Jakob Lorber - Na Oni Strani

7/31/2019 Jakob Lorber - Na Oni Strani

1/49

1/49

PREDGOVOR

Informacija podana preko boanskega navdiha Jakobu Lorberju v tej majhni knjiici o umiranju,prebujenju in nadaljevanju ivljenja v onostranskem svetu danes ni ve tako neverjetna, kot je bilav asu, ko je bila zapisana. Medtem so raziskovanja na podroju parapsihologije pripomogla k

temu, da so prepriala ljudi o posmrtnem in prihodnjem ivljenju v drugani sferi bivanja.Vsaka dua mora v skladu z vodenjem zemeljskega ivljenja priakovati, da bo drugi svetnajprej odgovarjal njenemu notranjemu stanju, vendar je o onostranski usodi due e maloznanega. Lahko reemo: drevo lei na istem mestu, kot je padlo. Ob prihodu onstran je dua, kar setie njenih misli, obutkov, elja, poeljenj, spoznanja, znanja in predstav, odvisna edino od tega,karje prinesla s seboj iz zemeljskega ivljenja.

Ta notranji svet miljenja, obutkov in poeljenj preminule due se mora nadalje razviti na novoraven obstoja s pouevanjem in izkustvom, in razsvetlitvijo in popolnostjo v boanskem smislu.Za nadaljni duhovni razvoj je to naloga tako due, kot tudi njenih duhovnih pomonikov(vodnikov) - dejansko ne gre za novo razumevanje, ampak le za logino nadaljevanje predhodnegazemeljskega procesa razvoja due.

S tem vidimo v novi lui razkrit poitek in spanje `mrtvih`, kot to esto vidimo navedeno nanagrobnih kamnih.

e sklepamo po zunanjih podobah, lahko poloaj preminulih du brez njihovih fizinih utilnihorganov, izrazimo kot `poitek` in `spanje`, in zgoraj omenjeno ivljenje misli, obutkov in

poeljenj v celoti odgovarja fantazijskemu ivljenju naih sanj. Tako kot v naih zemeljskihsanjah, ko naa dua sama ustvarja notranje, pogosto zelo ive intenzivne prizore in slike, lahko to

pone sedaj v onostranstvu.

Toda naslednje je zelo pomebno: Te fantazije in sanje niso posledica muhavosti due. Na njihmodro vplivajo duhovi vodniki (varuhi) in angeli in jih spremenijo v ivo notranje ivljenje, kitako kot prejnje zemeljsko ivljenje, vodi duo od izkustva do izkustva s pripadajoimi loginimidogodki in vtisi, v lu vijega spoznanja. Mnogo ljudi doivlja podobne stvari v tem ivljenju

preko prerokih sanj, katere izvajajo duhovni varuhi in vodniki. Na ta nain - kot skozi naraajoein stalne sanje - se due uijo v tej novi onostranski oli, da preseejo stari satanski napuh (ponos),ter samoljubje (egoizem) padlih bitij in da postane ljubezen do Boga in do blinjega njihovazapoved in osnovni steber ivljenja in blaenosti (Dr. Walter Lutz).

Torej je dui dopueno, medtem ko ivi v sanjam podobnem stanju v nijem ali srednjempodroju duhovnega sveta, da notranje duhovno doivlja deloma vesele in blaene, deloma pagrozne dogodke, dokler se ne zbudi iz sanjskega ivljenja in je poklicana, da se dvigne v bleeesfere iste blaenosti.

Torej, vizije in dogodki iz drugega sveta opisani v tej knjiici, naj se ne vzamejo kot resninost,

ampak le kot duhovne sanje navdahnjene s silami pomoi. Samo "reveu" opisanem na koncu, kotdui, ki je e na zemlji dozorela v poninosti in ljubezni, je dopueno, da takoj napreduje podGospodovim osebnim vodstvom v isti duhovni in nebeki svet, kjer lahko vidi in obuti vsoresnino blaenost Nebes.

Zaloniki


2/49

2/49

NAMIG BRALCU

Ob zapisovanju "Obsmrtnih prizorov" je Lorber prejel dodatno sporoilo za olajanjerazumevanja predstavljenega in zaradi njegove pomembnosti slui kot predgovor. Njegov namen

je tudi odgovoriti na kritike, ki se nanaajo na doloene prizore in nain izraanja, ki je nezdruljivz boanskim navdihom teh narekovanj - brez da bi upotevali, da dua na oni strani, predzdruitvijo z njenim duhom, ne more misliti, govoriti in drugae delovati. Tukaj je to sporoilo:"Nekateri prizori so opisani slikovito in dobesedno kot so se dogodili v duhovnem svetu, dapodajo bralcu tega razodetja jasen dokaz naslednjega dejstva: lovek, ko odvre svoje telo, ostanenatanko enaka oseba glede njegovega zunanjega videza, njegovega jezika, njegovih preprianj,njegovih navad, obnaanja, nagnjen in strasti. To se nanaa tudi na njegovo delovanje, ki izvira izle-teh. Temu je tako, dokler ne dosee popolnega preroda duha. Potemtakem se to stanje poprehodu imenuje `naravna (materialna) duhovnost`, medtem ko se v celoti prerojen duh znajde v

stanju `iste duhovnosti`. Kakorkoli, prostor v katerem se ta nahaja je vedno odraz resninenotranje narave posameznega duha"

Naj bo ta namig v pomo novemu bralcu podanih prizorov v onostranstvu in veliastnih

onostranskih del, ki se zaradi njihove vsebine, zdijo in prikazujejo kot loeni deli.


3/49

3/49

VSEBINA

PREDGOVOR ................................................................................................................................... 1

NAMIG BRALCU ............................................................................................................................. 2

VSEBINA .......................................................................................................................................... 3

PREDSTAVITEV .............................................................................................................................. 4

1.PRIZOR: SLAVNI MO .................................................................................................. 5

2. PRIZOR: UENJAK........................................................................................................ 7

3. PRIZOR: BOGATA...................................................................................................... 11

4. PRIZOR: GIZDALIN ...................................................................................................... 14

5. PRIZOR: MODNA GOSPODINA ............................................................................... 16

6. PRIZOR: GENERAL ...................................................................................................... 18

7. PRIZOR: PAPE ............................................................................................................ 20

8. PRIZOR: MINISTER ...................................................................................................... 22

9. PRIZOR: KOF MARTIN.............................................................................................. 24

10. PRIZOR: REVE............................................................................................................ 28

11. PRIZOR: ROBERT BLUM ............................................................................................ 38

DODATEK

PONOVNA SREANJA V VELIKEM ONOSTRANSTVU ................................................. 39

SPOROILO IZ ONOSTRANSTVA ...................................................................................... 45

"VENA KAZEN" IN "VENO PREKLETSTVO" .............................................................. 48

GLEDE VPRAANJA O ODDALJENI PRIHODNOSTI ...................................................... 49


4/49

4/49

PREDSTAVITEV 27 JULIJ 1847

Brat A. eli izvedeti kako poteka prehod iz materialnega v duhovni ali takoimenovanionostranski svet, posebno glede pomembneev sveta.

Ta prehod se lahko opie isto lahko in naravno. Poglej, ali voda razlikuje ali pade vanjopomemben mo ali nepomemben siromak? Posluaj, oba bosta utonila na enak nain! Ali kaknorazliko dela ogenj? Posluaj, porl bo tako cesarja kot tudi beraa! e bera in minister ali cesar

padejo istoasno iz stolpa, bo tako eden kot drugi umrl zaradi nenadnega padca.

Kakno razliko dela grob med velikim in malim, med bogatim in revnim, lepim in grdim alimladim in starim? Vidi, prav nobene! Vse se razkraja in postane hrana rvom in konno,nepomemben prah.

Kakor telo uspeva v kraljestvu takoimenovanih naravnih sil, tako dua uspeva v duhovnemkraljestvu! Najsi je bila na zemlji bera ali cesar, je v duhovnem kraljestvu povsem nepomembno.

Nihe ni posebno obravnavan. Na ta nain se ne hrani nikogarnji napuh in velika ni vezaslepljen s svojo veliino in reve - trpe mnogo hudega na svetu - ni ve z zahtevo po

Nebekem Kraljestvu, niti pobone s priakovano nagrado v Nebekem Kraljestvu. Kot jepogosto omenjeno, v onostranstvu - zapomnite si - v onostranstvu se ceni le najisteja ljubezen.

Vse drugo je podobno v ocean vrenemu kamenju, kjer se diamanti potopijo v veno smrdljivooceansko blato (mulj), podobno kot najbolj navaden peenjak. V sebi sicer ostanejo kar so in karso bili izven oceana, toda njihova usoda je enaka, samo s to razliko, da peenjak razpade hitrejekot diamant.

V onostranstvu se to nanaa tako na zemeljsko plemstvo kot tudi na zemeljske siromake. Voceanskem blatu neizprosne venosti si bodo e dolgo asa domiljali da so to, kar so neko bili nazemlji. Tam si bo cesar predstavljal, da je cesar in bera, z zahtevo po nadomestilu, da je bera.Kljub temu bosta oba v veliki Resninosti delila enako usodo v oceanskem blatu venosti. Lereve bo el skozi fermentacijo hitreje, ker bo njegov znaaj hitreje popolnjen z resninimi najbolj

notranjimi mehurki poninosti, ki ga bodo potegnili iz mulja, in ga ponesli kviku k veni lui inivljenju, kot cesar ali kaken drugi vposvetni pomembne.

Natanno lahko ocenite prehod vsakega lovekega bitja glede na ta vzorec ali glavno(kardinalno) pravilo. Potemtakem se trdno drite ljubezni, da nekega dne ne podleete sploniusodi!

Amen. Amen. Amen.


5/49

5/49

1. prizor

SLAVNI MO 28 Julij 1847

Pojdimo k bolniki postelji velikega, zelo slavnega moa sveta - nekaj ur pred njegovimodhodom v venost - in poglejmo tukaj njegovo obnaanje in njegov vstop v onostranstvo in kako

se ta dva svetova na prvi pogled sreata in spajata, in boste takoj in jasno videli, da predhodnoomenjeno glavno pravilo podaja popolno resnico.

Poglejte, dela in dejanja tega moa so bila na svetu takne vrste in izvedena na takni prsti -katerih razlegajo odmev preka celotno zemljo kot sikajo meteor, da so pritegnila oi vseh ljudiin so za njih sliali, zaradi monega zemeljskega odmeva, v vseh delih zemlje in so bila temeljitoopisana in pretresena za in proti, na toliko papirja, da bi lahko z njim prekrili celotno Evropo.

Sedaj ta veliki lovek, ta filantrop (lovekoljub), ta gore lani borec za politine in religiozneinterese svoje drave, lei v celotni dolini iztegnjen v postelji, poln obupa in strahu zaradi

bliajoe se zadnje ure, za katero ne more ve upati, da ji bo pobegnil.

V nekakni odreveneli boleizmedenosti izmenino vidi, kot prikrit ateist, veno pogubljenjesvojega bivanja in uti domnevne boleine razkroja, zaradi katerih se je dogovoril za balzamiranje.Priakujo, da se ne bo nikoli zbudil v grobu, mora biti odstranjeno njegovo srce in revesje, in dase ti loeni deli odvrnejo od dolgoasja, morajo biti pokopani na taknem mestu, katerega ljudjeesto ne obiskujejo.

Sredi taknih zelo pogubnih misli, se mu vrivajo katolike gronje o munem peklu, katerim seje na mo smejal, ko je priakoval, da bo ivel sto let. Toda kot hitro beee furije, so se vrnile instrano muile srce umirajoega moa, ki se je zavedal mnogih hudih grehov. In tako ni nitiobhajilo niti sveto poslednje maziljenje, niti mnoge mae in glasno zvonjenje zvonov moglopomiriti njegovega srca. V ogledu njegove due gorijo plameni pekla vedno bolj strano in veno.

Sedaj je vsa njegova biva moka mo in vsa njegova filozofija pri koncu, in njegovo zlomljenosrce se e potaplja v naraajoo no smrti. In dua, prestraena z vseh strani zaradi najvejega

strahu, opreza z zadnjimi izdihljaji za iskrico v e umirajoih gubah srca, ki je bilo neko polnoposvetnega poguma. Toda vsepovsod je praznina in, namesto tolabe, se sooa z venimpogubljenjem ali s peklom in z vsemi njegovimi boleinami.

Tako izgleda na tej strani; poglejmo sedaj na ono stran.

Vidite, trije zakriti angeli stojijo poleg identine bolnike postelje naega moa in strmijo vanj.

Sedaj A ree B-ju: "Brat, mislim, da je s tem konec. Na tem trnju ne bo zraslo nobeno zemeljskogrozdje. Poglej kako se njegova dua zvija in plazi, brez da bi nala izhod in kako ohromljenoizgleda ubogi duh v njej! Sei s tvojo roko v e togo revesje in iztrgaj to ubogo duo njeni noi in

jaz bom dahnil vanjo v Gospodovem imenu in jo obudil v tem svetu. In ti, brat C, vodi jo potem po

Gospodovi poti k njenemu cilju skladno s svobodo njene ljubezni. Zgodi se!"

