KARAKTERISTIKI NA AMAZONIJA - Free Website Builder: … · na golemata voda. Drugi pak mislat ... rastat ogromnite amazonski stebla koi po svojot sostav se raznovidni. AMAZON 5. KARAKTERISTIKI

KARAKTERISTIKI NA AMAZONIJA

AMAZON 0

karakteristiki

na

AMAZONIJA

IZRABOTILE :


Simona Josifovska Aleksandra Pavlova Katerina Tnokovska

AMAZON 1


AMAZONIJA- NEDOVOLNO POZNAT SVET

So svoite 7.5 milioni kilometri kvadratni Amazonija e vistinski kontinent vo srceto na Ju`na Amerika. Taa pretstavuva zaseben svet, vo koj i denes vo nekoi negovi oblasti se u[te nema stapnato ~ove~ka noga. Amazonija ne ja poznavaat dovolno nitu nejzinite ìteli, nitu ju`noamerikanskite geografi. Se u[te nejzinata zelena obleka pretstavuva tajna za botani~arite i zoolozite. Se u[te \i iznenaduva sociolozite, etnolozite, jazi~arite, arheolozite i drugite stru~waci so svoite tajni. Zo[to Amazonija taka qubomorno \i ~uva svoite tajni i samo odvreme navreme im dozvoluva na poedinci po ne[to da otkrijat od nea?

Nepravedno e da se misli deka Amazonija ne e dovolno otkriena poradi toa [to e golema. Vo svetot ima pogolemi prostranstva od nea, no lu|eto gi prou~ile i zapoznale. Lugeto se iska~ija i na Mese~inata, se spu[tija do najgolemite morski dlabo~ini, \i osvoija najvisokite sne`ni vrvovi, a Amazonija se u[te e golema tajna. Taa e nedovolno poznata za ispituva~ite poradi nepodnoslivite uslovi koi vladeat vo nea. "Zelenata pustina"- Amazonija e pote[ka za ispituvawe otkolku pustinskite oblasti vo Afrika i Azija i od belite te[ko dostapni polarni oblasti Arktikot i Antarktikot. Toa zna~i deka Amazonija e carstvo na

mo~uri[tata, neproodni pra[umi, magli, vlaga, opasni ìvotni i nepoznati lu\e koi ìveat vo nea. Pra[umata pretstavuva svet na nesigurnost, kade [to vladee pravoto na posilniot, vo koj sekoga[ strada beliot do[lak kolku i da

AMAZON 2


bide vooruèn. Amazonskata pra[uma e sli~na na dvoli~en la`livec. Taa istovremeno e i pitoma i diva, zasolni[te i grobnica, naizgled dobar doma]in, no naj~esto krvoèden ubiec. Strancite \i do~ekuva so crcorewe na pticite i mirizbata na raznobojnite cvetovi, a kratko vreme potoa taa ne znae za milost i na zalutaniot ~ovek mu dozvoluva samo da se vrti vo krug, a potoa da umre od glad i iscrpenost. Edni lu\e pra[umata \i nagraduva mo[ne bogato , a drugi umiraat so najstra[ni maki zatrueni od nepoznati plodovi, ili izbodeni od roevi insekti, ~ij ubod pe~e kako àr. Ne e sosema to~no utvrdeno od kade doa\a imeto Amazonija. Moèbi nekoj ima pravo [to veli deka Amazonija doa\a od zborot Amazon, [to na nekoj od jazicite na Indijancite zna~i: nemirni vodeni oblaci ili [umewe na golemata voda. Drugi pak mislat deka zborot Amazonija ima vrska so voinstvenite Amazonki od gr~kata mitologija. Ogromnite prostranstva na Amazonija se mnogu bogati, no slabo naseleni i sosema malku iskoristeni. Me\utoa, brojot na naselenieto na Zemjata postojano raste. Denes na Zemjata ìveat pove]e od 3,5 miljardi lu\e, a vo Amazonija samo 3,5 milioni lu\e. Lu\eto [to donekade ja poznavaat Amazonija velat deka vo nea moàt da ìveat samo nekolku stotini milioni ìteli i deka Amazonija moè da nahrani 2- 3 milijardi lica. Zatoa taa nema da ostane zatvorena i prepu[tena na samata sebe. Pred stotina godini Amazonija se pro~u so pronao\aweto na kau~ukot, zlatoto i dijamantite. Naskoro taa ]e stane u[te popoznata so doa\aweto na novi doselenici, so golemite novi gradovi [to treba da se podignat po plantaìte na oriz, juta, pamuk, po fabrkite na celuloza i brojnite rudnici. Dodeka pak naftonosnite postrojki ]e se natprevaruvaat so nejzinite gigantski stebla. Amazonija bila i se u[te e Zelen Pekol, no taa moè i mora da bide osvoena i iskoristena od ~ovekot.

AMAZON 3


MESTOPOLO@BA I RELJEF

Amazonskata nizina (2.3 milioni km2) e najgolema tropska nizina. Pove]e e ramna so mali branovni povr[ini, i so nadmorska viso~ina poniska od 200m. Se sostoi od gorna Amazonija (nad Manaus 1.6 mil. km2), 2000 km dolga i 1200km [iroka kotlina izme\u Gvajanskata i Brazilskata visoramnina koja e ispolneta so varovnik, so tercijalni i kvarterni nanosi. Vo kenozojskata era, vo Tercierot, poradi nastanuvaweto na Andite, nekoga[niot zaliv na Tihiot okean se probrazil vo golemo ezero [to go popolnile rekite i planinite koj po~nale da se izdignuvaat. Na krajot na tercierot se otvori dene[niot tek na rekata Amazon prema istok. Za razlika dolniot del na Amazonija, reljefot vo toj del e pove]e izgraden od peso~ni nanosi, na rabot od rekata doa\aat na povr[inata stari kristalni steni (brazdi na rekata). {to se odnesuva na vodenite povr[ini razlikuvame tri povr[inski celini: malku izdignati prirodni nasipi do samoto re~no krajbre`je- tie se najpogodni za ìveewe, zatoa [to se izdignati nad poplavenite nivoa; poplaveni ramnini (port. varzea) koj se poplaveni od nekolku nedeli do nekolku meseci i na koj andskite reki taloàt materijal, i visok teren (port. terra firme) koe e nadvor od poplavite i opfa]a golem del od teritorijata. Ovde preovladuvaat peso~nite re~ni nanosi na koi po~vata e tanka i slabo plodna. Pod Manaus po~nuva dolna Amazonija (720 000km2), sostavena od 400 km Amazonska dolina koja se prostira izme\u Gvajanskata i Brazilskata visoramnina i pokraj re~nite ramnini na vlivot od rekata Amazon vo

AMAZON 4


Atlanskiot okean. Pojasot na mladite re~ni nanosi na vlivot na rekata e [irok okolu 100km i na dvete strani preminuva vo ramnini od stari kristalni steni koi se nao\aat na niska nadmorska viso~ina (Manaus 1600km oddale~en od moreto, a na 26m nadmorska viso~ina). Amazon pri vlivot vo moreto ne se izleva vo deltata tuku vo prostrsnstvo do 250km so golem broj na re~ni ostrovi me\u ostanatite Marajo so povr[ina od 47 960 km2 (najgolem re~en ostrov vo svetot).

