Univerza v Ljubljani

Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo

KARTONAŽERSKA

DODELAVA (Seminarska naloga)

Predmet: Tehnologija grafičnih procesov Avtor: Martin Kidrič Mentorica: doc. dr. Tadeja Muck Križeča vas, januar 2007

2

Kazalo

1.UVOD...........................................................................................................................................................................3 1.1. O EMBALAŽI.........................................................................................................................................................3 1.2. FUNKCIJA EMBALAŽE ..........................................................................................................................................3 1.3. VRSTE EMBALAŽE ................................................................................................................................................4 1.4. EMBALAŽA IZ PAPIRJA IN KARTONA ...................................................................................................................4

2. EMBALAŽA IZ VALOVITEGA KARTONA ....................................................................................................6 2.1. ZGODOVINSKI PREGLED.......................................................................................................................................6 2.2. VRSTE IN SESTAVA VALOVITEGA KARTONA .......................................................................................................7 2.3. VPLIV VIŠINE VALOV NA UPORABNOST KARTONA .............................................................................................8 2.4. PREDNOSTI UPORABE VALOVITEGA KARTONA ...................................................................................................9

3. IZDELAVA KARTONSKE EMBALAŽE ...........................................................................................................9 3.1. IZSEKOVANJE .....................................................................................................................................................11 3.2. ŽLEBLJENJE ........................................................................................................................................................12 3.3. ZASEKOVANJE....................................................................................................................................................12 3.4. PERFORIRANJE ...................................................................................................................................................13 3.5. OBTRGOVANJE IN LOČEVANJE...........................................................................................................................13 3.6. SPAJANJE EMBALAŽE .........................................................................................................................................14

4. IZDELAVA IZSEKOVALNEGA ORODJA .....................................................................................................15 4.1. JEKLENA LINIJA..................................................................................................................................................16 4.2. IZSEKOVALNI NOŽI.............................................................................................................................................17 4.3. ŽLEBILNE LINIJE.................................................................................................................................................19 4.4. POSEBNE LINIJE ..................................................................................................................................................21 4.5. POSEBNI NOŽI.....................................................................................................................................................21 4.6. ODBOJNA GUMA.................................................................................................................................................22

5. DODATNA OBDELAVA KARTONSKE EMBALAŽE..................................................................................22 5.1 TISKANJE KARTONSKE EMBALAŽE .....................................................................................................................22 5.2. OPLEMENITENJE POVRŠINE KARTONA ..............................................................................................................23 5.3. SLEPI TISK ..........................................................................................................................................................23

6. ZAKLJUČEK..........................................................................................................................................................23 7. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................................................24

3

1.Uvod

Kartonska embalaža je nepogrešljiv del sodobnega življenja. Skoraj vsi izdelki, ki so namenjeni za končno potrošnjo, so shranjeni v prodajni in transportni embalaži. V konkurenčnem boju kakovostno in cenovno primerljivih izdelkov na tržišču pa je prav kakovostno izdelana in privlačna embalaža tista, ki pomaga prodati izdelek. 1.1. O embalaži

Embalaža je nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavljamo… Izdelke embaliramo zato, da ohranimo njihovo vrednost, olajšamo prevoz, skladiščenje, razstavljanje in uporabo. Pojem embaliranja pomeni pripravo izdelka in njegovo zlaganje v embalažo skupaj s kontrolo, merjenjem, označevanjem in evidentiranjem. Embalaža kot izdelek ima svoj življenjski cikel: od proizvodnje (embaliranje izdelkov) in distribucije (prevoz in predstavitev) do končnega porabnika in nato do uničenja oz. recikliranja ali ponovne uporabe. 1.2. Funkcija embalaže

Osnovni namen embalaže je varovanje in identifikacija izdelka na poti od proizvajalca do kupca. Najpomembnejše naloge embalaže so:

• izdelek zaščititi pred mehanskimi poškodbami in klimatskimi vplivi (temperatura, vlaga…),

• omogočiti enostavno skladiščenje in hitro distribucijo izdelka, • dati čim boljše informacije o izdelku, • pritegniti pozornost kupca s svojim videzom (oblika, grafika).