Sedaj angel B see v revesje naega moa in govori: "V Gospodovem imenu, zbudi se inpostani svoboden, brat, skladno s tvojo ljubeznijo. Zgodi se!"

Na tej strani posmrtni ostanki tonejo v prah, toda na oni strani vstaja slepa dua!

Toda angel stopi k njemu in govori: "Brat, zakaj si slep?" In novo zbujeni ree: "Jaz sem slep.e le more, mi povrni vid, da se bom lahko poduil, kaj se mi je zgodilo, saj so me naenkratzapustile vse boleine!"

Takrat A dahne v oi prebujenega in ta jih odpre in zaudeno pogleda naokoli. Ker ne vidiniesar razen angela C, ga vpraa: "Kdo si ti? Kje sem jaz? In kaj se je zgodilo z mano?"

Angel odgovori: "Jaz sem sel Boga, Gospoda Jezusa Kristusa, doloen, da te vodim poGospodovih poteh, e to eli. Ti si, kakorkoli, sedaj telesno za vedno mrtev za zunanji materialnisvet in si sedaj v duhovnem svetu.


6/49

6/49

Dve poti sta ti odprti: pot h Gospodu v nebesih ali pot do kraljestva pekla. Torej je vse odvisno

od tebe kaj bo naredil. Kot vidi, si tukaj popolnoma svoboden in lahko naredi kar te je volja. ese mi pusti voditi, bo uspeval. Toda, e bi bil raji sam svoj gospod, lahko to svobodno stori.Toda pomni, da je tukaj le eden Bog, eden Gospod, in eden sodnik, Ki je Jezus, Edini, Katerega so

na svetu kriali! Trdno se Ga dri in bo dosegel resnino svetlobo, lu in ivljenje. Vse ostalo boprevara in slepilo tvoje lastne domiljije, v kateri, ko si to slial od mene, od sedaj ivi."

Potem ree zbujeni: "To je nov nauk in je v nasprotju z naukom iz Rima in je potemtakem krivavera (heresija)! In ti, ki mi jo poskua vsiliti v tem odronem kraju, prej izgleda kot odposlanecpekla, kot nebes; pusti mepri miru in me ne skuaj ve."

In angel C ree: "Dobro, v imenu Gospoda Jezusa me tvoja svoboda odvezuje nadaljne skrbi zatebe. Torej, naj ti bo dana lu; zgodi se!"

Nato angel C izgine in novo zbujeni vstopi v njegovo naravno-materialno sfero in med njegove

posvetne znance in se komaj zaveda, kaj se je z njim zgodilo. In tako nadalje ivi v svetu kotpoprej, dela kar je bil navajen in ga malo skrbi za nebesa ali pekel in e manj za Mene, Gospoda.Kajti vse to so zanj tri nejasne stvari podvrene posmehu, podobne sanjam in kdorkoli bi gaopomnil na te stvari, bi mu odvrnil, naj ga pusti pri miru.

Vidite, iz tega prvega primera lahko razberete v kakno vrsto "vode" je padel na veliki slavnimo. Sledei primeri bodo e nadalje pojasnili obravnavano snov.


7/49

7/49

2. prizor

UENJAK 2 Avgust 1847

Pojdimo k bolniki postelji uenjaka, za katerega ohranitev ivljenja - kot radi reete - ne rastenobeno zelie ve. Tukaj gledamo na tega drugega slavnega moa in vidimo kako preivlja

zadnje ure svojega ivljenja, kako se zbudi v onostranstvu in v katero smer ga usmerja njegovaljubezen.

Mo, katerega bomo postavili pod skrbni pregled, je bil v svetu tako filozof, kot tudi astronom"in optima forma

1", kot pravite.

V svoji veliki vnemi raziskovanja zvezd, je ta mo dosegelnekaj ez sedemdeset let. Ob zelomrzli zimski noi, ko je opazoval zvezde, se je prehladil in so ga nali, skoraj vsega trdega inzmrznjenega, ob njegovem teleskopu. Njegovi prijatelji so ga odvlekli v njegovo toplo

prebivalie, zagotovljena mu je bila najbolja zdravnika oskrba, in po nekaj urah je tolikookreval, da je prijatelje seznanil s sledeo takoimenovano zadnjo voljo in oporoko:

"V imenu skrivnostnega Boanstva! Ne vedo kako dolgo bo skrivnostna Usoda dopustila

loveku vztrajati v njegovem nesrenem ivljenju in ne vedo, kaj ga bo nadomestilo, je to mojavolja. Najprej elim od vas, moji dragi prijatelji, e umrem, da ohranite moje telo z balzamiranjemin ga poloite v vrsto bakreno krsto in jo poloite v grobnico, kjer se e nahajajo moji spotovanikolegi, kateri kot, da akajo na mene. Toda drobovje, ki se najprej razkroji, shranite v alkoholu v

posebni posodi in jo razkazujte v mojem muzeju na vidnem mestu. Na ta nain bom ivel naprejvsaj v spominu ljudi, ker tako ali tako ni upanja o nadaljevanju ivljenja po fizini smrti.

Kar se tie mojega premoenja, veste, vi moji prijatelji, da na tem svetu uenjak redko posedujeve, kot je nujno potrebno za njegov dnevni duhovni in fizini obstoj, in tako je tudi sedaj z menoj,kot je tudi vedno bilo. Nikoli nisem imel denarja in ga torej ne morem zapustiti. imprej najizvrevalec oporoke proda mojo zapuino, tako da boste lahko storili z denarjem to, kar sem vasprosil.

Ko bom preminul, obvestite moje tri otroke, kateri so dobro preskrbljeni; najstareji sin, mojnajljubi otrok, ki hodi po mojih stopinjah, naj nasledi moje knjige in zapiske v celoti in naj takoj,ko je mogoe, objavi moje neurejene zapiske.

To je moja zadnja volja glede tega udovitega zvezdnega sveta, katerega od sedaj naprej ne bomni ve gledal in preueval.

Oh, kako bedno bitje je lovek! Poln plemnitih idej, poln upanja o onostranstvu, ko e tlaizemljo kot zdrav lovek, toda pred odprtim grobom vse to izgine, kot otroke sanje in domiljijskepodobe, in njihovo mesto zavzame alostna realnost, to je smrt, kot zadnje dejanje naega obstojain z njo, propad, ki ne pozna meja!

O prijatelji, teka, strana je misel o prehodu iz `obstoja` v `neobstoj` za nekoga, ki tako kot jaz,

sedaj stoji pred odprtim grobom! V moji notranjosti se slii: `Umrl bo, umira! Samo nekaj minutin rna no venega neomejenega propada bo pogoltnila tvoje celotno bitje!` O prijatelji, ta poziv

je straen za nekoga, ki je e z eno nogo v grobu, gledajo z enim oesom predrage udovitezvezde in z drugim veno, mrtvo no, kjer nobena ideja ne poivi pepel razkroja, nobena zavest,nobeno spominjanje!

Kam bo odpihnilo prah v tisoih letih? Katera nevihtna burja ga bo izvlekla iz njegovega groba,da ga bo zatem pogoltnilo morje ali novi grob?

O prijatelji, dajte mi piti, ker sem straansko ejen. Dajte mi tolabe, da zmanjate moj velikistrah! Dajte mi najboljega vina, da se e enkrat osveim in, omamljen, laje doakam stranosmrt!

1V najbolji formi (obliki)


8/49

8/49

O ti strana smrt, ti najveja sramota za veliasten loveki duh, ki ustvarja tako udovite stvariin odkritja v svojo najvejo ast! Ta duh mora sedaj umreti, najveja sramota je njegova nagrada:smrt, vena poguba!

O Usoda, O Boanstvo, ko si ustvarjalo vene zvezde, zakaj nisi ustvarilo neumrljivo lovekobitje? O norost, kako velika mora biti v Boanstvu, da se radosti ob stvarjenju tega, kar je najbolj

plemenito, samo da potem to zopet veno unii ali da oblikuje neastne sramotne rve ali

infuzorije iz lovekih bitij!Ali moram umreti? Zakaj moram umreti? Kaj sem zakrivil, kaj so zakrivili milijoni, da zasluijo

smrt? Resnino, bolje stvarstvo bi bilo oblikovano v hii norcev, kot to umrljivo, s stranidomnevno modrega Boanstva!"

Tukaj ga obkroujoi prijatelji in zdravniki opominjajo, naj se umiri, e eli ozdraviti. Saj ninikjer zapisano, da mora umreti zaradi tega nedvomno zelo monega prehlada; po drugi strani paga lahko to mono ustveno razburjenje, v vsej resnosti stane njegovega ivljenja.

Opozorila imajo kaj malo uinka na naega astronoma, saj je celo bolj vzkipel in rekel v velikemrazburjenju: "Pro, pro z vao pomojo! Pro s tem nesrenim prekletim ivljenjem! e lovek nemore veno iveti, je ivljenje najveja in najbolj sramotna prevara, in sta potem smrt in nebivanje

edina resnica. Pameten lovek mora biti v zadregi zaradi taknega varljivega ivljenja, ki traja oddanes do jutri! Potemtakem, ne bom ve ivel! To najbolj bedno ivljenje se mi sedaj tisokrat boljgnusi kot najbolj bedna smrt. Torej, dajte mi strup, dajte mi najmoneji strup, da se lahko znebimtega laljivo varljivega ivljenja takoj, ko je to mogoe. Prekleto to ivljenje, takno mujeivljenje, in vena sramota prvobitni sili ali Boanstvu ali kakrnikoli vrsti kanalizacijskega duha,kot e je, ki ne more ali noe dati ivljenja plemenitemu loveku, ki bi se lahko koristno v trajanjuprimerjalo tudi z zvezdami.

Torej pro s tem ivljenjem, pro s to prevaro boanstva! e ne more dati loveku boljegaivljenja, zakaj naj bi lovek zanj skrbel; naj kar smo obdri takno ivljenje. Nasvidenje, mojidragi prijatelji. Umiram, elim umreti, da, moram umreti, ker kot plemeniteji loveki duh ne

morem ve prenaati sramote tega laljivo varljivega ivljenja!"Tukaj zdravniki ponovno opozorijo naega astronoma, da se umiri. Toda on se tiho zgrudi, ne dabi rekel kakno besedo. Zdravniki mu ponujajo muus, vendar ga vre pro. Rotijo ga, naj vzamezdravilo, toda on vedno manj in manj govori in zane hlastati za zrakom. Prinesejo mu sporoilo znamenom, da ga zbudijo iz njegove otrplosti, toda zaman. ez nekaj asa hropenje umirajoega

pojenja, vendar ga zamenja mono blodenje - kot to izgleda za svet, v katerem astronom govorinaslednje besede z votlo praznim, vreeim glasom:

"Kje ste ve udovite zvezde, katere sem tako ljubil? Ali se me sramujete, da zakrivate svojeljubke oblike pred menoj? Oh, ne sramujte se me, kajti ista usoda, ki je sedaj doletela mene, akatudi vas. Tudi ve boste umrle, tako kot sedaj jaz. Toda zaradi tega ne bodite tako jezne na

slabotnega Stvarnika, kot semNanj jezen jaz. Poglejte, gotovo je On imel najbolje namene, toda

premalo modrosti in moi, ker so vsa Njegova dela tako ibka in minljiva. Gotovo bi bolje naredil,e On ne bi nikoli niesar ustvaril, in iz Sebe naredil norca pred nami, Njegovimi ustvarjenimi

bitji; ker nepopolno delo ne more iti po sledi nazaj do popolnega Mojstra. Potemtakem, ni venasprotnih obtoevanj Stvarnika, ubogega revea, Ki bo na koncu Sam moral prenaati

brezkonno unienje vseh Svojih del.

Oh ti ubogi Stvarnik! ele sedaj vidim, da si Ti gotovo popolnoma dobro bitje in bi se Sam vSebi zelo radostil, e bi bile Tvoje stvaritve mnogo bolj uspene, toda `Ultra posse nemo tenetur`(`nihe ne more iti preko svojih zmonosti`). Malopridni lopov, ki eli narediti ve, kot je zmoen.Ti pa nisi el preko Svojih zmonosti, torej nisi malopridni lopov!

Oh ti dobri lovek Jezus, ki si dal svetu najbolj modro uenje skupaj z raznimi lanimi udei!

Tudi ti si se preve zanaal na tvojega domnevnega Boga - Oeta, ki te je, zaradi njegove oitneslabosti, pozabil natano takrat, ko bi bilo potrebno, da bi ti stal ob strani in bi kot pleva, zvsemogonostjo razgnal tvoje sovranike! Ko si visel na sramotnem odru, je bilo oitno prepozno


9/49

9/49

za vzklik: `Moj Bog, Moj Bog, zakaj si Me zapustil!` Kot vidi, te je tvoj Bog moral zapustiti edavno, ker je izgubil mo za tvojo podporo, kot sedaj za mojo. Napravil je, kar je lahko, in bigotovo rad e ve, toda kot vidi tukaj dobro dri `ultra posse nemo tenetur`.