KLIMA Vo Amazonija vladee ekvatorska klima so vrneì vo tekot na celata godina (najizrazita su[na doba juli-septemvri), so visoki temperaturi (25-27°S) i relativna vla`nost na vozduhot. Vrneìte vo sredi[niot del se okolu 1700mm, na utokata na Amazon okolu 3000mm, a vo zapadniot del do 4000mm

AMAZONIJA- ZELENO MORE Amazonija pretstavuva ogromno i nedovolno poznato carstvo na voda i [uma. Tamu vodata i [umata na sekoj ~ekor pretstavuvaat dva skoro nerazdelni elementi. Dali toa pretstavuva sojuzni[tvo ili borba na smrt? Znaeme samo edno, deka vo taa borba sekoga[ pobeduva samo vodata. Najgusti, najnepregledni i najmalku prou~eni [umski prostranstva se nao\aat vo zapadniot del na Amazonija. Tie i denes se slabo prou~eni selvasi. Tamo[nata pra[uma pretstavuva svoevidno ~udo, koja j zafa]a skoro polovinata od Ju`na Amerika. Vo horizontalna linija pra[umata moè da se podeli na tri dela, koi me\u sebe se razlikuvaat po izgledot i donekade po sostavot. Pokraj bregovite na rekite, kade [to preku celata godina vladee golema vlaga, izrasnala me[ana [uma, nare~ena igapo. Viso~inata na steblata na ovie [umi iznesuva do 20 metri, dedeka krunite od razli~nite vidovi stebla se nadvisnuvaat nad vodata i go ote`nuvaat patuvaweto. Vo vreme na poplavi golemi [umski kompleksi od igapo is~eznuvaat; vodata \i potkopuva steblata i \i nosi so sebe kako slamki. Tuka [umata neprestajno is~eznuva, no povtorno brzo izrasnuva nova. Oblastite koi ne se ~esto poplavuvani, i kade podlogata e pocvrsta, zapo~nuva [umata [to e nare~ena vareza. Vo ovaa [uma preovladuvaat skopocenite drvja: kakaovoto i kau~ukovoto. Prvite ispituva~i \i poznavale samo ovie dva [umski pojasa- igapo i vareza. Dedeka tretiot pojas, takanare~en Cvrsta Zemja ne im bil poznat. Toj se prostira na poniski visoramnini kode [to ne dopiraat poplavite. Tuka rastat ogromnite amazonski stebla koi po svojot sostav se raznovidni.

AMAZON 5


MORE KOE TEÊ Rekata Amazon e najpolnovodnata reka vo svetot. Izvira od Andite, a se vleva vo Atlanskiot Okean. Nejzinata dolìna iznesuva 6 518 km i e edna od najdolgite reki vo svetot. Na svojot pat do utokata prima nad 200 golemi pritoki, od koi najmalata e 20 pati pogolema od rekata Vardar. Koli~estvoto na voda [to go nosi Amazon iznesuva pribli`no kolku [to iznesuva koli~estvoto voda vo site evropski reki. Nejzinata sredna [iro~ina iznesuva 80 km, a toa rastojanie pribli`no e isto kolku delnicata na avtopatot od Kumanovo do Gradsko. Za vreme na obilnite vrneì, koi pretstavuvaat mnogu ~esta pojava vo oblasta niz koja [to te~e Amazon, ovaa reka e u[te po[iroka. Toga[ oddale~enosta od edniot do drugiot breg na rekata iznesuva i do 500 kilometri. Zatoa ovaa reka u[te se narekuva i "more koe te~e". Poradi [iro~inata na rekata nejzinite bregovi ne se gledaat. Amazon e dlaboka reka, prose~no od 30 do 100 metri, a na mestata kade [to se stesnuva nejzinoto korito, e dlaboka i do 130 metri. Zatoa po nea moàt da plovat i najgolemi prekuokeanski brodovi. Na utokata, kade Amazon dostignuva [iro~ina do 330 kilometri, taa gradi edna od najgolemite delti na svetot, a od ogromnite re~ni nanosi sozdava re~ni ostrovi dolgi i do 150 kilometri, a [iroki do 40 kilometri. Amazon e me\u retkite reki vo svetot na koja postoi priliv i odliv. Za vreme od prilivot se sozdavaat branovi koi se dviàt so brzina od 70 kilometri na ~as i imaat takva sila [to moàt da urnat se na svojot pat, poradi [to pretstavuvaat golema opasnost za brodovite [to plovat po rekata. Rekata Amazon kako golema i plovna reka ima ogromno zna~ewe za razvitokot na stopanstvoto vo oblastite niz koi te~e, kako i voop[to za ìvotot na lu\eto [to se naseleni na nejzinite bregovi.

AMAZON 6


FAKTI NA REKATA AMAZON

Kako Amazon postana da bide tolku golema? Prva pri~ina e nejzinata lokacija desno od ekvatorot. Okolu sigurnosnata linija na Zemjata leì topla tropska zona preku 1016cm od do`d paga sekoja godina. Vo prosek toa bi bilo poveke od 3cm do`d sekoj den. Kopnoto e opkoleno so rekata i se vika isu[uva~ki basen na Amazon. Dobar na~in da se razbere [to e isu[uvawe na basen e da misli[ na celata severna polovina od kontinentot Ju`na Amerika kako plitka ~inija ili tacna. Amazon e najdobrata reka vo svetot napravena so mnogu merewa, volumenot na vodata [to Amazon go nosi vo moreto e pribli`no 20% od celata sveà voda [to te~e vo okeanite. Amazon e edna od najdolgite reki vo svetot, vo zavisnost od toa vo koja dràva nie se naogame, sekade dolìnata na rekate e pome\u 6.259km/3.903mi i

6.71km/4.195mi. Vo posledniot vek dolìnata na Amazon i na rekata Nil bea vo zategnata borba za naslovot najdolga reka na svetot. To~nata dolìna varira preku vremeno i vistinskite izvori ne se soglasuvaat so nejzina su[tinska dolìna. Bez somnenie koja od ovie 2 reki nosi pogolem (podobar) volumen na voda e Amazon.

Negovata naj[iroka to~ka moè da bidi 11km [iroka za vreme na su[nata sezona. Oblasta [to ja pokriva Amazon rekata i negovata pritoka se pove]e od tri pati pogolemi vo tekot na godinata. Vo edna prose~na su[na sezona 110km2 od zemjata se pokrieni so voda, a dodeka vo vla`nata sezona

AMAZON 7


poplavenata oblast (od rekata Amazon) rasti (se kreva) i do 350 km2. Koga rastenijata se poplaveni i rekata Amazon za vreme na do`livata sezona Amazon moè da bide i do 40km [iroka. Koga Amazon se otvara negovoto re~no ustije e preku 325 km [iroko. Bidej]i Amazon istekuva vo celata severna polovina od ju`na Amerikanskiot kontinent vklu~uvaj]i \i site porojni tropski do`dovi, [to \i pdo`dovnite [umi toa nosi ogromna koli~ina Ustieto od Amazon kode toa se sretnuva so moreto e tolku [iroko i dlaboko okeanskite brodplovat po negovite vodi i patuvaat okolu daleku od kopnoto kolku 2/3 od patot po celata dolìna od rekata.

oplavila

na voda. ovi

Basenot na rekata Amazon e okolu 4.195 milji dolg koja so sebe nosi okolu 2.720.000 koli~estvo voda, vklu~uvaj]i \i 15.000 od re~nata pritoka. Basenot na rekata Amazon e najgolem vo svetot. Mnogu voda od severen Brazil e isceden od rekata Rio Negro koja se vleva vo Amzon za da dodade sila pred da se vlee vo Atlantikot. Brzinata na tekot na rekata vo prosek e 1.5 milji na ~as koja raste i se izliva od svoeto korito pove]e pati. Izlevaweto na Amazon od basenot ~esto se slu~uva pome\u Juni i Oktomvri. Klimata e topla i vla`na, vo prosek temperaturata tamu dostignuva i do 29°S.

HIDROGRAFIJA Za gorna Amazonija karakteristi~ni se golemite razliki na voden dotok (vo Manaus od 10-15m, a na pritokite Para, Jurna i Madeira 16-20m, vo dolniot tek na Amazon 5-7m). Koga ima plima branovite koi se sozdavaat dostignuvaat 800km dolìna po rekata se do Obidos (4-5m visok bran sosdaden od plimata). Ju`nite pritoki imaat najgolem protok na voda vo mart i april, a najmalku vo avgust i septemvri. Vo severnite pritoki vo juni i juli, a najmalku vo dekemvri i mart. Vo dolniot tek na Amazon ima najvisok vodostoj

AMAZON 8


maj i juni, a najnizok vo oktomvri do dekemvri. Kaj Obidus e najmal protokot na Amazon 63.600 m2/y, a najgolem e izmeren 540 m2/y. Najgolemite desni pritoki na Amazon se: Jurua (3283km), Purus (3211km), Madeira (3352km), Tapajos (1992km) i Hingu (2100km), a najgolemi levi pritoki se: Japura (2820 km), Rio Negro (2253km) i Rio Branko (775km).

