtorjaAnteja Mahkote. Stran 19
Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke: ”letos bo še težje kot lani.” Stran 15
Strani 16, 17
Noge v blatu, glava v zlatu
Letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel arheolog in muzealec dr. Timotej Knific, eden največjih poznavalcev zgodnjega srednjega veka, preseljevanjaljudstev in prvih slovanskih poselitev na območju današnje Slovenije. Znanstvenik,strokovnjak, odličen pedagog, po rodu Kranjčan ... / Foto: Tina Dokl
14 petek, 27. maja 2011
Aktualno
Maja Korošak
Čeprav to ni prvo prizna-nje, ki so ga v skoraj enajstihletih delovanja prejeli, jimveliko pomeni. V Radovljicipokajo po šivih: v skupino jevključenih precej več mla-dih, kot je normativ, nekajpa jih še čaka v vrsti. O nji-hovem delu in uspehih smose pogovarjali z Jasmino Šu-bic, vodjo programa, in Moj-co Šolar Perko, mentorico,pa tudi z nekaterimi od ude-ležencev.
"Skupna značilnost pu-movcev, kot imenujemonaše udeležence, je, da so simed seboj zelo različni intežko bi posplošeno rekli: toso pumovci," je začela men-torica Mojca. "Nekateri soprišli k nam zato, ker se jimje zataknilo v šoli, nekdo jehiperaktiven, drugi ima pro-bleme z zdravjem, lahko te-žave v družini, ali pa samokrizo identitete. Pum je od-skočna deska, prostor za raz-mislek, za to, da pridejo ksebi. V tem času pa naredijotudi izpite za šolo."
Ko je Andragoški centerSlovenije razvijal PUM, jeprojektno obliko dela posta-vil za temelj izobraževanja vtem programu. "Značilno je,da se pri tem izhaja iz udele-žencev, pomembni so njiho-vi interesi. Udeleženci priprojektih sodelujejo od začet-ka do konca: od snovanjaidej, načrtovanja do izvedbe,pri čemer vse naredijo sami.In to je tisto, kar mlade pri-vlači pri Pumu: da delajo ne-kaj, kar jih zares zanima," ješe pojasnila Mojca Šolar Per-ko. V vseh teh letih so nare-dili dokumentarni film Mla-dost za ogledalom, ki so gapredvajali tudi na TV Slove-nija ter po lokalnih ter regio-nalnih TV postajah. Posneliso množico videospotov,kratkih filmov, ustvarili sogledališki predstavi, plesnopredstavo, fotografske razsta-ve, obdelovali so vrt.
Letošnji projekt se imenu-je Z ladjo okrog sveta. "Vsakpumovec ima svoj svet inladja je tu prispodoba njiho-vega življenja in odkrivanjanjihovega sveta. Obdobje, vkaterem trenutno so, je pre-cej nevihtno in tudi ta ladjaplove po razburkanem mor-ju. Sestavili smo tri skupine:filmska bo izdelala tri filmein en videospot. Druga sku-pina je žonglerska ekipa inpripravlja poseben šov. Tret-ja skupina je fotografska, ta
bo predstavila življenjskezgodbe šestih pumovcevskozi fotografijo. Pri tem sose mimogrede seznanili zzgodovino fotografije, razvi-jali črno-bele filme, projektpa se bo zaključil z razstavoteh njihovih fotografij. Vsenaštete projekte pod ome-njenim skupnim naslovomZ ladjo okrog sveta pa bodopredstavili 7. junija v Linhar-tovi dvorani v Radovljici."
Na Pumu je učenje obvez-no: vsak dan ima vsak pu-movec uro učne pomoči,kjer z inštruktorji, ki jih na-
jamejo v programu, predelu-jejo snov, ki jim težje gre.Pum ima odprta vrata do 15.julija, sledi mesec počitnic,ki pa se jih pumovci ne vese-lijo najbolj: veliko raje priha-jajo in se družijo v Pumu.
Vse od leta 2000 sodeluje-jo v mednarodnih projektih,ki so za mlade dobra motiva-cija. Vključeni so v programMladi v akciji, ki obsega mla-dinske izmenjave in evrop-sko prostovoljno službo."Naši udeleženci so tako biliže v Nemčiji, na Poljskem,Madžarskem ... Po zaključe-
nem šolanju lahko za enoleto gredo tudi v evropskoprostovoljno službo in takoje eden od naših v Litvi delalkot prostovoljec v sirotišnici,hkrati pa mladi iz drugih dr-žav prihajajo k nam. Trenut-no je pri nas Catherine z Ir-skega, pred tem je bil fant zNizozemskega ter dekle sPoljskega."
Kaj pomeni biti mentor vPumu? Mojca Šolar Perko:"Za mene je to čisti užitek.Zelo pomembno pa je polegformalne izobrazbe še veli-ko znanja in usposobljeno-sti ter nenehno izobraževa-nje ter osebna zrelost. Nad-vse pomembno je tudi to, damlade spoštuješ in da jihimaš rad." Pri tem delu jehumor v precejšnjo pomoč,je dodala Jasmina Šubic,vodja programa: "S humor-jem prebrodimo marsikakš-no težko situacijo, ki pa jihni malo." Mentorica Mojcapa je prepričana, da je Pumoaza miru za mlade in da vnjem vsak od njih dobi svojprostor. "Ne dovolimo panasilja, žaljivk in zmerljivkmed njimi." Kadar nastopi-jo težave z neupoštevanjempravil (ki jih določijo skupajz mladimi na začetku šol-skega leta), se skupaj pome-nijo in mladi sami predlaga-jo rešitve. Nekoč so mento-ricam (ob naših sogovorni-cah v programu dela tudimentorica Nastja Papler)predlagali, naj ne bodo takomile, naj bodo bolj ostre innaj se tudi kdaj zaderejo nanjih. Pa so jim takoj pojas-nile, da tega v Pumu nebodo doživeli.
Do cilja skozi druga vrataProgram Pum je v Sloveniji že dodobra utrjena in prepoznana oblika dela z mladimi, ki izpadejo izšolskega sistema. Ljudska univerza Radovljica je za program Pum od Andragoškega centra Slovenijena slovesnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja prejela priznanje za uspehe pri bogatitvi lastnegaznanja in znanja drugih.
Tjaša Pušenjak iz Kranja, 21 let: "Meni je v Pumu super. Veliko se naučiš, če sodeluješ,več kot na primer v šoli. Tudi o življenju, saj sotu ljudje, ki ti zares pomagajo. Imamo zanimiveprojekte, ki jih predstavimo v javnosti."
Jasmina Šubic, vodja programa Pum v Radovljici:"Mladi imajo velikokrat hude težave doma invčasih jih je treba na hitro nekam namestiti. Prihaja pa tudi do tragičnih dogodkov, kot so samomori ali poskusi samomorov. Dveh pumovcev na primer zaradi tega ni več mednami. Mnogo naših udeležencev je v preteklostidoživljalo najrazličnejše zlorabe."
Mitja Kocijančič z Blejske Dobrave, 17 let: "Všoli se nisem dobro počutil in sem prišel v Pum,kjer sem se umiril in lažje končal prvi letnik: tuse učim, v šolo pa hodim le na izpite. Trenutnose največ ukvarjam z animiranim filmom, za katerega sem napisal scenarij."
Ana Sajovic z Dovjega, 19 let, nekdanja pumovka:"Tokrat sem prišla sem le na inštrukcije iz matematike. Lani sem redno hodila v Pum in tusem se odlično počutila. V šoli se mi je zatakniloin tako sem prišla sem. Zdaj se lažje učim, poenem letu sem postala zrelejša."
Martin Skumavec s Posavca, 18 let: "Dobro, domače vzdušje je tukaj. Najpomembnejši se mizdijo projekti, zanimive pa so tudi delavnice. V šoli sem zapravil dve leti, zdaj pa mi gre boljein redno opravljam izpite."
Program Pum je namenjen mladim od 15. do 25. leta, in sicer tistim, ki so izpadli iz rednega šolanja ali pa si iščejo zaposlitevin so torej brezposelni. Program PUM (Projektno učenje za mlade) je postavljen zelo prožno in je utemeljen na interesihudeležencev. Z mladimi delajo na štiri načine. Prvo so interesnedejavnosti, ki so na primer preventivnega značaja, pa tudi filmskedelavnice, računalništvo, šport in druge aktivnosti. Druga oblikadela je produkcijsko delo, s katerim naj bi pridobili tudi nekajdelovnih navad in se spoznali s trgom dela. Tretja oblika dela jeindividualna, kar pomeni, da mentorji z vsakim udeležencemnaredijo njegov individualni načrt dela in izobraževanja in gaspremljajo: kako opravlja izpite, mu tudi osebno svetujejo. Če kdo potrebuje posebno terapijo, sodelujejo z drugimi ustanovami, na primer s psihiatrično bolnišnico, centri za socialno delo, kriznimi centri ... Četrta, morda najpomembnejšaoblika dela pa je projektno delo, po čemer je Pum tudi najboljznan. Program je financiran iz sredstev Evropskega socialnegasklada, najbolj jih podpira občina Radovljica kot ustanoviteljicaLjudske univerze, program pa sofinancirajo tudi druge občinezgornje Gorenjske in Kranj.
15petek, 27. maja 2011
Pogovor
”Cilji, ki smo si jih postavili za letos, so zelozahtevni. Ob minimalnempovečanju bilančne vsotebomo poskušalizelo močno kontrolirati stroške ter s premišljenimkreditiranjemdoseči dokaj nizek nivo slabitev in s temrezultat, ki binas spet lahkouvrstil v vrh slovenskihbank.”
Cveto Zaplotnik
Nedavna skupščina delni-čarjev Gorenjske banke jeminila brez zapletov. Stetakšen potek pričakovali?
"Da bo skupščina minilamirno, sem glede na odličnelanske rezultate tudi priča-koval, bil pa sem presene-čen, da so bili vsi predlaganisklepi sprejeti soglasno. Se-veda pa ne bi bilo nič nena-vadnega, če bi predvsemkakšen mali delničar zaradiželje po kratkoročnem mak-simiranju svojega dobička inob površnem poznavanjurazmer v bančnem sektorjuimel drugačne poglede nalansko poslovanje."
Bi bilo drugače, če Sava kotnajvečja lastnica banke ne bišele pred skupščino dobilanazaj glasovalnih pravic?
"Glasovi Save so zagotovozelo pomembni, a mislim,da tudi brez njih ne bi bilozapletov. Kljub odločbi ura-da za varstvo konkurence ni-sem verjel, da bi Sava lahkona skupščini ostala povsembrez glasovalnih pravic; ver-jetno bi ji urad v vsakem pri-meru omogočili glasovanjevsaj z delom."
Skoraj ves bilančni dobičekste, za razliko od prejšnjihlet, namenili za dividende.Kako to?
"Dividendna politika jeostala enaka kot prejšnjaleta. Že več let zapored, z iz-jemo enega leta, dividendaznaša sedemdeset evrov nadelnico. Tolikšna je bila tudiza lani. Da smo za to porabi-li skoraj ves tekoči dobiček,je razlog v tem, da ga je bilolani manj kot v preteklih le-tih. Izplačilo tolikšne divi-dende pa je kljub manjšemudobičku razumno, saj imabanka zadostni obseg kapita-la in primerno kapitalskoustreznost. Prepričan sem,da je dividendni donos tak,da so naši lastniki lahko za-dovoljni."
Kaj se vam v lanskem rezul-tatu zdi najpomembnejše:dobiček, povečanje tržnegadeleža, nadpovprečna kapi-talska ustreznost ...?
"V sedanjih razmerah po-večevanje bilančne vsote niveč kazalnik, s katerim bi sebanke posebej hvalile, am-pak je najpomembnejše ob-vladovanje tveganj. Če to po-vežemo s kapitalsko ustrez-nostjo, lahko ugotovimo, daje Gorenjska banka še vednovarna in stabilna, z zavidlji-
vim razvojnim potencialomin tako pripravljena tudi naletošnje izzive."
Pri poslovanju v kriznihrazmerah so tveganja veli-ka. Kako jih obvladujete?
"Banke so najbolj izpo-stavljene kreditnemu tvega-nju, to je tveganju, da komi-tent ne bo mogel pravočasnopoplačati svojih obveznostiali jih ne bo mogel poplačativ celoti. Obvladovanju tve-ganj smo prilagodili poslov-no politiko banke in se prikreditiranju še bolj kot v pre-teklosti osredotočili namanjša in srednje velikapodjetja ter na samostojnepodjetnike. Tako kot ostalebanke je tudi Gorenjska ban-ka vpeta v marsikatero ne-srečno zgodbo slovenskegagospodarstva, a na način in vobsegu, ki je v vsakem pri-meru obvladljiv. Rezervacijein slabitve smo v skladu znašo restriktivno politiko,bolj konzervativnim pristo-pom pri odobravanju kredi-tov ter glede na dosežene re-zultate oblikovali na primer-nem nivoju, izrazito nadpovprečjem slovenskegabančnega sistema."
Kaj je pomembno pri ob-vladovanju tveganj - zna-nje, informacije, izkušnjeali tudi intuicija?
"Kombinacija vsega našte-tega! Vse banke razpolaga-mo s približno enakimi po-datki, na podlagi katerih lah-ko presojamo boniteto druž-be, a nekatere banke so mor-da v silni želji po povečanjuobsega poslovanja izgubileobčutek pri presoji tveganj."
Nesrečne zgodbe, o katerihgovorite, se kažejo v oslabit-vah in rezervacijah. Lani jihje bilo za 24 milijonov ev-rov. Jih bo letos še več?
"Vse sanacije v slovenskemgospodarstvu niso končane,nekaj jih še poteka v gradbe-ništvu, na področju logistike,trgovine in telekomunikacij.Ukrepanje lastnikov in upni-kov je praviloma prepočas-no, premalo odločno in tudi
zato bomo banke poslediceobčutile in izkazale tudi v le-tošnjih rezultatih, kar ni naj-lepši obet za iskanje virov fi-nanciranja v tujini."
Kako ste zadovoljni z reše-vanjem Merkurja?
"Reševanje Merkurja pote-ka na primeren način, mo-goče je škoda v tem, da nipotekalo hitreje. Če bi Mer-kurju že lani novembra alidecembra zagotovili denarza popolnitev prodajnih po-lic, bi bili učinki bistvenoboljši, manjša bi bila finanč-na izguba pa tudi izguba trž-nega deleža. Sedanje vod-stvo in ukrepi, ki jih izvajajo,me navdajajo z upanjem, dabo Merkur ponovno postalto, kar je že bil - vodilni trgo-vec s tehničnim blagom. Jas-no pa je, da pričakovanja nesmejo biti prevelika. Vse po-trebno za sanacijo družbe šeni postorjeno in najslabše bibilo, če bi zdaj ugotavljali, daje sanacija končana."
Tudi Sava kot največja last-nica banke je v težavah,ima novo vodstvo ...
"Z novo upravo odličnosodelujemo, verjetno pa znovimi ljudmi prihajajo tudi
novi koncepti, ki lahko po-sledično vplivajo tudi na Go-renjsko banko. V Savi tre-nutno potekata s stališča Go-renjske banke dva strateškopomembna postopka: zbira-nje ponudb za prodajo večkot 50-odstotnega deležaSave in prodaja, skupaj z de-ležem Save, več kot 50-odstotnega deleža v Abanki.Ne glede na to, kakšna bo vprihodnje lastniška sestavaSave, sem prepričan, da bointeres njenih lastnikovohraniti tako kvalitetno, dol-goročno zanimivo naložbo,kot je Gorenjska banka."
Gorenjska banka ima last-niške deleže tudi v drugihdružbah. Jih bo prodala?
"Lastniki Mercatorja, Pivo-varne Laško, Petrola nismopostali načrtno, ampak napodlagi realizacije zavaro-vanj posojila. Banke ne želi-mo biti lastnice teh deležev,ampak jih hočemo prodatipo čim višji ceni in na pre-gleden način. Tudi v Gorenj-ski banki smo v letošnji po-slovni načrt zapisali, dabomo vložili vse napore zaprodajo teh deležev. Pri temse zavedamo, da bomo do-bro prevzemno premijo oz.boljšo ceno dosegli le z obli-kovanjem čim večjega pake-ta delnic."
Kakšni so poslovni načrtiza letos?
"Cilji, ki smo si jih postavi-li, so zelo zahtevni. Ob mini-malnem povečanju bilančnevsote bomo poskušali zelomočno kontrolirati strošketer s premišljenim kreditira-njem doseči dokaj nizek nivo
slabitev in s tem rezultat, kibi nas spet lahko uvrstil v vrhslovenskih bank. Načrtuje-mo več kot 20 milijonov ev-rov dobička in izplačilo divi-dend, sem pa že na nedavniskupščini delničarjev, gledena razmere in zahteve po do-datni kapitalski krepitvi ban-ke, napovedal spremembe vdividendni politiki."
Predvidevate tudi kakšnenovosti v ponudbi?
"Pretekli teden smo odprliekspozituro v Qlandiji vKamniku, prvi dnevi poslo-vanja kažejo, da smo sprejelidobro odločitev. Pri varčeva-nju in kreditiranju prebival-stva pripravljamo zanimiveprodukte, ob tem pa je trebapoudariti, da so naše obres-tne mere pri varčevanju pre-bivalstva že sedaj med naj-ugodnejšimi. Zelo konku-renčni smo tudi pri stano-vanjskih posojilih, na to kažetudi povečevanje našega de-leža na tem področju."
Kot bančnik verjetno lahkoocenite, ali je najhujša kri-za že mimo ...
"Medtem ko se, na pri-mer, v Nemčiji in Angliji okrizi ne pogovarjajo več, am-pak je osrednja tema pred-vsem poslovanje v letih 2015in 2016, za Slovenijo še ni-sem prepričan, da je krizamimo in da smo poravnaliže vse račune. Zelo spod-budni so sicer rezultati pripodjetjih, ki so vezana na av-tomobilsko industrijo in nanemško povpraševanje. Nadokončen razplet še čakajonekatere zgodbe v gradbeniš-tvu, tudi na nepremičnin-skem trgu še ni pravega pro-meta, verjetno bo kakšenpretres tudi na področju fi-nančnih holdingov."
Lani je bilo za banke težjekot leto prej. Bo letos še tež-je, kot je bilo lani?
"Nisem pesimist, a prepri-čan sem, da bo letošnje letoza banke težje kot lansko,nenazadnje tudi zaradi do-datnih kapitalskih zahtev kotposledice Basla III. Kako bov bankah, je močno odvisnotudi od tega, kako nas bo (nele banke) videla predvsemEvropa in evropske bankekot pomembne kreditodajal-ke našemu bančnemu siste-mu. Ob večji gospodarski ra-sti, kot je bila lani in kot jenačrtovana za letos, bi pabilo lahko tudi za banke vletu 2012 že nekoliko lažjekot v letošnjem in v prete-klem letu."
Lani je bilo težko, a letos bo še težje"Vse sanacije v gospodarstvu niso končane, nekaj jih še poteka v gradbeništvu, na področju logistike, trgovine in telekomunikacij,"pravi Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke, in poudarja, da bo letošnje leto za banke še težje kot lani.
Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke
GorazdTrček
Gorenjska banka v letu 2010:* med bankami v Sloveniji druga po
dobičku, tretja po kapitalu in deseta po bilančni vsoti
* po glavnih kazalnikih poslovanja nad slovenskim bančnim povprečjem
* 21,1 milijona evrov čistega dobička* dividenda v znesku 70 evrov (bruto)
na delnico
16 petek, 27. maja 2011
Pogovor
"Treba je sicervedeti, da na nogometni tekmimed Triglavomin Rudarjem nikoli ne bo toliko ljudi, kotjih je med Barcelono inManchesterUnitedom, čeprav vsi gledalci, na eniin drugi tekmi,pridejo gledatnogomet. Tako je tudi zmuzeji."
Igor Kavčič
V "zagovoru" ob podelitvinagrade v Narodni galerijiste zbranim med drugimdejali, da vas je ta dobila ne-koliko nepripravljenega. Vkakšnem smislu? Je zdajpo nagradi kaj drugače kotpred njo?
"Nagrada me je dobila ne-pripravljenega zato, ker jepred menoj še vedno več ne-dokončanih nalog, ki sem sijih zastavil, nekaj pa je tudiše načrtov, ki bi jih v prihod-nje rad uresničil. Če bi iskalrazliko med dnevom prednagrado in dnevom po njej,se zame osebno ni nič spre-menilo. Je pa res, da so se minekateri kolegi ob stiskuroke prijazno nasmihali, češzdaj bo pa počasi potrebnozaključiti delo."
A vendarle, za vami je dol-goletna uspešna poklicnapot arheologa, profesorja inmuzealca ...
"Muzejstvo je zelo širokopodročje, na katerem deluje-mo arheologi, etnologi,umetnostni zgodovinarji indrugi zaposleni v muzejih,kot so fotografi, konservator-ji, risarji ... Nagrada za živ-ljenjsko delo v muzejstvu torej ni namenjena le enistroki. Letos smo jo z menojdobili arheologi in lahko re-čem tudi vsi moji sodelavci vNarodnem muzeju. Delo vmuzeju je namreč pogostoskupinsko, večjih projektovsi brez sodelavcev ne pred-stavljam. Kot posamezniklahko v raziskovanju prodi-raš v globino nečesa, ko pa jeto potem, recimo, z razstavopotrebno predstaviti javno-sti, to lahko narediš le z do-bro ekipo. Arheologija vse-kakor je timsko delo."
... in hkrati poklic, ki bi gatežko opravljali, ne da bi ga imeli neizmerno radi.Kakšni so bili vaši mlados-tni vzgibi, ki so vas popelja-li v odkrivanje nečesa, karje nekoč že bilo?
"Za arheologijo sem senavdušil že v gimnazijskihletih. Sicer sem nekolikorazmišljal tudi o filmski reži-ji, a na koncu vendarle izbralarheologijo, še posebej, kosem za maturitetno nalogoizbral temo o naselitvi Slo-vencev. Iz otroštva se spomi-njam izkopavanj pri župnicerkvi leta 1953. V spominuimam majhno ograjico, kinas je firbce ločila od arheo-
logov, ki so izkopavali slo-vanske grobove. Bil sem oča-ran. Kot študent sem bil odprvih dni odločen, da si izbe-rem področje zgodnje sred-njeveške arheologije. Čepravtakrat, po smrti prof. Koroš-ca na Filozofski fakultetipraktično nismo imeli profe-sorja za zgodnji srednji vek.Potem smo dobili uglednegaprofesorja Zdenka Vinskegaiz Zagreba, ki je med arheo-logi takrat veljal za pravo "ev-ropsko zvezdo", njegovo po-dročje pa je bilo obdobje pre-seljevanja ljudstev, čas 5. in6. stoletja. S tem se takrat prinas nihče ni resneje ukvar-jal, saj so se prva izkopava-nja grobišč iz tistega časašele začela, odkrivati smo za-čeli tudi prve višinske nasel-bine. V Kranju je v tistemčasu deloval Andrej Valič inodkril več slovanskih najdiščpo Gorenjskem. Skupaj s ko-legom dr. Šribarjem sta obo-gatila zgodnjeslovanski hori-zont, ki se je dopolnjevaltudi z odkritji na Ptuju, kjerje kopal prof. Korošec s so-progo."
Prva arheološka izkopava-nja, ki ste jih vodili, so pote-kala na Gorenjskem, nablejski Pristavi, mar ne?
"Prijavil sem projekt izko-pavanj na Bledu, ki so ga se-veda tudi finančno podprli.Kot asistent na fakulteti semzbral skupino študentov in vnaslednjih treh letih smopoletne mesece preživljalina Bledu. Kasneje sem so-deloval še na številnih izko-pavanjih od AjdovskegaGradca pri Sevnici, Solkana,Središča ob Dravi do Gradiš-ča nad Bašljem ... Ko se jeupokojil dr. Šribar, mojpredhodnik v Narodnemmuzeju, sem bil leta 1987povabljen na njegovo mesto.Začeli smo pripravljati raz-stave, prva je bila leta 1991razstava Pismo brez pisave,ki je govorila o najstarejšihsledovih krščanstva na slo-venskih tleh, sledili sta jirazstavi Od Rimljanov doSlovanov leta 2000 in Ljub-ljanica - Kulturna dediščinareke leta 2009."
Ob koncu osemdesetih letprejšnjega stoletja, ko se jezačela graditi ideja o slo-venski državnosti, je biloiskanje slovanstva na našihtleh najbrž zanimivo tudiza politiko. Je ta kdaj izko-riščala delo vas, arheolo-gov?
"Tega, da bi razni pocenipolitični prizvoki vplivali naslovensko arheologijo, smose vedno zelo izogibali in šedanes je tako. Tako izkušnjoje imela evropska arheologi-ja ob vzponu fašizma in na-cizma, ko so v Italiji podpira-li izkopavanja, s katerimi sodokazoval veličastje Rima,Nemci pa iskali svoje arijskeprednike. Dejstvo pa je, daSlovenija po zanimivosti najdb in po njihovi izjemno-sti ne zaostaja za ostalo Evro-po. Morda so naša najdiščamanjša in manj raziskana,morda na njih ni toliko pred-metov ene vrste, a po razno-vrstnosti najdb smo primer-ljivi z drugimi."
Tudi muzeji nasploh danespostajajo vedno bolj zani-mivi za širšo javnost. Ome-njeni Rim je na primer enosamo veliko arheološkonajdišče. V primerjavi znjim so naše arheološketočke prava malenkost ...
"Muzeji so danes zelo po-pularni. Ljudje potujejo naKitajsko zato, da bi videli gli-naste vojščake, potujejo naNorveško, da bi videli čudo-vite lesene ladje Vikingov ...Ampak tudi pri nas imamokaj pokazati. Poglejte Ptuj,Piran, Ljubljano, tudi Kranjubo potrebno dati mesto, kimu gre. Ljudje si želijo ogle-dati muzej, ne glede na to,kako velik je. Treba je sicervedeti, da na nogometni tek-mi med Triglavom in Rudar-
jem nikoli ne bo toliko ljudi,kot jih je med Barcelono inManchester Unitedom, če-prav vsi gledalci, na eni indrugi tekmi, pridejo gledatnogomet. Tako je tudi z mu-zeji. Potrebno jih je tržiti inprivabljati obiskovalce. In vtem moramo priložnost po-nuditi predvsem mladimljudem, ki so bolj tržno na-ravnani. V muzeju je na-mreč veliko prostora za po-sel."
V zadnjih desetih letih so vKranju potekala številna za-ščitna arheološka izkopava-nja v starem mestnem je-dru in priča smo bili mno-gim pomembnim najdbamod grobišč na Lajhu, lamel-nega oklepa na Knedlovemvrtu, do neolitskih ostankoviz 7. stoletja pred našimštetjem. Lahko tudi o Kra-nju govorimo kot o po-membnem zgodovinskemmestu?
"Kranj je sam po sebi gle-de na lego zelo privlačnomesto. Tudi v preteklosti jebilo tako, v 5. in 6. stoletjuse je naselbina dvignila izanonimnosti in postalaključna vojaška postojanka,v katero so poveljniki priha-jali skupaj z vojsko, s sebojpa so imeli tudi žene iz raz-nih plemenitih rodov. Te sona Lajhu pokopane v zna-čilnih nošah, ki jih lahkopovežemo z določenimipredeli v Evropi - Panonijo,frankovskimi deželami ...
V Kranju imamo čudovitoarheološko razstavo Železnanit, ob kateri bi veljalo posta-viti razstavo o poznoantičnidobi Karnija, ki je bila nedvo-mno eden od vrhuncev vzgodovini mesta. Iz tega časase je ohranilo obilo dragoce-nih najdb, daleč naokrog nibilo naselja s tako bogatimiprebivalci kot v Kranju.
Vsak delček zemlje v Kra-nju, ki še ni prekopan, bopotrebno še skrbno raziska-ti. Zavedati se moramo, daarheološke najdbe niso kotgobe, ki zrastejo vsako leto,in jih lahko vedno znova na-biramo. Če najdišče enkratpovršno prekopljemo, drugemožnosti nimamo več. Pri-zadevanja arheologov, kot sodr. Milan Sagadin, dr. Vere-na Vidrih Perko, Draško Jo-sipović, Judita Lux in še kdo,so za Kranj zelo pomembna.Mislim, da bi Kranj lahkooblikovali v prijazno kultur-no središče, ki je zazrto takov prihodnost kot tudi v last-no preteklost. Če je Ptuj po-membno mesto rimskegačasa na naših tleh, je Kranjzagotovo najpomembnejšiza obdobje preseljevanjaljudstev in za čas slovanskeposelitve."
Večina najdb v zadnjih dese-tih letih je rezultat zaščitnihizkopavanj, ki so zakonskaobveznost investitorja. To jezagotovo srečna okoliščinaza vas, arheologe ...
"Mislim, da so zakonskedoločbe, kar se tiče varovanjaarheološke dediščine, zdajkar dobro urejene. Seveda sevsak investitor nekoliko upi-ra, saj hoče graditi čim hitre-je in čim ceneje, zato so ar-heologi vedno pod določe-nim, največkrat časovnimpritiskom. Ampak to stanjeje povezano s hitrico našegaživljenja, težnjo po rasti no-vih mest, z novimi arhitek-turnimi zakonitostmi."
Naključne najdbe so danesnajbrž redkost?
"Res je, da vodijo arheolo-ge tudi naključja. Vendar sepo naključnih najdbah pogo-sto razvijejo tudi raziskova-nja, ki gredo v smer, določe-no prav z naključnimi naj-dbami, lahko se z njimi od-krije tudi manjkajoči člen."
Ob nagradi ste dejali tudi, davas je pri arheološkem deluk cilju mnogokrat vodila raziskovalna strast. Sliši senekoliko romantično ...
Noge v blatu, glava v zlatuLetošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel arheolog in muzealec dr. Timotej Knific, eden največjih poznavalcevzgodnjega srednjega veka, preseljevanja ljudstev in prvih slovanskih poselitev na območju današnje Slovenije. Znanstvenik,strokovnjak, odličen pedagog in po rodu Kranjčan. Le kdo bi mi lahko bolje razložil, od kod smo in kam gremo, mi Karnijci ...
Dr. TimotejKnific
Dr. Timotej Knific / Foto: Tomaž Lauko, arhiv Narodnega muzeja
17petek, 27. maja 2011
Pogovor"Vsak, ki raziskuje, mora
imeti v sebi raziskovalnostrast. Brez tega občutka pre-prosto ne gre. V arheologijije podobno kot v umetnosti,ko izkoplješ predmet, je tapred teboj kot bel list. Nanjem lahko nastane pesem,osnutek romana, notni zapis... Vsako najdbo je namrečpotrebno vključiti v nekozgodbo in jo osmisliti. Po-ljudnoznanstveno pisanje jeza arheologa zelo zahtevno,saj mora biti napisano lite-rarno zanimivo in hkratistrokovno neoporečno. Pritem se med seboj prepletajorazlične stvari in brez razis-kovalne strasti, brez ognja vočeh enostavno ne gre."
V poklicu ste že štiridesetlet. Je danes, ko imamosvojo državo in je naše ve-denje o "ostalem svetu" bo-gatejše, v glavah povpre-čnih Slovencev zaslediti kajveč zavedanja lastne kultur-ne dediščine, kot ob vašiharheoloških začetkih?
"Občutek imam, da je bilovčasih med ljudmi zasleditiveč domoljubja, ljudje so bilibolj nagnjeni k spoznavanjuvsega, kar je povezano z nji-hovim domom. Danes vseprepogosto na stvari gleda-mo skozi optiko zasebnelastnine, sprašujemo se, alije nekaj koristno, uporabno,primerljivo z nečim drugim.Včasih, ko smo prišli z "ar-heološkimi" vprašanji hkmetu na dvorišče, se je tavidno oddahnil, ko je videl,da nismo od davkarije, in jezačel pripovedovati o tem inonem. Med nami se je razvilpristen odnos. Danes tega niveč, domačinu se mudi napolje in ga ne zanima pre-več, zakaj ima na dvoriščuarheologa. Drugače pa me-nim, da so ljudje pridobili naširini, da je njihovo vedenjevečje, da potujejo, postajajobolj svetovljanski. Močnejši
je tudi nacionalni ponos, kona primer v športu tekmuje-jo naši, znamo biti evforični.Hkrati pa so razlike mednami večje, medtem ko seeni razburjajo, če se naša de-diščina uničuje, se drugimza njeno ohranjanje zdi ško-da vsakega denarja."
Ali kot arheolog še prihaja-te na Gorenjsko, ko vas naprimer v želji po nasvetupri arheoloških izkopava-njih povabijo vaši nekdanjištudenti?
"Njihovemu vabilu se ved-no rad odzovem, še posebnorad pridem v Kranj. Veste,vsak arheolog na posamez-nem najdišču pusti nekajsvojega, avtorskega, saj dvane izkopavata enako. Zato jelepo, kadar pridem mednjein se potem ob morebitnempomembnem odkritju mednami začnejo odpirati misli,kaj bi lahko odkrili, kako bise tega in onega lotili, v kate-ro smer bi vse skupaj zape-ljali. To je lahko zelo prijet-no, hkrati pa je dober tudiobčutek, ko vidiš, da so ljud-je pripravljeni za svoje deložrtvovati tudi kakšno popol-dansko uro. Kadar tako zelo"pademo noter", arheologizase rečemo, da smo z noga-mi v blatu, z glavo v zlatu."
Kako daleč ste sicer prišli vvašem dolgoletnem razisko-vanju obdobja preseljevanjaljudstev in zgodnjega sred-njega veka na Slovenskem?
"Mislim, da je zdaj zgod-nji srednji vek mnogo boljrazčlenjen, kot je bil ob mo-jih začetkih. Predvsem prvoobdobje je mnogo bolje ra-ziskano, pomembne dopol-nitve so prinesle tudi na av-tocestnih trasah. Mogoče jemoj prispevek pomembenza večje razumevanje takoimenovanega karolinškegaobdobja, ko v 9. stoletju ob-močje Slovenije preide pod
frankovsko državo. Ena odnaselbin iz tistega časa jebila na Gradišču nad Baš-ljem. Sam sem tam izkopa-val leta 1998: preseneča, daje na enem mestu tako veli-ko predmetov, vojaške opre-me, ostrog, okovov za meče,kovinskih delov opasačev ...Nedvomno gre za eno naj-lepših lokalitet pri nas in vEvropi, kjer bo zagotovo šepotrebno raziskovati."
Vas še vleče izkopavat v Ba-šelj?
"No, tja vleče predvsemmoje nekdanje študente, kiso zdaj kot arheologi na do-ločenih mestih in se zaveda-jo pomena tega najdišča.Sam že deset let ne izkopa-vam več. Zdaj me predvsemzanima raziskovanje posa-meznih mikroregij in dru-gačnosti med njimi, pri temmislim na Blejski kot, okoli-co Središča ob Dravi, Vipav-sko dolino, soseščino Ajdov-skega Gradca nad Sevnico."
Ampak, kot sem razumel izvašega pripovedovanja,imate tudi Bašelj še odprt?
"Seveda. Gradivo, ki jeostalo od izkopavanj pred tri-najstimi leti, je zelo bogato,gre za veliko zbirko več kot400 predmetov. Mnogi iz-med njih so za naš prostorunikatni in jih praktično nepoznamo. To je zagotovoena izmed zadev, ki jo želimrazjasniti in predstaviti vkratkem času."
Mlajši arheologi na terenuradi določene teze in trditve onajdbah podkrepijo s poda-tkom, "dr. Knific je potrdil" ...
"Ne želim biti neka avtori-teta, je pa res, da kadar je naprimer odprt kakšen grob,in kaže, da so v njem stvarirazporejene po nekem obi-čaju, skladno z nošo ... vča-sih rečem, tukaj bi moralibiti še dve okrasni zaponki.In sem vesel, ko me potempokličejo in mi sporočijo, daso dobili tudi ti zaponki. Togovori o nekih nenapisanihpravilih ..."
”To je lahko zeloprijetno, hkratipa je dober tudiobčutek, ko vidiš,da so ljudje pripravljeni zasvoje delo žrtvovati tudikakšno popoldanskouro. Kadar takozelo "pademonoter", arheologizase rečemo, dasmo z nogami v blatu, z glavov zlatu."
Med izkopavanjem na najdišču Gradišče nad Bašljem / Foto: Jože Hanc, arhiv Narodnega muzejaV potapljaški opremi pri ogledovanju rimskega pristaniščav Savudriji leta 1990 / Foto: Jože Hanc
Pri nameščanju napisne table v arheološkem parku AjdovskiGradec nad Vranjem pri Sevnici leta 1986, kjer je za Narodnimuzej raziskoval poznoantično naselbino. / Foto: Arhiv NMS
Postopek fotografiranja z lestve pri izkopavanju srednjeveškegagradišča pri Središču ob Dravi leta 1994 / Foto: Tomaž Lauko
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden štirjemrtviPretekli teden (od 16. do 22. maja) so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrleštiri osebe, poroča policija. Na Gorenjskem sozadnji teden obravnavali 29 prometnih nesreč, v katerih so se po tri osebe lažje in hujepoškodovale. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so gorenjski policisti do streznitvepridržali deset voznikov. Letos je na slovenskihcestah umrlo že 56 oseb (lani 47). Gorenjskeceste so v tem času terjale pet smrtnih žrtev, venakem obdobju lani pa štiri.
Damjana Šmid
moj pogled
Še dvajset dni pouka
Ob jagodah in češnjah, obvonju pokošene trave in vsvetlih večerih si ne moremkaj, da ne bi kot otroci pogle-dovala na koledar. Kolikodni je še do počitnic? Kakšnoje bilo šolsko leto, ki se izte-ka? Kaj smo se naučili, spo-znali, pridobili? Predvsemkar se tiče dobrih navad, netoliko znanja, ki je le stran-ski produkt navad. Težko jetakole v dvajsetih dneh pri-dobiti nove navade, če namto ni uspelo čez leto. Ena iz-med navad je pisanje doma-čih nalog. Kdo jih piše, kdajnaj bi jih delali in kako - otem sem že veliko pisala. Vtem trenutku vsi starši ževemo, ali smo ta izpit opra-vili ali bomo potrebovali po-pravni izpit. Če še vedno sto-
jite zraven otroka pri vsakemračunu, se splača razmisliti,kako bi bilo lahko prihodnjeleto drugače. Kaj lahko otroknaredi sam in česa ne zmo-re? Bodimo na razpolago,zanimajmo se, nikar pa nedelajmo namesto otroka. Iz-govor, da nas otrok potrebujepri pisanju domače naloge,je vse bolj pogosto le klic popozornosti. Bodi tukaj,ukvarjaj se z mano. Če ima-jo otroci dovolj naše pozorno-sti, jim samostojno deloustreza in nas ne potrebujejotoliko kot sicer. Kako bi oce-nili otrokovo samostojnost?Ali poskrbi zase in za svojestvari? Ima zadolžitve, ali ješola njegova edina skrb. Ni-kar. Če bodo otroci pametniin leni, se bodo njihove mož-
nosti za zaposlitev še boljzmanjšale. Tudi delovne na-vade lahko prav čudovito iz-boljšamo v počitniških dneh.Pravzaprav je to moja da-našnja novica. Vse, kar jebilo ali pa ni bilo nareje-nega, lahko še popravimo.Najbrž ne v teh dvajsetihdneh. Pred nami je celo pole-tje in potem bo še eno šolskoleto in še eno in še eno. Važ-no je, da se iz napak kaj na-učimo. Od tega bomo imeliveč koristi, kot če iščemokrivca v šolskem sistemu, vučitelju ali v otroku. Ni trebahiteti. Naredimo iz zadnjihdvajsetih dni lep zaključek indobro podlago za nov zače-tek. Življenja ne štejemo pošolskih letih, marveč po tem,kaj iz njega napravimo.