4

1.3. Vrste embalaže

Embalažo lahko razvrstimo glede na:

• material, iz katerega je izdelana: o papir o kovina o steklo o les o tekstil o umetne snovi

Slika 1: Poraba posameznih vrst embalažnih materialov

• namen uporabe: o Primarna – zaščitna embalaža o Sekundarna – komercialna (prodajna) embalaža o Terciarna – transportna embalaža

• glede na obliko (toga, trda, mehka, gibljiva, fleksibilna) • povezanost z izdelkom (ločljiva, neločljiva)

1.4. Embalaža iz papirja in kartona

Papir in karton, ki sta namenjena za izdelavo embalaže, predstavljata 40% vsega papirja in kartona.

Slika 2: Razdelitev papirja glede na namen uporabe

5

Embalažo iz papirja in kartona v osnovi delimo na primarno ali zaščitno, sekundarno ali komercialno (obe vrsti predstavljata 80% celotne embalaže iz papirja in kartona) ter transportno, ki predstavlja 20% delež papirne in kartonske embalaže. Embalažni papir in karton sta razdeljena v štiri velike skupine:

• Papir in karton, ki se uporabljata za izdelavo valovitega kartona • Karton za škatle in tekočinsko embalažo (lepenka, izdelana v eni ali več

plasteh – velika sposobnost preoblikovanja ter velika togost) • Embalažni papir do gramature 150 g/m2 (za zavijanje in embaliranje

nasploh, vključuje tudi papir za vrečke) • Preostale vrste papirja za embalažne namene z gramaturo nad 150 g/m2

Za izdelovanje embalaže se najpogosteje uporablja valoviti karton. Valoviti karton je najbolj razširjen embalažni material na svetu, saj celotna porabljena količina znaša približno 60 milijonov ton.

Slika 3: Uporaba embalažnega papirja

6

2. Embalaža iz valovitega kartona Osnovna lastnost valovitega kartona je njegova večslojna zgradba. Med dvema ravnima slojema, ki se imenujeta »liner«, je sloj valovitega papirja »fluting«. Oboji so skupaj povezani z lepilom. Takšna struktura je kljub precejšnji debelini ustrezno toga, lahka in dosega ugodne zaščitne lastnosti. 2.1. Zgodovinski pregled

Predhodnik valovitega kartona je material iz valovitega papirja, ki je bil kot prvi patent registriran v Angliji leta 1856, izdelala pa sta ga E.C. Healey in E.E. Allen. Ovalovljeni papir sta uporabljala kot nadomestek usnjenega trku pri izdelavi klobukov. Valoviti papir za embalažo je bil prvič patentiran v Ameriki leta 1871 (A. Jones), uporabljen pa je bil za embalažo krhkih steklenih izdelkov. Proizvod, pri katerem je bil valoviti papir nalepljen na ravni sloj papirja, so prvič patentirali v Ameriki leta 1874 (O. Long). Na podlagi patentov Jonesa in Longa sta Robert Thompson in Henry Norris leta 1875 v ZDA začela z industrijsko izdelavo valovitega papirja in troslojnega valovitega kartona. Okoli leta 1890 se je porodila ideja o izdelavi embalažnih škatel in leta 1894 je družba Thompson in Norris predstavila prve »celične kartonske škatle«. Proizvodnja valovitega kartona se je razširila v Evropo (London 1883), najbolj pa se je razmahnila po prvi svetovni vojni. V nekdanji Jugoslaviji so postavili prvi stroj za izdelavo valovitega kartona leta 1928 v Zagrebu.

Slika 4: Proizvodnja valovitega kartona v zgodnjem obdobju

7

2.2. Vrste in sestava valovitega kartona

Za izdelavo valovitega karton se uporablja embalažni papir, zato sta kakovost in uporabnost embalažne škatle iz valovitega kartona odvisni od kvalitete embalažnega (osnovnega) papirja, ki se vgradi v valoviti karton. Valoviti karton je sestavljen iz enega ali več slojev valovitega papirja (valovita sredina oz. fluting), ter iz enega ali več slojev ravnega papirja – linerja. Sloji so med seboj povezani z lepilom ali podobnim sredstvom. Izdelava valov poteka s pomočjo tlaka.