ZEMJI[TE I VEGETACIJA Vo Amazonija nizinite se plodni zemji[ta vo paplavenata ramnina, kade poplavite sekoja godina nataloùvaat ploden materijal. Zemji[tata na peso~nite nanosi nadvor od poplavenite tereni mnogu se tanki, pove]e se so pesok, so malku humus i mineralni materii, taka [to posle se~eweto na [umata brzo se tro[at i po~vite stanuvaat neplodni. Najgolema teritorija na svetot zafa]a Amazonskata visoramnina pod tropski, vla`ni [umi, a poradi vnatre[nata kolonizacija (godi[no doagaat okolu 250 iljadi novi doselenici) tropskata [uma brzo se namaluva (50 000- 70 000 km2 na godina). Ako ovaj proces prodolì, [umite do 2025 godina nasekade ]e \i snema. Nekoga[ [umite se protegale od vlivot na Amazon do podmno`jeto na Andite i na jug do granicata so Maraba- Guajara- Mirim.

SVETOT NA AMAZONIJA Amazonija pretstavuva carstvo na voda i [uma. Nasekade vo toj ogromen prostor vodata i [umata se nerazdelni. Dali tie se vo sojuzni[tvo ili borba na smrt? Vo nivnata me\usebna borba, sekoga[ pobednik e vodata. {umite se najgusti, najnepregledni i najmalku prou~eni vo zapadniot del na Amazonija. Taa pra[uma- selvas zafa]a re~isi polovina od kontinentot.

AMAZON 9


Vo horizontalna linija se deli na delovi, razli~ni me\u sebe po izgled i donekade po sostav. Pokraj bregovite na rekite, kade [to preku celata godina e mnogu vla`no, izrasnala me[ana [uma, nare~ena igapo. Steblata vo ovie [umi dostignuvaat i 20 metri viso~ina, a krunite na razli~nite vidovi drvja go ote`nuvaat dvièweto niz niv. Za vreme na poplavi golemi [umski kompleksi igapo is~eznuvaat; vodata \i potkopuva steblata na drvjata i \i nosi so sebe. Ovde [umata postojano is~eznuva, no povtorno brzo izrasnuva nova. Vo oblastite koi ne se ~esto poplavuvani i kade podlogata e pocvrsta, po~nuva [umata nare~ena vareza, vo koja preovladuvaat skapocenite drvja -kakaovoto i kau~ukovoto. Tretiot pojas, nare~en "cvrsta zemja" se prostira na poniski visoramnini, kade [to ne dopiraat poplavite. Ovde rastat ogromnite amazonski stebla, koi po svojot sostav se raznovidni. Prirodonau~nicite do denes uspeale da klasificiraat okolu 23 000 vidovi rastenija, a od niv samo vo Amazonija se zastapeni okolu 19 500 vidovi. Sigurno, u[te mnogu vidovi rastenija ne se videni od botani~arite. Tamu se sretnuvaat drvenesti paprati i bambusi, nad 600 vidovi palmi, banani, mahagonovo drvo, raznovidni lekoviti i aromati~ni rastenija i mnogu drugi. Op[ta karakteristika e [to postoi golema izme[anost na rastitelnite vidovi, [to ja ote`nuva eksploatacijata.

Banani Vidovi na palmi Me\u gigantskite drvja e i kau~ukovoto drvo. Tamu se sretnuva i divoto kakao, ~ii plodovi zreat preku celata godina. Nekoi od rastenijata se lekoviti. Takvo e kininovoto drvo od koe Indijancite mnogu odamna pravele ~aj i se lekuvale od treska. Vo podni`jeto na Andite raste koka, od koja se dobiva kokain. KAUCUKOVO DRVO Me\u \igantskite drvja so debeli i svetlo- zeleni lisja e kau~ukovoto drvo. Koga ]e se zase~e negovata kora, te~e bel sok od koj se dobiva guma. Na kokosoviot orev [to raste i do 60 metri zreat top~esti i tvrdi plodovi golemi kolku edna detska glava. Plodovite od kokosoviot orev pretstavuvaat odli~na hrana za lu\eto.

AMAZON 10


DIVO KAKAO Vo amazonskata pra[uma raste eden vid rastenie, visoko do 15 metri, so golemi i koèsti lisja, dedeka cvetovite mu izniknuvaat od stebloto. Negovite òlto- zeleni plodovi, [to se sli~ni na krastavica, zreat preku celata godina. Toa e divoto kakao. KOKA Nekoi od rastenijata se lekoviti i sluàt za pravewe na lekovi. Takvo e na primer, kininovoto drvo, od koe Indijancite u[te mnogu odamna pravele ~aj i ja le~ele treskata. Vo podno`jeto na Andite raste rastenieto koka od koe se dobiva kokain.

Koka divo kako Vo pra[umite na Amazonija ima i drvja koi se dviàt se dodeka ne najdat pogodno mesto za opstanok. Ima i rastenija- mesojadci, koi se hranat i so insekti i pomali ptici. Vo krajbre`nite mo~uri[ta cvetaat raznovidni cvetovi me\u koi najgolem cvet ima rastenieto viktorija regija. Negovite lisja, dolgi pove]e od dva metra, plivaat po vodata, a indijanskite deca \i upotrebuvaat kako splavovi. Vo Amazonija se sre]avaat i epifiti, me\u koi se istaknuvaat raznovidnite orhidei, so raznovidni boi na cvetovite - sini, òlti, beli i crveni. Cvetovite na orhideite visat od grankite kako mali svetilki i go [irat svojot opoen miris na site strani. Vo Amazonija po grmu[kite i drvjata, vo prizemnite delovi i visoko na krunite od drvjata, raste svoeviden rastitelen svet. Toa se spifitite. Iako

AMAZON 11


ìveat na drugi rastenija, ne se paraziti. Tie na pra[umata i davaat posebna ubavina. So svoite mnogubrojni i neobi~ni formi, a naj~esto so prekrasnite [areni cvetovi \i voodu[evuvaat site onie [to ]e \i vidat. Od mnogubrojnite li[ai, me\u epifitite, se istaknuvaat raznovidnite orhidei. Tie ponekoga[ \i pokrivaat steblata, a nivnite ispu[teni jaìwa [to se ni[kaat, \i pokrivaat krunite i steblata, a ponekoga[ i [arenite cvetovi. Beli, sini, òlti i crveni cvetovi. Cvetovite na orhideite visat od grankite kako mali svetilki i go [irat svojot opoen miris na site strani. DRVJATA KOJ ODAT Vo pra[umite na Amazonija ima takvi drvja koi na drugo mesto nemoàt da se sretnat. Da, vidovme stebla kako odat. Odat poleka niz pra[umata se dodeka niz gustata vegetacija ne naidat na pogodno mesto za opstanok. Tuka ]e ispu[ta korewa dlaboko vo zemjata i ja prekinuvaat pro[etkata--pi[uva V. Kolar. DIOMEA- MESOJADNO RASTENIE Vo Amazonija rastat i takvi rastenija [to se mesojadci. Takvo rastenie e eden vid diomea. Na krajot od nejzinite lisja se naogaat lopatesti kapaci koi postojano se otvaraat i zatvoraat kako listovite vo kngata. Kraevite na kapacite se od cvrsta materija, a vo sredinata se naogaat tri dolgi i osetlivi bockalki. Svetlo- crvenata povr[ina na listot \i mami insektite, pa duri i pomalite ptici. {tom ]e se sklopat kapacite insektot pove]e nemoì da se spasi.

rastenie koe jadi insekti

VIKTORIJA REGIJA Vo krajbre`nite mo~uri[ta cvetaat raznovidni cvetovi me\u koi najgolem cvet ima rastenieto viktorija regia. Negovite lisja, dolgi pove]e od dva metra, cvrsto plivaat po vodata.