K. N., pred kratkim semomenila, da je bil priprav-ljen povedati svojo zgodbo,je prijazen, morda za spo-znanje preveč resen go-spod, ki ga je življenje vzrelih letih pustilo na cedi-lu. Z ženo sta se po večlet-nem prenašanju hladu v za-konu sporazumno odločilaza razvezo. Zaradi otrok seje odločil, da se ne bo selilkam daleč, ampak si je vrojstni hiši, po smrti star-šev, uredil domovanje.Hišo, ki sta jo le nekaj ulicstran zgradila z ženo, jeprepustil njej in hčerkama.
Bil je prepričan, da ga boobilica dela v službi zaposli-la, a žal se je zgodila recesi-ja, in ga postavila na cesto,na t. i. ''čakanje''.Tisti dan, ko sem ga obiska-la v Bohinju, je bil sončenin lep, le malo je pihalo,sprehod okoli jezera je bil vprebujajoči se pomladi večkot izjemen. S K. N. sva se dogovorila,da ga poimenujem 'Janko',da bo njegova zgodba delo-vala bolj osebno."Veste, Milena, nikoli v živ-ljenju nisem bil kakšenlump. Ne takrat, ko sem bilmlad, ne pozneje, ko semse poročil. Bivša žena mi jepogosto rekla, da sem pre-več pust, resen in redkobe-seden. Ona je bila zelo ži-vahnega značaja in ko svahodila na veselice, sem jazsedel za mizo, ona pa jeplesala. Ob vikendih semrad bral ali se šel sprehajat,ona pa je samo čakala, kambova šla, koga bova povabi-la in kako ga bomo 'biksali'.Še dobro, da ji je uspelozgledno skrbeti za otroka,ki pa, to je tudi zanimivo,nista bila nikoli pretiranonavezana na naju, saj sta pokončanem študiju, skupaj zobema partnerjema, adapti-rala vsak svoj del hiše, a kotmi občasno povesta, se zbivšo ženo, oziroma mamo,sploh ne srečujeta. No, pasaj to ni važno, ker je žemimo, midva bi rada zapi-sala neko drugo zgodbo," jenaredil malo daljši uvod,preden je začel zares.Janko se je v samotnih ve-čerih, ko se je naveličal bu-ljenja v televizijo, preselilpred računalnik. Nekoč jeodkril stran ona-on zazmenke, ki je obljubljala,da si bo lahko hitro in breztruda dobil ustrezno part-nerico.
"Že prvič sem naletel na za-nimivo osebo, ki se je pred-stavljala kot Katarinca, nasvoji predstavitveni stranije imela napisano, da jesveže ločena, mati štirih si-nov, kar se mi je sicer zdelonenavadno, a vendarle. Pre-bral sem, da ima rada spre-hode, resno glasbo in da nemara plesati. To, slednje, jebilo odločilno, da sem seodločil in ji napisal pismo.Resnici na ljubo: to, da ji nido plesa, mi je govorilo, daje drugačna od bivše ženein da ji ni do tega, da bi senenehno zabavala. Zelo hi-tro mi je odgovorila nazaj,njeno pisanje je izražalo in-teligentno, srčno in načita-no osebo. Še isti večer svasi izmenjala kar nekaj pisa-nja, spat sem šel šele obdveh zjutraj. Rade volje pri-znam, da sem v sebi čutilvznemirjenost, saj se mi jez vsako besedo posebej use-dla v srce."Prva stvar, ki jo je Janko na-redil zarana, je bila, da jeodprl računalnik in preve-ril, če se mu je Katarincakaj oglasila. Zadrhtelo muje srce, ko je videl, da gačaka njena pošta."O čem pa sta si pisala?"me je zanimalo.Z vprašanjem ga sploh ni-sem spravila v zadrego. "O povsem vsakdanjih stva-reh. Jaz o ločitvi, ona o biv-šem možu, o starših, ki jene razumejo, o bolečih za-vrnitvah, ki jih je doživljala,pa o tem, kako je nezado-voljna sama s seboj in po-dobno. Nič pretresljivega,povsem vsakdanje reči. Čezteden ali dva, kar sva si žemarsikaj zaupala, pa mi jepostalo moteče to, da je karnaenkrat izginila. Sploh seni oglasila, niti ni odgovar-jala na telefonske klice. Kosva se vnovič slišala po tele-
fonu, me je s svojim milimin izrazito nežnim glasomhitro prepričala, da je imelaobilico dela doma, v službi,z otroki."Kdaj pa sta se potem prvičsrečala?"Srečala sva se že zelo kma-lu. V kakšnem tednu po pr-vem 'mailu'. Bil sem zelovznemirjen, kajti to je bilmoj prvi stik s katerokolidrugo žensko po ločitvi. Vtisti lokal, kjer sva se dobi-la, sem prišel zgodaj, kernisem želel, da bi me čaka-la. Prišla je s precejšnjo za-mudo, pozneje se mi jeopravičila, da je zamujanjenjena grda navada. Že obstisku roke sem se zavedel,da je ona razvajena mestnaženska, jaz pa preprost mo-ški s podeželja. Nosila jedrzno obleko, ki je več od-krivala kot skrivala, in kome je prvič pogledala v oči,sem bil ''pečen''. Česa takonežnega, milega, občutene-ga do takrat še nisem doži-vel. Ne vem, če bom znalrazložiti, s kakšno toplinome je gledala, se mi smeh-ljala, me božala z očmi,sem in tja je sramežljivopovesila glavo ... Njen dotikje bil kot elektrika. Splohne nasilen, da me ne bokdo narobe razumel. Menise je že na prvem srečanjuzdelo, da sem spoznal an-gela. Dobesedno."
(Se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Obsojena zaradi načrtovanja umoraMariborsko sodišče je na desetletni zapornikazni obsodilo 24-letnega Mitjo Bohaka in 22-letnega Josipa Juhasa, ker sta iz koristoljubjanačrtovala umor svoje tajnice. Sodišče je namrečverjelo izpovedi njunega bivšega sodelavca RokaKološe, da sta ga obtožena napeljevala k umoruEveline S.. Mlada podjetnika sta po ugotovitvahsodišča lani poleti objavila oglas, da iščeta študentko za administrativno pomoč v njunempodjetju, na katerega se je javila nič hudegasluteča Evelina S. Bohak ji je kmalu po zaposlitvi predlagal, da v podjetju zanjo skleneživljenjsko zavarovanje, tako da bi v primerunjene nezgodne smrti "podjetnika" prejela večkot milijon evrov zavarovalnine. Po navedbahtožilstva sta nato Kološi naročila, da Evelino znožem umori v gozdu, policiji pa natveze, da juje napadel brezdomec. Poročali smo že, da jepolicija do razkritja načrtovanega umora prišla,potem ko je Bohaka, Jurasa in Kološo aretiralazaradi domnevnega izsiljevanja poročenihžensk, ki jih je Kološa preko spleta nagovoril vspolne odnose.
Dolgoletni zapor ostaneVrhovno sodišče je pritrdilo odločitvamaOkrožnega sodišča Ptuj in mariborskega višjegasodišča, da Ptujčana Petra Rakuša zaradi spolneganapada na svojo mladoletno hčer in nasilja dožene za sedemnajst let pošljejo v zapor. Štiriinšestdesetletnik je hčer zlorabljal več let,leta 2009 pa mu je pri starosti 15 let celo rodilaotroka. Rakuš spolne zlorabe hčerke ni nikolipriznal, je pa dopustil možnost, da je hči z njimzanosila ponesreči. Deklica naj bi namreč spalav isti postelji kot starša, zato naj bi z njegovo semensko tekočino prišla v stik med spolnimodnosom Rakuša z ženo. Ptujsko sodišče ga jedecembra 2009 obsodilo na sedemnajst let zapora, kazen je po pritožbi obrambe kasnejepotrdilo tudi mariborsko višje sodišče, zato jeRakuš razveljavitev sodbe poskušal doseči še navrhovnem sodišču (neuspešno).
petek, 27. maja 2011
Dobite me pod šifro'' Gorenjc''
Lisica
19petek, 27. maja 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediSlovenski atletski klub SAKje najbolj znan po nogome-taših, ki s članskim moš-tvom tekmujejo v avstrijskiregionalni ligi-sredina in seuvrščajo med najboljša ko-roška nogometna moštva,Košarkarski šolski klubKOŠ pa je v vrhu košarkena Koroškem. Oba klubaimata veliko skupnega: obasta slovenska in oba moratapremagovati še dodatne te-žave zaradi neustreznegastadiona in športne dvora-ne. Stadion pri Slovenskigimnaziji v Celovcu naj bi zdeželno pomočjo povečaliin posodobili, za športnodvorano pri Slovenski gim-naziji in Dvojezični trgov-ski akademiji pa koroškaoblast ni pripravljena pri-spevati denarja. Zahteva podeželni pomoči je bila zavr-njena tudi na zadnjih poga-janjih o dvojezičnih krajev-
nih napisih in reševanjudrugih problemov Sloven-cev na Koroškem med de-
želno in zvezno vlado terzastopniki Slovencev.Nogometašem Saka se je vregionalni ligi v zadnjihkrogih slabše pisalo. Igralci,ki jih trenira Alojz Jagodič,so zaradi svojih in sodni-ških napak, ki so bile še po-sebej očitne na tekmi s celov-ško Austrio, zapravili nekajdobljenih zmag in so zaraditega med šestnajstimi mo-štvi, ki tekmujejo v ligi,zdrsnili v tako imenovano"rdečo cono" za izpad izlige. Vendar so se pravi časzbrali in si z zmago nad Tr-gom/Feldkirchen z 2:0 za-gotovili obstanek v regio-nalni ligi. Mladi košarkarski Koša paso bili na pragu novegauspeha. Le točka jih je loči-la od naslova koroškega ko-šarkarskega prvaka, kar jimje že uspelo v letih 2006 in2008, leta 2009 pa so bili
prvaki avstrijske druge lige.V tretji finalni tekmi so ig-rali v Radentheinu in izgu-bili s 57:55. Slovenski košar-karji, ki jih trenira MiroMajkič, so imeli devet se-kund pred koncem tekmežogo. Že bi zadeli trojko, bizmagali, z "navadnim" ko-šem pa bi izsilili podaljšek.Sreča jim je obrnila hrbet.Košarkarji in njihovo vod-
stvo, predsednik kluba jeDanilo Prušnik, športni di-rektor pa mag. Štefan Hri-bar, so bili sprva razočaranizaradi zamujene priložno-sti, vendar se je žalost kma-lu spremenila v veselje, sajje tudi drugo mesto na Ko-roškem glede na razmere, vkaterih delujejo, velik us-peh.
Miha Naglič
"Durus se je pretegoval navojaških kocih tik pod lese-nim stropom Šlajmerjevevile. Valjal se je na pogradu vnadstropju. Kadar se je obr-nil, so zaškripale deske, kotbi tudi slamnjača zehala oddolgočasja. Bil je dolg, koš-čen fant. Samo kadar je spal,se ni smejal." Durus je bilo"partizansko" ime alpinistaMarka Dularja, navedenistavki pa so prvi odstavek vlegendarni alpinistični knjigiz naslovom Sfinga in podna-slovom Zadnja skrivnost tri-glavske stene. Napisal jo jealpinist in časnikar AnteMahkota, to pomlad je izšlaže četrtič in tako dopolnila ig-rani dokumentarec, ki so gav Sfingi posneli poleti 2010.Tak, knjižno-filmski, je velikifinale te zagonetne triglavskezgodbe, ki se začenja prav vtistih dneh poletja 1955, ko sena pogradu v Šlajmerici pre-teguje Durus. On in Ante stanajbolj drzna med udeležen-ci alpinističnega tečaja v Vra-tih. Za tečajnike skrbita 65-letni Joža Čop in njegovažena, ki jim kuha. Čop, živaalpinistična legenda, slovitudi po svojih vicih. Ko je šelTito z ladjo Galeb prvič k Na-serju v Egipt, je Joža po Jese-nicah spraševal: "Ali veste,kakšna je razlika med svetimJožefom in našim Jožetom?"Pravilni odgovor: "Sveti Jožef
je šel z enim oslom v Egipt,naš jih je pa kar celo ladjo sseboj peljov." Ko mu je sod-nik dosodil tri mesece, se jezakrohotal: "Gospod sodnik,jaz vem en'ga za šest mes'-cov, pa ga ne povem ..." Mah-kota je bil tudi sam zraven,ko je Čopa na trati pred Alja-ževim domom neki visoki to-variš potrepljal po rami z be-sedami: "No, Joža, kako ti kajgre?" Ta pa kot iz puške:"Ejga, a ti s' pa šou takrat vpartizane, ko je bil že Hitlerpri OeF!"Za vse te reči je bila torej po-trebna drznost - za zgodnjiodhod v partizane, za pripo-vedovanje predrznih vicev inza največje alpinistične po-dvige, kakršnega je obetalatudi Sfinga kot "zadnja skriv-nost triglavske stene". "Kdorjo prepleza, ta je pa kerlc", jeza ta nepreplezani steberpred tečajniki zatrdil avtorČopovega stebra, Mahkotapa je te besede vzel kot oseb-ni izziv. Z njim se je prvičsoočil že naslednje poletje,1957, in potem kar štirikrat vletu 1961. Dne 11. junija1966 pa Sfingo v navezi sPetrom Ščetininom preple-zata v enem zamahu. IzAljaževega doma sta krenilaob pol dveh ponoči in bilaistega dne ob pol enajstihzvečer spet v domu. To je biltakrat Dogodek. Spominjamse, s kakšno vznesenostjosem tudi sam, tedaj absol-
vent sedmega razredaosnovne šole, v Delovemtedniku TT prebral veliko fo-toreportažo o tem podvigu;avtor reportaže je bil sevedaavtor podviga samega. Žal ganisem nikoli osebno spo-znal, dobro pa se spomi-njam Petra Ščetinina, kakoje kot kakšen akrobat plezalpo prepadnem skalovjuTurnca pod Šmarno goro,kamor sem sredi sedemde-setih hodil v alpinistični te-čaj ... Kje so že te reči, a spo-minjam se jih, kot bi se zgo-dile včeraj."Pred štiriinštiridesetimi letisva s Petrom stala na robuSfinge. Štiri litre vode namaje ostalo. Stopil sem na rob injo zlival čez previse. Še nikolise mi ni zgodilo, da bi z dra-goceno tekočino počel kaj ta-kega. Trajalo je šest sekund,preden so kapljice razpršene-ga curka udarile ob skalo inslišalo se je kot zven kristalnečaše, ko se razbije. Dobro semi zdi, da je ta podrobnost,ki mi veliko pomeni, dobilasvoje mesto tudi v filmu."Tako se v predgovoru k 4. iz-daji Sfinge spominja avtor,potem ko so ga lani nanjo
pripeljali s helikopterjem, nasklepni del snemanja filma."Sedeva na rob previsa. Nevem, ali me razganja od po-nosa ali veselja. Kmalu miveselje malo zagreni 'fouši-ja', ko opazujem mladce, kiplezajo kot mački. Čisti balet.Od treh odličnih alpinistovMarenče sta dva našemljena,kot sva bila pred skoraj polstoletja oblečena s Ščetini-nom. Ni videti, da bi ju priplezanju kaj motilo. Gresta,kot bi ju hudič pregnal z'gajžlo'. Kmalu čez zadnjiprevis iz zajede priplezata šeGregor Kresal in Miha Kaj-zelj. Ta plezalska vraga se šezadihata ne. Na vrhu nasvseh šest sklene dvanajst rokv zmagoviti ples." Brata Anžein Miha Marenče v filmu ig-rata Mahkoto in Ščetinina,Kresal in Kajzelj pa samasebe. Leta 1995 sta namrečkot prva preplezala Sfingopovsem prosto, le ob varova-nju na klasična varovala, intako postavila še en mejnik vrazvoju slovenskega alpiniz-ma ... In kdo je pravzaprav tanaša Sfinga? Gladki, beli invisoki steber v desnem, za-hodnem delu severne triglav-ske stene, visok 300 metrov,na kakih 600 metrov podla-ge. Tistim, ki so ga gledali izAmfiteatra, prodnate krnicesredi stene, se je zazdelo, davidijo v profilu Sfingin obraz.Njena uganka je rešena, le-genda ostaja in osvaja.
Knjige in knjigoljubi (100)
SfingaAnte Mahkota, Sfinga,Didakta, Radovljica, 2011,348 strani, 39,99 evra,www.didakta.si,www.sfinga.net
Tajnik Slovenske športnezveze na Koroškem, novinarIvan Lukan iz Vetrinja/Vik-tring. Tako SAK in KOŠ stačlana te zveze.
Slovenci v zamejstvu (248)
Bravo SAK in KOŠ
Zmagovalci na Sfingi. Z leve: Gregor Kresal, Miha Kajzelj,Peter Ščetinin in Ante Mahkota, poleti 2010.
Naslovnica knjige, na njejSfinga iz zraka, fotografiralTine Marenče
Legendarni Joža Čop (1893-1975), bil več kot 300-krat vSteni.
Sfinga, pogled iz Amfiteatra
Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu LojzePeterle je v torek, 24. maja, v Bruslju organiziral konferenco o narodnih manjšinah v Evropski uniji naprimeru koroških Slovencev. Na konferenci so sodelovali tudi podpredsednik Evropskega parlamentaLazslo Toekes, avstrijski poslanec Hannes Swoboda,avstrijski pravnik dr. Gerhard Hafner in kot zastopnikkoroških Slovencev Martin Pandel. Za kulturni program je poskrbel moški pevski zbor Jepa BaškoJezero/Faak am See.
