IZVAJANJE OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ...Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 je pomembno vplival na pripravo in izvedbo projektov na področju

mag. N. COLNARIČ, S. ŠOŠTARIČ - 42 - GRADNJA OBJEKTOV VODNE

INFRASTRUKTURE - NAČRTI IN FINANCIRANJ

27.MIŠIČEV VODARSKI DAN 2016

mag. Nevenka COLNARIČ * Sergeja ŠOŠTARIČ*

IZVAJANJE OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE

NA POREČJU DRAVE

POVZETEK

Prispevek predstavlja realizacijo namere, da se na pilotnem primeru ustvari okolje, ki bi na regionalni ravni kot primer dobre prakse vzpostavljalo partnerstva med državo, lokalnimi skupnostmi na porečju, Univerzo, gospodarstvom in javnostmi pri vzpostavljanju celovitega upravljanja s porečjem Drave. Predstavljena sta izhodiščni program dela in realizacija zastavljenih ciljev.

UVOD

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 je pomembno vplival na pripravo in izvedbo projektov na področju zmanjševanja škodljivega delovanja voda v Sloveniji ter vzpodbudil evropsko teritorialno sodelovanje na področju upravljanja s vodami. Začetek tega obdobja je bil zelo turbulenten tudi zaradi načrtovanih organizacijskih sprememb na področju upravljanja z vodami, saj je Vlada takrat intenzivno pripravljala Zakon o pokrajinah in je minister za okolje pristopil k pripravi izhodišč za delitev nalog na področju upravljanja z vodami med državo, pokrajinami in občinami. Na mednarodnem področju se je Slovenija pripravljala na predsedovanje sveta EU in je v tem obdobju pomembno izstopila reka Drava kot četrti največji pritok Donave s svojim mednarodnim porečjem, ki pokriva pet evropskih držav. Z namenom učinkovitejšega upravljanja z vodami in hkratnem čezmejnem/mednarodnem povezovanju deležnikov v porečju Drave so nastale pobude o sodelovanju relevantnih institucij na porečju, tako državnih institucij (MOP, ARSO), lokalne skupnosti na porečju (MOM), Univerze v Mariboru in gospodarstva. Interes po intenzivnejšem čezmejnem sodelovanju so izražale vse bilateralne komisije za vode za Dravo in Muro (SLO-A za Dravo, SLO-A za Muro, SLO- HR za Dravo in Muro) in jih potrdile s svojimi sklepi ob zaključkih zasedanj. V teh okoliščinah in z namenom pospešiti upravljanje z vodami na porečjih, vpetih v mednarodni prostor (kot npr. Savska komisija), je bilo razmišljanje politike naklonjeno ustanovitvi pilotnih centrov za upravljanje z vodami v Mariboru za porečje Drave in Mure in v Kopru za jadranske reke in morje. Namen teh centrov je bila podpora nastajajočim načrtom upravljanja voda in na oprijemljivejši način udejaniti celostni pristop tako na tehnično izvedbeni kot na načrtovalski in upravljalski ravni. Pričakovalo se je, da bi od takšnega pristopa imela znatne koristi tako narodno gospodarstvo - predvsem zaradi preventivnega delovanja ob zmanjševanju posledic naravnih nesreč poplav in plazov, kot regijsko - zaradi na porečju usklajenih vodnogospodarskih podlag, obenem pa bi zagotavljali tudi mednarodno naložene obveznosti do sosednjih držav.

ZASTAVLJENE NALOGE

V teh okoliščinah je bil s sklepom ministra ustanovljen Center za Dravo v Mariboru kot pilotni projekt za pospešitev izvajanja ukrepov iz porajajočih načrtov upravljanja z vodami. Prednost takšne organizacijske oblike je bila, da je Center imel mandat, da se v okviru možnosti vključi v mednarodno sodelovanje na porečju in obenem pospeši pripravo izvedbenih podlag za dosego ciljev OP ROPI na področju zmanjševanja škodljivega delovanja voda. Zaradi pogostega menjavanja vlad (menjave 5 resornih ministrov v obdobju 2008-2015 s pripadajočimi ekipami odločevalcev z diametralnimi pogledi na področje upravljanja z vodami ) je bilo zelo naporno ohraniti držo in izpeljati izhodiščni program, zasnovan ob ustanovitvi Centra za Dravo, ter izkoristiti * mag. Nevenka COLNARIČ, univ. dipl. inž. gradb., Sergeja ŠOŠTARIČ, prof. geogr.,Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, Slovenska 40, 2000 Maribor


INFRASTRUKTURE - NAČRTI IN FINANCIRANJE


finančne vire, ki jih je ponudil Operativni program ROPI. Namenski finančni vir (Sklad za vode) namreč vrsto let ni bil dosegljiv za ukrepe na porečju Drave. Program centra se je nanašal na vzpostavitev teritorialnega sodelovanja institucij na porečju Drave, tako čezmejnega (na porečju Drave) kot transnacionalnega (v povodju Donave) ob hkratni pripravi na investicijski kohezijski projekt za izvedbo ukrepov zmanjševanja škodljivega delovanja voda na porečju Drave.