Oh, toda to je naravnost smeno. Sedaj sem umrl, vendar sem e vedno iv, kot preminuli osel.Najbolj smena stvar pa je, da sem pod vtisom, da je skrajno nemogoe za veno umreti! Todakam je spolzela zemlja, in kje so moji dobri prijatelji? Ne sliim in ne vidim nikogar drugega razensamega sebe. Istoasno sem pri polni zavesti, moj spomin jasno see dale nazaj preko maternice.To je resnino udno! Ali mi Boanstvo eli pokazati, da je Ono zmono dosei ve kot sem prej

priakoval? Ali pa je moje telo e vedno ivo v zadnjem trenutku svojega unienja, moje sedanjeivljenje pa je podobno odsevu tistih sonc, ki so se ugasila pred trilijoni leti in ivijo samo skoziizarevajoo svetlobo v neskonnem prostoru?

Kakorkoli, taknega laljivo varljivega ivljenja, ki mora, matematino razmiljano, venotrajati, ker izarevajoi arek ne more nikoli priti do konne meje in potem ne more v celoti nikoliugasniti, se sedaj jasno v celoti zavedam, resnino, tisokrat bolj jasno, kot esarkoli v mojemcelotnem zemeljskem ivljenju. Samo z razliko, kot sem e omenil, da ne sliim in ne vidim nidrugega, kot samega sebe. Oh, oh utihni sedaj! Zdi se mi, da sem slial pritajeno mrmranje,

nekaken epet! Celo lahek, zelo sladek spanec me eli premagati. Toda to ni spanec, ne, ne, to jesamo prebujenje iz spanja?! Toda sedaj tiho, tiho; iz daljave sliim glasove, glasove, katerepoznam, dobro poznam. Tiina, prihajajo, bliajo se!"

Tukaj je na astronom popolnoma obnemel, brez da bi premikal ustnice. Iz tega so njegoviprijatelji in zdravniki, ki so ga obkroali, sklepali, da to pomeni, da je njegov konec blizu; todavseeno so polovico tega govora, ki je bil tukaj naveden, sliali prisotni, sicer bolj kot krianje vzadnjih izdihljajih, kot pa jasno izraanje, sklepajo, da gre za notranjo fantazijo umirajoegaorganizma.

Zdravniki so ga poskuali na vse kriplje oiviti - vendar zaman - in so dopustili astronomu, ki je,kot so mislili, potonil v globjo otrplost, da poiva, akajo, da narava opravi svoje. Vendar soakali zaman, ker narava ni napravila ni,je pa kmalu nastopila prava smrt.

Ko je za zdravnike doseen "ultima linea rerum" (konni cilj stvari), so se poslovili. Tudi mibomo odli, toda ne kot zdravniki, ampak kot duhovi, ki lahko spremljajo pravkar preminulegamoa v onostranstvo in opazujejo kaj bo tam poel in kam se bo obrnil.

Poglejte, e vedno lei, kot v svetu, na svoji postelji in poleg e omenjenih treh angelov niprisoten nobeden drugi. In zadaj, za temi tremi angeli se nahaja e Nekdo!

Posluajte, e vedno se pogovarja, reko: "Poglejte, ne sliim ve niesar. Kakne vrste zvonaprevara je to? Hm, hm, sedaj je vse tiho kot mi. Ali e obstojam ali sem mrtev? Oh, pod nobenimpogojem nisem mrtev, ker utim, se najjasneje zavedam, mislim, se spominjam vsega kar semkarkoli naredil v najmanje detajle, samo no, no, prekleta no, ki noe preiti! Za alo, moram

poizkusiti zaklicati na glas, mogoe me bo, za alo, nekdo sial?! Hej! Ali ni nikogar v bliini, ki

bi mi pomagal iz te noi? Pomaj mi, e je sluajno kdo v moji bliini!"Sedaj sel A spregovori selu B: "Brat, povzdigni ga iz groba!" In sel B se nagne preko astronoma

in spregovori: "Naj se zgodi, kar Gospod vsega ivljenja in obstoja eli v vsej venosti: vstani izsvojega zemeljskega groba, ti zemeljski brat!"

Poglejte, v trenutku se astronom dvigne in njegovo telo pade nazaj kot razpuena megla! Todaastronom zaklie: "Brat, ker si me e izvlekel iz groba, izvlei me potem tudi iz te moje tme!" Insel C govori: "e od venosti je Gospodova volja, da imajo vsa Njegova ustvarjena bitja, e

posebno pa Njegovi otroci, svetlobo in hodijo z jasnim pogledom v lui. Torej odpri svojezemeljske oi in spreglej in glej, karkoli eli. Zgodi se!"

Sedaj astronom prvi v duhovnem svetu odpre svoje oi in jasno vidi svojo okolico. In je zelovesel, ker spet lahko vidi, skladno s svojo duevno idejno predstavo, ljudi in tla na katerih stoji.Toda sedaj vprauje: "Dragi prijatelji, kje ste? Kje sem jaz? Po eni strani izgleda tukaj zelodomae, po drugi pa zelo tuje. Poleg tega se poutim tako lahekin nenavadno zdrav in pravzaprav


10/49

10/49

isto ne razumem kako sem prispel semkaj in kako me je mo tvojih besed, naredila ponovnovideega. Bil sem namre resnino slep, kakor kamen."

Angel A ree: "Kar se tie telesa si za zemeljski svet umrl in si sedaj - v venem ivljenjuskladno s tvojo duo in duhom - tukaj v dejansko resninem duhovnem ivljenskem svetu. Mi trijesmo Gospodovi angeli, poslani k tebi, da te prebudimo in vodimo po pravi poti h Gospodu,

tvojemu Bogu in naemu Bogu, k tvojemu Oetu polnemu ljubezni, potrpeljivosti in usmiljenja,

Ki je tudi na Oe, svet, presvet, Katerega si ti v svoji zadnji uri imenval `ibko Boanstvo`, ker sibil slep, in Ki ti vse odpua, ker si bil slep in slaboten. Sedaj ve vse, ravnaj v skladu s tem in boveno skrajno blaen, tako kot smo mi!"

Astronom ree: "Bratje, Boji prijatelji, vodite me kamorkoli hoete in sledil vam bom! e bomkdajkoli doivel brezkonno milost, da vidim Boga, me mono podprite. Kajti veno sem preveubog, prezira vreden in nevreden, da bi mogel prenesti ta nadvse sveti pogled. Toda tam vidim enekoga drugega, ki nas ogleduje na najbolj prijateljski nain. Kdo je ta Veliastni? Gotovo je tudisel iz nebes?"

Angel A ree: "Da, to je verjetno sel vseh nebes. Pojdi k Njemu, razdalja je kratka. On Sam se tibo razodel."

Astronom se odpravi; in doloen Nekdo mu pride naproti in ree: "Brat, ali Me pozna?"Astronom odgovori: "Kako naj te poznam, saj te prvi vidim? Kdo si ti, dragi, udoviti brat?"

Najbolj Prijateljsko Mu govori: "Poglej Moje stigme (znamenja)! Vidi, Jaz sem tvoj slabotenJezus in priel sem podpreti tvojo slabost z Mojo slabostjo, kajti e bi ti priel naproti z Mojomojo, ne bi preivel. Poglej, vsako zaetno ivljenje je nena sadika, ki ne more iveti brez zraka,toda nevihtni veter lahko unii ivljenje te sadike. Torej sem tudi Jaz neen vetri, ki ti pridenaproti, da te v celoti ponovno oivi, in ne nevihtni veter, da te unii. Ljubi Me kot te tudi Jazljubim od venosti, in imel bo resnino veno ivljenje."

Ree astronom: "O Ti moj najljubi Jezus! Ti si torej Tisti, Ki je dal prevzvien naukprebivalcem zemlje in si bil zaradi njega krian?! Oh, poui me o pravi poti, ki vodi k Bogu, kar si

tudi uil. Nikdar te veno ne bom krial zaradi nje! Vendar, e je le mogoe, dopusti, da istoasnov vsej jasnosti opazujem veliko stvarstvo, kar je bila vse ivljenje moja glavna skrb."

Govori Jezus: "Tvoja pot k Bogu ne bo dolga, e jo bo takoj nastopil. e pa, kakorkoli, najprejeli potovati po tvojih zvezdah, bo tvoja pot dolga. Izberi kaj ti bolj ustreza.!"

Govori astronom: "Moj najljubi Jezus, poglej, sam e dale od tega, da bi bil pripravljen zaBoga. e le more, mi pomagaj dozoreti med zvezdami."

Govori Gospod: "Naj se ti zgodi v skladu s tvojo ljubeznijo! Izberi enega izmed treh angelov, ki

te bo vodil in ti bo na koncu tvojega potovanja pokazal, Kdo je tvoj domnevni Jezus, Katerega

pozna kot loveka, ki so Ga kriali."

Tukaj ponovno vidite kako se ta astronom ozira za svojo "vodo", v kateri sam eli plavati proti

Meni, ne oziraje se na dejstvo, da sem Jaz e bil z njim in on z Menoj! Torej, pazite se preveuene vode astronomov in geologov, ker ne nosi k Meni, ampak k ljubezni do znanosti!

To je malo dalji primer s tem namenom.

Amen.


11/49

11/49

3. prizor

BOGATA 3 Avgust 1847

Zopet smo ob bolezenski postelji moa, ki je bil zelo bogat, ki je pravino upravljal svojepremoenje, vzgajal svoje otroke na najbolji moni nain in je poleg tega prostovoljno daroval

reveem - seveda tudi sem ter tja za takoimenovane vesele urice tistim revnim in mladimvlaugam, katere je bilo lahko kupiti za takne vesele stvari, za dukat. Poleg tega je globokospotoval Svete Zapise, jih pogosto in marljivo prebiral, in trdno veroval, da je bil Jezus dejanskoJehova. O vsem tem se je poduil iz del Swedenborga, katera je prebral v celoti, z izjemo nekajobrobnih knjig.

Takna naitanost je botrovala temu, da je vzkipel, kadarkoli je slial nekoga brezbrino ali celopomanjevalno govoriti o Jezusovih stvareh; in e je naletel na taknega "Antikrista" v njegovidrubi, je ta oseba dobro naredila, e se je zgodaj poslovila ali pa je morala priakovati kodljive

posledice, tudi celo fizini napad. Na kratko, na mo je bil popoln vzor neomadeevanegaKristjana.

Ta mo je zbolel v dokaj prezgodnji starosti po velikem banketu, kjer se je preobjedel, posebnoe zato, ker se je po obedu, ko je bila njegova kri e vzburjena, zaradi preobilice vsrkanegamonega vina, poleg tega dvakrat pozabaval z mlado pohotno vlaugo.

Ko je na mo priel po tem pohodu domov, je obutil rahlo vrtoglavico, katero je napanopripisal pijanosti. In ko se je trudil, da zleze v posteljo so mu noge odpovedale poslunost. Zgrudilse je in je bil, kot reete, v trenutku popolnoma mrtev.

Ni treba zgubljati besed o tem, da so njegovi najdraji, v velikem preplahu, takoj poskuali vse,da bi oiveli gospodarja.

Potemtakem, na tem svetu glede tega moa ni ve kaj videti in sliati, in tako se bomo takojpodali v duhovni svet in pogledali, kako se na mo vanj prilagaja, kaj bo naredil in kam se boobrnil.

Najprej morate vedeti, da ljudje, katere je zadela kap, ne vedo in se niti najmanj ne zavedajo, da

so in kako so umrli. Ne obutijo nobene spremembe, niti v njihovem vsakdanjiku, ki je taken, kotje bil na zemlji, kakor tudi v njihovemu blagostanju in ugodju, le da so popolnoma zdravi, kar pa

so tako ali tako bili tudi e na svetu. Prav tako ne vidijo angelov, eprav se ti nahajajo v njihovineposredni bliini in ne zaznavajo popolnoma ni, kar pripada duhovnemu svetu v katerem segotovo in v celoti nahajajo. Na kratko, v vsem so povsem takni, kakrni so bili na svetu. Jedo in

pijejo, ter ivijo tako, kakor so vedno v njihovem prebivaliu in obkroeni z druino, od katere nepogreajo nobenega lana.

Tako se je povsem enako godilo z naim moem - glejte, ki je e v duhovnem svetu. Znajboljim namenom se ulee v posteljo v njegovi dobro poznani spalnici, ki se v najmanjih

podrobnostih ujema s tisto na zemlji. Poglejte, kako se udobno preteguje v svoji postelji, kopriakuje in aka na spanec! Toda ta edina podrobnost naega moa osupne, in sicer tokrat nemore zaspati, ker duhovi ne poznajo spanca. eprav poznajo nekakno podobno stanje, kateregaoznaujejo kot poitek, to v bistvu ni niti najmanj podobno zemeljskemu spanju.

Sedaj posluajmo naega moa osebno in poglejmo kako se obnaa v tem njegovem novemstanju in kaj si misli o njem. Posluajte, kaj govori, medtem ko je v svoji postelji: "Hej, Lini, alispi?" Lini (njegova ena) se v postelji vsede in vpraa: "Kaj eli, dragi Leopold, ali je kaj narobes tabo?" (eno in otroke in druge druinske lane predstavljajo posebni pooblaeni angeli, ki soza to prilonost prevzeli njihove podobe). Ree mo: "Ne, ni ni narobe, prav dobro sem, hvalanebesom. Samo spanec, niti najmanje podobnosti s spancem ni. Pojdi in mi daj moje uspavalnetablete; nekaj jih bom pojedel, mogoe bo potem v redu."