20
razgled
Če bi nas vprašali, katera jeglavna gorenjska reka, bi bilodgovor vseh Gorenjcev ne-dvomno enoten: to je Sava.Drugo pa je vprašanje, ali sevsi Gorenjci identificiramos to svojo reko v enako veli-ki meri, kot se prebivalci so-ške doline s Sočo, Podravciz Dravo, Pomurci z Muro?Tisti, ki živijo prav ob Savi,se gotovo, drugi precejmanj. Vprašanje je tudi, ko-liko vemo o Savi po tistem,ko odteče z Gorenjskega innadaljuje svoj tok proti so-točju z Donavo? In ne nazad-nje: ali ste vedeli, da je 1. ju-nij dan reke Save?Tudi sam priznam, da teganisem vedel. Pred dnevisem listal po Prešernovemkoledarju 2011 in se ustavilv preglednici "pomembnihmednarodnih dni". In tam
ga zagledam: 1. junij - danreke Save. Hm. Odkod in odkdaj pa zdaj to? Grem nasplet in vtipkam te tri bese-de, nakar se mi med zadetkiponudi tudi sava.comissi-on.org - spletna stran Med-narodne komisije za Savskibazen (ISRBC - Internatio-nal Sava River Bassin Co-mission), ki so jo ustanovileobsavske države s podpisomOkvirnega sporazuma oSavskem bazenu (FASRB),3. decembra 2002 v Kranj-ski Gori. Berem: "Od 1. ju-nija 2007, ko je bil v Zagre-bu 1. junij uradno razglašenza dan reke Save, vsako letozaznamujemo dan rekeSave s ciljem, da stalno pou-darjamo pomen reke Saveza vse države v Savskem ba-zenu, njeno izredno ekolo-ško vrednost ter njen socio-ekonomski potencial."Lepo, a kaj, ko zato številnisploh ne vemo. Na navedeni strani izvemoše marsikaj o naši reki v ne-gorenjskih krajih. Da je tret-ji najdaljši pritok Donave terpritok z največjim preto-kom. Dolžina Save od nje-nega glavnega izvira podslovenskimi gorami do reč-nega ustja v Beogradu je pri-bližno 944 km. Teče skozištiri države (Slovenija, Hr-vaška, Bosna in Hercegovi-na in Srbija) in povezuje triglavna mesta (Ljubljana, Za-greb, Beograd). Tudi četrtoglavno mesto (Sarajevo) leživ njenem porečju. To obse-ga površino 97.713 kvadrat-nih kilometrov in pokrivaznaten del Slovenije, Hrva-ške, Bosne in Hercegovine,Srbije, Črne gore in celomajhen del Albanije. S pov-prečnim pretokom približ-no 1564 kubičnih metrov na
sekundo predstavlja rekaSava najpomembnejši pri-tok veletoka Donave in pri-speva skoraj 25 odstotkov knjenemu celotnemu preto-ku. Zaradi svoje izrazite bio-loške in pokrajinske raznoli-kosti ima velik pomen zapovodje reke Donave. Savaima v svojem porečju naj-večjo površino naplavinskihmokrišč v Donavskem baze-nu (Posavina - osrednji Sav-ski bazen), ter velike nižin-ske gozdne površine. Jeedinstven primer reke, kiima nekatera poplavna ob-močja še vedno neokrnjena,kar omogoča blaženje po-plav in biološko raznolikost.V Savskem bazenu so regis-trirana štiri ramsarska ob-močja (po iranskem mestuRamsar, kjer so 1971 podpi-sali konvencijo o mokriščihmednarodnega pomena -kot habitatih vodnih ptic):naše Cerkniško jezero, hrva-ško Lonjsko Polje, bosanskaBardača in srbska ObedskaBara. Velika rečna plovila siupajo po Savi do Slavonske-ga Broda (377 km od izliva),majhna pa do Siska (583km). Da so njeni glavni pri-toki v Sloveniji Ljubljanica,Savinja in Krka, vemo. Kate-ri pa so naslednji? Jih znateimenovati na izust? So-tla/Sutla, Krapina, Kol-pa/Kupa, Lonja, Ilova, Una,Vrbas, Orljava, Ukrina, Bos-na, Tinja, Drina, Bosut, Ko-lubara ...Vedeti za vse to ni nujno, jepa dobro. Sava nas povezujez drugimi rekami, s kraji obnjih in z obsavskimi ljudmi,ki prebivajo ob reki "nižje"od nas. Nekdanja skupnadržava je razpadla, reka pateče, kot da se nič zgodilo.Teče in nič ne reče.
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
romanSpomnil se je velikokrat Peterna besede svojega prijatelja,razmišljal je o njih tudi tedaj,ko ga ni bilo več, je šel k svojiAniki, s smrtjo se mu je izpol-nila želja, si je govoril, da bipregnal žalost, kolikor si jesploh dovolil, da se ga je do-taknila. Ni ga opozoril Anže,vedel je sam, da se je tudi ža-losti treba čuvati. Žalost jeubijala z enako močjo kot la-kota, izčrpanost ali bolezen.Zaradi nje bi lahko oslabelanjegova pozornost, najedla biostrino misli, upočasnila ko-rak, zamajala bi njegovo vero,on pa jo je potreboval, če je ho-tel preživeti. Živeti. Mora sevrniti domov, pred njim je šeneprehojena pot, ta neslišniukaz lahko sliši na vsakem
koraku. In odnesel bo s sebojAnžetovo izpoved, poiskal božensko, o kateri mu je govoril.Ni šlo samo za slutnjo, da sebosta njuni življenji povezali.Nobena stvar se ne zgodi brezrazloga, v to je bil prepričan.Tako kot Anžetova smrt. Aliljudi okoli njega, ki so dan zadnem izginjali v pečeh. Pa sajsi je komaj zapomnil njihoveobraze. In nemara tudi zatovedno redkeje spregovoril, do-kler se ni nazadnje pogreznil vmolk, ostal v njem kot v var-nem zavetju do konca bivanjav taborišču in potem še domadolgo časa le redko izrekelkako besedo. Ovijal se je v tiši-no, kot da je tam našel naj-močnejše orožje, s katerim seje lahko upiral obupu. Kajti v
ranih jutrih tudi brez tega nišlo. A spopadal se je z njim,zadrževal solze, grizel si jeustnice in nazadnje obrnil ob-raz k nebu, pomolil k stvarni-ku in si rekel, da je nad njimše vedno nebo, čeprav zamančaka na prelete ptic. Toda ševedno lahko v spomin prikličepodobo domačih gora, zastri-že z ušesi, kot da je vanje ujelšelestenje smrek, razširi noz-drvi, kot da namesto smraduvdihuje vonj pokošenih travni-kov. S svojimi mislimi bomohranjal dostojanstvo, tega minihče ne more vzeti, si je govo-ril, kadar ga je oplazil udarec,da se je zrušil po tleh in se mu-koma pobral. Besede, ki mibrenčijo v glavi, prinašajomed, s katerim se hrani duša.
Zato se je lahko z gotovostjozazrl tudi v stražarjeve oči, daje celo ta povesil pogled. Zatoje lahko brez besed pomagaltovarišem. V tebi tiči vrag, jenekoč na njega zarenčal edenizmed njih, da so se ga od te-daj dalje ljudje kar izogibali.Mladi Peter Rajnik ni bil dru-gačen od njih samo zaradivztrajnega molka. Nekateri somenili, da je zaradi hudegaizgubil dar govora, drugi so gaoznačili za norega mutavca,kot da so pozabili, da so kdajslišali njegovo govorico. Pamu vsega skupaj ni bilo kajdosti mar. Saj ni vedel, ali sisamo domišlja, ali je res, da jenjegov hrbet bolj zravnan odostalih. Znal se je zazreti v tlain opazovati premikajoče se
sence, prebiral svoj obris, kotda bere skrito pisanje, včasihcelo poskušal skloniti hrbet, dabi kljub vsemu bil enak z ena-kimi, a je kmalu opustil to po-četje. Konec koncev je bil lah-nega prezira okolice navajenše od doma. Ali niso za njego-vim hrbtom šepetali, da mumanjka kakšno kolesce v glavi.Zakaj naj bi bilo tu zdaj dru-gače? Samo zato, ker je za bo-dečo žico. In je še bolj vztrajnovsako jutro namenil veličastenpozdrav stvarstvu. Ni ga leAnže z zgodbami o rojstvunapotil k temu, da je vednopogosteje razmišljal o skrivno-stih sveta. Resnica življenja seprepozna na ostrih robovih innihče ni brez muke prišel dospoznanja. (Se nadaljuje)
Vaš razgled
petek, 27. maja 2011
Šepetalnica za veter (48)
Dan reke Save
Prometni režim na Slovenskem trgu pred kranjsko občinsko stavbo se jepred kratkim spremenil. Promet tam še vedno poteka enosmerno, vendar vobratni smeri kot doslej. Na to iz smeri Ajpesa opozarjata kar dva prometnaznaka. Da bo držalo! Zlobni jeziki pravijo, da je eden namenjen manjšimin obilnim, drugi pa velikim in suhim voznikom. S. Š. / Foto: Gorazd Kavčič
Narava lahko ustvari nenavadne podobe, smo se prepričali ob razgledni potiiz vasi Čadovlje pri Tržiču v Dovžanovo sotesko. Vodnica Majda je pokazala"želvo", ki jo je izoblikovalo drevo s koreninami. Ker je zaradi mahu zelenebarve, je vsak niti ne opazi. No, lahko jo poiščete tudi vi, če vas bo pot zaneslaproti Dolini. S. S.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_27
. 05.
2011GLASOV ODER
TRDE PRIPRAVE NAPOLFINALE
V polfinalni oddaji Slovenija ima ta-lent, ki bo na sporedu to nedeljo,bodo nastopile tudi plesalke JayDance Studia iz Kranja in pevecMiha Rebernik s Kočne nad BlejskoDobravo.
22
LJUDJE
V OSRČJE PRLEKIJE
Glasovi izletniki smo se tokratodpravili najprej v Bioterme,potem na kosilo, na koncu paobiskali Turistično kmetijo Derva-rič. / Foto: A. B.
KULTURA
VEČERNI AVE OKTETOV
Jutri, v soboto, 28. maja, ob 20. uri bov cerkvi sv. Kancijana v Kranju drugifestival oktetov Kranj, na katerem sebo ob domačem Kranjskem oktetupredstavilo še devet oktetov iz ra-zličnih koncev Slovenije.
23
V to
rek
je b
il iz
let G
oren
jske
ga g
lasa
. Več
na
stra
ni 2
8. /
Fot
o: A
. B.
22 PETEK_27. 05. 2011
GLASOV ODER, KINO
lesna skupina JayDance Studia sepod vodstvom tre-nerja Jerneja Šerja-ka na polfinalni na-
stop pripravlja že vse od mar-čevske avdicije. Mlada dekle-ta so tedaj s koreografijo, ki jezajemala elemente showdancea, breakdancea in hiphopa, spravila občinstvo nanoge in osupnila tudi žirijo."Za polfinale pripravljamovrhunsko točko. Treningi po-tekajo skoraj vsak dan, in topo štiri do šest ur. Punce soizjemne, zelo delovne in po-žrtvovalne," jih je pohvaliltrener. Skupino sestavljajoŠpela Jagodic, Lara Draksler,Nika Martinšek, Eva Tršan,Laura Udovič in Vanja Mak-simovič, ki prihajajo iz Kra-nja in Škofje Loke ter okolice.Dekleta so lani pod odromspremljala finale šova talen-tov in sanjala, kako bi samenastopile na njem in začutileevforijo. "Ker vem, da bodo vnedeljo dale vse od sebe, lah-
ko rečem le, da je mogočepričakovati uresničitev njiho-vih sanj," je še dejal Šerjak.
Miha Rebernik je na avdi-ciji zapel interpretacijo pes-mi I Wish You Love pevcaMichaela Bubleja. "Za polfi-nale pripravljam bolj živahennastop v stilu Hollywooda.Pripravljam se kar dosti, tre-me pa je manj kot prvič,"pravi 34-letni pevec s Kočnenad Blejsko Dobravo. ŽirantBranko Čakarmiš je bil obnjegovem avdicijskem nasto-pu skeptičen, češ da ni začu-
til vibracij iz publike, zato sebo Miha v nedeljo še posebejpotrudil dokazati, da zna pre-buditi publiko.
Glasba mu je bila položenaže v zibelko: njegova mamije pela v mladinskih pevskihzborih, sedaj pa piše besedilaza narodnozabavne ansam-ble, oče pa že več kot štiride-set let poje pri ansamblu Loj-zeta Slaka. "Moja pevska potse je začela z zmago na Pr-vem glasu Gorenjske leta1991. Kasneje sem pel tudi vfinalu oddaje Orion, kjer
sem s svojo pesmijo Vzemisi srce dobil dve nagradi stro-kovne žirije, sedaj pa nasto-pam na raznih prireditvah,porokah, zabavah ... Ustvar-jam tudi avtorske skladbe, vkaterih se prepletajo pop,rock, jazz in elektronskaglasba," je pojasnil. Ne gledena razplet šova talentov, bo vglasbi vztrajal še naprej, saj spetjem želi osrečevati ljudi.Rad se ukvarja tudi s špor-tom, občasno pa kot igralecstopi tudi na oder jeseniške-ga gledališča.
TRDE PRIPRAVE NA POLFINALEV polfinalni oddaji Slovenija ima talent, ki bo na sporedu to nedeljo, bodo nastopile tudi plesalke JayDance Studia iz Kranja in pevec Miha Rebernik s Kočne nad Blejsko Dobravo.
Koncert Avsenikovih nagrajencev
Glasbena šola Avsenik je minuli teden priredila koncertharmonikarjev in harmonikarskih skupin, ki so bili nagra-jeni na dosedanjih Avsenikovih tekmovanjih harmonikar-jev. Program je povezoval Klemen Košir, harmonikarje pasta pri posameznih skladbah spremljala basist Anže Pi-pan in kitarist Renato Velič, po taktih polk in valčkov pa soplesali člani Folklorne skupine Jaka Rabič Dovje-Mojs-trana. Skupaj je nastopilo nad osemdeset glasbenikov,starih od osem do sedemdeset let, ki so za zaključekskupno zaigrali ponarodelo Avsenikovo Na Golici. Mednastopajočimi so bili tudi Gorenjci: Anja Koračin iz Gore-nje vasi, Matic Hribar s "Podgorci" iz Volčjega Potoka,Dejan Raj iz Kranja, Klub harmonikarjev Stopar in Harmo-nikarski orkester Kulturnega društva Mihaelov sejem izMengša ter kvartet harmonik Glasbene šole Tržič. J. K.
Miha Rebernik želi s petjemosrečevati ljudi. / Foto: arhiv Pop tv
Plesalke Jay Dance Studia trenirajo skoraj vsak dan, in sicerpo štiri do šest ur.
Ana Hartman
P
V soboto, 28. maja, vas vabimo na srečanje Sosed/Nachbar, ki ga bomo združili s 3. Glasbenim pohodom na Sv. Jakob nad Preddvorom.Petdesetim naročnikom Gorenjskega glasa, ki se boste na pohod prijavili pri nas, bomo zagotovilibrezplačno startnino, ki sicer znaša 7 evrov. V startnino je všteta pogostitev na postojankah na poti dovrha z živo glasbo, topli obrok s pijačo ob vrnitvi na prireditveni prostor, zabava z različnimi narod-nozabavnimi ansambli in ogled spominske sobe prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograj-ske v gradu Turn. Pohod bodo spremljali izkušeni vodniki Planinskega društva Preddvor in Gorskereševalne službe.
Zbor pohodnikov bo v soboto, 28. maja, med 8. in 9. uro na prireditvenem prostoru na dvoriščuJelovice v Preddvoru. Ne pozabite na pohodno obutev, primerno obleko in pokrivalo. Ker bo povzponu sledila zabava, imejte s sabo za vsak primer še plesne čeveljce.
Za prijavo pokličite na tel. št.: 04/201 42 41 ali pišite na: [email protected].
Vabljeni!
Srečanje Sosed / Nachbar�
��
��
��
��
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
radicionalna prire-ditev v organizacijiPlesnega kluba Tr-žič je na Gorenj-sko tako kot vsako
leto privabila ogromno ljubi-teljev akrobatsko obarvanegaplesa. Tekmovanja se je ude-ležilo 58 plesnih parov izvseh slovenskih klubov indve formaciji, mladinska inčlanska. Poleg atraktivnihrock'n'roll nastopov je prire-ditev zaznamoval bogat ples-ni program z nastopom re-kreativnih plesnih skupin izVarstveno delavnega centraTržič, hip hop, trebušno terbreak dance točko.
Najpomembnejše tekmo-vanje na nacionalni ravni, kipostavlja kriterije za uvrstitevv državno reprezentanco, jeprineslo slavje tudi v domači,tržiški klub, ki je tokrat edinizastopal Gorenjsko. Da smoGorenjci pravi plesni mojstri,sta dokazala drugouvrščenaJernej Novak in Lejla Glavičter tretjeuvrščeni par JakaJordan in Eva Đorđevska, vsiiz kategorije mlajših mladin-cev. Mlade plesalce smo pov-prašali, kaj jim pomeni uvr-stitev. "S plesom se ukvarjam
že tretje leto in današnje dru-go mesto na državnem pr-venstvu mi pomeni velikospodbudo za naprej ter pri-znanje za trdo delo. S sople-salko bova zagotovo še nekajčasa nadaljevala skupno ples-no pot," je povedal Jernej No-vak, plesalec Plesnega klubaTržič." Tudi tretjeuvrščeniJaka Jordan se je pridružilmnenju plesnega kolega: "Splesom se ukvarjam že pet letin pol in tudi meni pomenidanašnji rezultat veliko spod-budo za nadaljnje delo. S so-plesalko bova še bolj trenira-la, da bova drugo leto poseglapo še višjih rezultatih."
Drugi rezultati plesnih pa-rov domačega kluba so biliprav tako obetajoči. V katego-riji starejši mladinci sta šestomesto dosegla Ian Polak Ro-žac in Teja Ravnik, poleg žeomenjene srebrne in brona-ste medalje pa sta v kategori-ji mlajši mladinci osmo me-sto domačemu klubu priple-sala Tibor Rožanc in KarinKostanjšek. S šestim, deve-tim, desetim enajstim indvanajstim mestom v kate-goriji mini pa so Tržičani do-kazali, da imajo tudi bogatpodmladek, s katerim bodo vprihodnosti zagotovo dosegliodmevne rezultate.
PLESNI SPEKTAKELV TRŽIČUV Dvorani tržiških olimpijcev je v soboto potekalože dvajseto državno prvenstvo v akrobatskemrock'n'rollu.
Tjaša Kržišnik
T
Tekmovanja se je udeležilo 58 plesnih parov. / Foto: Matej Slabe
Petek, 27. 5.
15.40, 18.20, 21.00, 23.35DEKLIŠČINA19.00 PIRATI S KARIBOV 415.10, 18.00, 20.50, 21.50, 23.40PIRATI S KARIBOV 4 - 3D16.45, 19.05, 21.25, 23.45 PREKRO-KANA NOČ 216.50 RIO 3D (sinh.)
Sobota, 28. 5.12.10, 15.40, 18.20, 21.00, 23.35DEKLIŠČINA19.00 PIRATI S KARIBOV 412.20, 15.10, 18.00, 20.50, 21.50, 23.40PIRATI S KARIBOV 4 - 3D12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 PREKROKANA NOČ 212.30, 16.50 RIO 3D (sinh.)
Nedelja, 29. 5.12.10, 15.40, 18.20, 21.00 DEKLIŠČINA19.00 PIRATI S KARIBOV 412.20, 15.10, 18.00, 20.50, 21.50 PIRATI S KARIBOV 4 - 3D12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25 PREKROKANA NOČ 212.30, 16.50 RIO 3D (sinh.)
Ponedeljek, 30. 5.15.40, 18.20, 21.00 DEKLIŠČINA19.00 PIRATI S KARIBOV 415.10, 18.00, 20.50, 21.50 PIRATI S KARIBOV 4 - 3D16.45, 19.05, 21.25 PREKROKANA NOČ 216.50 RIO 3D (sinh.)