Slika 5: Valoviti karton Za ravni sloj papirja oziroma liner uporabljamo kraft papir ali kakšno drugo vrsto embalažnega papirja, kot lepilo pa se običajno uporablja vodna suspenzija škroba v obliki granulata. Glede na sestavo ravnih in valovitih slojev ločimo posamezne osnovne vrste valovitega kartona:

• Enostranski, enoslojni valoviti karton – sestavljen iz dveh slojev: enega ravnega in enega valovitega sloja papirja. (Slika 6)

• Enoslojni valoviti karton (enojni val) – sestavljen iz treh slojev: dveh ravnih liner slojev in enega valovitega fluter sloja na sredini. (Slika 7)

8

• Dvoslojni valoviti karton (dvojni val) – sestavljen iz petih slojev: treh liner slojev in iz dveh fluting slojev (Slika 8)

• Troslojni valoviti karton (trojni val) – sestavljen iz sedmih slojev: štirih liner slojev in treh valovitih slojev. (Slika 9)

Osnovni namen izdelave večslojnega valovitega kartona je pridobiti čimbolj trdno in čvrsto strukturo končnega proizvoda, zato so mehanska jakost, togost in zaščitne lastnosti pri dvoslojnem valovitem kartonu običajno boljše kot pri enoslojnem. Seveda pa se z naraščanjem števila slojev poveča tudi gramatura valovitega kartona in posledično tudi masa embalaže. 2.3. Vpliv višine valov na uporabnost kartona

Uporabnost in debelina izdelanega valovitega kartona sta najbolj odvisni od višine profila valov, pa tudi od debeline papirja. Tabela 1: Najbolj pogoste oblike valov

Naziv Višina vala (mm) Število valov na meter A – grobi val 5.0 110 C – grobi val 3.8 130 B – fini val 2.6 150 E – e-val 1.2 300

F – mikro val 0.7 450 G&N – mikro val 0.5 550

O – mikro val 0.3 830

9

Večja kot je višina valov, večja je togost in mehanska odpornost kartona. Z zmanjševanjem višine valov se odpornost zmanjša, se pa izboljšajo tiskovne lastnosti, sposobnost izsekovanja in oblikovanja, ter prihranek prostora. Oblika valov je opredeljena glede na vrsto in višino vala. Glede na posamezna obdobja izdelave, se je najprej pričel uporabljati B val, za njim pa C val. 2.4. Prednosti uporabe valovitega kartona

Osnovne lastnosti in uporabnost valovitega kartona se kažejo v naslednjih značilnostih:

• majhna masa embalaže • dobra mehanska odpornost pri skladiščenju in transportu • dobra upogljivost in zaščita • stabilnost oblike • ugodne higienske lastnosti • ker v strukturi vsebuje veliko zraka je dober izolator • predelava je enostavna, hitra in ekonomična • primeren za tisk besedila, slik… • sposobnost recikliranja

3. Izdelava kartonske embalaže

Embalaža so najpogosteje kartonske škatle raznih vrst in oblik, potiskane ali pa

tudi ne, lahko opremljene z dodatnimi okrasnimi elementi (npr. reliefni tisk,

zlatotisk) ali funkcionalnimi dodatki (npr. PVC ročaji, trakovi za odpiranje).

Izdelava kartonske embalaže poteka v več fazah:

• Izdelava izsekovalnega orodja

• Izdelava protiorodja

• Namestitev orodja in protiforme v izsekovalni stroj

• Vlaganje kartonskih pol za izsekovanje, žlebljenje, perforacijo ter slepi

tisk

• Izlaganje predelanih kartonskih pol iz izsekovalnega stroja

10

• Ločevanje izdelka in odpada

• Spajanje (lepljenje) izsekov (ročno ali strojno)

• Pakiranje

Prva tehnološka operacija pri izdelavi kartonske embalaže je ponavadi

izsekovanje. Izsekovanje poteka v izsekovalnem stroju. Izsekovalni stroj je

naprava v katero vstavimo izsekovalno orodje (tega je potrebno predhodno

izdelati) in kartonsko polo, iz katere želimo izsekati embalažo.