AMAZON 12


viktorija regija

Orhidei

arbol Seto ova pretstavuva eden mal del od "golemata botani~ka kniga" za pra[umata na Amazonija. Taa kniga ne e dovr[ena i se pi[uva mnogu decenii. Sostaven del na pra[umata, pokraj vodata i [umite, e bogatiot i raznoviden ìvotinski svet. Ovde neprekinato ne[to rika, crcori ili vreska pred nas, pod nas, nad nas, zad nas itn. Tamu se sretnuvaat raznovidni peperutki. Ima pajaci [to se hranat duri i so ptici! Postojat mravki, dolgi 7 cm. Nekoi skakulci se golemi kolku vrap~iwa, stonogalki dolgi do polovina metar. Gu[terot guan raste i do 1.5 metar. Gloda~ot kapiraba moè da bide golem kolku ovca. Mracojadite se golemi kolku me~ki! {trkot jabir e visok do 2.5 metri, a vo izvori[nite delovi na Amazon ìvee najgolemata ptica vo svetot [to moè da leta, orelot kondor.

pelikan majmun

AMAZON 13


papagalot Ara Orelot Kondor

gu[terot Guan amazonska peperutka krokodil Ribata piraruka e najgolemata slatkovidna riba vo svetot, dolga e 4 metri, a te[ka nad 300 kg.

Piraruka Vo amazonskiot botani~ki priroden park postoi najbogatata prirodna zoolo[ka gradina vo sveto, koja e nevozmo`no nakuso da se opi[e. Vo dolnite katovi na [umata mnogu sme[no i bavno se dviàt poluzaspanite mamuni- mrzlivci. Pra[umata vrie od razi vidovi majmuni. Taa pretstavuva i kro[ni na raznobojniot pti~ji svet. Ovde postojat nad 500 vidovi ptici. Me\u niv se raznobojnite papagali, gordelivite ibisi, dolgovratestite èravi, sme[nite tukani, belite ~apji, pa se do raznobojnite sitni kolibri.

majmun-mrzlivec ~apja

AMAZON 14


I vo mo~uri[tata, ezerata, rekite, nasekade vrie od ìvot. Tamu plivaat okolu 2 000 vidovi ribi i mnogubrojni laza~i i vodozemci. Nezasitnite kajmani, golemite vodni zmii, elektri~nite jaguli - ìvi elektrocentrali, krvoèdnite ribi pirani (tie se najopasnite ribi vo svetot, poopasni se i od ajkula), ma~katariba (catfish) i mnogu drugi pretstavuvaat mal del od toj ranoviden ìvotinski svet vo vodata.

ribata Piran

~ove~ka raka kasnata od Piran najdolgata zmija vo svetot Anakonda

yvezda koja ìvee vo Amazon

ZA ELEKTRIcNATA JAGULA Elektri~nata jagula e pripadnik na grupata elektri~ni ribi. Toa se ribi [to svoite `rtvi \i fa]aat ili se branat od neprijatelot so pu[tawe na elektri~ni udari. Bliski srodnici i sosema sli~ni im se na drugite ribi i edinstvena razlika e nivnata sposobnost da sozdabaat i ispu[taat elektri~ni udari. Na nau~nicite ni do denes ne im po[lo od raka da go objasnat potekloto i sposobnosta za sozdavawe elektricitet na ovie ribi. Najopasen pretstavnik na vidot elektri~ni ribi e elektri~nata jagula [to ìvee vo vodite na Ju`na Amerika. Ponekoga[ ja vikaat "brazilska elektri~na jagula". Ova zmiesto crno sozdanie e ìtel na rekite [to se vlevaat vo Amazon i Orinoko. Vo dolìna porasnuva do

AMAZON 15


dva i pove]e metri. So udarot na svojot opa[, kade [to se smesteni organite za proizvodstvo na elektri~na struja, moè da za[emati ìvotno golemo kolku kow. Zabeleàni se slu~ai koga od udarot na ovaa riba lu\eto ostanuvale paralizirani i po nekolku ~asovi! CATFISH

Dali nekoga[ ste videle Catfish (ribama~ka) ? Tie voobi~aeno se naogaat vo toplite bavni vodi na ezerata i potocite i nekoi lu\e \i ~uvaat niv koko mileni~iwa vo akvariumite. Tie se ubavi, morni~avi so golemi ramni glavi i musta]i od dvete strani na

glavata. Pove]eto catfish se dolgi od 8 in~i pa nagore i okolu 5 stapalki visoki i do 30 kg te[ki. No ribite ma~ki koi [to ìveat vo najdobrite svetski reki go imaat cel prostor vo niv da porasnat onolku golemi kolku [to mu dozvoluva prirodata - tie moàt da dostignat teìnai preku 100 kg. Edna od najgolemite sveì ribi vo svetot e pronajdena da ìvee vo vodite na Amazon (Arguma) isto taka poznnata kako Riga~ki, Arapaima se najgolemite sveì ribi vo svetot. Pronajdeni se i takvi ~ija dolìna dostignuva 4metri i teìna do 200kg. Za "smartipens" oturgeon se pogolemi od smartipens no tie ne se naogaat vo sveìte vodi. Sturgeon pruàt pogolem del od nivniot ìvot vo moriwata ili vo solikavite vodi i tie plivaat i se mrestrat vo sveìte vodi (rekite). Amazon e isto taka dom od nekoi drugi ekstremni su[testva, prikaàni vo "ekstremnata priroda". Pove]eto ìvotni neprijatelski se raspoloèni kon ~ovekot. Vo sekoe vreme gotovi se da go bocnat, griznat ili uni[tat. No, glavni i najgolemi neprijateli na lu\eto se insektite. Tie vo Amazonija imaat uni[teno pove]e lu\e od site drugi kopneni i vodeni ìvotni na Zemjata. Tie go popre~uvaat i naseluvaweto na lu\eto vo Amazonija. Vpro~em insektite se neprijateli na se [to e ìvo vo pra[umata. Na prvo mesto toa se mravkite, a od niv najopasni se mravkite "vojnici". Taa mravja crveno- siva vojska koja odvreme navreme prezema voeni pohodi se sostoi od nekolku desetici milioni mravki. Toga[ se ìvo [to ]e se najde na patot stanuva nivni plen. Se ìvo [to moè da se dviì bega vo pani~en strav kade i da bilo. Ponekoga[ napagaat i sela. Katastrofalno za selata e koga mravkite vo seloto doagaat no]e. Ogolenite ~ove~ki kosturi se svedoci deka ovde pominale mravkite - vojnici. Termintite ili belite mravki znaat da izedat sekakov predmet [to e napraven od drvo: kolibi, ku]i~ki, drveni brani i drugo. Najgolem nivni neprijatel e pripitomeniot mravojad. Mnogu opasni za ~ovekot se i p~elite, osite, muvite, pajacite i drugi insekti. Vo nekoi delovi na Amazonija mnogu opasna e p~elata "ìlet". Komarcite gi prenesuvaat bolestite malarija i òlta treska, o of nekoi insekti ubodot e smrtonosen. INSEKTITE- GOSPODARI I CVARI NA AMAZONSKATA PRASUMA