PLANET TUŠ KRANJ
KINO SPORED
Organizatorji predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
PETEK_27. 05. 2011 23
KULTURA
anski Festival okte-tov, ki so ga organi-zatorji, pevci izKranjskega okteta,naslovili Pod
oknom, bo jutri dobil svojodrugo izvedbo. "Letos je bilojasno, da bomo po lanskiuspešni izvedbi festival po-novili tudi letos, naša željapa je, da postane tradicija," jepovedal pevec Kranjskegaokteta, eden snovalcev festi-vala Nace Vidmar in dodal,da so se organizacije lotilipredvsem zato, ker na Go-renjskem takega festivala niin je ta odlična pevska poži-vitev v Kranju. Tudi letos sona festival, na katerem seve-da tudi sami zapojejo, pova-bili devet oktetov iz različnihkoncev Slovenije. Nastopilibodo Oktet LIP Bled, Šent-jernejski oktet, Oktet Vrh,Oktet Raskovec, Nonet Brda,Oktet Zven, Oktet Suha,Ljubljanski oktet in kot po-sebni gost najbolje ocenjenisestav lanskega festivala Ok-
tet Simon Gregorčič. Izmedoktetov, ki se prijavijo na fe-stival, izberejo sestave, ki do-segajo kvalitetno raven, ki sojo zastavili ob lanski izvedbifestivala.
Tudi letos bo oktete poslu-šala tričlanska strokovna ko-misija v sestavi treh uveljav-ljenih zborovodij: MatevžFabjan, Jože Fürst in Rado-van Kokošar, in izbrala naj-
boljši oktet, ki bo prihodnjeleto nastopil kot gost. Na so-botnem koncertu se bo vsaksestav predstavil s tremi pes-mimi po lastni izbiri. Slišalibomo raznolik izbor od ljud-skih, sakralnih, umetnih insodobnih skladb. Med dru-gim bo Oktet Simon Gregor-čič krstno izvedel skladbo Timeni svetlo sonce. "Prepričansem, da bo festival minil kot
primeren zaključek letošnjesezone, naši načrti pa se stem še niso končali, saj upa-mo, da nam bo prihodnjeleto uspelo pripraviti dvo-dnevni dogodek, en tekmo-valni in en revijalni dan," ješe povedal Vidmar, ki vseljubitelje ubranega petja vabina Festival oktetov Kranj2011 z naslovom Večerniave.
VEČERNI AVE OKTETOVJutri, 28. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Kancijana v Kranju drugi festival oktetov Kranj, na kateremse bo ob domačem Kranjskem oktetu predstavilo še devet oktetov iz različnih koncev Slovenije.
Igor Kavčič
L
Kranjski oktet v družbi pokrovitelja festivala kranjskega župana Mohorja Bogataja (z leve):Andrej Ropas, Nace Vidmar, Boštjan Jordan, Marko Sušnik, Rudi Čebulj, župan pokrovitelj,Tomaž Debeljak, Aleš Leben in Rok Oblak / Foto: arhiv okteta
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Koncerti ORGLE &Papirnica pri Škofji Loki,
kapela Jezusovih blagrov ob 20. uri
sobota, 28. maja, Učenci Glasbene šole ŠkofjaLoka in dijaki Konservatorija za glasbo in balet
Ljubljana
sobota, 11. junija, EVA BUBLOVA, orgle, LEONARDO ERÖD, fagot
OB
ČIN
AŠ
KO
FJA
LOK
A, M
ES
TNIT
RG
15
, Š
KO
FJA
LOK
A
hiša kulture
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
avtorknjige
Igor Omerza
Vabimo vas na predavanje in predstavitev knjige avtorja Igorja Omerze
Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bomboTorek, 7. junija, ob 19. uri v avli Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta 4, Kranj
Knjiga je sestavljena iz dveh delov: Tragično življenje Janeza Topliška in
Koroška v Plamenih. Prvi del opisuje življenje ter nasilno smrt emigranta
Topliška, ki se je leta 1963 namenil z orožjem zrušiti diktaturo v domovini in
vzpostaviti samostojno Slovenijo. Drugi del analizira trinajstih bombnih
atentatov na dvojezičnem Koroškem v obdobju 1972-1979, pretežno pa
ponesrečeni teroristični bombni atentat v Velikovcu, ki sta ga (po nalogu
jugo-slovenskega režima) septembra 1979 izvedla Luka Vidmar in Marina Blaj.
Škofja Loka
Predavanje o ribi Faroniki
V letu ribe Faronike, ki nas v Škofji Loki spominja na zna-meniti potres leta 1511, bo v nedeljo, 29. maja, ob 19. uriv Kristalni dvorani Sokolskega doma predavanje mag.Ivana Florjanca. Predaval bo o vplivu Faronikinega mitana sodobno glasbeno ustvarjalnost. Zanimivo predava-nje o še ne povsem razjasnjenem delu slovenske mitolo-gije bosta oplemenitila nastopa Grudnovih Šmikel, ki sose pred kratkim "zmagovalno" vrnile z mednarodnegazborovskega tekmovanja v Talinu in dua Facile, ki bopremierno predstavil Faroniki posvečeno glasbeno novi-teto violončelistke Špele Kermelj. I. K.
Rodine
Stodvajsetletnica rojstva Janeza Jalna
Pred stodvajsetimi leti, 26. maja, se je na Rodinah rodilpisatelj in duhovnik Janez Jalen. Ob tej priložnosti na Ro-dinah pripravljajo kulturni program. Jutri, v soboto, 28.maja, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Klemena koncert ženske-ga pevskega zbora Lipa iz Radovljice pod vodstvom Eli-zabete Demšar Zupan in moškega pevskega zboraŠtinglci iz Borovnice pod vodstvom zborovodkinje TineJerman. Kratke odlomke iz povesti Ovčar Marko bo bralJanez Šebat. I. K.
Tržič
Koncert Pihalnega orkestra Tržič
Danes, v petek, 27. maja, ob 20. uri bo v Dvorani tržiškiholimpijcev Veliki spomladanski koncert Pihalnega orkes-tra Tržič. Koncert bo posvečen rock in pop glasbi v pre-obleki za pihalni orkester, gost večera pa bo Rok Feren-gja. I. K.
Radovljica
Ta veseli knjižni svet
V ponedeljek, 30. maja, ob 19.30 bo v Linhartovi dvoranizaključna prireditev bralne akcije Ta veseli knjižni svet2010/2011. Od oktobra do maja je v akciji sodelovalo 149bralcev, ki so prebrali 962 leposlovnih del. Najmanj se-dem zahtevanih del je prebralo 90 bralk in bralcev, kibodo prejeli priznanja in knjižno nagrado. S svojim pro-gramom bo nastopil komik Vid Valič. I. K.
Radovljica
Cerkniško jezero Marka Aljančiča
Danes, v petek, 27. maja, ob 18. uri bo v Čebelarskemmuzeju odprtje fotografske razstave Čudež narave. Pred-stavljene bodo fotografije Cerkniškega jezera, avtorja Mar-ka Aljančiča (1933-2007). Avtorja bo predstavil biologJanez Gregori. I. K.
Kranj
Ob mesecu mladosti in ljubezni
Danes, v petek, 27. maja, ob 20. uri bo v hiši Krice Kraceliterarni večer, posvečen mesecu mladosti in ljubezni. Pe-tra Vencelj bo s prijatelji predstavila Pesmi iz herbarijamladostniške poezije. Nastopili bodo Toni Fleischman,Dino Gojo in Ana Vencelj. I. K.
Avtor bo po predavanju podpisoval knjigo, ki bo s popustom naprodaj za 30 EUR.
Vljudno vabljeni, vstop prost!
24 PETEK_27. 05. 2011
PRAZNOVANJA
ivljenje je kar švi-gnilo mimo," stase strinjala prete-kli petek, ko ju jes cvetjem in če-stitkami v radov-
ljiškem Domu dr. Janka Be-nedika obiskal tudi radovlji-ški župan Ciril Globočnik.Poročila sta se v Lescah, koje bilo njej 21, njemu pa 23let. Štefka se spominja, da jejokala, ker je bila vojna in sose dogajale same slabe stva-ri. A prišli so boljši časi indanes Vinko smeje pravi, danič zato, če na starost maloslabše vidi. "V življenju semvidel toliko lepega, da mi ninič težko, če zdaj vidimmanj," se zasmeje. Z nekajžalosti se spomni le na čas,ko so mu pred desetimi leti
prav zaradi slabega vida vze-li vozniški izpit. "Natankošestdeset let sem bil šofer inni mi bilo lahko, ko mi jezdravnik rekel, da ne smemveč za volan. No, k sreči mezdaj, če le rabim, prijaznovozijo drugi," na življenje ševedno gleda s svetle plati.
Vinko Savnik zdaj živi vdomu za starejše, in je, kotpravi direktorica doma SonjaResman, med najbolj pri-ljubljenimi stanovalci. Kakotudi ne, nekdanji ljubiteljskiglasbenik, ki je skupaj z bra-tom v orkestru igral klavir inharmoniko, je bistrega duha.Pronicljivo in kritičnospremlja svet okoli sebe, zmodrostjo izkušenega člove-ka rad pokomentira aktual-no dogajanje in resno pravi:"Skrbi me za mlajšo genera-cijo, težko morajo delati in
negotovo prihodnost imajo."Soproga Štefka, nekoč
navdušena smučarka in pla-valka, ga obiskuje vsak dan,sicer pa še vedno živi sama vdružinski hiši tik ob plaval-nem bazenu v Radovljici."Štiriinpetdeset stopnic je od
podstrešja do kleti," takojpove, Sonja Resman pa hitrododa, da je gospa praktičendokaz za to, da še kako držiteorija, po kateri veliko giba-nja in skromnost pri prehra-ni vodita v dolgo in zdravoživljenje.
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...
JUBILEJ ZAKONCEV SAVNIKVinko in Štefka Savnik iz Radovljice sta se poročila 20. maja 1941. Kot bi bilo predvčerajšnjim, pravitapo sedmih desetletjih skupnega življenja. Imata hčer, dva vnuka in kar pet pravnukov.
Ž
IZLET
torek, 7. junija 2011Nekropola, jama Pekel in Terme DobrnaZadnje čase so torki dnevi za izlete z Gorenjskim glasom. Tokrat se bomo na pot od-pravili v torek, 7. junija. Prvi potniki bodo vstopili na avtobusni postaji v Radovljici ob7.15, ob 7.35 pred Creino, ob 7.45 pa na avtobusni postaji na Primskovem pred Merca-tor centrom. Naš prvi postanek za malico bo v Šempetru v Savinjski dolini pred Rimskonekropolo, ki je eden od najpomembnejših spomenikov rimske dobe. Nekropolo z lapi-darijem, muzejem na prostem, si bomo tudi ogledali in občudovali družinske grobniceRimljanov, ki so delo vrhunskih mojstrov tistega časa. Sledil bo ogled jame Pekel, ki joje v milijonih let oblikoval potok Ponikvica. Temperatura v jami je stalna, okoli 10 sto-pinj Celzija, torej se bomo tam prijetno ohladili, zaradi spolzkega terena pa ne smemopozabiti na primerno obutev. Sledilo bo kosilo v Termah Dobrna, po kosilu animacijain še kopanje v njihovih termalnih bazenih do 19. ure. Prihod v Kranj načrtujemo okoli21. do 21.30, v Radovljico pol ure kasneje.
Cena izleta: 35 EURCena vključuje: avtobusni prevoz, ogled nekropole in jame, malico, kosilo, kopanje in zavarovanje. Organizator izleta je TA Odisej.
Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št.: 04/201 42 41 ali pišite na: [email protected]. Ne pozabite na udobno obutev, topla oblačila, kopalke in brisače. Pridružite se nam, imeli se bomo lepo!
Marjana Ahačič
Na turistični kmetiji Ljubica v vasi Vinharje se je konec tedna zbrala rodbina More. Srečanja se je od okoli sto petihudeležilo kar 89 povabljenih iz vse Slovenije, najdalj izGorice. Milan More pove, da so tovrstno snidenje izpeljaliprvič. Moretovi sicer izhajajo iz Žirov, kasneje so se preselilina Sovodenj, priimek zasledimo po vsej Sloveniji, rodbinskodeblo pa pokaže tudi na Avstralijo. / Foto: Polona Mlakar Baldasin
Mladoporočenci
Na Jesenicah sta se 18. maja poročila Nikola Dedović inAn Margaret Schaetzel, 21. maja pa Dragoslav Gagić inSanela Tufek. V Škofji Loki sta se 18. maja poročila JohnDavid Caldera in Polona Ziherl, 21. maja pa so se poročiliTomaž Bernik in Ines Kobler, Franci Brezar in HelenaBelehar, Janez Mrak in Katja Čebašek, Tomaž Švigelj inLidija Mohorič ter Marko Zrimšek in Andreja Jeram. VPreddvoru so se 21. maja poročili Daniel Čiča in MilenaJovanović, Damjan Kenjalo in Aleksandra Čavić ter MarkoArnolj in Marjeta Pavlovec. Na Šmarjetni Gori sta se 21.maja poročila Damjan Oblak in Mirjam Koplar, na Zgor-nji Beli pa Uroš Dobnikar in Mateja Šturm, Rudi Čebulj inNina Čadež ter Tevž Sudadolnik in Petra Novak.
Foto
: Tin
a D
okl
vanka Tušek je najsta-rejša stanovalka škofje-loškega doma in še ved-no zelo čila, saj po bese-
dah direktorice centra SilveKošnjek ne potrebuje kakeposebne nege. Tudi pomič-na je še vedno, čeprav simora pri hoji pomagati spalico. In bistra, saj je go-stom, ki so ji prišli voščit zastoprvi rojstni dan, na pa-met recitirala pesmi.
Ivanka je rojena v ČeteniRavni pod Starim vrhom,
kjer je preživela revno otroš-tvo, saj je oče odšel s trebu-hom za kruhom v Ameriko,mami pa je ostala skrb zadružino. Po drugi svetovnivojni se je preselila v ŠkofjoLoko, kjer je vse do upoko-jitve leta 1965 delala v tovar-ni Šešir. Sedaj je že štiri-najst let v Centru slepih, sla-bovidnih in starejših, kjer jenjihova najstarejša stanoval-ka. Za stoprvi rojstni dan jije poleg sina Lada in nekate-rih drugih svojcev prišelvoščit tudi škofjeloški žu-pan Miha Ješe.
USODNE ŠTIRINAJSTICEIvanka Tušek je rojena 14. maja 1910, 14. maja1997 je prišla živet v Center slepih, slabovidnihin starejših Škofja Loka, 14. maja letos je praznovala svoj 101. rojstni dan in 14 let bivanjav domu.
Danica Z. Žlebir
I
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 56 prebivalcev. V Kranju se je rodilo 23 dečkov, med njimidvojčka, in 17 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal4550 gramov, najlažjemu dečku pa so natehtali 2695gramov. Na Jesenicah se je rodilo 9 dečkov in 7 deklic.Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3900 gramov, najlažjideklici pa je tehtnica pokazala 2760 gramov.
Delite osebno srečo z bralci in vaše predloge sporočite Alenki Brun po e-pošti: [email protected] ali po telefonu: 041/699 005.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
retensko. Takoj, kopomislim na tistomučenje na ukra-jinsko-poljski meji,ne morem napisati
drugega kot "kretensko". Inverjemite mi, to je lightvarianta. Čeprav težko in zdolgim nosom, se vendarlezavemo, da smo za naš pr-votni načrt, kam daleč naPoljsko bomo prišli, žezdavnaj popušili. Razmiš-ljamo o rezervnih vari-antah, o kampu čimprej kjena oni strani meje.
Če bomo do nekezgledne ure čez, seveda.Takrat še nismo vedeli, dane bo nič iz tega. Dinamikaprehodov čez mejo jeklasična - trije avtomobili vpol ure. Vse bolj se namzdi, da bomo čez šele okrogpolnoči, saj je spredaj šekakih dvajset avtomobilov.S tem, da seveda pojma ni-mamo, kaj počnejo k... Pol-jaki na meji.
Zala bere knjigo Danny,prvak sveta, pravi, da samotam, kjer je kaj zanimivega,
ker, da je knjiga dolgočas-na. Tudi sicer je scena pravdolgočasna, punca pa, kot
da se je nalezla splošnegastanja tam na mejnem pla-toju pod vročim soncem.
No, sonca je bilo vednomanj, saj se je začelomračiti.
Aljaž je duhovit in reče,da je tole vse skup prešlo ževse meje ... Ha, ha. Samsem se zamotil s pisanjemdnevnika, vseskozi pa meima, da bi jih poslal v ku...in jih nadrl kot norce vkaterem koli jeziku že, sajje vseeno. Nikjer ni bilotako brezupno, pa smo nahrvaško-srbski meji čakalidve uri in pol, na mol-davsko-ukrajinski tri ure,tu pa po petih urah še nikazalo, da bomo kaj kmalupreko.
Končno le pridemo navrsto in v postopku os-tanemo še kakšno uro. Naj-prej nas pregleda eden,vzame potne liste inprometno, potem pride fir-bec past še drugi in za iz-govor vpraša po dokumen-tih, tretji pride s psom napovodcu, ki nas ovohava ...in ko smo na meji že večkot šest ur, pride še zadnji.Iz bufeta s kofetom v roki.Ej, jajca bi mu odtrgal.Očitno smo samo še njegačakali.
PETEK_27. 05. 2011 25
HUMOR, RAZVEDRILO
Mal se pogovarjajva
V supermarketu se moški približa simpatični bejbi:"Oprosti, tle nekje se mi je izgubila žena ...""In kaj jaz lahko tu naredim?""Ah, nič. Lahko bi malo poklepetala ... zmeraj ko desetsekund govorim s kakšno bejbo s takimi joškami, kot sotvoje, se moja žena takoj prikaže."
Ampak je pa dobra
Debatirata Francelj in Joža: "Ej, Joža, imam eno dobro ineno slabo novico!""Ok, najprej mi povej slabo," reče Joža.Nakar Francelj: "Govori se, da se žena kurba okrog ponaši vasi."Joža ves jezen hoče slišati še "dobro" novico.Francelj pa: "Govori se tudi, da je res dobra."
Priljubil bi se zaposlenim
Strog in nepriljubljen generalni direktor se hoče ob svo-ji petdesetletnici malo prikupiti zaposlenim v podjetju.Za nasvet vpraša ženo:"Rad bi pripravil nekaj, kar ne bi bilo preveč drago, o če-mer bi poročali časopisi in bi bilo mojim sodelavcem vveselje. Kaj mi predlagaš?" "Vzemi pištolo in se ustreli ..."
Nekaj bo z Johnom
Mati vpraša hčerko:"Ali bo kaj iz tvoje ljubezni z Johnom?""Mislim, da me bo v kratkem zasnubil, ženo je že us-trelil."
TA JE DOBRA
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
o vzoru Urada VladeRS za komunicira-nje (UKOM) smo setudi v Velikobratski
redakciji odločili, da se vklju-čimo v referendumsko kam-
panjo za zakonodajne refe-rendume, ki bodo 5. junija.Ker je naša redakcija precejrevna, saj ves prihodek inve-stiramo zgolj v izobraževanjeMalega brata in vsestranskirazvoj njegove kontroverzneosebnosti, nam žal konecmeseca ne ostane nič denar-
ja, ki bi ga lahko namenili vdruge projekte. Običajnonam ostane za dva pira, kak-šen burek in jufko in evro zadaljnogled na Ljubljanskemgradu, s katerim lahko enominuto uživamo v pogleduna slovensko glavno mesto.Ker pa vseeno želimo sodelo-
vati v referendumski kampa-nji, smo prosili agencijo Fukara, ki deluje znotrajnaše redakcije, naj nam pripravi videospot, ki gabomo vrteli na portalu yaotebe.kote*ebe.com. To-krat ga predstavljamo samo vstatični sliki.