Slika 10: Izsekovalni stroj

11

3.1. Izsekovanje

Izsekovanje je tehnološka operacija, pri kateri iz ravne pole kartona izsekamo

izdelek zaprte oblike (izdelek izsekamo iz notranjosti pole, okoli izdelka ostane

sklenjena obroba – odpad).

Izsekane oblike so lahko sestavljene iz ravnih in zaobljenih linij, zato lahko

dobimo izdelek poljubne oblike, ki je odvisna od oblike izsekovalnega orodja.

Razlika med rezanjem in izsekovanjem:

• Rezanje - proces razdvajanja materiala samo v ravni liniji, na rezalnem

stroju lahko režemo tudi material v skladih

• Izsekovanje – proces razdvajanja materiala v poljubne oblike, na

izsekovalnem stroju lahko izsekujemo le eno polo papirja naenkrat.

Pri procesu izsekovanja se izdelek ne loči popolnoma od pole kartona, saj so v

izsekovalnih nožih vsakih 50 do 100mm majhne zareze. Zaradi tega med izdelkom

in odpadnim kartonom okoli njega ostanejo t.i. mostički oziroma spojne točke, ki

ju držijo skupaj do procesa izlaganja.

Slika 11: Izsekovalno orodje in izsekana embalaža Izsekovalne tehnike Izsekovanje lahko poteka na tri različne načine:

• Ploskovno – izsekovanje poteka med dvema ravnima ploskvama:

ß zaklopna tehnologija

ß vertikalna tehnologija

• Cilindrično – izsekovanje poteka med ravno ploskvijo in cilindrom

• Rotacijsko – izsekovanje poteka med dvema cilindroma

12

3.2. Žlebljenje

Žlebljenje je proces pri katerem v karton vtisnemo žleb in s tem označimo mesto

pregibanja. Žlebljenje poteka v izsekovalnem stroju istočasno z izsekovanjem.

Žlebimo zato da:

• se izdelek prepogne natančno na mestu, kjer mi želimo, kar nam zagotavlja

dimenzijsko točnost

• med pregibanjem ne pride do pokanja pregibnega roba, ki ni zaželeno

zaradi estetskih ali higienskih razlogov

Pri procesu žlebljenja karton vtiskujemo v žlebilni kanal. Pri tem se zrahljajo

vezne sile med posameznimi plastmi kartona. S tem se na tem mestu bistveno

zmanjšata odpor proti pregibanju in upogibna togost.

Žlebilni kanal je del žlebilne priprave ali protiorodja. Širina in globina kanala sta

najbolj odvisni od debeline materiala.

Slika 12: Žlebilna priprava za karton

3.3. Zasekovanje

Zasekovanje pomeni delni zarez rezila v volumen kartona. Namen tega procesa je

podoben kot pri žlebljenju, torej zmanjšati odpor kartona pri pregibanju, s tem

da zasekovanje da robovom zloženke (sestavljene embalaže) bolj pravokoten

izgled, kar zagotavlja večjo dimenzijsko točnost.

Zasekujemo vedno na zunanjo stran izdelka. Globina zasekovanja se ponavadi

giblje med 50% in 65% debeline materiala. Če je globina zaseka premajhna, lahko

13

karton na zunanji strani pregiba poči, če pa zasekamo pregloboko tvegamo da se

karton na tem mestu pod vlivom zunanjih sil hitreje strga.

3.4. Perforiranje

Perforiranje je vrsta izsekovanja. Ločimo točkovno in linijsko perforiranje:

• Točkovno – v karton izsekujemo majhne luknjice premera od 0,5 mm do 1

mm, ki so postavljene tesno ena ob drugi v ravni liniji ali krivulji. Pri

izdelavi embalaže se točkovna perforacija redko uporablja.

• Linijsko – v karton izsekujemo zareze, dolge od 1 mm do 5 mm. Med

zarezami ostanejo presledki, ki držijo karton skupaj.

Perforiranje kartona je lahko:

• Priprava za trganje bodisi pri odpiranju embalaže bodisi pri razdvajanju

skupaj postavljenih izdelkov.

• Priprava za pregibanje, kjer zasekani material po liniji perforacije

prepognemo.

• Kombinirano izsekovanje-žlebljenje, za namen pregibanja.