AMAZON 16


...Insektite ne samo [to se najgolemi neprijateli na lu\eto, tuku na se ìvo [to postoi vo pra[umata. Na prvo mesto doagaat mravkite. Niv \i ima nasekade. Tie ìveat i se dviàtpod zemjata i nad nea, na gnilite i zelenite drvja, na lisjata i cvetovite, vo naselenite i nenaselenite oblasti. Niv \i ima bezbroj vidovi. Me\u niv ima i neopasni kako i koj nas, no ima i takvi koi pretstavuvaat strav i trepet za se [to e ìvo vo Amazonija. Mravki Vojnici Od site vidovi mravki najopasni se mravkite “vojnici„. Taka se nare~eni zaa[to se dviàt vo sovr[eni vojni~ki formacii. Tie imaat svoi izvidnici i oficeri koi stojat na ~elo i na strana do kolonata. Taa mravja crveno- siva vojska, koja odvreme na vreme poaga na voeni pohodi, se sostoi od nekolku desetici milioni mravki. Sekoja od ovie mravki dolga e do tri sm i raspolaga so jaki vilici i mnogu ostri zabi. Se ìvo [to ]e im se najde na patot, bez ogled na vidot i goleminata, stanuva niven lesen plen i za ~as ]e bide uni[ten. Od pogolemite ìvotni ostanuvaat samo ogolodenite nivni kosturi. Celata xungla se vozbuduva koga ]e oseti deka doagaat mravkite- vojnici. Se ìvo [to moè da se dviì bega vo pani~en strav kade i da bilo. Koga Indijancite \i setat deka doagaat, begaat i se krijat se dodeka ne pominat ovie osvojuva~i na pra[umata. Lu\eto dewe \i osetuvaat po crcoreweto i begaweto na jatata ptici. Ponekoga[ napagaat i na selo. Napadite naj~esto se zavr[uvaat kaatastrofalno za seloto. Toa se slu~uva obi~no koga mravkite do seloto dojdat no]e. Tie toga[ ne napagaat vedna[. Prvite redovi od kolonata ]e zastanat se dodeka ne dojdat silni odredi i duri toga[ ]e go obikolat seloto, ]e se podgotvat i kako pod edna zaedni~ka komanda istovremeno i od site strani napagaat na seloto. Dosega ne se pameti nekoj ìv da izlegol od napadnatot selo. Edinstveno samo ogolenite kosturi svedo~at deka niz seloto pominale mravkite- vojnivi. ...Ponekoga[ i mnogu opasnite mravki Indijancite \i upotrebuvaat za [iewe na ranite. }e fatat takva mravka i ]e ja stavat na ranata. Potoa trupot na mravkata se otfrla, a [tipalkite ostanuvaat se dodeka ranata ne ozdravi. Belite mravki Termitite ili belite mravki znaat da izedat sekakov predmet [to e napraven od drvo. Poradi toa ~esto se slu~uva vo Amazonija mnogu drveni kolibi, ku]i~ki, mali drveni brani i drugi drveni predmeti kako sami od sebe da bidat sru[eni. Najgolem nivni neprijatel e pripitomeniot mravojad. Mnogu opasni za lu\eto se i p~elite, osite, muvite, pajacite i drugi. Ako ~ovek go bovnat deset takanare~eni crveni osi toj e osuden na smrt. Vo nekoi delovi na Amazonija mnogu opasna e p~elata “ìlet„. Eden mal roj

AMAZON 17


takvi p~eli samo za polovina ~as moàt da go istriàt ~ovekot. Potoa ~ovekot izgleda kako da e izbri~en so najoster ìlet. Nabrojuvaj]i \i ovie gospodari vo pra[umata na Amazonija, ne smee da se zaboravat komarcite [to ja prenesuvaat malarijata i òltata treska. Postojat i takvi komarci ~ij ubod e smrtonosen. Nesfatliva e brzinata na razmnoùvaweto na insektite vo Amazonija. }e se posluìme so sledniov primer. “Edna nau~na ekspedicija koja ispituvala nekoi delovi na Amazonija nai[la na eden cel oblak od peperugi koj dolgo vreme minuval nad niv. Oblakot bil tolku gust [to go zatemnil sonceto, a potoa zavladeala takva temnina kako da e no]. Dolìnata na oblakot sostaven od peperugi iznesuval celi 15 km„, veli V. Price.

pajak mravki- vojnici

• American Alligator - alligator mississippiensis • Spectacled Caiman Crocodiles - caiman crocodilus • Dwarf Caiman - paleosuchus palpeborus • Juvenile Spetacled Caiman - aiman crocodilus • Smooth Fronted Caiman - paleosuchus trigonotus

AMAZON 18


• Whites Tree Frog - litoria caerulea • Land Hermit Crab - coenobita periatus • Marine Cane Toad - bufo marinus

• Chuckwalla - sauromalys obesus • Bosc Monitor - varanus exanthematicus • White Spot Gecko - tarentola annularis • Green Iguana - iguana iguana • African Fat Tailed Gecko - hemitheconyx caudicinctus • Sailfin Lizard - hydrosaurus pustulatus • Nile Monitor - varanus niloticus • Yellow Throated Plated Lizard - gerrtosaurus flavigularis • Marbled Gecko - christinus mamoratus • Great Plated Lizard - gerrhosarus major • Bearded Dragon - pogona vitticeps • Moorish Gecko - tarentola mauritanica • Golden Gecko - gekko ulikovskii • Green Anole - anolis carolinensis • Blue Tongued Skink - tiliqua scincolides

AMAZON 19


• Indian Stick Insect - carausius morosus • Goliath Bird Eating Tarantula - theraphosa blondi • Salmon Bird Eating Spider - lasiodora parahybana • Giant African Millipede - archispirostreptus giga • Emperor Scorpion - pandinus imperator • Mexican Blonde Tarantula - aphonopelma chalcodes • Madagascar Hissing Cockroaches - gromphadorrhina portentosa • Chilean Rosehair Tarantula - grammostola cala

• Asian Box Turtle - cuora flavomarginata • Red Foot Tortoise - geochelone carbonaria • Elongated Tortoise - indotestudo elongata • Snapping Tutrles - chelydra serpentina • Sulcata Tortoise - geochelone sulcata • Horsfield's Tortoise - testudo horsfieldi

NACIONALEN PARK AMAZONIJA Nacionalniot park Amaoznija be[e otvoren vo 1974 godina. Parkot se sostoi od okolu 10. 000 km2 gusta tropska pra[uma na zapadnata strana na rekata Tapajas, dar na Amazon. Kako i drugite delovi na Amazonskata nizina, toj e bogat so vegetacija, vklu~uvaj]i palmi, grmu[ki..., a od ìvotinskiot svet \i sodrì: eleni, mravojadi, sveòvodni delfini, kolibri...Parkot e eden od nekolkute otvoreni vo ranite 1970-ti godini, prosleduvaj]i ja prvata celosna proverka na Amazonskiot region, kako del od obidite na Brazilskata voda da upravuva so ogromnite koli~ini i varijanti na flora, fauna i mineralni resursi vo Brazilskite 5 milioni km2.

AMAZON 20


Parkot nema straàri i ne e pregraden so ogradi ili yidovi; no negovata relativna dale~na mestopolo`ba go ima, do odredeno nivo, ~uvano od komercijalna zloupotreba na pogolemi povr[ini. Pokraj toa, toj pretstavuva mesto na konflikt pome\u domorodnite lu\e i istraùva~i na minerali i zemjodelie; pa poradi toa e i tema za kontraverzii vnatre vo Brazil, i internacionalno, okolu balansot na konverzacijata i razvitokot vo Amazonskata nizina. AMAZONIJA- NAJGOLEMA PRIRODNA ZOOLO{KA Osven vodite i [umite koi vo Amazonija se tesno me\u sebe povrzani, sostaven del na pra[umata e bogatiot i raznoviden ìvotinski svet. Vo tie pra[umi ~ovekot nasekade ja gleda prisutnosta na bezbrojni ìvotni. Tie go obikoluvaat ~ovekot od site strani.