Tale motiv iz Lviva je ravno pravi za slikovni prikazobčutkov z večurnega čakanja na meji. / Foto: Igor Kavčič
NIMAMO D’NARJA ZA ČEPINKO Žal nimamo pet tisoč evrov, zato nismo mogli najeti Urške Čepin, ampak smo dobili za štiri minuteroko Malega brata, ki se je prodal za dva pira.
S spačkom do Kijeva in nazaj (83)
POL PA CARINIK S ”KOFETOM”Po dvajsetih minutah se je ves zdolgočasen iz bufeta le primajal carinik s kofetom v roki.
Mali Brat
P
www.gorenjskiglas.si
Igor Kavčič
K
Kaj si mislim o referendumuo zakonu o preprečevanjudela in zaposlovanja na črno?
Kaj si mislim o referendumuo zakonu o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju?
Kaj si mislim o referendumuo zakonu o varstvu dokumentarnega inarhivskega gradiva ter arhivih?
Kaj si mislim o slovenskipolitiki?
26 PETEK_27. 05. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Majska bikica"
Pozdravljena, Tanja, že več-krat sem dobila od tebe dobernasvet, zato te spet sprašu-jem. Najina zveza je intimnain se še vedno skriva pred ljud-mi. Ker pa on službuje v tuji-ni, opažam, da se je začel ne-kako izogibati komunikaciji zmano. Vsakič ko se pogovar-java, začne razlagati, damora še nekaj narediti zaslužbo ali pa, da mu nagajapovezava in potem se poslo-vim. Zanima me, koliko jenjemu še v interesu najinazveza? Ali pa morda obstajadruga ženska?V vajini zvezi ne vidim tretjeosebe. Zadnje čase je poslov-no precej obremenjen in tudizasebno življenje mu ni čistopo godu. O svojih težavah negovori rad. Pogled v kartekaže, da mu vajina zveza veli-ko pomeni in prihaja v obdo-bje, ko si bo želel več. Takrat
pa mu le razkrijte svojo vizijoin gresta kar nekaj velikih ko-rakov naprej. Lep pozdrav.
"Vali 1"
Enkrat ste mi že odgovorili inse je uresničilo, zato se znovaobračam na vas s prošnjo zaodgovor glede hčerke. Zanimame, ali bo ostala v sedanji služ-bi in ali bo napredovala na de-lovno mesto, ki si ga želi, in šekako bo v prihodnje. Hvala zaodgovor in lep pozdrav.Kljub dvomom, ki jih imavaša hči, se ji v službi obetaželeno napredovanje. Nasplošno ima v poslovnemsvetu v prihodnosti samelepe vzpone. Samo tako na-prej. Srečno.
"Čebelica"
Z zanimanjem prebiram vašorubriko in tokrat imam tudisama vprašanje za vas. Moja
otroka sta zelo zanimivi oseb-nosti. Študij oz. šola jima nepovzroča posebnih skrbi, kerpa ju poleg šole zanima šemnogo reči, vas sprašujem,kako oz. na katerih področjihvidite vi njuno prihodnost. Ne morem vam prav velikopovedati, saj imate sami čis-to jasno sliko njune prihod-nosti. Oba sta na splošnozelo talentirana in ni podro-čja, v katerem se ne bi znaš-la. Starejšemu res najboljleži kultura in mlajšemušport. In na tem področjubosta oba zelo veliko dose-gla. Še naprej jima stojte obstrani, saj to obema zelo ve-liko pomeni. Želim vse lepo.
"Radovedna 1995"
Večkrat preberem vaš članek včasopisu in ker se mi zdi, davam lahko zaupam, sem se od-ločila postaviti nekaj vprašanj:Kot prvo me zanima, kako
bom končala letnik oz. ali gabom zaključila brez popravnihizpitov in ali bom sploh lahkoostala na tej šoli? Zanima metudi nekaj v zvezi z ljubeznijo insicer, kdaj bom z nekom prista-la v zvezi? Za odgovor se vamiskreno zahvaljujem.Zna se zgoditi, da boste imelienega ali dva popravna izpita,a jih v prvem roku naredite.Tako, da ni panike. Imate vsemožnosti, da ostanete na tejšoli, čeprav vidim, da, ko kon-čate to šolanje, se odločite na-prej za čisto drugo smer. Načustvenem področju vam ni-koli ni dolgčas, saj se vednonekaj dogaja, tisto pravo pase vam je izmikalo. Lepe spre-membe pričakujte v drugi po-lovici poletja. Zaljubljeni bo-ste in v zvezi, metuljčki v tre-buhu in v zraku. Lep pozdrav.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Vedno znova sami sebi otežujete stvari. Cesta, po katerihodite, ima tudi ovinke oziroma bližnjice, ki jih ne izkori-stite, ali pa vsaj ne dovolj. Odločili se boste za finančnonaložbo in ne bo vam žal. Konec tedna vam prinese nekajlepega.
Bik (22. aprila - 20. maja)Zaenkrat še ne morete pričakovati, da se vam bodo rešilefinančne težave, kar pa seveda ne pomeni, da se ne bodo.Le počakati morate še malo. Pogovori, ki jih boste imeliglede posla, bodo uspešni, le previdni bodite pri obljubah.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Zunanji svet in niti vaša bližnja okolica vas ne bosta zani-mala. Delovno aktivni boste, kot že dolgo ne, in škodavam bo tega ne izkoristiti. Ker ste v preteklosti dali oblju-bo; še vedno nekdo čaka na njeno izpolnitev. Kljub po-manjkanju časa si boste vzeli svojih pet minut.
Rak (22. junija - 22. julija)V prihodnjih dneh vam bo razpoloženje precej nihalo.Malo bodo za to krivi drugi, malo pa tudi vi sami. Ker bo-ste določene besede preslišali, se boste nevede izogniliprepiru. V ljubezni boste upoštevali star nasvet in uspeliv svojih željah.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Kar ves teden boste morali biti previdni, da si ne nakop-ljete sovražnikov. Res, težko se premagate, da ne govori-te vedno le resnice. A resnica mnogokrat in marsikogazelo boli, zato so taisti ljudje veliko bolj zadovoljni z laž-jo. Ali se tega tudi zavedajo, je pa drugo.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Ne gre za to, da boste obupali, le spoznali boste, da čenekaj ne gre, pač ne gre. Navkljub trmi in modrim bese-dam. Prišel bo čas, ko bo možno, in takrat boste dali vseod sebe. To naj vam bo vzpodbuda v času, ko boste naj-bolj jezni.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Težave boste uspešno rešili šele takrat, ko boste pripravlje-ni prevzeti del krivde nase. Ker tudi drugi to od vas pričaku-jejo, ne boste imeli druge možnosti. Na delovnem mestuse vam odpirajo nove ambicije in lepo presenečenje.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Premagali boste vsa svoja načela, ki so vam bila v glav-nem le v škodo, ne pa v osebno korist. Sreča v ljubeznivam bo dala samozavesti, s tem pa se vam marsikaj spre-meni na bolje. Vedno več časa boste posvetili sebi, kar jeedino prav.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Na vsak način se boste hoteli umakniti v samoto, vendarvam bo to le težko uspelo. Ljudje iz bližnje in daljne oko-lice bodo iskali vašo podporo. Vsem se ne boste mogli iz-ogniti. Pred vami je uspešna finančna investicija in bodi-te brez skrbi.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Polni pozitivne energije in dobre volje boste čez cel te-den. Ljudje bodo zaradi tega iskali vašo bližino, vam pabo to čisto odgovarjalo, saj s komunikacijo in posluša-njem nimate težav. Neka oseba vam bo zelo polepšalakonec tedna.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Zaradi dobre novice, ki jo boste v kratkem prejeli, boste zlahkoto ustvarili in dosegli svoj cilj. Dobro premislite,kako boste razpolagali z denarjem. Nekdo se jezi, ker stega postavili na stranski tir. Ne odlašajte več in si končnole vzemite čas.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Zdravstvene težave, ki se vam bodo sprožile na začetkutedna, boste hitro in uspešno odpravili. Če se vam bodopri financah pokazale težave, nikar ne delajte panike, sajse vse pozitivno reši, preden bi sploh lahko prišlo do te-žav. Sreda bo vaš dober dan.
"Moje sanje so se začele predpetindvajsetimi leti in se do da-nes niso spremenile. Gre za od-nos z neko osebo, ki se vleče žecelo življenje, na začetku je bilsošolec. S tem sošolcem sva sibila simpatična, lahko rečempo otroško zaljubljena, a takratše nerodna in nisva znala sku-paj. Ker sem bila zaljubljena, semi je o njem velikokrat sanjalo,v sanjah sva se poljubljala, azanimivo je to, da so imeli pol-jubi zelo neprijeten, celo gnu-sen okus. Ko sva bila malenkoststarejša, v srednji šoli, sva ne-kajkrat prišla skupaj, se tudipoljubljala in spoznala sem,kakšen okus imajo njegovi pol-jubi, prav nič neprijeten. A sa-nje so se vztrajno nadaljevale,vedno neprijeten, isti okus. Toje trajalo več kot deset let. Kosva se oba, vsak po svoje poro-čila, je navezanost rahlo popu-stila in so se tudi sanje umirile,
na njega sem se spomnila red-ko, tudi sanjala o njem mogočepo dve leti nisem. Zadnje letosva spet obnovila stike. Vrnileso se tudi sanje. Spet ista zgod-ba. Če bi se mi to sanjalo le en-krat, me sploh ne bi zanimalo,tako pa se mi ta okus vleče čezcelo življenje in je v očitni pove-zavi z njim. Ne znam si razlo-žiti in me res zanima, kaj bi topomenilo. Z njim nisem doži-vela ničesar neprijetnega, ni-mam nobenih slabih izkušenjali strahov v zvezi z njim, skrat-ka ne vem." Petja
Draga Petja,sanje prihajajo iz globin našepodzavesti in zrcalijo našoduševno in čustveno stanje.Včasih se zdi, kakor da bi vnas obstajali dve bitji. Enoživi navadno, vsakdanje živ-ljenje, z vsemi neizogibnimitežavami in ne da bi se zave-
dalo, da se kakorkoli loči oddrugih ljudi. Drugo bitje pavidi sebe kot popolnega po-sameznika, s pomembnimposlanstvom in z močjo žive-ti resnično, srečno in popolnoživljenje. Ko odraščamo, sezačnemo odtujevati od sa-mega sebe, nič več ne verja-memo v naše otroške sanjein vztrajno zanikamo dejstvo,da bi naše življenje lahko biločisto drugačno, kot je. Veliko-krat so sanje sporočila iz tegaizgubljenega sveta. Prisilijonas, da si prisluhnemo in sepogovarjamo sami s seboj.To je še posebej pomembnopri ponavljajočih se sanjah, kipomenijo poskus podzave-sti, da bi rešili že dolgo nav-zoč problem. Velikokrat negre za to, da jih ne moremorazumeti, temveč bolj za to,da jih nočemo razumeti. Tvo-je sanje se ponavljajo petin-
dvajset let in se nič ne spre-minjajo. Možnih je sevedaveč razlag, in zdaj je čas, dakončno izluščiš njihov po-men in ukrepaš: - Sanje izra-žajo željo in potrebo po dru-gačni ljubezni in naklonjeno-sti, kot si je deležna v realno-sti. Pogosto je s poljubom iz-ražena naša lastna(ne)uspešna duhovna komu-nikacija. V tem primeru nuj-no prisluhni sebi in ne ignori-raj več svojih resničnih po-treb in želja. - Na splošno ve-lja, da med osebo, s katero sepoljubljamo, in nami, obstajaneka posebna vez. Neprije-ten poljub razkriva veliko ra-zočaranost. Morda je ostaloveliko stvari v tem odnosuneizrečenih in nerazčiščenih.- Res je, da prve ljubezni ni-koli ne pozabimo, in mordasi vsa ta leta potihnem želišobnoviti razmerje ali vsaj ve-liko razmišljaš o tem. Podza-vest pa ti z neprijetnim sanj-skim poljubom podaja zelojasno sporočilo: nekaterimrazmerjem preprosto ni in niusojeno! Želim ti vse dobro!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_27. 05. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
Dolgo pričakovani koncert:
Dino Merlin LiveDino Merlin je najbolj priznan pisec pesmi iz Bosne inHercegovine in nesporno eden izmed največjih in naj-bolj popularnih glasbenih ustvarjalcev na Balkanu.Edin Dervišhalidović, nam bolje poznan kot Dino Merlin,se je rodil 12. septembra 1962 v Sarajevu, kjer je preživelsvoje otroštvo. Po končani srednji strojni šoli se je poro-čil in začel družino preživljati kot delavec v tovarni žele-za. Bolj po naključju je leta 1983 ustanovil skupino "Mer-lin", s katero je posnel pet studijskih albumov. Samostoj-no kariero je začel leta 1991 pod imenom Dino Merlin. Jeavtor prve bosansko-hercegovske himne "Jedna si jedi-na", na Evroviziji je sodeloval v Dublinu (1993), Jeruzale-mu (1999), ponosno pa je svojo državo zastopal tudi le-tos, tokrat prvič v angleškem jeziku s pesmijo "Love in re-wind". Leta 2008 se je velikim uspešnicam pridružil šenov album "Ispočetka", ki je postal uspešnica v pravempomenu besede. Na albumu sodeluje s Tonyjem Cetin-skim, Vesno Zmijanac, Eldinom Huseinbegovićem terHari Mata Harijem v duetu "Dabogda". Album je velikamojstrovina, ki obravnava večne teme človeka. DinoMerlin nam tokrat spregovori iz duše, z njim lahko začu-timo pravo, globoko ljubezen, trpljenje, padec na dno invnovično rojstvo, Boga, bolečino, odgovor srca, nostalgi-jo, prebujenje, smrt ter podoživljanje trenutka. Ali kotnam zapoje v pesmi Drama: "Ni pomembno, kolikokratsmo vdahnili, pomembno je, kolikokrat smo ostali brezsape." Poleti 2008 je s predstavitvijo albuma potekal pra-vi spektakel na kosovskem olimpijskem stadionu pred60 tisoč ljudmi. Doživite koncert letošnjega predstavnikaEvrovizije v živo in se pridružite duhu današnjega časa!
1., 2. in 3. praktično nagrado podeljuje podjetje AMC Ljubljana, tri nagrade prispeva tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon izkrižanke) pošljite na dopisnicah do srede, 8. junija 2011,na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p.p.124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenj-skega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
28 PETEK_27. 05. 2011
metija leži na sonč-ni strani Prlekije -Jeruzalem, kakšnihdobrih petnajst mi-nut vožnje iz Ljuto-
mera. V Veščici do njih vodiozka krožna cesta. Pogled znjihove kmetije nam ponujaobčutenje Jeruzalemskih go-ric. Na drugem bregu je sicerže Hrvaška, vendar imajovečino vinogradov v najemuSlovenci. Pri Dervaričevih soznani po dobri kapljici vina,ki jo hranijo v 150 let stariobokani kleti, v hiši pa najde-te tudi 120 let staro posteljo.Glasovce sta tokrat sprejela
mlada gospodarja kmetijeJani in Matej, jim predstavilakmetijo in znamenito 150 letstaro velbano klet. Poleg de-gustacije belih vin pa so izlet-niki lahko okusili tudi razli-ko med hladno in toplo stis-njenim bučnim oljem, izvr-sten jabolčni sok, z mize paso se smejali tudi simpatičnilikerji - vse od smrekovca dopriljubljenih borovničk.
Torkov izlet je Glasove iz-letnike popeljal v občino Lju-tomer, tokrat najprej v ter-malno kopališče Bioterme,kjer je krasno sončno vremeposkrbelo za nekajurno ko-panje v zunanjih bazenih.81-letni Vinko Šenk iz Hote-maž se je odločil, da bo kopa-
nje preskočil in ga preživel vsenci bližnjega lokala. Ob ka-vici, vodi, privoščil pa si jetudi kozarček njihovega Mo-ravčana. Mimogrede sem iz-vedela kopico zgodb in zgod-bic iz njegovega življenja,predvsem pa mi je ostal vspominu stavek, da so'včasih fantje pristavljali loj-tre, danes pa kar dekleta za toposkrbijo'.
Iz Bioterm smo se odpra-vili v Banovce na kosilo v pi-cerijo in gostilo Picasso, kjersmo z velikim veseljem po-zdravili prleško jed postržja-čo, bograč je bil okusen, le zaženski okus morda prevečpapriciran, za sladico pa sopostregli z gibanico. Name-
sto Katje nas je tokrat priča-kal s harmoniko Francelj.
Naš zadnji postanek pa jebila že omenjena Turističnakmetija Dervarič.
Tokrat smo med izletnikiopazili precej tistih, ki se veli-kokrat odpravijo z nami na iz-let, pa tudi nekaj novih obra-zov. Že kar nekaj časa je mi-nilo, odkar se je Marija Koželjiz Zaloga pri Cerkljah zadnjičodpravila z Glasovci na izlet.Podobno pravi tudi Besničan-ka Marija Bertoncelj - že pet-najst let. Medtem ko zakoncaStojanovski kar pridno 'izlet-nikujeta' z nami. Prav takosestre Ambrožič. Če niso pri-sotne vse tri, pa rodbino ved-no zastopata vsaj dve.
DRUŽABNA KRONIKA
Poskusil tudi z moškim
Steven Tylor, vodja skupine Aerosmith, seje odločil, da napiše avtobiografijo in takoprelije zgodbo svojega življenja na papir.Nekaj sočnih detajlov iz knjige je že prišlona plan, med drugimi tudi šokantno pri-znanje o razmerju z moškim. "Istospolniseks ni zame. Res je, ko sem bil mlajši
sem poskusil in seksal z moškim, vendar mi ni bilo všeč,"je priznal 63-letni roker.
Paris Hilton s svojim resničnostnim šovom
Razvpita dedinja Paris Hilton meni, da ječas, da jo ljudje spoznajo v pravi luči inne le kot vročo blondinko. In kaj je boljše-ga, kot da to predstavi v še enem resnič-nostnem šovu? Prvega junija bodo gle-dalci programa Oxygen lahko spoznali"pravo" Paris Hilton. Spoznali bodo kar
nekaj novega o slavni bogatašinji, med drugimi tudi to,da se na zabave ne vozi več v svojem avtomobilu. Resskrajni čas, saj je s tem povzročila že veliko težav.
Prijatelj postal očka
Zvezdnik - tudi pri nas, iz zelo priljubljeneserije Prijatelji, štiriinštiridesetletni DavidSchwimmer in njegova žena Zoe Buck-man sta prvič postala starša hčerkici Cleo.Očka je dan po rojstvu hčerke na Twitter-ju zapisal: "Pozdravljeni vsi, pozdravitemojo hčerko Cleo v tem čudovito norem
svetu." Schwimmer in Buckmanova sta se spoznala leta2007, poročila pa v zatišju junija lani.