3.5. Obtrgovanje in ločevanje

Obtrgovanje je postopek odstranjevanja odpadnih delov kartona, ki se nahajajo

med posameznimi izdelki, ter zadnjega in stranskih robov izsekane pole.

Da je velikost odpadka čim manjša, moramo izdelke dobro razporediti po poli.

Obtrgovanje lahko poteka ročno ali strojno. Ročno obtrgovanje je sicer težavno

in zamudno, vendar je uporabno pri manjših nakladah. Strojno obtrgovanje je

smiselno le pri večjih nakladah.

Po izsekovalnem in obtrgovalnem delu sledi ločevalni oziroma izlagalni del stroja.

Prehod izsekane pole v ta del omogočajo spojne točke med izdelki, ter med

izdelki in odpadkom.

14

3.6. Spajanje embalaže

Škatle iz kartona se običajno spajajo z lepili, lepilnimi trakovi, ojačanimi natron

trakovi ali pa se spenjajo z žico.

Slednje predstavlja najmanjši delež zaradi počasnega spenjanja v primerjavi z

lepljenjem. Spenjanja s kovinskimi sponkami se poslužujemo pri posebno velikih

transportnih škatlah iz valovitega kartona. Na ta način dobimo izredno močan

spoj. Spenjanje je uporabno tudi pri delih embalaže, kijih ne moremo spojiti z

lepljenjem. Princip izdelave spojev, ki poteka s pomočjo šivalne glave spenjalnega

stroja, spominja na običajno spenjanje papirja v pisarnah.

Lepljenje Lepljenje pomeni združevanje dveh ali več teles v eno telo, ki se homogeno

odziva na zunanje mehanske obremenitve.

Proces lepljenja poteka v več fazah:

• Priprava površine

• Priprava lepila

• Nanašanje lepila

• Združevanje lepljencev

• Sušenje

Proces lepljenja lahko poteka ročno ali pa strojno na zgibalno-lepilnem stroju.

Lepilni stroj je sestavljen iz:

• Vlagalnega dela

• Transportnih trakov

• Predupogibalne in upogibalne linije

• Lepilnega dela

• Traka s prešo

• Izlagalnega dela s števcem

• Transportne naprave

Izsekani izdelek potuje iz vlagalnega na predupogibalni del, sledi nanos lepila na

lepilna mesta in nato upogibanje. Kartonska škatla se zloži ter obenem zlepi in

stisne. Sledi pakiranje izdelka v transportno embalažo.

15

Poznamo tri načine nanašanja lepila:

• Ploskovno

• Pasovno

• Točkovno

Način nanašanja lepila je odvisen od funkcije, oblike in od želenega izgleda

izdelka.

Slika 13: Lepilni stroj

4. Izdelava izsekovalnega orodja

Izsekovalno orodje ali izsekovalna forma je najpogosteje izdelana iz lesene

vezane plošče, redkeje iz aluminija ali umetne snovi. Na ploščo se lahko shema

postavitve izdelkov prenese z risanjem ali kopiranjem. Orodjar po načrtu z

vbodno (dekupirno žago) v ploščo vreže utore, lahko pa jih izdela tudi z

računalniško vodeno avtomatsko vbodno žago ali lasersko napravo. Utori so na

vsakih 50 do 100mm prekinjeni s presledki – mostički, ki preprečijo razpad

izsekovalne forme.

16

Po zamišljenih oblikah nato orodjar zakrivi, obdela in v orodje vstavi jeklene

linije in odbojne gume.

Slika 14: Vezana plošča z vrezanimi utori

4.1. Jeklena linija

Izraz jeklena linija pomeni trak iz jekla, ki je termično obdelan na poseben način:

sredica je zelo trda, površina pa je iz mehkega jekla, kar omogoči upogibanje

brez pokanja. Jekleni trak združuje dve nasprotujoči si lastnosti: visoko trdoto

za čim daljše izsekovanje ter oblikovalno sposobnost za ukrivljanje po linijah, ki

jih ima izdelek.

Jeklena linija je na eni strani obdelana v ostro rezilo, lahko je zaobljena,

perforirana, valovita, nazobčana ali pa je njen rob posebne oblike.