Posmatrana vo celina i vo site nejzini poedinosti, Amazonija ne moème da ja merime so na[i merki za[to se [to postoi ovde ne odgovara na na[ite pretpostavki. Tuka na primer, kaj nekoi peperugi, rasponot na kriljata iznesuva pove]e od 30 sm. A ima i pajaci tolku golemi [to se hranat duri i so ptici. Postojat i mravki dolgi 7 cm, nekoi skakulci se golemi kolku na[ite vrap~iwa, stonogi dolgi do polovina metar (edna ekspedicija na[la stonogalka so 700 noye). Mravojadite se golemi kolku na[ite ma~ki. Nekoi [trkovi se visoki do 2,5 metri, a klunot im iznesuva polovina metar ([trkot jabir), a vo izvori[nite delovi na Amazon ìvee najgolemata ptica

na Zemjata, orelot kondor, ~ij raspon na krilata iznesuva i do 5 metri. Nojot e pogolem od nego, samo [to ne moè da leta. Amazonskata fauna ni malku ne zaostanuva vo odnos na brojot na vidovite od rastitelniot svet. Vo ovoj botani~ki priroden park postoi vo svetot najbogatata prirodna zoolo[ka gradina. Vo dolnite katovi na [umata mnogu sme[no i bavno se dviàt poluzaspanite mrzlivci- majmuni. Pra[umata vrie od bojniot ptiji svet. Ovde postojat preku 500 vidovi ptici. Skalata na vakvite ìteli vo Amazonija se dviì do crveni i zeleni do òlti ili sini mnogubrojni vidovi papagali, potoa gordelivite ibisi, dolgovratestite èravi, sme[nite tukani, beli ~apli, pa se do mnogu interesnite raznobojni i sitni kolibri koi postojano crcorat i treperat okolu raznobojnite cvetovi. I vo mo~uri[tata, ezerata, rekite, nasekade vrie od ìvot. Tamu plivaat okolu 2.000 vidovi ribi i mnogubrojni laza~i i vodozemci. Nezasitenite kajmani, golemite vodni zmii, elektri~nite jaguli- ìvi elektrani, krvoèdnite ribi- piranhi i mnogu drugi pretstavuvaat samo eden mal del od toj raznoviden ìvotinski svet vo vodata. I na kopnoto i vo vodata najmnogu od bilo kade na Zemjata, vo Amazonija postojano se raga i umira.

AMAZON 21


OD BELE@NIKOT NA REPORTERITE I ISPITUVAÎTE NA AMAZONIJA ZA RASTITELNIOT I @IVOTINSKIOT SVET

“...Me\u drvjata na bregot od rekata zabeleàvme edna ~udna me[avina. Naedna[ vidovme deka ovde si igra edna cela surija majmuni. So golemo interesirawe \i posmatravme nivnite brzi pokreti i skokovi od drvo na drvo kako da sakaat da ne pozdravat ovie veseli ìteli na pra[umata„- veli Tibor Sekeq. “...Edna majmunka, so male~ko v race, se ni[a[e kako ni[alo od ~asovnik, drèj]i se so opa[kata za edna granka. Mnogubrojnite majmun~iwa od ovaa majmunska familija neprekinato skokaa od granka na granka, ama taka majstorski [to bi im zavidel i Tarzan. Postarite vnimatelno \i posmatraa na[ite lica pla[ej]i seda ne im naneseme nekakvo zlo na majmun~iwata. Majmun~iwata se navistina akrobati vo Amazonija„- veli V. Kolar. “...Se smestiv zad edni gusti grmu[ki od kade moèv lesno i mirno da gledam kako se odviva ìvotot na krunite od bliskite drvja. Mi se ~ine[e deka tamu postoi pti~ji Pazar, za[to site granki i gran~iwa bea na~i~kani do poslednoto mesto. Najgolemata ptica ne be[e pogolema od gulab. Najmnogubrojni bea sitnite kolibri„- beleì T. Sekeq. “...Naedna[ slu[nav takvi krikovi [to vedna[ se svrtiv kon rekata kako najlesno mesto za begawe. Krikovite postepeno dobija takov ton kako nekoj da bara pomo[. Mi se ~ine[e deka nekoj a anakonda davi majmun. Naskoro krikovite prestanaa, no vedna[ bea zameneti so piskawe izme[ano so peewe na nekoja no]na ptica. Pisokot i [umoleweto na grankite i lisjeto doagaa od neposredna blizina na logorot. Izgleda[e kako boèm nekoj ptica se u~i da pee, a sekoj nejzin neuspeh se zavr[uva[e so izdolèno vreskawe. Toa vsu[nost be[e zmijata surukuku, edna od najopasnite ju`noamerikanski otrovnici, koi najmnogu \i ima vo Amazonija. Sururuku vleva pani~en strav kaj domorodcite. Tie veruvaat deka ovaa zmija e vo sostojba da go hipnotizira ~ovekot i da go zakova na mesto, a potoa da stane nejzin lesen plen. Umee da go imitira i peeweto na nekoi ptici i na toj na~in \i mami. Taa e edna od retkite ìteli na amazonskata pra[uma, koi nastoj~ivo go goni ~ovekot se dodeka ne go stigne... Dovono e edno nejzino kasnuvawe i ~ovekot da umre. No agresivnata surukuku ne se zadovoluva so edno kasnuvawe, tuku taa kasa se dodeka ne go istro[i celiot svoj otrov. Po kasnuvaweto ~ovekot krvari od nosot, u[ite i o~ite, duri i ako `rtvata se spasi od smrt taa ostanuva ve~no paralizirana. Zmijata surukuku se zavitkuva kako vreteno visoko do eden metar i ~ekaj]i ja `rtvat pee “ku-ku-ku!„- veli V. Kolar. “...Me\u raznovidnite zmii vo Amazonija posebno mesto zazema anakondata. Taa e najgolema zmija na Zemjata i ìvee i na kopno i vo voda. Kako i site drugi zmii i taa ima ogromni vilici so koi lesno moè da go progolta plenot iako e pogolem od nejzinata glava. Sredna anakonda lesno moè da progolta elen ili drugo ìvotno [to e golemo koko magare. Anakondata e gorova vo sekoj moment da napadne sekogo i od ni[to ne se

AMAZON 22


pla[i. Koga se gladni ovie zmii doagaat i do selata za da grabnat nekoe prase ili pajka, a ponekoga[ duri i dete. Amakondata ne moè da se spitomi. Vo Amazonija se mnogubrojni i èlkite koi vsu[nost pretstavuvaat ìvi konzervi za domorodnoto naselenie. Tie stojat obeseni na nekoja greda po celi nedeli i pak ne umiraat. êsto pati domorodcite \i ~uvaat vo kafezi. @elkinoto meso e mo[ne vkusno, a Indijancite \i pe~at ili varat vo nivniot sopstven oklop. Elektri~nata jagula, [to ìvee vo rekite dolga e dva metra, a te[ka 15-20 kg. Stra[no e grabliva. Na lov izleguva samo no]e, a `rtvite \i sovladuva so elektri~nite udari [to \i ispu[ta okolu sebe. Tie udari se tolku silni [to site ribi i rak~iwa vo bliskata okolina zaginuvaat. Duri i ~ovekot moè da nastrada od nivniot elektri~en udar. Pomalite ìvotni zaginuvaat kako da se udreni od grom. Vo site vodi na Amazonija ìvee edna od najopasnite ribi vo svetot. Toa e ribata piranha (piran). @itelite se pla[at od anakondata i jaguarot, no pove]e se pla[at od ovaa riba, za[to se nea po~esto se sre]avaat. Tie ìveat vo site vodi osven vo brzacite. Se nafrluvaat na ~ovekot ili ìvotnoto vo takov golem broj [to nikoj ne e vo sostojba da mu pomogne. Koga ]e ja zabeleàt krvta vo vodata skoro podivuvaat. Eden ~ovek od edna nau~na amerikanska ekspednicija [to plovela po edna od pritokite na Amazon, zaspal na krajot od palubata taka [to rakata mu visela nad vodata. Vedna[ kon rakata mu se nafrlile nekolku pirani, otkinuvaj]i nekolku par~iwa meso od sonliviot ~ovek. Od nenadejnite bolovi ~ovekot se razbudil i ne sakaj]i padnal vo rekata. Pred o~ite na site negovi drugari bil raskinat od piranhite za nepolni pet minuti- nikoj ne moèl da go spasi„,- veli V. Price “...Osven lu\eto [to se zanimavaat so ribolov vo Amazonija ribite \i lovat i nikoi drugi ìvotni. Taka na primer, jaguarot zastanuva na bregot od rekata ili mo~uri[teto i poleka so opa[kata mrda vo vodata. Po dvièweto na opa[kata obi~no doaga nekoja pogolema riba. Koga ribata ]e se dobliì, jaguarot ja povlekuva opa[kata milimetar po milimetar i na krajot so eden silen udar so [epata ja ubiva ribata„,- veli A. Berti~. So ova kuso opi[uvawe nitu malku ne \i iznesovme onie rabori [to se krijat vo nezagradenata zoolo[ka gradina na Amazonija.