Simon Fuller ima svojo zvezdo
Britanski ustvarjalec priljubljene tv oddajeAmerican Idol je na hollywoodskem ploč-niku slavnih dobil svojo zvezdo. "Ko vidimto zvezdo, nočem videti na njej le svojegaimena. Želel bi videti imena vseh ljudi, skaterimi sem sodeloval, imena vseh tehneverjetnih ustvarjalcev in ljudi, ki so mi
pomagali doseči vse to," je povedal Simon Fuller. Menedžer je v svoji 25-letni karieri uspešno delal za pevkoAnnie Lennox, za skupino The Spice Girls in za Amy Wine-house. Menedžersko je poskrbel tudi za nogometaša Da-vida Beckhama, teniškega igralca Andyja Murraya, dirkačaLewisa Hamiltona ter za zmagovalni trio Ameriški idol.
Alisa Bečič je doma iz Škofje Loke. Enaindvajsetletnicaje včasih imela za svojo paradno disciplino tek na 400metrov. Šport jo pomirja in sprošča. / Foto: Tina Dokl
V OSRČJE PRLEKIJEBograč je bil okusno oster, vendar je žar v ustni votlini prijetno ublažila degustacija vin iz Dervaričeveznamenite 150 let stare velbane kleti. Glasovi izletniki smo se tokrat odpravili najprej v Bioterme, potem na kosilo, na koncu pa obiskali že omenjeno Turistično kmetijo Dervarič.
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
K
Marija Kovač je iz Kranja, Bertoncelj pa iz Zg. Besnice. / Foto: AB Naravnost iz Vogelj: Tonka in Anton Zupanec / Foto: AB
Jani je z velikim veseljem razložil vse o njihovi turističnikmetiji Dervarič. Izletnike pa je poleg dobre kapljice zanimala predvsem okolica njihove kmetije. / Foto: AB
Vinko Šenk se je pridružil izletnikom Gorenjskega glasa zadnjo minuto. Pred najboljšim sosedom na Primskovemnas je povprašal, če imamo 'še frej, da bi šel zraven'. / Foto: AB
[email protected], 27. maja 2011GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI, OGLASI
www.sosed-nachbar.eu
OD SOSEDOV DO PRIJATELJEV :)
SosedNachbar
OB
ČIN
A P
RE
DD
VOR
, D
VOR
SK
I TR
G 1
0,
PR
ED
DVO
R
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Janez Rozman s. p. - Rozman bus, www.rozmanbus.si, tel.: 04/53 15 249:TOPOLŠICA: 30. 5.; GOLI OTOK: 11. 6.; 29. 8.; MADŽARSKE TOPLICE: 18.-21.6.; DUGI OTOK: 28. 6.-1. 7.; 1.-8. 7.; 19.-22. 8.; 19.-26. 8.; OMIŠ: 16.-19. 9. - (izletina slapove Krke, otok Brač); ROGOZNICA: 10.-17. 9. (all inclusive); BANJAVRUČICA: 13.-16. 8.; TRST: 1. 6.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
24. Spominsko tekmovanje v počastitev Frana BarletaCerklje - PGD Cerklje jutri, v soboto, 28. maja, od 8. do15. ure vabi na 24. spominsko tekmovanje v počastitevFrana Barleta, ki bo potekalo pred OŠ Davorina JenkaCerklje.
Na 5. Mednarodni festival alpskega cvetjaGozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi včetrtek, 2. junija, na 5. Mednarodni festival alpskega cvetja vBohinju. Prijave do torka, 31. maja, Loti 041/363 730 in Re-nata 031/532 963.
Društveni piknik v BitnjahBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabina piknik društva, ki bo v soboto, 18. junija, z začetkom ob15. uri na nogometnem igrišču v Sp. Bitnjah. Prijave spreje-majo v ponedeljek, 30. maja, društveni pisarni v SpodnjihBitnjah in sredo, 1. junija 2011, v Šmartinskem domu vStražišču ter po telefonu 041/706 673 ali 04/2310 061.Vplačila in prijave so možne še vsak ponedeljek do vključno13. junija v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah.
PRIREDITVE
Danica Dolenc
Orehek - V sredo, 25. maja,na nekdanji praznik dnevamladosti, so krajaniOrehka, Drulovke, Bregaob Savi in drugih vasi nadesnem bregu Save odKranja do Medvod doživelilepo presenečenje: gostilnaAleš na Bregu ob Savi je naOrehku odprla prijaznokavarno Cukr, kakršno smosi že dolgo želeli. Marsiko-mu je sicer žal, da so prednekaj leti morali opustitibalinišče, ki so ga krajaniOrehka in Drulovke na temmestu zgradili s prosto-voljnim delom, ga lepo
vzdrževali in se z veseljempredajali temu prijetnemušportu, toda časi se spre-minjajo in prinašajonovosti. Včasih je Orehekimel svojo živilsko trgovi-no, mesnico, pekarijo,danes pa je ob vse, le gos-tilna Rekar je vse preživela,se posodobila in je dobroobiskana. Kavarna Cukr bozagotovo za vse dobrodošlasprememba tam na koncuLaborške gmajne, saj je ssvojo lego in prijetnimikotički kot nalašč prostorza mala druženja in zago-tovo se bodo tu radi ustaviliutrujeni kolesarji, ki jih jeZasavska cesta vsak dan
polna, da se osvežijo in sinaberejo novih moči. TudiKranjčanom bo prav prišla,
saj je ravno prav peš hoje,če se podajo do sem čezDelavski most.
Prva kavarna ob Savi
Gorenja vas
Neškova brv bo ponovno zasijala
V teh dneh v Gorenji vasi ni Neškove brvi, ki je povezovalacenter vasi z drugim bregom Poljanske Sore, kjer so polegdružinskih hiš tudi cerkev, šola in pokopališče. "Približno trileta smo čakali na rezultate razpisa projekta Slow turizem, spomočjo katerega bomo Neškovi brvi vrnili stari sijaj, torejtakšnega kot ga je imela pred poplavami leta 1926," pravigorenjevaško-poljanski župan Milan Čadež. Nova brv, delanaj bi zaključili septembra, bo pokrita, torej takšna, kot sobile skoraj vse brvi v Poljanski dolini. Investicija je vrednaskoraj 150 tisoč evrov, skoraj dve tretjini gre na račun omen-jenega projekta. B. B.Fo
to: D
. B.
AM
C S
tudi
o d.
o.o.
, Du
naj
ska
cest
a 15
8, L
jubl
jan
a
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
30 KAŽIPOT, MALI OGLASI [email protected] GLAS
petek, 27. maja 2011
Prodamo hišo, lokacijaPoljane nad Šk. Loko,velikost parcele 440 - 5202m, sončna lokacija, bli-žina šole in trgovine, hišavelikost cca. 300 m2 bozgrajena do 3 GF ali 3PGF, zidana z termo zida-kom, ki zagotavlja izjem-no toplotno učinkovitost. Cena v 3 GF od 1 9.900,00 ali 3 PGF169,900,00 €. Na razpolago 2 hiši. Inf: 041 669 742, 051 607577 PTS, d.o.o. / DOM - IN d.o.o.
2
PTS,
d.o
.o.,
GO
LNIŠ
KA
CES
TA 6
8 A
, KR
AN
J
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
V OKOLICI Kranja oddam dvosobnostanovanje v zasebni hiši, ☎ 070/280-588, po 14. uri 11002657
PODARIM
GARSONJERO na Planini za daljše ob-dobje, ☎ 041/665-738 11002654
HIŠEPRODAM
STAREJŠO hišo v centru Medvod na par-celi 1500 m2, ☎031/387-275 11002635
POSESTIPRODAM
2 ZAZIDLJIVI parceli na Golniku, 665m2 in 1049 m2, ☎ 040/204-184
11002637
ZAZIDLJIVO parcelo v Zg. Besnici, ve-likost 700 m2, voda in elektrika na par-celi, ☎ 041/288-610 11002675
ODDAM
ZAŠČITENO kmetijo za poljedeljstvo,govedorejo, konjerejo, vrtnarstvo, pri-merna za predelavo lesa. Ponudbe spolnim naslovom, šifra: PRESELITEVNA KMETIJO 11002694
POSLOVNI PROSTORIODDAM
GOSTIŠČE v izgradnji, poleg Petrolovečrpalke na Jezerskem, za dobo 5 let aliprodamo, ☎ 041/754-577 11002634
V KRANJU prostor 200 m2, višine3,20 m za skladišče ali mirno obrt, ☎031/328-375 11002609
OSTALOODDAM
APARTMAJE v Metajni na Pagu, hišana plaži, ☎ 00385/989-230-982
11002309
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil, go-tovinski odkup, prodaja na obroke, ME-PAX, d. o. o., Planina 5, Kranj, ☎041/773-772, 040/773-772 11002179
HYUNDAI I30 CW 1.6 CRDi comfort, l.08 prvi lastnik servisna knjiga, Avto Lu-šina, d. o. o., Gosteče 8, Škofja Loka,☎ 04/50-22-000, 041/630-754
11002701
MITSUBISHI colt CZ 3 1.3, l. 11/05,105.000 km in Fiat punto grande 1.2l.6/06, 34.000 km, ☎ 040/684-092
11002660
R 19RT, l. 94 1390 ccm, klima, servovolan, rdeče barve, registriran, ☎04/25-71-190 11002643
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod
stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v
kataster stavb■ zakoličbe objektov, komunalnih
vodov, cest■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno
v III. nadstr. izmere 73,80 m2, l.izgr. 1965, obnovljeno l. 2005 (ko-palnica, WC, CK na plin, instalaci-je v kuhinji in kopalnici), vpisano vZK, klet, balkon, cena 119.000,00EUR.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.) vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spal-nica) cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobnov 3. nadstr. izmere 64,00 m2, l.izgr. 1910. delno prenovljeno l.2005 (tlaki, okna, CK na olje), bal-kona ni, v ceni je tudi garaža veliko-sti 6x3 m2, ki je v isti stavbi, cena84.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo šti-ri stanovanja, l. izgr. 1960, stanova-nje izdelano l. 1991, CK, cena69.000,00 EUR.STANOVANJE - ODDAMO V NAJEMKranj, Planina II, dvosobno + kabi-net v pritličju z atrijem izmere 86m2, l. izgr. 1982, opremljeno, cena450,00 EUR + stroški + 1x varščina,vseljivo takoj.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša,pritličje v izmeri 96 m2 (opremlje-na bivalna kuhinja, dnevna soba spečjo, spalnica in kopalnica z WC),l. izgr. 1930, delno prenovljena1995, ogrevanje klasično, cena350,00 EUR + 85,00 EUR fiksnistroški (elektrika, voda, smeti) + 1xvarščina, vseljivo takoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske po-vršine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno par-kiranje za dva avtomobila, terasa s115 m2 vrta, cena 170.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgr. 1937, lepo vzdrževa-na na zelo sončni lokaciji, CK naolje, vsi priključki, cena 144.000,00EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 upo-rabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999,cena 399.000,00 EUR, v kateri jevključena tudi vsa oprema izdelanapo meri.POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni uli-ci, pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr.1900, že delno prenovljen, prime-ren za neživilsko trgovino, cena25.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
t MM
T F
Kolesarsko srečanje GorenjskeBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje - Stražiščevabi 10. junija na Kolesarsko srečanje Gorenjske, ki se boob 9. uri začelo na Kokrici. Ob tej uri bo najprej start kole-sarjenja, ki ga organizira DU Kokrica, in sicer na relacijiKokrica-Zg. Bela-Bašelj-Pangršica (postanek s pri-grizkom)-Tenetiše-Kokrica. Prijavite se na tel. št. 041/253366
Nabiranje zdravilnih zeliščBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje - Stražišče ob-vešča, da bodo organizirali izlet na Kofce, predvsem z na-menom nabiranja zdravilnih zelišč. Izlet bo 21. junija. Pri-jave zbira Marta Križaj po telefonu številka 070/331 648 insicer do 15. junija.
Na Goldeck v Ziljskih AlpahTržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi vsoboto, 4. junija, na Goldeck (2142 m), v Ziljske Alpe.Skupne lahke hoje bo za dobre 3 ure in okoli 260 mvišinske razlike. Informacije in prijave po tel. 5971 536 dozasedbe mest.
Na Belo pečGozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk Orga-nizira v nedeljo, 29. maja, pohod na Belo peč (1583 m). Pri-jave na izlet sprejemata do petka, 27. maja: Mojca 041/821366 in Špela 040/794 678.
Pohod na Kamniški vrhBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje - Stražišče vtorek, 7. junija, vabi na pohod na Kamniški vrh (1259 m) -razgledni vrh v podaljšku Krvavškega hribovja. Prijave spre-jema Cirila Resman v ponedeljek, 30. maja, v društvenihprostorih in v sredo, 1. junija, v Šmartinskem domu vStražišču. Možne so tudi predhodne telefonske prijave naštevilko 040/268 005 (s kasnejšim plačilom na omenjenihlokacijah).
Ogled Idrije in bolnišnice FranjeBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje - Stražišče včetrtek, 16. junija, vabi na turistični izlet v Idrijo tudi zogledom bolnišnice Franje. Prijave sprejema Jure Zupan vponedeljek, 30. maja, v društveni pisarni v Spodnjih Bit-njah in sredo, 1. junija, v Šmartinskem domu v Stražišču.Možne so tudi predhodne prijave po tel. 040/696 163 skasnejšim plačilom na navedenih lokacijah do zasedbe av-tobusa.
Kranj-Pungert-PolicaKranj - Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj vabi-jo v torek, 14. junija, na kolesarjenje s starimi kolesi narelaciji Kranj-Pungert-Polica. Tura je lahka, dolga deset kilo-metrov. V primeru slabega vremena bo izlet preložen za enteden.
Soteska ČepaKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 9.junija, na izlet v sotesko Čopa na avstrijskem Koroškem.Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 6.junija.
IZLETI
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto,28. maja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevan-je Svetega pisma z okvirno temo Najboljše ogledalo. Razgo-vor bo povezovala Jelena Ostojić - Jović. Vstopnine ni.
Vse, kar moramo vedeti o malih čistilnihnapravahCrngrob - Predavanje z naslovom Vse, kar moramo vedeti omalih čistilnih napravah bo v torek, 31. maja, ob 20. uri naturistični kmetiji Pri Marku v Crngrobu. Predavatelja bostadr. Meta Levstek, CČN Domžale - Kamnik, in Branko Papler,dipl. inž. kem. teh., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Pri-jave: Razvojna agencija Sora, 04/620 22 26, 041/262, 303.
Prtljaga iz otroštva: vpliv otroštva na partnerstvo in starševstvoKranj - Združenje Naravni začetki v Kranju vabi na delavni-co dr. Tadeje Milivojevič Nemanič: Prtljaga iz otroštva: vplivotroštva na partnerstvo in starševstvo. Delavnica bo včetrtek, 2. junija, od 18. do 20. ure v Juninem kotičku v hišiKrice Krace na Tomšičevi 14 v Kranju. Obvezne prijave [email protected] ali 040/73-88-73.
Krvodajalska akcijaKranj - Rdeči križ Kranj Vas vabi na krvodajalsko akcijo, ki bov petek, 3. junija, od 7. do 13. ure v Domu krajanov Prim-skovo.
Botanična ekskurzijaBohinjska Bistrica - Naravoslovno društvo Bled vabi nabotanično ekskurzijo, ki bo v ponedeljek, 30. maja, od 18. do19. ure po robu travnika pri krajevni enoti Zavoda za goz-dove v Bohinjski Bistrici, Grajska cesta 10. Ekskurzijo bovodil akad. dr. Mitja Zupančič. Ekskurzija je pripravljenaskupaj z Zavodom za gozdove območne enote Bled, ob ted-nu gozdov. Info: Jože Skumavec 031/213 718.
MOPZ vabi pevceLesce - Moško pevsko društvo Triglav Lesce Bled vabimedse nove pevce (vsi glasovi) za novo sezono 2011/2012.Vaje so predvidoma v ponedeljek in sredo ob 20. uri v pros-torih Krajevne skupnosti Lesce. Kontakt: 041/382-225 (An-drej)
Otok sužnjevBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje - Stražiščevabi na ogled gledališke predstave, komedije Otok sužnjev,ki bo v okviru 11. Festivala Studenec 2011 na sporedu v pe-tek, 3. junija, ob 21. uri. Prijave sprejema Martina Hafnar včasu uradnih ur v ponedeljek, 30. maja, v društveni pisarniv Spodnjih Bitnjah in sredo, 1. junija, društveni pisarni vSpodnjih Bitnjah do zasedbe avtobusa. Prijavite se lahkotudi po telefonu 031/585 598, lahko pa tudi na številko društ-va 040/350 589 do zasedbe avtobusa.