TERITORIALNO SODELOVANJE

ČEZMEJNO SODELOVANJE Na pobudo meddržavnih komisij za vodno gospodarstvo, ki so povezovale Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, je bilo organizirano prvo srečanje vseh meddržavnih komisij porečja Drave z namenom krepitve interdisciplinarnega regijskega sodelovanja. (mednarodna konferenca »Trajnostno upravljanje porečja Drave«, Maribor, 27.2.2007) Kot rezultat te konference je čezmejni projekt DRA-MUR-CI v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija - Avstrija povezal vodarske državne institucije tako koroške in štajerske deželne vlade v Avstriji kot Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje v Sloveniji, koncesionarja za upravljanje z vodami na porečjih Drave in Mure v Sloveniji ter Univerzi v Mariboru in Ljubljani. Rezultati projekta so bili poleg izdelanih strokovnih podlag (analize poplavne nevarnosti) še izdelava tehničnih dokumentacij, raziskave na področju okoljskih vprašanj (sedimenti), iskanje rešitev med hkratnim ohranjanjem narave in ukrepih urejanja vodne infrastrukture na zavarovanih območjih Nature 2000 ter prenos znanj med institucijami obeh držav.

Slika: čezmejno sodelovanje z R Avstrijo

V okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija - Madžarska je bilo uspešno povezovanje preko vodilnega partnerja Občine Lendava z vodarsko inštitucijo na Madžarskem na projektu Voda kot biser okolja –WEP. Poleg izmenjave izkušenj urejanja voda na porečju Drave v obeh državah ter sodelovanja na mednarodni konferenci v Monoštru na Madžarskem 2011 je bila izdelana tehnična dokumentacija za ukrepe na območju Drave.

DRA-MUR-CI

Obkroženo:- deležniki

SLO-A

Projektni Partnerji – Prikaz obmejnih regij

LPPP6

PP1PP2

PP3 PP5

PP4




RekaDravavpovodjuDonaveDeklaracija

Slika: Porečje Drave si delimo tudi z R Madžarsko

Tudi dobro sodelovanje SLO - HR komisije za Dravo, vključujoč Dravske elektrarne na slovenski strani in Hrvatske vode, je omogočilo izjemno dragocene strokovne podlage - izdelavo Hidrografskega atlasa struge Drave (s fizičnimi geodetskimi meritvami) na območju skupnega interesa z R Hrvaško.

Slika: Območje skupnega pomena z R Hrvaško na porečju Drave

V tem obdobju so se zvrstile kar tri mednarodne konference o Dravi, dve v Mariboru in ena v Dravogradu; zaključek vseh je bil podpreti prizadevanja k regionalnemu pristopu upravljanja na porečju. TRANSNACIONALNO SODELOVANJE V okviru LIFE projekta »Life Vein Upper Drau River« smo na pobudo avstrijskih partnerjev in v sodelovanju Inštituta za vode v Mariboru gostili Mednarodno konferenco o viziji reke Drave. Udeležile so se je delegacije iz podonavskih držav. V znak podpore je bila podpisana deklaracija o Viziji reke Drave s strani vodij delegacij podonavskih držav pri Mednarodni komisiji za zaščito reke Donave (IPCDR: Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske). V okviru transnacionalnega sodelovanja v operativnem programu za Jugovzhodno Evropo SEE – HYDROPOWER- je porečje Drave predstavljalo donavski pilotni primer iz Slovenije, kjer so sodelovali strokovnjaki s področja voda iz relevantnih institucij iz Italije, Avstrije, Romunije, Grčije in Slovenije. Projekt je obravnaval vprašanje optimalnega izkoriščanja obnovljivih virov energije na okoljsko sprejemljiv način.

KOHEZIJSKI PROJEKT

Z dodelitvijo pravic porabe evropskega dela Kohezijskega sklada v višini 74,2 mio EUR za obdobje 6 let so bili ponovno vzpostavljeni finančni pogoji za pripravo investicij tudi na drugih porečjih v Sloveniji, potem ko se vrsto let na podlagi zakona o izgradnji verige savskih elektrarn prelivala sredstva iz Vodnega sklada v veliki meri za financiranje ureditev objektov vodne infrastrukture, vključno z nakupom vseh zemljišč, potrebnih za gradnjo objektov HE na spodnji Savi, ter sredstva za državno in lokalno




infrastrukturo, potrebno zaradi gradnje objektov vodne infrastrukture na območju vplivnega območja gradnje hidroelektrarn.