Lini vstane in izpolni eljo svojega moa. Toda eprav je vzel tablete, spanca ni od nikjer.


12/49

12/49

ez nekaj asa mo ree: "Lini, pojdi, daj mi jih e nekaj, kajti poglej, e vedno ne morem tudipriblino zaspati. Namesto, da bi postal bolj zaspan, postjam vedno bolj in bolj ivahen."

Lini ree: "Daj no, pozabi tablete; z njimi si kaj lahko pokvari elodec. Namesto tega se rajiljubi z menoj in bo mogoe potem zaspal, ker e hoe spati na vsak nain."

Mo ves prepaden izjavi: "Da, draga Lini, glede akta bo lo pri meni bolj teko. Saj e izizkuenj ve, da nisem za to razpoloen po veliki gostiji. Ker mi v takem primeru narava odpovesodelovanje. Torej mi daj namesto tega e nekaj novih tablet!"

Ree ena: "udno, moj dragi mo! Toda irijo se govorice, da bogati in poboni Leopold potaknih gostijah ponavadi zahaja k neki Cili in se ljubi z njo tako, da bi bil tudi mladim za vzgled.Toda e mu kasneje zvesta, priletna Lini namigne, da je Leopoldova ena, ko tudi ona vasih nemore zaspati, Leopold vedno najde tiso teozofskih, filozofskih in Bog ve kaknih izgovorov, skaterimi zavrne enine upraviene in kakorkoli redke postavljene zahteve. Poglej, Leopold, ti

prijatelj resnice, kako se skrivaj pouti, ko izreka tako podle in hinavske lai meni, tvoji nadvsezvesti eni? Tako esto si mi slikovito opisoval sramotnost preutva v najbolj krieih barvah!Kaj bi rekel o samem sebi, e bi ti lahko nedvomno dokazala, da si ti sam preutnik?"

Zelo osupel mo ree: "Lini, preljuba ena, kako to, da ve za ta moja dejanja? Resnino, to sem

delal samo takrat, ko sem bil grozno pijan, in e sem to napravil, sem raunal na tvoje kranskopotrpljenje glede moje loveke slabosti in upal, da je ne bo zlorabila in osramotila celotno hio!Poglej, e vedno te neizmerno ljubim. Bodi zopet dobra, bodi dobra, moja draga enika in nikolive v mojem ivljenju ne bom tega poel!"

Ree Lini: "Tudi jaz to verjamem. e nekdo preivi svoje celo ivljenje na nain, da vara svojozvesto eno vsaj na vsaka dva tedna in si celo nekajkrat nakoplje gnusno bolezen, je vsekakor

priel as, da pozabi na takna dejanja, o katerih Sveto Pismo govori: `Razvratniki in preutnikine bodo vstopili v Nebeko Kraljestvo!` Daj, povej, moj v teozofiji zelo podkovan zakonski mo,kaj bi naredil, e bi te Gospod nenadoma poklical k Sebi? Kako bi bilo s tvojo blaenostjo v tem

primeru? Ali ima pismeno potrdilo od Gospoda, kjer je zapisano, da te bo On ljubil do tvojega

temeljitega poboljanja? Ne elim niesar govoriti v imenu Cile, toda kaj naj reem o oitniljubezenski zdruitvi z najino najstarejo herko, katero si ji nazorno prikazal pred njeno poroko,da bi s tem vtisnil na svojo teozofsko elo neizbrisljiv made pred Bogom in ljudmi, epredpostavimo, da bi bili s tem seznanjeni? In kaj bi Bog rekel o tem?

Ree mo e bolj prestraen: "O ena, resnino me e spravlja v muke. Seveda je to, al ,upravieno, saj bi bilo neumno, da bi to zanikal. Toda kljub temu je bolee in ne morem razumetikako si ti, ki tega, kolikor jaz vem, v najinem zakonu nisi nikoli omenjala, naenkrat odprla vse

zapornice in me poskua naravnost uniiti?"

"Upotevaj, da smo vsa loveka bitja ibka v naem mesu, eprav imamo voljnega duha in mibo z lahkoto odpustila vse moje slabosti! Spomni pa se, da Gospod ni obsodil preutnico, in da jeOn tudi skesanemu preutniku milosten. Potemtakem, me tudi ti, draga ena, ne sodi, kerzagotovo priznam in se kesam svojih velikih grehov, ki sem jih storil tebi, kot tudi boleega greha.katerega sem storil najini poroeni herki. Naj mi Gospod Jezus odpusti, e mi tudi ti odpusti."

Prikazenska ena ree: "Torej dobro, naj ti bo v celoti odpueno vse, kar se je zgodilo. Todapoglej, od sedaj naprej ni ve ve ne izrabljaj tvojo hlinjeno ibkost, sicer bo iz tega popolnegaodpuanja pridobil kaj malo blagoslova z moje strani. Vidi, potemtakem bom s teboj ostal le emalo asa! Vendar ne bo nikoli ve spal, kajti poglej in posluaj: ti se ne nahaja ve na zemlji,ampak tukaj v duhovnem svetu! In Jaz, katerega si me pomotoma zamenjal za tvojo pogosto noro

eno, nisem tvoja ena, ampak- opazuj - Jaz sem tvoj Gospod in tvoj Bog! e eli, lahko ostanekakren si; vendar, e eli napredovati, Mi sledi ven iz te tvoje stare prividne sobe!"

Mo Me prepozna in brez besed pade na obraz pred Menoj.

Toda Jaz mu reem: "Vzdigni se; ker je tvoja ljubezen veja kot tvoj greh, ti je vse odpueno!Vendar ne more se e nastaniti pri Meni tako dolgo, dokler se te oklepa e karkoli zemeljskega.


13/49

13/49

Toda poglej, tam stojijo angeli pripravljeni, da te vodijo po pravih poteh. In ko bodo tvoji vodniki

tvojo hio udarili s pomanjkanjem in revino, bo veno ponovno prebival ob Meni. Amen!"

Vidite, to je ponovno drugana "voda". Nekateri ostanejo v naravnem stanju dlje, kot ta namo. Vzrok tej kratkosti je bil v tem, ker je na zemlji naredil mnogo ljubezenskih in dobrih del inker je takoj pokazal iskreno obalovanje svojih grehov.


14/49

14/49

4. prizor

GIZDALIN 5 Avgust 1847

To je zadnja ura in prezgodnja smrt gizdalina, ki poleg kajenja tobaka, kockanja, porenosti,popivanja, dvorjenja vsem enskam, ki so malo lepe izgledale in je bil odlien plesalec in igralec

valkov predvsem zaradi tega lepega sveta, ni veliko vedel, eprav je ves svoj as zapravil zaolanje na visokih olah in univerzah. Tukaj prikazani gizdalin je bil sin dokaj premonih starev,ki so, seveda, dovoljevali svojemu obetajoemu, nezasliano razvajenemu sinu, da je zael zraznimi vrstami tudija, takoj ko je obvladal ABC.

Da se nenemu fantu med teavnim uenjem latinskega jezika ne bi preve slabo godilo, so ganastanili v zelo dober penzion, kjer je imel veliko za jesti in se je lahko razvijal; vendar ne v

modrosti, kakor je v navadi pred Bogom in ljudmi, ampak le telesno. In da ne bi bilo vso njegovoteavno uenje zaman, mu je bilo dovoljeno, da ponavlja vsako olsko leto v primeru, ko ni mogeldokonati - seveda na najlaji moni nain - izpitov celotnega letnika. V ta namen so bili profesrji,

posebno pri lajih izpitih, mono podkupljeni in poleg tega se je za vsak izpit najel dobronamerniintruktor.

Na ta nain je na tudent komaj zlezel skozi laje izpite, eprav je njegova glava s tem malo alini pridobila. Posledica tega je bila, da je neprestano padal pri tejih izpitih. In ker ni imel velikegaveselja z uenjem, se je v glavnem ukvarjal z zgoraj omenjeno svobodno umetnostjo, to je skajenjem, kockanjem, porenostjo, popivanjem itd.

Ko se je le prebil skozi tudij in povsod zlezel s komaj zadovoljivimi ocenami, se je poskusil vpravni pisarni, toda zrak z vonjem po papirju in rnilu mu ni ustrezal. Njegova mama mu je vednodajala toliko denarja, da bi lahko ivel kot gospod tudi brez pravnike pisarne. Istoasno, ko jedvoril vsem dekletom iz boljih druin in jih veliko tudi zasnubil, z vsemi obljubami o poroki, jemnogo sladkih deklet konalo "v priakovanju" brez porone obveze.

Poleg teh lepotic, katere je spravljal v zadrego z ivim "upanjem", je na "vladni uradnik" rad

posegel po drugih enskah, katere je lahko ob vsakem asu imel za malo denarja, brez obljube oporoki in brez strahu pred nezaeleno nosenostjo teh lepotic.

Tako se je vasih zgodilo, da se je okuil s sifilisom vseh stopenj, na koncu s tako hudim, da muniso mogli pomagati tudi na tem podroju najbolj izkueni zdravniki. Posledino je zaradi tegarazvpitega obnaanja prilo do suenja naravnih ivljenskih sokov, ker sem Jaz hudobne, obstvaritvi sveta, ojej, popolnoma pozabil ustvariti "zdravilno zelie". In tako se mora na gizdalinhoe, noe pripraviti na smrt. Seveda je to dokaj neprijetna zadeva za modenega loveka, ki jeljubil svet in njegove sladke uitke. Toda tako kot je, mora vsakdo prehoditi pot mesa. In konno

je tudi gizdalin, katerega najveji zemeljski blagoslov je bilo meso, prisiljen da resnino prehodi"pot mesa".

Samo poglejte k njegovi zaudarjajoi postelji, v kateri se zvija in prevraa hlastajo za zrakomin vodo. Vendar ni ni ve zmoen karkoli spraviti v elodec, ke r so se vse vezi (ligamenti)njegovega grla posuile in niso zmone povlei niti kapljice vode v njegov elodec. Njegovodihanje je kratko in zelo bolee, ker so pljua skoraj popolnoma suha. Tudi njegov glas je precejoslabljen. Izree lahko le nekaj boleih, napol izgovorjenih besed, katerih glas je podoben glasufagota v rokah uenca. In eprav poskua kleti kot gizdalin in izdaviti nekaj uenih Voltairovih aliSir Walter Scottovih stavnih fraz, mu splona osuitev njegovega sistema to ne dopua in mona

boleina v njegovih vitalnih delih, mu ne dopua, da bi osredotoil svoje misli. Torej, tam lei vessopihajo, samo vasih se oglasi s prodornim, raplji podobnim fagotskim zvokom iz svojega

popolnoma izsuenega grla.

Vidite, kako se na koncu obrne taknim razuzdancem na tem svetu! Kakorkoli, ker ni ni ve na

tem svetu, kar bi e lahko videli glede tega gizdalina in ker bo, kot ponavadi reete, smrt vsak asprila po njega, se bomo takoj obrnili v onostranskost, da vidimo, kako bo na lovek priel tjakaj.


15/49

15/49

Poglejte, njegova postelja je natanno takna, kot tista na zemlji. e vedno lei tam, kot prej, obistem asu pa lahko vidite poleg njegove postelje angela s plameneo bakljo, ki uniuje zadnjegizdalinove ivljenske kapljice z njenim duhovnim ognjem!

Razlog, zakaj je samo eden angel ob taknih ljudeh, je v tem, ker sta njihova dua in duhpopolnoma mrtva. Samo angel smrti, ki vodi meso in ivnega duha, je tam, da mui in zagemeso in ivnega duha, in potem zbere razmetane ostanke due in enako razprenega duha v

ivnem duhu, in na ta nain obvaruje umirajoo osebo pred veno smrtjo.On (angel) ne govori s tem lovekom, ampak ga le podiga s svojo bakljo iz naravnega sveta v

duhovni svet. To se obiajno dogodi, in se mora zgoditi taknim ljudem, saj bi brez tega zadnjegadejanja milosti izgubili celotno bitje.

Ta prikaz je podoben sprevrenemu poganskemu prikazu v zgodbi o Prometeju. Kajti boljduhovni prvobitni ljudje so opazovali takne pojave v duhovnem svetu, in ti so, da smo si na

jasnem, nepopisno redkeji v tem tem asu, kjer veliko ve pohote kot v Sodomi in Gomori. Takoje nekaj njihovih zgodb preivelo, le da so bile po nekaj tisoih letih prekomerno izkrivljene.

Tukaj se pojavi isti Prometej - kot je deloval v realnosti. Toda poglejte, sedaj je osamljeni angel

privedel svoje delo k dobremu koncu. Meso naega gizdalina je skozi in skozi upepeljeno in

opazujte, iz pepela vstaja, isto poasi in leno - ne veliasten, pomlajen pti Feniks, oh ne, ampakpoglejte - samo neumna opica, ki izgleda kot stari obnemogli babun. Precej je onemela, vendar

nekaj malega lahko vidi.

ivalska oblika izhaja iz dejstva, da takni ljudje med potekom njihovega izprijenega ivljenjapopolnoma zapravijo fineje specifine drobce loveke due skozi njihovo poelenje in obdrijole bolj grobo ivalsko. So pa tudi takni, ki so sami sebe e bolj oropali vse do najgrih dvoivk.

