Miha Javornik (ur.), 2006: Literatura in globalizacija (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije). Prev. Tatjana Filimonova in Blaž Podlesnik. Ljubljana: ZIFF (Razprave Filozofske fakultete). 208 str.

Zbornik vsebuje razmišljanja o kulturni situaciji v srednje- in vzhodnoevropskih deželah v času, ko se preoblikuje zavest o globalnem prostoru in času. Knjiga je rezultat slovensko-ruskega projekta iz let 2003 in 2004. Po besedah urednika Mihe Javornika so zato poleg domačih strokovnjakov med sodelujočimi predvsem ruski poznavalci, »ki na procese evropske globalizacije gledajo z distance, hkrati vpeti v evropske kulturne tokove, a neposredno odmaknjeni od evropskih političnih povezav«. (M. Z.)

Alojzija Zupan Sosič in Mojca Nidorfer Šiškovič (ur.), 2006: Almanah Svetovni dnevi slovenske literature: 20. do 25. november 2006. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF. 80 str.

Spremljevalni almanah Svetovnih dnevov slovenske literature je dvojezičen (slovenski in angleški) in sestavljen iz splošnega, predstavitvenega in preva-jalskega dela. Splošni del posreduje bistvene informa-cije o sodobni slovenski literaturi od 1990 do danes, razdeljeni po zvrsteh (prispevki Irene Novak Popov, Alojzije Zupan Sosič in Mateje Pezdirc Bartol), predstavitveni posreduje predstavitve avtorjev in njihovih literarnih del, prevajalski pa je seznam vseh prevodov, ki so jih opravili študentje slovenisti s svojimi lektorji. Publikacija vsebuje še informacije o elektronskih virih, pomembnih za vedenje o sodobni slovenski literaturi (prispevek Mirana Hladnika). (M. Z.)

V BRANJE VAM PRIPOROČAMO

Jezik in slovstvo, let. 51 (2006), št. 5

106 V branje vam priporočamo

Alojzija Zupan Sosič, 2006: Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman. Maribor: Litera. 368 str.

Z besedami Marka Juvana, strokovnega recenzenta, monografija predstavlja »interpretacijsko prodoren in kritičenpregled žanrske raznolikosti nedavnega romanesknega pisanja na Slovenskem«. Avtorica z objavo preoblikovanih in razširjenih razprav, objavljenih v zadnjih letih v različnih znanstvenih publikacijah, dopolnjuje svoja spoznanja o sodobnem slovenskem romanu, ki jih je predstavila že leta 2003 v knjigi Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. (M. Z.)

Irena Novak Popov (ur.), 2006: Slovenska kratka pripovedna proza. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF (Obdobja: metode in zvrsti, 23). 678 str.

Na 678 straneh so natisnjeni dopolnjeni in tehnično izpiljeni prispevki, ki so bili najprej v govorni obliki predstavljeni decembra 2004 na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobja 23 v Ljubljani. Zbornik vsebuje 61 razprav, razdeljenih na devet vsebinskih sklopov. Kot uvodoma zapisuje urednica Irena Novak Popov, se sodelujoči poslužujejo različnih novejših in tradicionalnih pristopov literarne teorije in zgodovine, komparativistike, translatologije, folkloristike, didaktike in jezikoslovja. (M. Z.)

Kozma Ahačič, 2006: Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818–1852. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Slavistična knjižnica, 9). 196 str.

Najnovejša študija iz zbirke Slavistična knjižnica prinaša objektiven prikaz slovenskih izvirnih pesmi J. V. Koseskega, njihove umeščenosti v zgodovino in njihove usode. Osnovo za študijo je Ahačiču predstavljalo njegovo diplomsko delo, v katerem je mdr. naredil kritični prepis Koseskega. »Največja nesreča tega skromnega pesnika je bila, da je v določenem trenutku postal orodje slovenske literarne kritike in literarne zgodovine, ki je iz njega naredila umetni antipod Prešernu,« v predgovoru h knjigi trdi njen avtor. (M. Z.)

V branje vam priporočamo 107

Barbara Pregelj (ur.), 2006: Literatura v večkulturnem položaju in ustvarjalno delo Jolke Milič. Nova Gorica: Univerza. 124 str.

Knjiga prinaša prispevke s simpozija, ki sta ga 26. maja 2006 pripravili Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca z Univerze v Novi Gorici ter Kosovelova knjižnica Sežana. Po eni strani skuša predstaviti življenje, prevajanje, pesnjenje in polemike Jolke Milič, po drugi strani pa se posveča širšim vprašanjem prevajanja in medkulturnega konteksta, ki so povezana z Jolko Milič in predvsem z njeno posredniško vlogo. Besedilom desetih avtorjev sta dodana še predstavitev Jolke Milič in prispevek o večkulturni tradiciji Primorske – oboje je delo novogoriških študentk slovenistike. (M. Z.)

Tone Smolej in Matej Hriberšek, 2006: Retorične figure. Ljubljana: DZS. 96 str.

Priročnik Retorične figure je tridelno zasnovan. V prvem delu je kratka zgodovina retorike in pregled razvoja figur vantični retoriki. Nekateri govori so pri vajah prvič dosegljivi v slovenščini. V drugem, osrednjem delu so obravnavane štiri vrste retoričnih figur, ki jim v dodatku sledijo še miselnefigure. Kratkim definicijam sledijo primeri z vajami. Primeriso tako iz evropske kot iz slovenske književnosti, upoštevani pa so tudi pomembni govori in pridige. Tretji del poskuša ob pesmi v prozi pokazati, kakšna je vloga retorične figure vumetnostnem besedilu. (M. Z.)

Rosanda Sajko, 2006: Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke. Maribor: Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga. 176 str.

Knjiga je vsebinsko in metodološko razgibana avtorefleksijao slovenski radijski igri (posebej tisti za otroke), njeni poetiki in dramaturgiji. Po zasnovi in glede na siceršnjo skromno bero študij s tega področja gre za temeljno delo domače radiofonske literature; njegova avtorica je ena najuglednejših slovenskih režiserk radijskih iger, v letih od 1954 do 1999 je zrežirala več kot tristo šestdeset radijskih iger za odrasle in otroke. (M. Z.)