NASELENIE Samo nekolku divi lu\e ne kontaktiraat ili vlijaat od evropjanite, se ìvi vo vrne`livata [uma kako nivnite predci, no mnogu ìteli se borat za da ja za~uvaat svojata zemja i kulturata od doselenicite, istraùva~i drugite koj se obiduvaat da ja koristat oblasta.

AMAZON 23


INDIJANCITE VO AMAZONIJA - PLEMIWA {TO IZUMIRAAT Od kade vodat poteklo Indijancite vo Amazonija do denes ne e to~no utvrdeno. Pove]e u~eni lu\e tvrdat deka tie do[le od Azija, preku Beringoviot Protok. Drugi u~eni tvrdat deka Indijancite vo Amazonija do[le od Polinezija i Melanezija preku Tihiot Okean, odnosno preku Antarktikot, koga vo nego vladeele poblagoprijatni klimatski uslovi. Denes se smeta deka vo Amazonija ìveat preku 240 indijanski plemiwa, koi zboruvaat na okolu 37 razli~ni jazici. Drugi ispituva~i tvrdat deka tamu ìveat 34 plemiwa koi zboruvaat na pove]e od 500 jazici od koi deset glavni. Me\u indijanskite plemiwa postojat golemi razliki. Pripadnicite na nekoi plemiwa se odlikuvaat so ubavo, sna`no i dobro razvieno telo, dodeka drugite se odlikuvaat so nizok rast i zakr`lavenost. Nekoi od plemiwata dostignale visok stepen vo svojata civilizacija, dodeka pak drugi plemiwa seu[te ìveat kako vo staroto kameno vreme. Prose~niot ìvoten vek na Indijancite vo Amazonija trae okolu 30 godini. Onie Indijanci [to ìveat vo gustata pra[uma ne znaat nitu samite kolku godini imaat. Tie dobro go razlikuvaat vrne`livoto od su[noto vreme, no ne i mesecite. Za denovite vo nedelata nemaat posebni imiwa. Kaj nekoi indijanski plemiwa glavno zanimawe na maìte e lovot i vojuvaweto. Sekoja druga rabota za niv pretstavuva sramota. Site drugi raboti \i vr[at ènite. Kaj nekoi drugi plemiwa osven lovot i ribolovot za ma[ka rabota se smeta i se~ewete na pra[umata i pravewe kolibi, dodeka ènite sejat, sobiraat plodovi i gotvat jadewe. Tie predat, pletat, tkaat, \i odgleduvaat decata, pravat razni glineni predmeti, nosat voda i drugo. Koga vo Amazonija se dobliùvaat do nekoja nidijanska naselba, dol`ni ste da krevate [to pomala vreva, za[to moète da bidete smetani za indijanski neprijatel. Vrevata \i predupreduva Indijancite da \i skrotat svoite ku~iwa. Vo nekoi predeli na Amazonija sekoe indijansko se;p so oma svoj stil. Nekade celoto selo ìvee vo edna koliba. Vo drugi mesta kolibite se naredeni vo krug ili vo niza. Tie kolibi se izgradeni vo vid na piramidi. Drugi kolibi se izgradeni vo forma na kvadrat i se pokrieni so lisja, granki i bambus. Indijancite [to ìveat vo gustata pra[uma naj~esto ìveat vo edna zaedni~ka koliba [to se vika maloka. Vo nea ìveat i do 80 lica. Takvite kolibi se dolgi 40 a [iroki 30 metri. Tavanot im e visok tri do ~etiri metri. Vo predelite kode [to postoi opasnost od poplavi malokite se gradat na kolci. Malokite nemaat yidovi, tuku kako yidovi se smetaat kolcite [to se zaka~eni vo zemjata. Vo ovie kolibi i preku denot vladee potpoln mrak,

AMAZON 24


za[to nemaat prozorci, dodeka vratata e mala i sekoga[ e zatvorena so palmovi lisja. Kolibite se mnogu ne~isti. Vo sredinata na malokata se naoga [irok prostor vo koj igraat decata. Pokraj toa ovoj prostor e odreden i za spiewe na gostite. Sekoe semejstvo vo kolibata si ima opredeleno mesto za spiewe. Spijat na mreì [to se zaka~eni na direcite od pokrivot. Pod pokrivot visat lakovite, strelite, kopjata, razni noèvi, kameni i èlezni sekiri i drug pribor so koj se sluì semejstvoto. Vo sekoja maloka gorat tolku ognovi kolku [to ima semejstva. Ognovite gorat cela ni], za[to no]ite vo Amazonija se mnogu studeni, a Indijancite spijat goli i so ni[to ne se pokrivaat. Ognovite istovremeno ja osvetluvaat i kolibata. Za da ne se izgasnat ognovite postojano deùra po nekoj Indijanec koj \i odrùva. Vo niv najstudeno e pred izgrevot na sonceto. Toga[ ognovite ne se raspaluvaat, ami site Indijanci stanuvaat i se kapat vo najbliskata reka. Prvoto kapewe im sluì za da se zagreat, a koga ]e izleze sonceto se kapat od higienski pri~ini. Dodeka edni se kapat drugite \i ~uvaat da ne bidat napadnati od nekoe opadno ìvotno. Glavna ishrana na Indijancite vo Amazonija e maniokata- odnosno eden vid kompir, koj ima isto tolkavo zna~ewe kakvo ima lebot vo Evropa ili orizot vo Azija. Indijancite go sadat vo ~istinkite okolu kolibite. Mnogu indijanski plemiwa se zanimavaat so ribolov. Ribite naj~esto \i lovat so lak i strela. Za pogolemi ribi upotrebuvaat kopje ili harpun. Obi~no strelite \i ma~kaat so otrov. Ribite \i ppe~at na ogan i vedna[ \i jadat. Indijancite za ishrana upotrebuvaat i sekakov [umski dive~, no posebno zadovolstvo im pretstavuva majmunskoto meso. Nekoi plemiwa jadat mravki- termiti, gasenici i razni insekti. Medot od divite p~eli go jadat zaedno so vosokot i larvite. Na mnogu mesta se zboruva i pi[uva deka Indijancite vo Amazonija se ~ovekojadci. Po se izgleda deka denes vistinski ~ovekojadci vo Amazonija ne postojat. Osobeno se opasni plemiwata Mandruku i Hivarosi “lovci na ~ove~ki glavi„. Tie ne vodat smetka za mesoto, a ~ove~kata glava im pretstavuva voen trofej. Na nekoi plemiwa kako voen trofej im sluàt skalpvite od ubienite neprijateli. Dokolku kaj nekoi plemiwa postoi ~ovekojadstvo, toa go ~inat od verski pri~ini, kako na primer plemeto Andoki. Plemeto Kesibo ja cicaat krvta od ubienite neprijateli. So sigurnost moè da se tvrdi deka ~ovekojadstvoto postoelo vo periodot koga doagale prvite belci vo Amazonija.

AMAZON 25


ìtel vo Amazonija predmeti koj tie \i izrabotuvaat

ìveali[ta

MANAUS Manaus, glaven grad na sojuznata dràva Amazon na leviot breg na rekata Rio Negro, to~no pred uvo Amazon. Ovaj grad postigna vlijatelna pozicijaprozivodstvoto na kau~ukot (1840-1919) so [to stana eden od najbogatite gradovi vo svetot.

tokata so

[UMARSTVO Najzagrozena [uma vo svetot e tropskata vrne`liva [uma vo Amazonija. Posle 1964g zapo~na golemo osvojuvawe na [umite vo Amazonija. Golemi povr[ini na [umi se ise~eni za govedarski farmi vo sopstvenost na doma[ni i stranski pretprijatija.