Kar se tie tega moa, ne moremo e doloiti "vode njegovega ivljenja", ker mora sedaj, kotreete, `iti na pao`. Predan bo duhovom, ki skrbijo za takne izrojene (degenerirane) ivalskedue. Mogoe bodo v stotih letih dosegli, z vso marljivostjo, da bo njegova dua ponovno

pridobila loveko obliko. O tem ni mogoe ni ve rei.


16/49

16/49

5. prizor

MODNA GOSPODINA 6 Avgust 1847

Tukaj sledi opis naslednje zemeljske smrti modne gospodine, ki se je med plesno zabavopreve predajal plesu z namenom, da si pridobi mladega in bogatega enina. Vendar je namesto

tega, pridobila samo prezgodnjo smrt.Mlado, telesno zelo privlano dekle devetnajstih let so povabili, da se udelei velikega

druabnega plesa, kar je z veseljem sprejela z dovoljenjem njenih starev. Nemudoma je obiskalamodne trgovine, v katerih je na sreo nala med tisoimi izdelki enega, ki je ustrezal naipovabljeni lepotici. Tako je obiskala prvorazrednega krojaa z namenom, da ji naredi enskoobleko, ki naj ne bi bila samo v skladu z zadnjo modo iz Pariza ali Londona, ampak tudi, e je lemogoe, naj bi bila skladna z zadnjo modo iz Madrida ali New Yorka. Na ta nain bi se udeleilatega sveanega plesa v izrazito vpadljivo vidni obleki, s katero bi pritegnila splono pozornost inkatera bi povdarila njeno udovito pojavo.

Kroja, ki je e poznal to svojo stranko in ducat muhastih zahtev, ki se ob taknih prilonostihkar vrstijo, je bil precej zaskrbljen glede tega naroila. Potemtakem se je skrajno potrudil indejansko naredil iz plesne obleke umetnino v najveje zadovoljstvo svoje stranke; saj se je oblekalahko nosila brez dodatnega steznika. Kakorkoli, veliko elastinih trakov je lahko stisnilo nao

junakinjo do te mere, da je obseg pasu postal manji od obsega njenega vratu.

Prav ta obleka po newyorki modi je bila dejansko vzrok njene zgodnje in nenadne smrti. Kajti,kot lepotna kraljica sveanega plesa, je tako vneto plesala z mladim, bogatim gizdalinom, ki ji jerazkono dvoril, da ji je poila velika krvna ila v njenih stisnjenih pljuih. Zaradi ogromne izgubekrvi, je bila mrtva v nekaj minutah.

Ko se je sesedla na plesni pod s curkom krvi, ki je brizgal iz njeni ronatih ustnic - na grozovseh deklet in gospodien, ki so tudi bile tako ozko stisnjene - so k njej pritekli njeni stari,sorodniki in zdravniki, jo oslobodili ozke obleke, jo polivali z ledeno mrzlo vodo in ji ponujali

zdravilo, katero, ker je bila popolnoma mrtva, ni mogla ve vzeti.Vsi so glasno jokali in toili. Stari in njen ljubezenski gizdalin so si v obupu ruvali lase.

Nekateri so kleli nad takno usodo, medtem ko so drugi pomilovali nesrenike. Mnogi so zapustiliplesno dvorano z spominom na ta dogodek, ki pa ni na njih uinkoval ni bolje, kot strel na vrabces strehe, pred katerim se razbeijo.

V tem primeru ne bomo ve mnogo zanimivega videli v duhovnem svetu. Kljub temu, pa sioglejte, kako taken prehod izgleda v duhovnem svetu.

Poglejte, tamkaj je naa junakinja, ki je e vedno zleknjena na s krvjo obrizganem podu, in tamv rahli oddaljenosti vidite angelskega duha, ki stoji s prekrianimi rokami. Njegova pojava izraa

potrtost, ki pomeni vrsto alosti, katero takni varovalni duhovi obutijo v primerih skrajne

loveke neumnosti.Kaj ta alujoi angel pone tukaj? Poglejte, priblia se deklici, ki tudi v duhovnem svetu izgleda

kot truplo. Sedaj see k njej in ree: "O ti neumno bitje! Kaj naj sedaj obudim v tebi, ko pa jeznotraj vse mrtvo, kamorkoli obrnem moje oi? O Gospod, milostno poglej navzdol! Tukaj mo,katero si mi dodelil ne zadostuje; torej sei s Svojo vsemogono roko in naredi tej neumni deklici,kar Ti je po volji!"

Sedaj poglejte, prihaja drugi, ognjeni angel! Sedaj je tam in poglejte, njegov ogenj se polasti

mrtve deklice in jo v trenutku spremeni v pepel. (V naravno/materialnem svetu se to ne more

opaziti, ker se to dejanje nanaa samo na duevno/telo ali: psihino telo.) Sedaj se zane nekaj vpepelu premikati. Angel moli nad tem pepelom. Zadnje besede njegove molitve so: "Gospod,

Tvoja volja naj se zgodi!"Drugi angel zapusti pepel, kateri se vedno bolj vzburja, toda prvi angel ostane. To premikanje ni

ni drugega, kot novo zdruevanje popolnoma unienih, razprenih in skrajno zmeanih duevnih


17/49

17/49

specifik in je direktno podvreno Moji moi. Sedaj si takoj oglejmo, kaj je ostalo od dekliinedue.

Poglejte, dviguje se temno siv oblaek! Oblaek vedno bolj in bolj prevzema nekakno obliko!In sedaj poglejte, tukaj imamo obliko! Ne morete jo primerjati z niemer na zemlji! Glava izgledakot pri netopirju, telo je takno kot pri velikanski kobilici, roke so podobne gosjim nogam in nogetorkljinim nogam! Koliko imate sedaj radi to modo, ki je sade zemeljske? Moda ni tisto, kar jetako nenavadno; ampak dejstvo, da bo to neumno dekle, kot navidezna samomorilka, veno tekovstopila v svetlobno nebeko kraljestvo!

Preteklo bo stotine let, predno bo zopet pridobila loveko obliko in e to na najbolj bole nain.Nato bo v bivala v duhovnem kraljestvu,beea pred svetlobo podobno, kot albini na zemlji.

Okoli tega ni mogoe ni ve nadaljnega videti in se pouiti, zato sledi naslednji primer.


18/49

18/49

6. prizor

GENERAL 10 April 1847

Poglejte, nahajamo se v prinevsko razkoni sobi. Tukaj je polno zlata in srebra in polnonajdragocenejih dragih kamnov in - za svet - polno najdragocenejih slik. Tla sobe so prekrita z

najodlinejimi preprogami in za velikimi ploatimi okni visijo zavese, katerih cena je tolikna,da bi z za njih porabljenim denarjem, lahko hran ili tiso reveev cel mesec. Omare, mize, zofe,stoli in e drugo dragoceno prinevsko pohitvo krasijo sobo, katera je preeta z vsemi vrstamiaromatinih vonjav, in najbolj priznani zdravniki obkroajo bogato, z zlatom okraeno posteljo, vkateri posvetno ugleden bolnik zaman aka na ozdravljenje.

Posvetovanja se vrstijo drug za drugim in zdravila se menjavajo vsako uro. V sosednji sobi brez

predaha bereta molitve dva meniha in sicer izmenoma iz latinskih knjig v rdeem in rnem tisku,in kjerkoli se nahaja molitvena hiica ali kapela, se je v njej izvajala sveana maa za ozdravljenjenaega velikega generala. Toda vse to je zaman. Niti lekarnitvo, niti brevir (molitvenik zaduhovnike), niti mae ne morejo pomagati in tukaj se vsaj enkrat ree: "Pridi, da vidimo kakna sotvoja dela!"

Poglejte bolnega moa, kako je pogumen. Toda ta pogum je samo navidezen, kajti notranje jena heroj poln strahu in obupa, preklinjajo zelo boleo bolezen kot huzar, ki benti nad svojimkonjem, ko mu ta odpove poslunost. Vse se natanno ujema. Tam molita meniha - seveda sastljivim spotovanjem brez primere, kateremu se ne da ni ve dodati, ki je zdrueno s povsemdrugano eljo `propter certum quoniam` (zaradi doloene zadeve). Toda vedno izgleda udno, etisti, kateremu so namenjene zunanje izreene molitve, nagnusno preklinja.

Sedaj njegove boleine narastejo, da postanejo skoraj neznosne in na bolnik se, podgan z jezo,dvigne na zaudenje vseh, ki ga obkroajo in poln divjega besa zavpije: "O ti prekleto ivljenje!Ali mi ga ne more, Stvarnik, e obstaja, vzeti na manj bole nain. Na takno bedno, preziravredno ivljenje se lahko vsi hudii, e obstajajo, poserjejo in tudi jaz bi se, e bi se mogel! Ha, vi

neumni ivalski zdravniki, vsi niste vredni pikavega oreha, dajte mi nabito pitolo, da si sampredpiem zdravilo za to pasje in vlaugarsko ivljenje skozi mogane, da jih z enim strelomoslobodim nadaljnih muk!"

Glavni zdravnik se priblia postelji, da bi otipal pulz in pomiril bolnika. Toda plemeniti bolnikse vzdigne in ree: "Samo pridi sem, ti lopov, ti bedni zdravniki pes, da lahko na tebi sprostimmojo upravieno jezo! Pojdi k vragu, ti trapasti lopov! Ali me ne bi rad spet muil z opijem?Poglej, kako zviti so ti lopovi; takoj ko jim zmanjka znanja, pridejo na dan z opijem. Takrat bolan

lovek zaspi in se jim ni potrebno bati ure trajajoih upravienih boleih tob. Na skrivaj se bodosmejali in preraunavali, koliko bo vsak izmed njih zaraunal glede na tretjo mizo po moji smrti!Ha ha ha, spregledal sem vae namene! Zato pro z vami, zlobnimi psi, ali pa se vas bom znebil zzadnjimi momi tega vlaugarskega ivljenja! Ha, kdo pa sta ta dva rna lopova, katera lahko

vidim v sosednji sobi? Kaj ta dva poneta? Skoraj verjamem, da molita za mojo duo! Kdojima jeto ukazal? Pro z njima, ali pa bom vstal in ju ustrelil kot psa!"

Poglejte, po tem izbruhu najvijega poveljnika, sta meniha nemudoma odla. Zdravniki sovedno bolj in bolj zmigovali z rameni, bolnik je utihnil in med groznim paenjem obraza nastopismrtno hropenje. Kakorkoli, ker na bolniku ni ve kaj opaziti, takoj nadaljujmo v duhovni svet inna kratko opazujmo, kako bo na heroj vstopil v duhovni svet.

Poglejte, smo e tam, in tamkaj na enaki postelji lei bolnik v do potankosti enaki sobi. evedno hlasta za zrakom, kot z lahko vidite, bolee diha in tlaska z jezikom v tihem besu svoje

jezne due.

Toda tam, vidite, je e osamljen angel smrti, pripravljen, da osvobodi besno duo naega heroja

iz prekomerno ponosnega in oabnega (arogantnega) aristokratskega mesa. Angel je oboroen zgoreim meem - kot znakom velike moi, katero sem mu jo Jaz dodelil in kot znak njegovega


19/49

19/49

poguma in popolne neustranosti pred taknimi velikimi zemeljskimi heroji, kot tudi pred celotnimpeklom.

Poglejte, sedaj je za naega heroja padlo zadnje zrnce peska v steklenem vru asa, in angel sega dotakne s svojim plamenim meem in govori: "Vstani, ti ibka dua in ti, ponosni prah, padinazaj v morje tvoje brezkonne nievosti!"

Poglejte, sedaj telo izgine in tudi postelja in soba polna zemeljskega blia izgineta. Namestotega se, kot lahko vidite, dvigne zelo temna, pepelno siva, onemogla dua, stojea na ivem pesku,ki ji grozi, da jo bo pogoltnil. Gleda naokoli, jezno, zmedeno in plaho. Kakorkoli, sama sebe vidi

drugae kot mi - e vedno vidi sebe kot generala, ovekoveanega z vsemi njegovimi medaljami inmeem.

"Kje sem?", ree sedaj heroj, "Kateri zlodej me je prinesel semkaj? Ni in zopet ni. Kamorkoliobrnem oi, ni niesar. Poglej navzdol, tudi pod mano ni niesar!

Ali sem mesenik- ali sanjam - ali pa sem dejansko umrl? Oh, to je resnino prekleto, bedastostanje! Res je, sedaj sem dobro in ne obutim nobene boleine, spominjam se najmanje

podrobnosti mojega ivljenja. Bil sem zelo hudo bolan. Spregledal sem bedaste zdravnike, poslaldva hinavca k vragu in sem, seveda zaradi mone, neznosne boleine, rekel nekaj robatih na

Stvarnikov raun; vsega tega se zelo dobro spominjam! Tudi vem, da sem bil zelo jezen inpripravljen, da v mojem besu vse uniim. Toda vse to je sedaj preteklost. Vse bi bilo v redu, samoe bi vedel, kje se dejansko nahajam in kaj se dogaja z mano?!