Jeklene linije lahko razdelimo v štiri družine:

• Izsekovalni noži

• Žlebilne linije

• Perforirani, kombinirani noži in mikroperforirke

• Posebni noži

17

Slika 15: Jeklene linije

4.2. Izsekovalni noži

Izsekovalne nože razlikujemo po več kriterijih: oblika rezila, višina, trdota, način

brušenja rezila in lastnosti rezila.

Glede na obliko ločimo:

• Centrično rezilo CR ali CF (center face) (Slika 16)

V praksi se najpogosteje uporabljajo noži z centričnim

rezilom, saj zadovoljijo 80 do 85% vseh nalog.

Centrično brušeno rezilo enakomerno prenaša izsekovalni

pritisk stroja, ki se na kartonu porazdeli v dve enaki

horizontalni komponenti, ki karton razdvojita in pri tem

stiskata. Deformacija materiala zaradi odrivanja je na obeh

straneh enaka.

Uporablja se za: papirje, kartone, tanjše lepenke, folije in etikete.

18

• Stransko rezilo SR ali SF (side face) (Slika 17)

Ta vrsta rezila se uporablja pri izdelkih, kjer ni

zaželena ali dopustna deformacija izdelka, zaželen pa je

ravno odrezan rob materiala, npr. tesnila. Uporablja se

tudi pri izsekovanju ozkih rež. Pri konstrukciji orodja

ravni del rezila obrnemo proti izdelku, poševni del pa

proti odpadku. Orodjar mora pri izdelavi utora

upoštevati zamik vrha SR rezila iz središčnice.

Uporaba: tesnila, izdelki iz debele lepenke, mesta z

režami pri valovitem kartonu, displej panoji.

• Dvojno brušeno centrično rezilo DCR ali CFDB (center face double bevel)

Zaradi dvojno brušenega rezila se znatno zmanjša

potrebna izsekovalna sila na stroju. Prav tako je

zaradi bolj slokega rezila manjša deformacija

izdelka. Na rezilo, ki je bolj občutljivo kot rezilo CF,

je potrebno bolj paziti tako pri vgradnji kot pri

izsekovanju.

Uporaba: za izsekovanje debelejših in bolj

voluminoznih materialov, valovitega kartona, gume, umetnih snovi,

mehkega lesa, otroških sestavljank itn. (Slika 18)

19

• Dvojno brušeno stransko rezilo SCR ali SFDB (side face double bevel)

Tudi tu se zaradi dvojno brušenega rezila znatno

zmanjša izsekovalna sila na stroju in deformacija

materiala.

Uporaba: za izsekovanje zahtevnih voluminoznih

materialov, 7-slojnega valovitega kartona, furnirjev

itn. (Slika 19)

4.3. Žlebilne linije

Žlebilne linije uporabljamo za žlebljenje papirja , kartona, vseh vrst lepenke,

valovitega kartona, plastike in drugih materialov. Običajno jih uporabljamo v

kombinaciji z izsekovalnimi noži v istem orodju, lahko pa tudi samostojno.

Glede na obliko jih ločimo po videzu vrhnjega dela:

• SR – standardna žlebilna linija

• DR – dvostransko zaobljena žlebilna linija

• WRT – linija s širšo zaobljeno glavo

• WFT – linija s širšo ploščato glavo

• NT – žlebilna linija z zoženo glavo

Slika 19: Žlebilne linije

20

Pri pravilnem žlebljenju je strižna sila, ki povzroči razslojitev plasti kartona ,

ravno pravšnja in posteljica žleba se formira dovolj globoko.

Če je žleb preplitev, ne pride do zadostne notranje razslojitve kartona. Pri

upogibanju se premalo slojev umakne v smer pregibanja, kar poveča nevarnost

pokanja.

Prevelika globina žlebljenja pa lahko pomeni vnos mikro razpok v gornji sloj

kartona. Pri pregibanju natezna napetost povzroči, da mikro prerastejo v makro

razpoke, ki so lahko vidne na robu izdelka.

Slika 20: Primer dobrega in slabega žlebljenja

21

4.4. Posebne linije

Sem štejemo predvsem perforirke, mikroperforirke in kombinirane nože:

• Perforirni noži se uporabljajo za izsek perforacije, po kateri del kartona

preganemo, pretrgamo ali iztrgamo. Uporablja se tudi pri izdelavi

raznovrstnih poslovnih obrazcev, papirja za neskončni tisk, blokov,

vstopnic, pri izdelavi nalepk itn.