AMAZON 26


Stotici km2 ekvatorijalna [uma is~eznale vo Amazonija kako posledica da se gori zemji[te za da se dobie obrabotliva po~va.

SOOBRA}AJ PATEN SOOBRA}AJ Najmnogu pati[ta vo svetot se gradat vo Amazonskata nizina kade [to se ve]e izgradeni pati[ta, mnogu sporni za okolinata. Prvo e izgradena Transamazonskiot pat Rekife-Maraba-Porto Velho-peruanska granica (5490km), potoa Santaren na Amazon-Kuiaba-Kampo Grande-paragvajska granica (2309km). VODEN SOOBRA}AJ Najva`nite brodski plovni patovi vo Brazil se naogaat vo Amazon (plovna 3680km, se do I]itosa i Peru; a za okeanskite brodovi 1600km se do Manaus). @elezni~ki i vozdu[en soobra]aj vo Amazonija ne se dostapni poradi nepovolnite uslovi za razvoj na takvi vidovi soobra]aj.

RUDARSTVO Vo Amazonija se naoga rudnik na rekata Trombetas koj e bogat se boksid od koj se dobiva aluminium. Pove]e od 200.000 istraùva~i istraùvaat golem del od re~nite nanosi na rekata Amazon. Tie navleguvaat se podlaboko vo indijanskite prostori i \i ~istat okolinite od ìvo srebro (proizveduvaat 48 t, 12to mesto vo svetot). Od ostanatite rudi se dobiva volfram, olovo, cink i srebro.

AMAZON 27


ZEMJODELSTVO So se~eweto na [umite se dobieni novi povr[ini vo Amazonija za odgleduvawe na mesnoto sto~arstvo i skromno zemjodelstvo. Postojat dva odvoeni sektori: mali i sredni koi se usmereni za proizvodstvo na hrana za sopstveni potrebi i malku za proda`ba, a na druga strana 52 000 sopstvenici so pove]e od 1000 hektari obrabotliva zemja vo sopstvenost na bogati zemjoposednici na doma[ni i stranski kompanii (43.7% od vkupnoto zemjodelsko zemji[te).

STOÂRSTVO Na prostorot na Amazonija najva`no e govedarstvoto (167.5 mil. goveda, 2ro mesto vo svetot), vo vnatre[nosta osobeno e va`no mesnoto govedarstvo (6.2 mil. tona mesto, 2ro mesto vo svetot), na jug mle~noto govedarstvo (22.5 mil. tona mleko, 6to mesto vo svetot).

TURIZAM Ekvatorskata klima, bujniot rastitelen svet i mnogubrojnite opasni ìvotni naseleni vo Amazonija ne ovozmoùvaat razvoj na turizamot. Me\utoa okolnite sela nudat prestoj i ugostitelstvo za avanturisti i ispituva~i.

MEDICINA

Potragata po nov lek mnogumina ja po~nuvaat so patuvawe vo do`dovnite [umi vo Amazonija, na ~ii prostranstva se u[te ìveat plemiwa koi se u[te veruvaat deka site ne[ta- ìvotnite, rastenijata ili predmetite- imaat du[a (veruvawe poznato pod poimot animizam). Vedna[ go pra[uvaat vra~ot dali moè da im poso~i lekoviti rastenija. Drugi so postavuvaat zada~a da se obidat da razloàt nekoe staro kinesko sredstvo za le~ewe. Isto taka e mo`no knigite na monasite od sredniot vek da sodràt va`ni upatstva [to bi moèle da ni bidat od polza. Iako ìveeme vo era na vselenski letala i roboti, proizvodstvoto na lekovi e vo tesna vrska so prirodata.

AMAZON 28


ISPITUVAÎ Ispituva~ite na Amazonija velat deka taa pretstavuva "zelen pekol". Mnogu ispituva~i [to bile vo nego i uspeale da se vratat ìvi i zdravi sakaat povtorno da ja posetat. No, lu\eto ponekoga[ se lesnoumni, za[to se igraat so svojata glava i sudbina. Ispituva~ot Arkadij Fidler, [to dvapati ja posetil Amazonija, vo svoite zapoisi zabeleàl: "ôvek [to doaga vo pra[umata doìvuva samo dva ubavi dena. Toa e prviot den, izlaàn od nejziniot vol[eben rasko[ i silata na mislite deka vleguva vo rajot, i posledniot den, koga kako izbezumen bega od toj "zlaten pekol" vo civilizacijata"!

"Eden ìvee tamu vo Manaus, vo Amazonja] nevidliv i totalno div ~ovek, divi lu\e. Nie ~ekorime i ostavame stapalki zad nas, ne pravime promena preku no] se sogalsuvame na plaàta. Eden par goli li~nosti skoknaa za pokrivka. Ni[to pove]e. Tie ne zaobikolija i tie znaeja deka nie sme tamu. No nie ne \i poznavavme, ne znaevme ni kade ìveat, niku pak na koj jazik zboruvaat."- Xon Terborg, 1983

JUGOSLOVENSKI ISPITUVAÎ VO AMAZONIJA Pokraj mnogubrojnite ispituva~i [to ja istraùvale Amazonija, golem pridones za nejzinoto otkrivawe dale ispituva~ite, bra]ata Seljan od Karlovac. Mirko i Stevan Seljan do[le vo Brazil vo 1903 godina. Vo po~etokot \i ispituvale slapovite na rekata Gajara, [to se naoga na granicata na Brazil i Paragvaj. Vo 1905 godina dvajcata bra]a so brazilskata vlada potpi[ale dogovor za ispituvawe na mesnosta Kujaba vo oblasta Mato Groso. Ovaa zamisla ne im se ostvarila, zo[to vo podra~jeto kade [to trebalo da odat se dignala revolucija. Ovoj prv neuspeh bra]ata Seljan ne \i nateral da se otkaàt od ponatamo[nite podgotovki za ispituvawe na Amazonija. Prestojuvaj]i vo île, vo 1911 godina kone~no se podgotvile za golemiot i smel potfat. Celta im bila da go ispitaat i otkrijat patot od Atlanskiot do Tihiot Okean po dolinata na Amazon. Toj nov pat bi ja skratil oddale~enosta me\u isto~niot i zapadniot breg na Ju`na Amerika. So toa bi se otvorile novi mo`nosti za ispituvawe i iskoristuvawe na ogromnite amazonski bogarstva (zlato, srebro, kau~uk i drugi). So finansirawe na ovoj potfat se zafatil eden amerikanski bogata[. Kon krajot na 1912 godina Mirko Seljan, kako voda~ na edna grupa, imal zada~a preku Andite da stigle do izvori[niot del na Amazon (Marawon). Od patot postojano mu se javuval na brata si. Poslednoto pismo e datirano od 30 mart 1913 godina. No, Mirko Seljan kako i mnogumina drugi

AMAZON 29


AMAZON 30

ispituva~i, za\inal vo Amazonija. Site barawa na brat mu bile naprazni; edinstveno bilo pronajdeno mestoto kade [to Mirko zalutal. Bra]ata Seljan od Amazonija pribrale mnogu vredni etnografski materijal koj i denes se ~uva vo Etnografskiot muzej vo Zagreb. Od drugite ispituva~i na Amazonija se istaknuva Tibor Sekeq. Toj vo Amazonija bil nekolku pati. Svoite istraùva~k raboti \i izdal vo pove]e knigi od koi pova`ni se: Brazilska pra[uma i Vo zemjata na Indijancite. Najnovata jugoslovenska ekspedicija [to ispituvala nekoi delovi na Mato Groso, na ~elo so Vladimir Kolar, ima u[te pogolemo zna~ewe. Negovite opisi na Amazonija napi[ani se pod naslovi Amerika pod Ekvatorot i Osamotena reka.

Documents

KARAKTERISTIKI NA AMAZONIJA - Free Website Builder: … · na golemata voda. Drugi pak mislat ... rastat ogromnite amazonski stebla koi po svojot sostav se raznovidni. AMAZON 5. KARAKTERISTIKI