Nekaj svetlobe sicer je okoli mene, toda bolj kot napenjam oi v daljavo, temneje postaja, in nevidim ni, ni, ni in zopet ni! To je zares zakleto! Resnino, kdor v taknih okoliinah ne gre hhudiu, ne bo veno tako konal!

udno, udno, postajam vedno bolj zbujen, bolj iv in istoasno postaja praznina okoli menevedno veja. Gotovo moram biti v nekaknem stanju otrplosti? Kakorkoli, tisti, ki so bili vtaknem stanju, trdijo, da vidijo in sliijo vse, kar se dogaja okoli njih - toda jaz ne sliim in vidimni, razen samega sebe; torej to ne more biti otrplost.

Ni ne mrzlo in ne vroe, niti popolnoma temno, eprav resnino svetloba ni slepa. Kar se mi zdinerazumljivo je, da sem v tem svojem stanju tako zelo veselo razpoloen in ivahnega duha, da bilahko bil klovn; in kljub temu, kot kae slika, nisem bil v maternici bolj sam, kot sem tukaj.Resnino, e bi imel tukaj kakno stvarco, eh, takno stvarco - dobro, takno stvarco - da, daseveda - e bi imel kakno vlaugo pri sebi, bi celo pozabil, da sem jaz - hudia, general s petimiducati prednikov! Resnino, vse bi dal za isto obiajno vlaugo!

e bi samo lahko izvedel, kje resnino sem?e se bo ta dejanski polaaj e nadaljeval, lahko topostane prekleto dolgoasno! Neko sem slial nekaj o Bogu, da se je na Njega potrebno iskrenoobrniti. Prej sem se grobo obnaal do Njega. Toda, e On obstaja, mi On ne bo zameril. Halo, mojBog, moj Gospod! e obstaja, mi pomagaj iz tega kominega, nesrenega poloaja!"

Poglejte, naenkrat se pojavi angel in govori: "Prijatelj, v taknem poloaju bo ostal tako dolgo,dokler ne bo iztekla iz tebe zadnja kapljica tvojega oabnega napuha, s emer bo do zadnje kapljekrvi poravnana kri ve tiso tvojih bratov, katero si prelil. Vri pro vsa generalska znamenja astiin nael bo ve osnove in ve svetlobe in tudi drubo - toda pazi se svoje vrste, sicer boizgubljen! Predvsem pa se obrni h Gospodu in tvoja pot bo kratka in lahka. Amen!"

Poglejte, na tej stopnji na heroj ni pripravljen slediti temu nasvetu. Zaradi tega ga angelzapusti; v taknem stanju bo obvisel e za nekaj sto let.

Iz tega lahko sami zakljuite o njegovi "vodi"in ni ve nadaljnega o njem.


20/49

20/49

7. prizor

PAPE 11 Avgust 1847

Tokrat bomo takoj zaeli v duhovnem svetu. Opazovali bomo loveka, ki je bil zelo pomemben, inje bil na koncu preprian, da svet obstaja samo zaradi njega in lahko pone, kar se mu zahoe.

Lastil si je dejansko Boje upraviteljstvo in to celo bolj, kot kateri drugi njemu podobni. Ne gledena vse to, je moral "zagristi prah" in niti njegova domnevno velika mo in niti svet ali Bojeupraviteljstvo, ga niso mogli pred tem zaititi.

Poglejte tja ez, naravnost proti polnoi, zelo suha moka postava mone temne barve se poasipremika naprej, oprezujoa raziskovaje v vse smeri.

V njegovi drubi vidite majhnega moa, podobnega smolnato rni opici, ki plee okoli naegamoa, kot da bi imel z njim nekaj zelo pomebnega za opraviti. Stopimo blie, da lahko sliimouden monolog tega moa, ki se ne meni ne za svojo drubo, ne za nas.

e smo se mu pribliali. Posluajte, kaj govori: "Vse je la, vse prevara in prevarani je najboljsreen; toda nesrea prevarantu, e sploh je nameren prevarant! Kakorkoli, e je nevede prevarant,

e lae in vara, ne da bi se tega zavedal, se mu lahko estita. Ker v tem primeru en osel vleedrugega in oba sta zadovoljna z najslabo krmo. Toda jaz, kaj sem jaz? Bil sem najveji, vsi somorali verjeti in delati, kar sem zapovedal. Kakorkoli, delal sem, kar sem hotel, ker sem imel

kljue moi v svojih rokah, kot tisti, ki jih vzame, brez da bi vpraal ali je upravien, da jih vzame.Vedel sem vse; vedel sem, da je vse la in prevara, kljub temu pa sem preganjal krivo vero, la in

prevaro z zagroeno kaznijo za vsakogar, ki ni hotel sprejeti in verjeti, da mora biti vse kar izhajaod mene, pismeno ali ne, sprejeto kot popolna resnica.

Na zemlji sem mislil: Fizina smrt pomeni konec vsega obstoja. To je bilo moje skrivno, trdnopreprianje in vsa modrost sveta me ni mogla prepriati o nasprotnem! Samo to sem imel zaresnico in vidite, tudi to je kriva vera; saj ivim naprej, eprav sem telesno umrl.

O nebesih, vicah in peklu sem ve tisokrat pridigal s prinic, izdajal pisma o posebnih pravicahin razglasil za svetnike mnoge preminule in zapovedoval post, molitev, spoved in obhajilo - insedaj stojim tukaj, ne da bi vedel kaj je kaj! e sploh obstaja poslednja sodba, bi mi bilo e sojeno.e bi obstajala nebesa, sem najbolj upravien do njih, kajti predvsem sem moral po Boji volji

postati upravitelj Kristusove cerkve. In kar sem takrat kot taken poel, je gotovo bila samonajvija volja, kajti po Svetem Pismu se ne bo skrivil noben las na glavi in noben vrabec ne boodletel s strehe.

Tako sem spovedoval in podeljeval obhajila v skladu s starimi pravili, eprav bi se z lahkototemu izognil. Kajti imel sem mo, da bi za vsakogar odpravil spoved skupaj s strogim obhajilomza vse ase, kar pa, iz politinih razlogov, nisem mogel in tudi ne bi naredil. e bi pekel obstajal,

bi upravieno bil v njem, kajti pred Bojimi omi je vsako loveko bitje ubijalec! Moral bi se

nahajti vsaj v vicah, kajti pravijo da so vsakomur usojene vsaj za tri dni. Niti prvo niti drugo nimoja usoda, torej niso Bog, Kristus, Marija, nebesa, vice, in pekel ni drugega, kot la in prevara!lovek ivi samo od naravnih sil in misli ter uti samo v skladu s svojimi osredotoenimineloljivo povezanimi naravnimi silami, ki se verjetno tam zdruujejo do Edine, veno neuniljive.Torej je moja naloga, da bolj podrobno raziem te sile in potem, zaradi mojega natanneganjihovega poznavanja, najdem nebesa.

Kakorkoli, opaam, da me nekaj neprestano vlee za mojo papeko obleko (talar). Kaj bi tolahko bilo, ali je v moji bliini e kaken neviden duh ali pa je to zaradi vetra? Popolnoma resno jev tej neskonni puavi udno to, da ni vano kam hodi, vedno ostaja veno popolnoma sam.Lahko klie, joka, zmerja, graja in kolne, ali moli h komerkoli hoe, in ni se ne premaknein ostaja e bolj sam kot prej! Lahko, da je pretekla e vrsta let odkar sem na zemlji preminul, in

to na zelo bole, skrajno neprijeten nain, in e vedno sem tako sam, niesar ni pod mojiminogami, kot samo sama golapuava! Seveda se lahko premikam po prostoru, to je zopet res, toda


21/49

21/49

kje sem, kaj bo iz mene nastalo v prihodnosti - ali bom nadaljeval z venim ivljenjem ali pa bomv prihodnosti unien - to je nereljiva uganka.

Torej nadaljuj z raziskovanjem naravnih sil neloljivo povezanih v meni, in skozi njihovonatanno poznavanje, bo kmalo postalo jasno, kaj bo nastalo iz mene!"

Ali ga sliite, kako modruje, on, Boji oskrbnik na zemlji? Oh, e dolgo asa bo nadaljeval vtem solo razmiljanju, katerega navdihuje njegov neviden spremljevalec. Kajti za veino ljudi,kateri na zemlji zasedajo najvije poloaje, je vedno enako, namre ostanejo osamljeni, ker so se

preve na zemlji izolirali oziroma osamili.

Kakorkoli, ta osamitev se za njih izkae kot velika milost; saj jih je samo na ta nain mogoevrniti na pravo pot. Toda to traja dolgo asa. Znotraj njih samih morajo preiti skozi vse stopnjenoi in teme, skozi gorje, tudi boleino, kot je to svojsko peklu.

Ko je enkrat taken prenapete odvezan tega solo potovanja - mogoe po petstotih do tisoih,tudi po deset tisoih letih, pride ele v drubo strogih duhov. e se jim ne pokori, ga zapustijo in

ponovno je prepuen sam sebi. Toda takrat boda vsa ogabna dela, ki jih je naredil bodisi on alinjegovi predhodniki, prineena k njemu, in pri emer bo moral kakorkoli izkusiti vse boleine,ketere so morali pretrpeti vsi preganjani pod njim ali pod njegovimi predhodniki. e to zdravljenje

ni uspeno, se pusti taken kot je; kot spremljevalca sta mu dana lakota in eja, ko t dvaupraviteljska nadzornika, katera z redkimi izjemami, privedeta skoraj vsakega na pravo pot.

Tukaj imate zopet sliko, iz katere se lahko ve poduite o onostranstvu - in "vodi", preko kateremora tak vodja preplavati, da dosee obalo poninosti, resnice in ljubezni. Torej ni ve o temmou.


22/49

22/49

8. prizor

MINISTER 12 Avgust 1847

Ker morajo tudi najveji posvetni gospodje umreti, proti temu zoprnemu svojstvu njihovihivljenj e vedno niso sposobni osnovati zavarovalnico, katerega so dosegli kljub njihovemu

politikanstvu in diplomaciji, se je moral tudi na minister odloiti, da zamenja zaasnost zvenostjo.

Za takne ljudi je umiranje najbolj neprijeten dogodek na svetu, kar pa ni ne obremenjujeangela smrti. Pri kateremkoli ugotovi, da je dobro odmerjena mera polna, ga vzame brez milosti in

opraviila.

Na minister, spotovan v vsemu svetu zaradi njegovega zemeljskega razuma, je bil v njegovihposlednjih letih privezan na postejo, zaradi protinaste nahodne (katarne) mrzlice, katera ga je

muila po pol meseca, in to tem bolj, ve kot je pojedel zdravil, da bi pozdravil to zlo. Proti koncuje postal jezen in je grozil zdravnikom z jeo, e ne bi ali e ne morejo kmalu ponovno vzpostavitinjegovega zdravja.

Kakorkoli, namesto, da bi uresniil svojo gronjo, je potonil v estnajstem dnevu bolezni vkomo, iz katere se v tem svetu ni zbudil, razen eno uro pred smrtjo. V tej uri je napravil kratkooporoko, kaj naj se naredi z njegovim precejnjim imetjem, kjer je bila reveom, kot je obiajno

pri taknih ljudeh, dana zapuina v berakem smislu, kajti kaj je nekaj tiso cehovskih bratov vprimerjavi z nekaj milijonsko zapuino?

Tudi cerkev je dobila navidezno zapuino, vendar ne iz nekakne slepe vere - ker ima taknaoseba redko kaj vere ali pa sploh ni in vsekar je kdajkoli naredil, je naredil iz politinih razlogov- ampak samo, kot e omenjeno, ker politika tako zahteva.

Ko je naredil to svojo zadnjo voljo, je potonil nazaj v svojo posteljo in umrl, brez zadnje

spovedi in obhajila, na katera tako ali tako - kar se tikalo njega - ni veliko dal. Zanj je to pomenilo

veen konec na tem svetu; in tako se ne bomo zadrevali pri tem truplu, ampak bomo takoj

nadaljevali pot v "onostranstvo", da vidimo, kako se na zelo oaben in aristokratski mo tamobnaa.

Poglejte, smo e tam, in na mo stoji pred nami v popolni uradni obleki skupaj s tirimizakritmi angeli, od katerih vidi le zadnjega. Nahaja se v isto enakemu dravnem kabinetu, kjer se

je nameraval posvetiti pomembnim poslom.

Sedaj jasno vidi vse tiri v njegovem tajnem kabinetu in skoraj ne more zdrevati jeze, zaradiskrajne predrznosti teh tirih "lopovskih malopridneev", kot misli. Poskoi in see po zvoncu in

poskua z njim pozvoniti, toda zvonec ostane nem.

"Izdaja! Veleizdaja!" krii na vse kriplje. "Kako ste lahko vi nesreni lopovi vstopili v takabinet, do katerega imam samo jaz dostop in kjer se obravnavajo in hranijo najbolj skrite in svete

stvari drave? Ali veste, da se takna veleizdaja kaznuje s smrtjo? Kdo izmed vas se je vtikal vzvonec, da sedaj v odloilnem trenutku, ne more dati niti enega zvoka? Priznajte, vi podlei, kateriizmed vas je kolovodja?"