Slika: delitev sredstev iz Slada za vode v letu 2007

Tako je OP ROPI s sredstvi iz Kohezijskega sklada omogočil izvedbo dolgo načrtovanih investicijskih vlaganj v vodno infrastrukturo na porečjih Savinje in Drave. Na Dravi so se investicije nanašale na za zaščito pred poplavnimi vodami reke na širšem območju porečja, obenem pa za realizacijo obljub politike po poplavah 1998, ko je bila v letu 2009 podana pobuda ministra za okolje za izdelavo štirih državnih lokacijskih načrtov, dveh na Dravi in dveh na Dravinji. Kljub dvem uredbam, sprejetim v letih 2004 in 2005, je tedanja politika prezrla potrebe po zaščiti prebivalcev ob Dravi in dala prednost protipoplavnim ukrepom in spremljajoči izgradnje državne in lokalne infrastrukture za zaščito vplivnega območja ob izgradnji savske verige elektrarn. Šele obsežne posledice poplav v letu 2012 so bile zadosten argument, da so bile prioritete politike spremenjene.

Koncesije in vodna povračila IVO za leto 2007

IVO Mura; 736.665,12 €; 2,6%

IVO Primorska; 1.117.048,98 €; 3,9%

IVO Savinja-Sotla; 1.644.652,33 €; 5,7%

IVO Ljubljanica-Sava; 5.295.461,48 €; 18,5%

IVO Drava; 11.312.737,53 €; 39,4%

IVO Gorenjska; 1.777.612,52 €; 6,2%

IVO Dolenjska; 4.180.184,09 €; 14,6%

IVO Soča; 2.628.119,65 €; 9,2%

7,73%

Oskrba s pitno vodo: Črna na Koroškem;

Ni prikazano, od kod se financirajo ostale oskrbe –verjetno iz drugih pror. postavk




Slika: Obsežne poplave na porečju Drave v letu 1998

Na potek priprave projektov in odločanje o njih je močno vplivala nestabilna organiziranost ministrstva za okolje in številne menjave odločevalcev na njem. Prvi je pridobil odločbo o dodelitvi sredstev projekt BOBER za nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja, upravičenec je bil ARSO. V letu 2012 je Odločbo o dodelitvi sredstev pridobil še projekt na Savinji in s tem so bila rezervirana vsa operativna sredstva na programu. Za Dravo je bil v letu 2010 potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta za porečje Drave in v 2011 je bila pripravljena vloga za dodelitev kohezijskih sredstev. Šele po katastrofalnih poplavah na Dravi v novembru 2012 je Vlada RS presodila, da lahko Organ upravljanja na podlagi prerazporeditve sredstev izda odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev za izvedbo projektov na porečju Drave. Z izdano odločbo dne 3.7.2013 o dodelitvi kohezijskih sredstev za izvedbo projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave – I. faza«, ko je bilo mogoče začeti z izvedbo načrtovanega programa, se je bistveno skrajšal tudi čas za operativno izvedbo projektov. Žal se je poleg kratkega roka izvedbe in tudi siceršnjih težav pri postopkih javnega naročanja prvotni investicijski program s predvidenih 38,0 mio EUR (22, mio EUR EU deleža) moral skrčiti na 22,0 mio EUR (12,5 mio EUR EU sredstev).




Slika: Celovit pristop k načrtovanju ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave

ZAKLJUČEK

Pa vendar lahko ob tej priložnosti izpostavimo, da smo v letu 2015 zaključili prvo večjo investicijo s področja urejanja voda na porečju Drave po 25 letih samostojne države Slovenije t.j. izgradnja visokovodnih nasipov na Dravi v Mariboru in v Dupleku. Konec leta 2016 smo pridobili še zadnja uporabna dovoljenja in uspešno zaključili s 1. fazo projekta. V finančni perspektivi 2014-2020 je pred nami je nov izziv t.j. uresničiti celovitost urejanja voda in dokončanje še nerealiziranih faz projektov na Dravi. Z ustanovitvijo Direkcije RS za vode je politika potrdila, da področje upravljanja z vodami potrebuje resno in prepoznavno institucijo za realizacijo zastavljenih ciljev tako v Načrtu upravljanja voda II kot v načrtu zmanjševanja posledic poplav. Zato kaže strniti vrste vseh sektorjev, odgovornih za področje voda, in se potruditi, da načrtovani projekti stečejo čimprej, saj na uspešnost izvajanja projekta pomembno vpliva stabilno in kompetentno okolje, kontinuirano dosegljiva finančna sredstva, predvsem pa politična volja odločevalcev.

Documents

IZVAJANJE OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ...Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 je pomembno vplival na pripravo in izvedbo projektov na področju