Slika 21: Perforirni nož

• Kombinirana linija nadomešča izmenično vgradnjo kratkih delov izsekovalne

in žlebilne linije. Uporabljamo jo na mestu, kjer žlebljenje z žlebilno linijo

ni zadostno.

4.5. Posebni noži

Med posebne nože štejemo:

• Valovite linije – uporabljajo se za okrasni rez ali kot varovalo proti

poškodbi ureza.

• Nože za odpiralni trak

• Nože za obtrgovanje – z njimi opremimo obtrgovalna orodja

• Nazobčani noži – za izdelavo rotacijskih izsekovalnih orodij

Slika 22: Nož za odpiralni trak

22

4.6. Odbojna guma

Odbojno gumo vedno namestimo ob izsekovalnih nožih.

Naloga odbojne gume je da:

• Stabilizira in drži ploščo med in po izsekavanju, prepreči razpad spojnih

točk ter zmanjšuje nevarnost pokanja kartona na linijah

• Odrine material z rezila nožev v fazi ločevanja orodja od kartonske pole

ter izrine karton iz ozkih rež, v katere bi se le-ta lahko zataknil.

Slika 23: Odbojna guma

5. Dodatna obdelava kartonske embalaže 5.1 Tiskanje kartonske embalaže

Tiskanje kartonske embalaže se vedno izvede pred procesom izsekovanja.

Papirna in kartonska embalaža ter embalaža iz valovitega kartona se tiskajo

predvsem v ofsetnem in flekso tisku, manj pa v globokem tisku.

Tiskanje na valoviti karton je vsestransko zahteven postopek. Za dober tiskovni

rezultat potrebujemo pravilno izdelan in enakomeren karton, ter dobre tiskovne

23

plošče, zelo kvalitetne tiskarske barve, dobro opremo za tiskanje in visoko mero

strokovne usposobljenosti za tisk.

5.2. Oplemenitenje površine kartona

S površinskim oplemenitenjem potiskani materiali postanejo lepši in bolj trpežni.

Da bi presegli nivo kvalitet posameznih materialov različne materiale

kombiniramo med seboj s postopki: impregnacije, površinske obdelave in

kaširanja. Tem postopkom lahko naknadno sledi še: lakiranje, plastificiranje,

vtiskovanje, metaliziranje…

5.3. Slepi tisk

Slepi tisk se izvede med procesom izsekovanja v izsekovalnem stroju.

6. Zaključek

Embalažna industrija predstavlja zelo pomemben delež današnjega svetovnega

gospodarskega razvoja, saj je embalaža sestavni del skoraj vsakega ekonomskega

področja, zato je rast tržnega deleža embalaže tudi kriterij za vrednotenje

gospodarskega razvoja držav.

Čeprav ima papir na področju embalažerstva veliko konkurenco v drugih

materialih, predvsem v polimernih in tankih kovinskih folijah ima v primerjavi z

njimi vendarle določene prednosti.

Papir je izdelan iz naravnih obnovljivih surovin in ga je po uporabi mogoče

reciklirati. Papir in kartonska embalaža sta lahko samostojno ali v kombinaciji z

drugimi vrstami materialov zelo prilagodljivi in uporabni v različnih vejah

predelovalne industrije.

Naraščanje uporabe valovitega kartona klasične kakovosti skupaj z razvojem

novih specialnih proizvodov omogoča dobro garancijo za razvoj industrije

valovitega kartona tudi v prihodnosti.

24

7. Viri in literatura Černič Marjeta … (e tal.): Embalaža iz kartona in valovitega kartona, GZS,

Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana, november 2005

Primož Kosmač: Linije za izsekovanje in žlebljenje, Grafičar 1, 2003, str. 24-29

Primož Kosmač: Žlebljenje, Grafičar 6, 2003, str. 6-10

Klemen Možina: Pregibanje papirja, Grafičar 3, 2006, str. 28-32

http://www.belisce.hr/kompanija/ta/tvamb.htm

http://www.belisce.hr/kompanija/ta/tvamb.htm