Prvi angel odgovori: "Potrpeljivo in pozorno posluaj, kaj ti bom povedal! Zelo sem seznanjems tem modrim pravilom, da nihe na svetu, razenkralja, ne sme vstopiti v ta kabinet. e bi bil ti evedno na zemlji, nas tukaj ne bi videl. Toda kot vidi, si v fizinem telesu umrl in si sedaj vduhovnem svetu, kjer je samo en Gospod, kjer so vsi drugi duhovi bratje, tako dobri in kot slabi,

odvisno od tega, kako so postopali na svetu, na dober ali zloben nain. Tako nam je Gospod dalljubljeno pravico in dolnost, da vsakogar obiemo in mu ponudimo nae usluge, e je e vedno,tako kot ti, nam dostopen.

S pooblastilom, katero nam je dano od edinega Gospoda, te obveamo in razkrivamo, da tukajv tem venem svetu vsa posvetna ast in status, skupaj z vso politiko ne obstaja ve; in ta kabinet,tvoja oprava, vsi tvoji domnevno pomembni dravni dokumenti so samo prevara in izhajajo iz


23/49

23/49

tvoje domiljije,ki se e vedno krevito oklepa sveta in bodo izginili takoj, ko nam bo sledil. enam bo sledil, bo imel lahko pot do resninega, venega ivljenja z neizmerljivim innepretevnim blagoslovom; vendar e nam pa noe slediti, bo skrajno teko priel v ivo Bojekraljestvo. Kajti poglej, z Bojim dovoljenjem si bil v svetu velik mo in si imel veliko mo. Todata mo, je v tebi prebudila mogono hlepenje po oblasti in to te je vodilo v marsikatero stvar, ki niutemeljena v boanskem redu. Poleg tega sta te tako posvetna mo, kot hlepenje po oblasti,

mnogokrat oropala ljubezni do blinjega in te napravila popolnoma neprimernega za BojeKraljestvo.

Toda poglej, Gospod ve kako teko breme si moral nositi in se mu zelo smili. Tako je On k tebiposlal nas, da bo reen in povzdignjen in da ne bo propadel pod tvojim velikim zemeljskim

bremenom, katerega si prinesel s seboj. Ne razmiljaj tukaj o sodbi; kajti v kraljestvu svobodeduha ne obstoja nobena sodba in nobeden sodnik, razen svobodne volje vsakega lovekega bitja!Tudi ne razmiljaj o peklu. Kajti ni ga nikjer, razen v vsakem posamezniku, e ga taken

posameznik ustvari znotraj sebe z lastno hudobijo. Istoasno, ne zamiljaj si nebesa kotobljubljeno nagrado za dobra dela. Naj bo Beseda Gospoda Jezusa tvoja volja, ii Ga samo v njej!Ko Ga bo imel, bo imel vsa nebesa in popolnoma drugano oblast iz ljubezni, kot si jo imel nasvetu zaradi svoje posvetne bistrosti in visokega poloaja. Sedaj ve vse; naredi, kar ti narekujetvoja svobodna volja v imenu Gospoda Jezusa. Amen."

Minister ree: "Resnino, tvoj govor je moder in mi dokazuje, da je vse tako, kot si rekel. Sedajmi je tudi popolnoma jasno, da sem fizino umrl. Toda ne morem doumeti, da je nek Jud Jezussam Bog in Gospod! Kaj je potem `Oe` in kaj `Sveti Duh`? Vidite to ni v soglasju z Jezusovimnaukom, Ki je prvi povsod uil o boanski troedinosti! Potemtakem, oprostite mi, e vam nemorem tako hitro slediti kot elite, razen e me ne prepriate o nasprotnem!"

Ree angel: "Brat, to se odvija tako hitro, kot misli. Najprej zavri tvoja dravnika oblaila inobleci oblaila poninosti in popolnega samozatajevanja, in bo kmalu popolnoma preprian otem, kar je bilo zate nedoumljivo."

Minister odgovori: "Dobro torej, vzemite me s seboj in mi pokaite pravo pot in natannopostrgajte vse posvetno z moje due in bomo videli, kako stojite z vao trditvijo."

Sedaj pristopijo ostali trije angeli, odvzamejo mou dravniko oblailo in ga zamenjajo zpepelnato sivimi, umazanimi capami. Drugi angel mu sedaj govori: "Sedaj si obleen v oblaila

poninosti. Toda to ne zadostuje, ker mora biti resnino ponien. In tako nas sledi!"

Mo jim sledi in glejte, prispejo na kmetijo in mu reejo: "Poglej, tukaj ivi strog mo, kiposeduje veliko redo svinj. Slui mi in bodi zadovoljen z vsem, kar ti bo dal; e bo strog innepravien do tebe, potrpeljivo vse prenaaj in najdi zadovoljstvo samo v Gospodovi milosti inusmiljenju."

"e te udari, ne udari nazaj; tako kot suenj mu ponudi svoj hrbet, kot si esto videl - v imenuvojake poslunosti - ubogega vojaka lei proti svoji volji v jarek in trpeti kruto, mnogokrat

nepravino kazen. e bo vse to prenaal s pravo potrpeljivostjo, te aka bolja usoda."Zatem ree mo: "Hvala lepa za takno vodenje! Vrnite mi nazaj mojo dravniko obleko, vi

prevaranti, zagotovo bom nael mojo lastno pot! Poglej, te lopove! Iz nekoga kot sem jaz, z vsajdvajsetimi predniki, hoejo brez truda priti do svinjskega pastirja! Oh, e bi le bil e na svetu, bivam plaal tako, da bi si zapomnili! Ti potepuhi se celo predstavljajo kot Boji sli! Ne, samo

poakajte, drago boste plaali, vi domnevni Boji sli!"

Poglejte, angeli mu vrnejo njegova dravnika oblaila in reejo: "Kot eli. Tukaj je tvojazemeljska oprava! e zavraa hojo po poteh ivljenja, hodi sam; nae sluenje tebi je konano."

Viditev kakno vrsto "vode" se pomika na mo; v njej bo moral plavati, dokler ne doseeOeta, tako da se povrne nazaj kot Izgubljeni Sin.

Vsakdo naj se pazi sle po oblasti; ker ima vedno iste posledice.

Naslednji drugaen primer!


24/49

24/49

9. prizor

KOF MARTIN 13 Avgust 1847

kof, ki je bil vedno zbujal veliko pozornost zaradi dostojanstva visokega poloaja, kot tudizaradi svojih postavljenih nael (dogm), je zadnjikrat zbolel.

On, ki je e kot pomoni duhovnik, imel navado slikati nebeke radosti v presenih barvah inopisoval veselje in blaenost v angelskem kraljestvu z velikim navduenjem, ne da bi pri tempozabil omeniti pekel in vice, e ni elel, eprav e star lovek pri osemdesetih, zavzeti mesta vnjegovih tako hvaljenih nebesih.

Torej, na bolan kof je naredil vse, kar je bilo v njegovi moi, da bi ponovno ozdravel. Moral jebiti obkroen z najboljimi zdravniki. tevilne mae so se izvajale v vseh cerkvah njegove kofije;naproene so bile vse ovce njegove rede, da molijo za njegovo zdravje. V njegovi bolezenski sobiso povzdignili oltar, ob katerem so se morale izvajati mae trikrat vsako jutro, da bi pripomogle knjegovemu ozdravljenju, medtem ko so popoldne morali trije najbolj poboni menihi nenehnomoliti iz brevirja (molitvenik za duhovnike) pred posveeno hostijo.

Sam pri sebi je govoril: "O Gospod, bodi usmiljen z mano! Sveta Marija, ljubljena mati,pomagaj mi! Bodi milostna mojemu dostojanstvu in usmiljena knezokofu slave tvojega Sina! Oh,ne zapusti svojega najzvestejega sluabnika, ti pomagavka v stiski, ti edina podpora prizadetih!"Toda vse to ni pomagalo. Na mo je padel v nezavest iz katere se ni ve prebudil v tem svetu.

Saj veste, kako "zelo pomembne" so ceremonije za preminulim kofom, in zato ne izgubljajmoasa z njihovim opisom. Namesto tega, poglejmo v duhovni svet, da vidimo kako gre tam naemumoakarju.

Poglejte, tukaj smo - in tam vidite naega moa, ki e vedno lei na svoji postelji; dokler je srcee toplo, angel ne loi due od telesa. Ta toplota predstavlja ivnega duha, ki mora v celoti biti

prevzet s strani due, predno nastopi popolna loitev.

Konno je dua tega moa v celoti vsrkala (absorbirala) ivnega duha in angel jo loi odnjenega telesa z besedami: "Efeta - dvigni svojo duo, toda tvoji posmrtni ostanki naj zopetrazpadejo v kraljestvu mresa in razkroja. Amen."

Sedaj e lahko vidite naega kofa, kako se vzdigne v popolni kofovski opravi, tako kot mednjegovim ivljenjem in odpre oi. Z zaudenjem gleda okoli sebe, ne da bi kogarkoli videl, ne vidiniti angela, ki ga je prebudil. Okolico vidi v pojemajoi svetlobi, kot v poznem mraku, in tla se muzdijo prekrita z mahom.

Na mo je nemalo zauden nad to nenavadno situacijo in govori sam pri sebi: "Kaj je to? Kjesem? Ali sem e vedno iv ali sem umrl? Moral sem biti hudo bolan in je kaj lahko mono, da seme med preminulimi! Oh, za Bojo voljo, to mora biti tako! O sveta Marija, Sveti Joef, Sveta Ana- vi moji trije najbolj mogoni pomoniki, priditein mi pomagajte v Nebeko Kraljestvo!"

Malo poaka in se previdno ozira naokrog, da bi videl s katere strani bo ta trojica prila, todanjih ni od nikoder. Ponovno jih pozove, tokrat glasneje in aka; toda e vedno se nihe ne priblia.

e tretji zaklie, e bolj glasno, toda ponovno zaman.

Sedaj se na mo zelo prestrai. Spozna svoj obupen poloaj in ree: "Oh, za Bojo voljo,Gospod, pomagaj mi! (To je samo njegova obiajna fraza iz navade.) Kaj to pomeni? Trikrat semzaklical in nisem dobil odgovora!"

"Ali sem preklet? Kako je to mogoe, ker ne vidim nobenega ognja, niti nobenega hudia?"

"Oh, oh, oh (trepetaje). To je resnino strano! Tako sam! Oh Bog, kaj e se eden izmed hudievnenadoma pojavi, jaz pa sem brez posveene vode ali razpela - kaj naj storim?"

"In za hudia pravijo, da je posebno navduen nad kofi. Oh, kakna obupna situacija!Verjamem, da je tuljenje in kripanje z zobmi e nad menoj!"


25/49

25/49

"Odvrgel bom svojo kofovsko obleko, da me hudi ne bo prepoznal. Toda to mu lahko da celovejo monad menoj! Oh, kako strana stvar je smrt!"

"e bi vsaj bil isto mrtev, potem se ne bi bal, toda to, da sem iv po smrti je tako strano!"

"Zanima me, kaj bi se zgodilo, e bi el naprej? Ne, ne, raje ostanem tukaj. Kakne poslediceima korak v temo, ve samo Bog. Torej, bom raji ostal tukaj do sodnega dne, v imenu Boga inblagoslovljene Device!"

Nadaljni dogodki in vodenje tega, na svoj nain zelo pobonega moa bo prikazano vnadaljevanju.

Gornji obsmrtni prikaz je iz zaetnega poglavja dela "kof Martin", ki opisuje vodenje kofa odnjegovega prihoda v onostranski svet do njegove nebeke popolnosti.

Kaj se je zgodilo kofu po teh prvih izkunjah v onostranskem svetu po njegovi smrti? Bolj inbolj mu je postajalo dolgas, minila je e cela venost in bilje vesel, ko se mu je konno pridruilPeter, ki je bil njegov duhovni vodnik in katerega je zamenjal za tovaria. Peter je poduil Martina,mu svetoval skladno z Evangelijem in ga vzpodbujal, da izvede naloge, katerih namen je bil, da

pomaga Martinu pri premagovanju nekdanjih slabosti, katere je prinesel e iz zemeljskegaivljenja. Vodnik ga je zapustil, da ne bi vplival na Martinove odloitve.

Postopoma, Martin razmilja, da ga je vodnik zapustil in postaja vedno bolj besen zaradi tega.Namesto da bi hodil v vsej poninosti `po poti v imenu Gospoda`, katero mu je zarisal vodnik, se

je obrnil k `veeru` in v bliino `polnone` pokrajine, kjer se je vedno bolj spotikal protinaraajoi noi in temi. V taknem duevnem stanju tava v movirnati pokrajini. Konno, vskrajnem obupu, pride do obale morja, kjer ne more ne naprej ne nazaj. V tem brezupnem poloajumu pride na pomo Sam Gospod v osebi prijateljskega krmarja in ga spusti na njegov reilni oln.