PREDSTAVE
OBVESTILA
PREDAVANJA
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
Marija Štrukeljupokojenka Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
Na njeno zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 28. maja 2011, ob 15. uri na pokopališče v Kranju. Žara bo v soboto, 28. maja 2011, od 9. ure dalje na
tamkajšnjem pokopališču.Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj
LOTO
Rezultati 42. kroga - 25. maja 20115, 6, 21, 29, 30, 33, 38 in 39
Lotko: 6 2 7 3 5 2Loto PLUS: 1, 6, 15, 22, 23, 28, 37 in 35
Rezultati 43. kroga za Sedmico: 250.000 EURRezultati 43. kroga za Lotka: 210.000 EURRezultati 43. kroga za PLUS: 260.000 EUR
SEAT ibizo 1.4, l. 04 vsa oprema, od-lično ohranjen, cena: 4.300,00 EUR,☎ 031/374-706 11002686
SUZUKI grand vitara 2.0 4WD, l. 00 5vrat, klima, redno servisiran Avto Lušina,d. o. o., Gosteče 8, Škofja Loka, ☎04/50-22-000, 041/630-754 11002702
DRUGA VOZILAPRODAM
POČITNIŠKO, opremljeno prikolico,na slovenski obali, tik ob morju, ugod-no, ☎ 040/713-517 11002692
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
STREŠNI kovček Thule ocean 600malo rabljen, ☎ 041/852-15311002664
KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM
KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo vokvari od l.99 dalje, plačilo takoj, ☎031/761-711 11002691
STROJIIN ORODJAPRODAM
KOMPRESOR 300 l., cilindrični, malo rab-ljen ter boben za raziglavanje z regulatorjemvrtenja. Bergant, Zoisova 42, Kranj, ☎04/20-12-193, 040/795-615 11002534
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
SUHE, smrekove plohe in deske, ☎041/965-112 11002636
ZIDARSKE plohe, deske, bankine,ponte in suh javorjev žagan les, ☎04/25-03-088, 031/343-161 11002575
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 11002200
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 11002201
DRVA, bukova in hrastova, zelo suha,možen razrez, ☎ 051/367-146 11002641
METRSKA, smrekova in borova drva,cena 30 EUR, Koritno, ☎ 04/57-43-500 11002646
SUHA, bukova drva, ☎ 041/767-33911002631
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KUHINJO s pomivalnim strojem in šte-dilnikom, ugodno, ☎ 04/59-61-188
11002647
KUHINJSKO mizo in 6 stolov, kuhinj-sko mizo in 4 stole, gugalnik in poda-rim 10 m blaga za zavese, ☎031/624-509 11002673
ZARADI selitve ugodno prodam skorajnovo spalnico Alples, mladinsko soboin podarim nekaj kosov pohištva, ☎041/254-235 11002650
PODARIM
2 RAZTEGLJIVA kavča, Albin iz Kra-nja, ☎ 04/23-32-833 11002698
VRTNA OPREMAPRODAM
KOVINSKE, aluminijaste, spiralne pali-ce za paradižnik, kumare, dol 180,250 cm, ☎ 041/858-149 11002659
MIZO in stole iz masivnega hruškove-ga lesa, ☎ 041/665-360 11002685
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
NOVO, kolesarsko čelado Casco, vel.55-59, teža 320 g, črno-siva, cena 38EUR, ☎ 031/840-233 11002639
HOBIPRODAM
TAPISERIJE - različnih velikosti, oblik, mo-tivov in cenovnega razreda, ☎ 040/567-544, www.mit-tapiserijetarot.si 11002555
KNJIGE,PUBLIKACIJEEZOTERIKA - knjige prodam oz. me-njam za drugo ezoterično literaturo, ☎040/567-544 11002553
OTROŠKAOPREMAPRODAM
BANJICO + stojalo Bebe Jou v rumenibarvi, ☎ 041/780-732 11002606
JOGI, 60 x 120, rabljen 6 mesecev, kotnov ter otroški ”kovterček” + posteljnina(iz Odeje), ☎ 041/780-732 11002605
OPREMO za otroka, voziček, stajica,kengurujček,... lahko posamično, ☎041/706-018 11002671
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,več sto sončnih očal, popusti za upo-kojence. Optika Aleksandra, QlandiaKranj in Qlandia Kamnik, 04/234-234-2, www.optika.si 11002204
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ČISTOKRVNE, nemške ovčarje, staredva meseca, ☎ 031/232-45011002684
ČRNI prinašalci, mladiči z rodovnikomin cepljeni, ugodno, ☎ 04/59-57-714, 031/389-181 11002621
ROŽE trajnice, jagode, maline, sadi-ke, ☎ 070/280-706 11002667
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
CISTERNO Marchner 7000 l, tandem18 col z garda črpalko, l. 85, ☎041/878-507 11002656
NAKLADALKO SIP s širokim kolote-kom in mladiča bordercolija, ☎04/58-00-332, 041/350-188 11002668
NAKLADALNO prikolico SIP 25, ☎031/343-177 11002663
PRIKOLICO za prevoz gorske kosilni-ce BCS in transportni plato 180 cm,☎ 041/482-547 11002665
PUHALNIK Eolo33, brez motorja, cenapo dogovoru, ☎ 031/285-334 11002648
TRAČNI obračalnik SIP rabljen, ☎031/491-956 11002666
TRAKTOR fendt l.1966, 25 KM, regi-striran, ☎ 04/25-21-167 11002689
ZADNJI kopač leon 450, avtomatskomlatilnico in vitel trikotni Tajfun, ☎031/638-753 11002645
KUPIM
TRAKTOR Imt, Store, Zetor ali Univerzal,dobro plačilo, ☎ 041/849-876 11002522
TRAKTOR, okoli 65 KM, ☎ 031/387-021 11002679
TRAKTOR Ursus, Zetor ali IMT, ☎041/680-684 11002700
PRIDELKIPRODAM
KRMNI krompir, ugodno in kupim traktordo 70 KM, ☎ 031/387-021 11002680
SENO, rinfuza, lanska košnja, ☎031/842-788 11002652
SLADKE rdeče jagode dobite Pri Mar-kuti, Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 11002633
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA limuzin, starega teden dni, ☎04/57-23-646, 031/422-09711002682
JAGNJETA, ☎ 031/828-594 11002678
KRAVE cike s teletom ali telico simen-talko in kobilo posavko ali križanko, ☎041/443-331 11002683
LS BIKCA, starega en teden, ☎031/768-629 11002649
NESNICE rjave, grahaste, črne pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom.Vzreja nesnic Tibaot, ☎ 02/582-14-01
11001638
ORJAŠKE lisce, pasemske samce insamice, ☎ 040/674-088 11002644
PRAŠIČE, domače reje, od 60 do 120 kg,možna dostava, ☎041/294-244 11002632
RJAVE jarkice in bele piščance za do-pitanje, Stanonik, Log 9, Šk. Loka, ☎04/51-85-546, 041/694-285 11002501
TELICO, staro eno leto, ☎ 041/642-315 11002642
TELICO simentalko, staro 19 mese-cev, ☎ 041/214-584 11002655
TELICO simentalko v 8. mesecu bre-josti, ☎ 070/713-861 11002672
TELIČKA, belgijca, dvojčka, 140 kg,☎ 031/506-863 11002687
TELIČKO brejo in teličke stare 1-5mesecev, ☎ 041/378-771 11002653
TELIČKO simentalko, staro tri tedne,☎ 041/322-340 11002674
ZAJKLJE, breje z mladiči in plemen-ske zajce, belgijski orjak, ☎ 040/316-004 11002695
ZAJKLJO nemški lisec z mladiči in zaj-ca renski lisec, ☎ 04/51-20-384,031/243-262 11002688
KUPIM
BIKCA, mesne pasme, starega 3 do 4mesece in sušilno napravo, visečo, ☎041/916-180 11002630
BIKCA mesne pasme, starega do 10dni, ☎ 031/212-119 11002676
BIKCA simentalca, težkega nad 300kg, ☎ 031/387-021 11002681
ČB BIKCA starega do 10 dni, ☎041/551-585 11002690
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj ter dostava krmilTMK črnci, Smrekca center, d.o.o.,Žabnica, ☎ 04/25-51-313 11002231
OSTALOPRODAM
PREKLE - fižolovke, cena 2 EUR/kom, Bo-hinj, ☎04/57-46-680 11002669
KUPIM
PLASTIČNI sod, približno 150 do 200 l zavodo na vrtu, ☎041/826-863 11002638
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEM dekle za pomoč v strežbi, Bist-ro Enka, Nazarjeva 1, Kranj, ☎041/618-417, Danilo 11002677
ZAPOSLIMO kuharja picopeka in ose-bo za strežbo, Larh, d.o.o., Sp. Bitnje7a, Žabnica, ☎ 041/642-68211002696
ZAPOSLIMO voznika za razvoz hrane.Prednost imajo kandidati nad 40 let inz bivališčem v Kranju. B&B Berce &partnerji d.n.o., Levstikova 6, Kranj, ☎070/738-034 11002625
ZAPOSLIMO voznika E-kategorije vmednarodnem prometu. zaposlitevmožna takoj. Avtoprevozništvo SteleMatjaž, d.o.o., Praprotna Polica 32,Cerklje, ☎ 04/28-18-516 11002699
ČISTILNI servis Zana zaposli pridno inzanesljivo snažilko za določen čas, za-želene izkušnje in vozniški izpit, Popov-ska Suzana s.p., Zg. Gorje 87, Zg.Gorje, ☎ 041/461-994 11002390
HYPEX, Lesce, d.o.o., Alpska cesta43, 4248 Lesce, vabi k sodelovanjusodelavce za samostojno delo na CNCstružnici 11002670
IŠČEM
IŠČEM DELO - kuhinjska pomočnica,nega starejših, bolnih in pospravljanje,☎ 040/756-409 11002658
DELO - pomoč v gospodinj., čiščenje, li-kanje, varstvo otrok, pomoč starejšim,imam izkušnje, ☎ 051/428-551 11002250
MLAJŠA upokojenka s srednješolskoizobrazbo išče sebi primerno zaposli-tev, ☎ 031/753-153 11002693
DUO Rolo išče delo na porokah, zaba-vah, z domačo in zabavno glasbo, ☎041/224-907 11002413
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter, s.p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, komar-niki, markize, www.asteriks.net 11002202
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741 11002229
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838
11002373
ASFALTIRANJE, tlakovanje, prevzemvseh gradbenih del, novogradnje inadaptacije, vse vrste fasad in keramič-na dela, izdelava betonskih in kamnitihškarp. AES, d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4,Kamnik, ☎ 01/83-17-285, 051/794-127 11001930
FLORIJANI, d. o. o. , C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 11002203
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842 11002125
IZVAJAMO urejanje dvorišč, asfaltira-nje, tlakovanje, zidanje vseh vrstškarp. Bytyqi Hysni s.p., Breg ob Savi7, Mavčiče, ☎ 030/616-379
11002314
NUDIMO vam obrezovanje živih mej,Branko Gašperšič, s.p., Šorlijeva ul.19, Kranj, ☎ 040/993-406 11002316
PLESKARSKE storitve, polaganje la-minatov ter keramike, Zupan Primožs.p., Golniška c. 99, Kranj, ☎031/868-393 11002661
POSEK in spravilo lesa na območjuGorenjske, M-LES, Matej Urh, s. p.,Bodešče 18, Bled, ☎ 031/561-613
11002651
STRIŽENJE živih mej, obrezovanjeokrasnega in sadnega drevja, podira-nje dreves z odvozom materiala, Vin-cencij Šubic, s. p., Zg. Bitnje 141,Žabnica, ☎ 051/413-373 11002697
IŠČEM
IŠČEMO gospodinjo (čiščenje, lika-nje) stanovanjske hiše, Smokuč Žirov-nica, ☎ 041/344-107 11002662
IZGUBLJENOPogrešamo mucka, oranžno bele bar-ve. Po hrbtu je obrit, ostala dlaka jedaljša. Star je eno leto in sliši na imeGARFILD. Mucek je prestrašen insam, zato lepo prosimo kogarkoli, ki gaje videl, da poklice na ☎ 041 628 068
RAZNOPRODAM
DIATONIČNO harmoniko, brezhibna,600 EUR, žago Stihl 100 EUR, ☎040/244-823 11002640
31petek, 27. maja 2011GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 79. letu starosti zaradi bolezni nepričakovanozapustila naša draga mama Mimica, babica, prababica, sestra teta in prijateljica
Marija Štrukeljiz Gradnikove ulice 5 v Kranju
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v soboto, 28. maja 2011, ob 15. uri naMestnem pokopališču v Kranju. Od 9. ure naprej bo žara v mrliški vežici v
Kranju. Pogrebna maša za pokojnico bo takoj po pogrebu v cerkvi na Zlatem polju.
Žalujoči: sin Marjan z družino, vnučka in vnuka z družinama, sestri, sorodniki in vsi, ki so jo imeli radi.
Kranj, 26. maja 2011
ZAHVALA
V ponedeljek, 23. maja 2011, smo se poslovili od
Jožefa Turinka1932 - 2011
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedomin sodelavcem za pisna in ustno izrečena sožalja, darovano cvet-je in sveče. Hvala zdravnici dr. Premelčevi Zdravstvenega domaMedvode, župniku Šavsu za lepo opravljen obred in pogrebnislužbi Navček.
Žena Marija, hči Sonja s Stanetom, vnuka Klemen z Anjo in Grega z Urško
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je za vedno poslovil od nas naš dobri mož,oče, stari oče, praded in tast
Milan Košeninaiz Škofje Loke, Spodnji trg 26
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvalavsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ste ga pospremili nanjegovi zadnji poti. Zahvala dr. Rodijevi iz ZD Škofja Loka zavečletno zdravljenje. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Kožuhuza lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za ganljivo pet-je, trobentaču in pogrebni službi Akris. Vsem, ki ste nam nakakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami, iskrenahvala. Vsem, ki ste ga imeli radi, prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Lojzka, otroci Marjanca, Tone, Milena in Janez z družinamiŠkofja Loka, 19. maja 2011
Ni smrt tisto, kar nas ločiin življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše.Brez pomena zanje sorazdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
Pride čas, ko si izmučeno srceželi le spati,v sen večni potovati. To življenje je zaključeno.
ELEKTROMEHANIKA GREGORC, d. o. o.Tenetiše 14 a, 4204 Golnik
Objavljamo PROSTO DELOVNO MESTO PRIPRAVNIKA (M/Ž)s končano poklicno šolo, smer elektro.
Delo zajema: servis elektromotorjev, črpalk in električnega ročnega orodja.
Od kandidata pričakujemo: odgovornost, zanesljivost, natančnostKandidati naj pošljejo svoj življenjepis in prošnjo po pošti, najkasneje do 3. 6. 2011.
OVSENIK inženiring, d. o. o.Jezerska c. 108/c4000 KRANJ
Zaposlimo
KV MIZARJA
SOBOTA
10/15°C
NEDELJA
7/22°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 27. maja 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
9/27°C
....
....
....
....
....
....
...
Gal Planinc, Jesenice:
"Najprej bi si kupil en supermotor, mogoče tudi kakšendober avto. Staršem bi kupilveliko hišo. Nekaj denarja bidal tudi v dobrodelne name-ne, mogoče prav Unicefu."
....
....
....
....
....
....
...
Vesna Misjak, Jezersko:
"Otrokom bi kupila, kar bi siposebej želeli. Začela bi po-tovati in se ne bi več jezilana vse, kar se zadnje časedogaja pri nas. Nekaj denar-ja bi namenila tudi otrokomz downovim sindromom."
Franc Lavtar, Kočevje:
"Če bi zadel takšno vsotodenarja, bi najprej poplačalkredit. Nekaj denarja bi investiral, del bi ga prav go-tovo dal vezati na banko.Denarja ne bi zapravljal karv tri dni."
Andrej Markun, Babni Vrt:
"Rešil bi stanovanjski pro-blem, dokončal hišo in za-menjal avto. Verjetno bi za-čel potovati, nekaj pa bi daltudi v dobrodelne namene.V nakupe delnic in nepre-mičnin se ne bi spuščal."
Bogomila Mramor, Kranj:
"Denar bi dala na banko, dabi si kasneje lahko privošči-la dom za starostnike. Ne-kaj bi dala sinu in hčerki patudi v humanitarne name-ne, vendar neposredno vroke pomoči potrebnim."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo sončno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo.Proti večeru in v noči na soboto bodo padavine, sprva nevihte.V soboto popoldne bo dež ponehal. Ohladilo se bo. Vnedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
21/15oC
20/15oC
15/9oC
16/12oC
17/12oC
16/11oC
15/11oC14/6oC
20/14oC
16/10oC
15/10oC
16/11oC
17/11oC
17/12oC
Kaj bi naredili z"loto" dobitkomTjaša Kržišnik
Srečnež, ki je na Lotu predkratkim zadel nekaj več kot1,7 milijona evrov, je listek z zmagovito kombinacijovplačal v Kranju. Naključnoizbrane smo vprašali, kaj bi storili s tolikšno vsoto denarja.Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Šmarjetna gora - Okoli štiristose jih je udeležilo drugegavseslovenskega srečanja, ki gaje včeraj na Šmarjetni goripripravila Zveza društev zasocialno gerontologijo Slove-nije. V skupinah, ki delujejotako v domovih za starejše kottudi na terenu, skrbijo, da sestarejši družijo, ohranjajo so-cialne stike in odganjajoosamljenost. Prva taka skupi-na je nastala že pred štiriind-vajsetimi leti, je povedalapredsednica združenja Bran-ka Knific, današnja mreža pašteje 523 skupin. Veliko jih jedejavnih tudi na Gorenj-skem. Na Škofjeloškem, de-nimo, štiri delujejo v domustarostnikov, šest pa v okviruRdečega križa v posameznihkrajih. Ludvik Bernik skupi-no z imenom Jesenski žarkivodi že enajst let, v njej pa sedružijo ljudje iz krajevneskupnosti Stara Loka - Pod-lubnik. Olga Bandelj ima vskupini Vrtnice v mestu Škof-ja Loka nekaj krajši staž, v še-stih skupinah na Škofjelo-škem pa enajsterica prosto-voljcev dela s sedemdesetimiljudmi. Med prostovoljci, kidelajo s starostniki v domovihupokojencev v Kranju in oko-lici in so vključeni v društvo Zroko v roki, je tudi prostovolj-ka Jana Belovič, pred upoko-
jitvijo zaposlena v Gorenj-skem glasu. "Ko sem se upo-kojila, sem želela del sebe po-dariti drugim. V delu s starej-šimi sem se našla in veselasem, da jih lahko na teden-skih srečanjih potegnem izosamljenosti in jim polepšamživljenje," je povedala prosto-voljka, ki dela s skupino dva-najstih starostnikov v kranj-skem domu upokojencev.
Častna pokroviteljica sreča-nja prostovoljcev je bila sopro-ga predsednika države Barba-ra Miklič Türk, v medgenera-cijskem druženju pa so nasto-pili Silva Kosec in otrociosnovne šole iz Naklega.
Starejšim lepšajo življenjeVeč kot osemsto prostovoljcev in prostovoljk dela v več kot petstotih skupinah starih za samopomoč,v katere je vključenih nad pet tisoč ljudi.
Na srečanju prostovoljcev, ki delajo s starejšimi, so nastopili folkloristi iz Osnovne šole Naklo.
Prostovoljci iz društva Z roko v roku, v ospredju desno JanaBelovič. / Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Urša Peternel
Kranjska Gora - V dolini Vra-ta bodo 15. junija začeli pobi-rati parkirnino, ki pa bo karprecej višja kot doslej. Zaparkiranje osebnega vozilabo tako treba plačati 3,50evra (doslej 2,50 evra), mo-tornega kolesa 2 evra (doslej1,50 evra), kombija 5 evrov(doslej 4 evre) in avtobusa 15evrov (doslej 12,50 evra).Nove, višje cene parkiranjaje predlagalo Planinsko druš-tvo Dovje-Mojstrana, ki jeupravljavec parkirišča predzapornico v Vratih. Kot jepojasnil predsednik društvaMiro Eržen, z denarjem,zbranim s parkirnino, nemorejo več pokrivati stro-škov izvajanja redarske služ-be, postavitve in vzdrževanjasanitarnih kabin, odvoza od-padkov in drugih stroškov,
ki nastajajo. Kranjskogorskiobčinski svet je nove, višjecene potrdil, vendar pa sevsi občinski svetniki s po-dražitvijo niso strinjali. Sli-šati je bilo opozorila, da sebo zaradi višje parkirnine šepovečalo "divje" parkiranje,zaradi katerega so nezado-voljni lastniki parcel, ki zara-di zaparkiranih dovozov nemorejo do svojih parcel.Blaž Knific je menil, da bimorali urediti osrednje par-kirišče v Mojstrani in poskr-beti za javni prevoz do Vrat.Župan Jure Žerjav je dejal,da občina nima pristojnosti,da bi zaprla cesto v Vrata, sajje ta državna. Po drugi stra-ni pa je bilo slišati tudi sta-lišče, da bo zaradi višje par-kirnine morda kak voznikvendarle raje pustil avto vMojstrani in se proti Vratompodal peš.
Dražje parkiranje v VratihPo novem bo za parkiranje osebnega avta trebaodšteti evro več, to je 3,50 evra.
Bled
Trideset let Triglavskega narodnega parka
Triglavski narodni park bo to soboto s slavnostno akademijov Festivalni dvorani obeležil tridesetletnico zakonske ustano-vitve parka. Praznovanje so združili z Dnevom Alpske kon-vencije, prve prireditve pa se bodo začele že ob deseti uri do-poldne s predstavitvijo nove monografije Triglavskega parkaavtorja Jožeta Miheliča in vodenim pohodom z ogledom dre-vesne dediščine v neposredni okolici Blejskega jezera. Do13.30 se bodo pred Festivalno dvorano zvrstile predstavitverazličnih organizacij in njihovih programov na področju var-stva in trajnostnega razvoja v Alpah. Med 14. in 17. uro paprav tako pred Festivalno dvorano prireditelji pripravljajo šeotroški dan TNP: otroci bodo po cesti pri Festivalni s kreda-mi risali pravljično preprogo z motivi parka. M. A.