Razvije se dialog, ki razkriva notranje stanje, v katerem se je nahajala Martinova dua inkonno, ki ga vodi k samo-spoznanju, kesanju in vraanju nazaj.

Sledi izvleek dialoga (Poglavje 13-17);

Gospod kot krmar odgovori Martinu, ki se bridko pritouje nad nepravinostjo svoje usode:"Najbr je neprijetno biti za dolgo asa prepuen samemu sebi; vendar je takna podaljanaosamljenost resnino zelo koristna. Posameznik ima dovolj asa, da razmisli o svojih neumnostih,se jih zave in se jih naenkrat znebi. () Potemtakem je bilo tvoje stanje osamljenosti, ep rav zeloneprijetno, dejansko zelo koristno za tvoj znaaj. Kajti Gospod vseh bitij je pazil na tebe in izkazalveliko potrpeljivost s teboj."

"Zelo se zavedam dejstva, da si bil na zemlji rimokatoliki kof, in da si se, kljub temu da v srcunisi maral za njih, udeleeval tvojih poganskih, malikovalskih dolnosti z natanno strogostjo.Kakorkoli, kako je lahko to kaj vredno ker, kot ve, Bog gleda le v srce? Poleg tega si bilaroganten in tiranski in, navkljub tvoji zaobljubi k celibatu, si bil preve zaljubljen v ensko meso.Ali si lahko predstavlja, da bi Bog z naklonjenostjo gledal takno obnaanje?" ()

"Ali si v svojem srcu kdaj rekel: "Dajte, pridite k meni najmanji? O, ne! Samo velike osebnostiso pri tebi nekaj veljale! Ali si kdaj vzel pod streho zapuenega revnega otroka v Gospodovemimenu in ga oblekel ali nahranil? Koliko golih si oblekel? Koliko lanih si nahranil? Kolikozapornikov si oslobodil? Ne vem za nobenega! Toda, Jaz vem za tisoe, katere si zaprl vduhovno jeo; in pogosto si globoko ranil revne s tvojimi kletvami in obsodmami. Istoasno pa sidajal odpustek za odpustkom velikim in bogatim - seveda, za denar! Samo ob izjemnih

prilonostih so bili zastonj - da naredijo vtis na zelo pomebne ljudi. Ali res trdno verjame, da biBog lahko z naklonjenostjo gledal na tvoja dejanja in da bi te, po tvoji fizini smrti, takoj sprejel vnebesa?"

"Ne govorim ti tega z namenom, da bi ti sodil, ampak samo da te prepriam, da Gospod ni

naredil ni narobe, e se je On navidezno odmaknil od tebe; in da te je samo Njegovo usmiljenjereilo pred tem, da nisi bil vren v pekel takoj po tvoji smrti, kar bi tudi zelo zasluil."


26/49

26/49

"O tem premisli in ne zlorabi svojega vodia, ampak v vsej poninosti spoznaj, da sploh nezaslui Gospodovo milost. Kajti, e se celo najzvesteji sluabniki imajo za slabe in nevredne,koliko bolj to velja za tebe, ki nisi nikoli napravil niesar v skladu z Bojo voljo!"

(kof): "To je popolnoma res, toda kaj naj storim glede tega? Sedaj se globoko kesam svojihdejanj, toda nikoli jih ni mono preklicati, in tako moja krivda in greh ostajata kot seme inkorenina smrti. Kako naj jaz v mojem grehu najdem milost pred Bogom?"

"Spoznavam, da sem zrel za pekel, in niesar ne morem glede tega storiti, razen da bi mi,mogoe, Bog podelil drugo ivljenje na zemlji, kjer bi se lahko, kot je to mogoe, odkupil za mojanapana dejanja. Ali pa, ker se tako straansko bojim pekla, bi me Gospod lahko postavil vnekaken kot za vso venost, kot najmanje bitje, kjer bi se lahko borno preivljal z mojima dvemarokama. Ne priakujem nikakrne veje stopnje blaenosti, ker se zavedam, da sem prevenevreden celo za najnijo podroje (sfero) nebes."

"Tako utim o tem. V svetu je dokaj brezupno, kjer vsenaokrog v glavnem prevladuje zlo, zaradiesar je skoraj nemogoe delati dobro, kot da bi se moral bojevati proti toku, kot plavalec."

"Ne da bi On (Vsemogoni) vzel v obzir mojo krivdo manj resno, toda dejstvo, da je svet to karje in da ne more pomagati, tudi e bi hotel in se sasoma preneha truditi, mora imeti neko teo?"

"Moj najdraji reitelj, ne kriaj me zaradi tega, kar sem rekel, ker sem do sedaj videl stvari nata nain. e sklepam iz tvojih besed, si poln boanske modrosti in mi bo gotovo lahko razloil,kaj naj storim, da se vsaj reim pekla."

"Zagotavljam ti, kot si zahteval, da sem odpustil mojemu prejnjemu vodiu iz vsega srca! Kajtibil sem samo nejevoljen na njega, ker nisem mogel razumeti njegovih dejanskih namenov z menoj.

e bi sedaj priel sem, bi ga tebi na ljubo, objel, kot sin objame svojega dolgo izgubljenega oeta."

(Gospod, kot krmar): "Pazljivo posluaj, kaj ti bom povedal!"

"Zelo dobro vem kaken je svet, in e ne bil e od nekdaj taken, Gospod ne bi bil krian.Potemtakem, se Gospodove besede, ki so navedene v Evangeliju, enkrat in za vselej uporabijo,

kjer je vpleten svet, namre:

V tem asu, to je v asu tega sveta - nebeko kraljestvo potrebuje napor; samo tisti, ki uporabijosilo, ga bodo priposestvovali. Toda ti, moj prijatelj, nisi nikoli uporabil to moralno silo, kar se tienebekega kraljestva. Torej ne obtouj preve sveta, saj vem, da si se vedno bolj ukvarjal ssvetom, kot pa z duhom. V tem pogledu si eden izmed glavnih nasprotnikov razsvetljenosti,

sovranik protestantov, katere si preganjal zaradi domnevne krive vere z grenkim sovratvom."()

"Upam, da bo razumel, da v tem svetu ni ne teje bolj kot ista resnica, zdruena z venoljubeznijo, in vsa tvoja opraviila so brezplodna razen tvojega Mea quam maxima culpa (mojanajveja mogoa krivda). Mora priznati, da samo Bog sam pozna svet v njegovih najmanjih

podrobnostih od venosti. Torej je nesmiselno od tebe, da poizkua in opisuje svet Gospodu v

obrambo tvojega obnaanja, v Njegov razmislek, brez da bi priznaval, da si bil ti eden izmed tistih,ki so v glavnem odgovorni za poslabanje sveta."

"V kakrni meri ti, kot ujetnik sveta, zaslui pozornost, v tej ti bo dano. Kaj ti svet dolguje predBogom, bo le obrobnega pomena. Kakorkoli, tvoj dolg ne bo nezanemarljiv, e se ne pokesa in

prizna, da ti - ki si vedno bil slab - ne more storiti popolnoma niesar, ampak te le Gospod lahkoodrei in ti odpusti."

"Zelo se boji pekla, ker ti tvoja vest govori, da spada tja, in misli, da te bo Bog vrgel v pekelkot kamen v prepad. Toda ne zaveda se, da se boji le svojega namiljenega pekla, medtem ko sez veseljem nahaja znotraj resninega."

"Poglej, vse tvoje misli do sedaj so bile bolj ali manj dobeseden pekel. Kajti, kjerkoli obstaja

iskra samoljubja (egoizma), napuha (arogance) in obtoevanja drugih, tam je pekel; kjer mesenopoelenje ni prostovoljno pregnano, tam je e vedno pekel. Ker je vse to e vedno del tebe, si evedno zelo v peklu. Ali vidi sedaj, kako brezploden je tvoj strah?"


27/49

27/49

"Gospod, ki je usmiljen do vseh bitij, te eli reiti pred tem peklom in ne, da te obsodi globjevanj, kot je pri rimokatolianih pravilo. Torej ne trdi, da Gospod govori tistim, ki elijo iti v pekel:`e na vsak nain elite iti v pekel, naj bo tako!` To je bogoskrunska trditev! eprav se ne eliodpovedati peklu, ali si kdaj slial Gospoda, da te je nanj obsodil?"

"Pretehtaj te moje besede in spremeni v skladu z njimi svoje obnaanje, in Jaz bom krmaril taoln tako, da te bo odpeljal pro od tvojega pekla v kraljestvo ivljenja. Tako bodi!"

(kof): "Oh moj dragi prijatelj, z obalovanjem moram priznati, da ima prav v najmanjipodrobnosti in sedaj uvidim, da nimam nobenega kakrnegakoli opraviila in jaz sam semodgovoren za vse, kar se je zgodilo. Toda elim, da me podui, kam me sedaj vodi in kakna bomoja vena usoda."

(Krmar) "Vpraaj srce, svojo ljubezen! Kaj pravi? Kaj eli? Ko ti bo tvoja ljubezen podalarazloen odgovor na tvoje vpraanje, bo tvoja usoda doloena znotraj tebe. Kajti vsakdo je sojen vskladu z njegovo lastno ljubeznijo in poelenjem."

(kof Martin:) "O prijatelj, e bi bil sojen po moji ljubezni, Bog ve kam bi el! Kajti mojemiljenje je e vedno takno kot pri modno-neumni enski, ki lahko izbira med stotimi materiali zaobleko in se ne more odloiti, katero bi izbrala. Moj notranji obutek me vlee proti Bogu,

mojemu Stvarniku. Toda takrat se prikaejo moji neteti veliki grehi in uresniitev te elje izgledanemogoa."

"Takrat se spomnim tistih ovc in jagnjet tega sveta (mladih deklet iz njegovega prvega testa v

onostranstvu) in sploh ne bi bilo neprijetno iveti s takno ovco v venosti. Toda notranji glas meopozarja, da me to ne bo nikoli privedlo blije k Bogu in me odvraa od tega. Torej tudi ta mojanajljuba zamisel (ideja) potone v to brezdanje morje."

"e enkrat mi prihaja na pamet misel, da bi lahko ivel kot preprost kmet v nekem kotu tegavenega duhovnega sveta in da bi mi bilo neko dodeljena milost videti Jezusa, tudi samo zatrenutek. Toda tedaj me zopet opomne moja vest, da nisem vreden takne velike asti - in potonemnazaj v mojo greno nepomembnost pred Njim, Najsvetejim!"

"Samo eno zamisel se mi zdi najmanj teko izpolniti, in moram priznati, da je sedaj postala mojanajljuba zamisel - namre, da veno ostanem s teboj, kamorkoli bi el. eprav v svetu nisemnajmanj mogel prenesti tistih, ki so mi zabrusili resnico v obraz, te vedno bolj ljubim, ker si mi

povedal resnico v obraz kot moder, toda prizanesljiv sodnik. V tej moji najljubi zamisli bi lahkoveno ostal!"

(Krmar:) "Dobro, e je to tvoja glavna ljubezen, o kateri mora e vedno preprievati samegasebe, se to lahko takoj zgodi. Sedaj nisva ve dale od obale in isto blizu moje koe, kjer

prebivam. Sedaj se zaveda, kaken je moj poklic - da sem Jaz krmar v najresninem pomenubesede. Lahko prevzame vlogo v mojem poslu na majhnem kosu zemlje, katerega bova v prostemasu marljivo obdelovala, da si zagotoviva preivetje. In e bo sedaj bolje pogledal, bo naelnekoga poleg sebe, ki se naju bo zvesto dral."

Prvikrat na tem potovanju, se kof obrne in takoj prepozna angela Petra. Objame ga in ga prosiza odpuanje, ker ga je ualil. Peter mu vrne z isto ljubeznijo in hvali izbiro, za katero se jeodloilo kofovo srce.

Medtem je oln dosegel obalo, privezeali so ga za drog in vsi trije so vstopili v koo.

Do sedaj je bilo dokaj temno. Toda znotraj koe se je svetloba ojaala in prijetno svitanje jepostopoma pregnalo temo noi. To se je seveda odvijalo le v kofovih oeh, ker za Gospoda vednoobstaja najsvetleji, veni in nespremenljiv dan, kot tudi za angela Petra.

Vzrok, zakaj se je zaelo svitati tudi kofu je v tem, da je v njegovem srcu zaela kliti ljubezen,ker je z Mojo milostjo in iz lastnega vzgiba, odvrgel veliko posvetne umazanije in se e vedno

nahaja v tem procesu.(Nadaljevanje lahko preberete v knjigi "kof Martin - napredovanje due v onostranstvu"

Jakoba Lorberja.)


28/49

28/49

10. prizor

REVE 16 Oktober 1848

Tukaj sledi naslednji kratki prizor iz duhovnega kraljestva, namre smrt ali resnini prehod iztega zemeljskega poskusnega ivljenja v resnino veno duhovno ivljenje ubogega teaka,

kakrne ugledni ljudje sveta nazivajo z "lopovi", "bedniki" in "sodrgo".Sledite Mi v majhno revno sobico, ki je bolj podobna medvedjemu brlogu, kot pa sobi primerni

Documents

Jakob Lorber - Na Oni Strani