Evropska unijaKohezijska politika

Kohezijska politika 2014 –2020Vlaganje v rast in delovna mesta

http://ec.europa.eu/inforegio

Vsebina

Evropska Komisija, Generalni direktorat za regionalno politikoKomunikacija, informacije in odnosi s tretjimi državamiRaphaël GouletAvenue de Tervueren 41, B – 1040 BrusselsE-pošta: regio-info@ec.europa.euInternetna stran: http://ec.europa.eu/regional_policy/index_sl.htm

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2011

ISBN 978-92-79-21505-6doi:10.2776/48071

© Evropska unija, 2011Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Vse slike © EC

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorovna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve

zveze s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo.

1 Zakonodajni predlogi za kohezijsko politiko EU: 2014–2020 > 1

2 Predlog za splošno uredbo > 2

Splošna pravila, ki veljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR

Splošne določbe, ki veljajo za ESRR, ESS in Kohezijski sklad

3 Evropski sklad za regionalni razvoj > 8

4 Evropski socialni sklad > 9

5 Kohezijski sklad > 10

6 Evropsko teritorialno sodelovanje > 11

7 Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje > 13

Preglednice in grafi > 14

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 1

6. oktobra 2011 je Evropska komisija sprejela osnutek zakonodajnega paketa, ki bo urejal kohezijsko politiko EU za obdobje 2014–2020.

Komisija je predlagala številne pomembne spremembe v zvezi z načinom oblikovanja in izvajanja kohezijske politike:• osredotočenje na prednostne naloge strategije Evropa 2020, ki zadevajo pametno, trajnostno in vključujočo rast; • nagrajevanje uspešnosti;• podpiranje integriranega programiranja;• osredotočenje na rezultate – spremljanje napredka v smeri dogovorjenih ciljev;• okrepitev teritorialne kohezije; in • poenostavitev uresničevanja.

To se je zgodilo po tem, ko je Komisija junija 2011 sprejela predlog za naslednji večletni finančni okvir za isto obdobje (1): proračun za izvajanje strategije Evropa 2020. Komisija je v svojem predlogu odločila, da bi morala biti kohezijska politika še naprej glavni element naslednjega finančnega paketa, in poudarila njeno ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020.

Skupni predlagani proračun za obdobje 2014–2020 bo znašal 376 milijard EUR, vključno s financiranjem novega instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen spodbujanju čezmejnih projektov ter energijske, prevozne in informacijske tehnologije.

Zakonodajna struktura za kohezijsko politiko vključuje:• splošno uredbo, ki vzpostavlja skupna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni

sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski; • sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter dodatna splošna pravila

za ESRR, ESS in Kohezijski sklad;• tri specifične uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad; ter• uredbi o cilju evropskega teritorialnega sodelovanja in evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS).

(1) KOM(2011) 500 konč.

Zakonodajni predlogi za kohezijsko politiko EU: 2014–2020 1

2 |

Splošna uredba je razdeljena na dva dela.

V prvem delu so opredeljene skupne določbe za pet skladov s strukturnimi cilji, ki jih zajema skupni strateški okvir Komisije (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR). Vsebuje skupne elemente o strateškem načrtovanju in programiranju; tematske cilje, povezane s strategijo Evropa 2020, na katerih bodo temeljili skladi; ter določbe o skupnem strateškem okviru in pogodbah o partnerstvu z vsako državo članico. Skupna pravila zajemajo tudi upravičenost, finančne instrumente ter načela upravljanja in nadzora.

V drugem delu so opredeljene določbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad. Povezane so z nalogo in cilji kohezijske politike, finančnim okvirom, specifičnimi ureditvami programiranja in poročanja, glavnimi projekti in načrti v povezavi s skupnimi ukrepi. Prav tako so določene podrobne zahteve upravljanja in nadzora v okviru kohezijske politike in specifične ureditve za finančno poslovodenje.

Uredbe posameznih skladov vključujejo določbe, specifične za vsak sklad (ESRR, ESS in Kohezijski sklad), zlasti v zvezi s področjem uporabe skladov, naložbenimi prednostmi in kazalniki.

Splošna pravila, ki veljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR

NAČELAKomisija predlaga več splošnih načel, veljavnih za vse sklade. Ta vključujejo partnerstvo in upravljanje na več ravneh; usklajenost z veljavnimi zakoni EU in nacionalnimi zakoni; spodbujanje enakosti moških in žensk; boj proti diskriminaciji; ter trajnostni razvoj.

OKREPITEV STRATEŠKEGA PROGRAMIRANJA: TEMATSKA OSREDOTOČENOST NA STRATEGIJO EVROPA 2020Komisija za čim močnejši vpliv politike izvajanja prednostnih nalog EU predlaga okrepitev procesa strateškega programiranja. To vključuje uvedbo skupnega strateškega okvira, pogodbe o partnerstvu ter meni tematskih ciljev v skladu s strategijo Evropa 2020 in njenimi celovitimi smernicami.

Skupni strateški okvir, ki ga mora sprejeti Komisija, bo vzpostavil ključne ukrepe v zvezi s prednostnimi nalogami EU; zagotovil vodenje v zvezi s programiranjem za vse sklade, vključno z EKSRP in ESPR; ter spodbujal boljše usklajevanje različnih strukturnih instrumentov EU.

Pogodbe o partnerstvu, sklenjene na začetku med Komisijo in državami članicami, bodo določile celoten prispevek glede tematskih ciljev na nacionalni ravni in zaveze za uresničitev ukrepov za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020. Jasni in izmerljivi cilji bodo opredeljeni v okviru uspešnosti.

Predlog za splošno uredbo2

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 3

VEČJA USPEŠNOST IN POGOJENOSTIZa okrepitev uspešnosti bodo uvedene nove določbe o pogojenostih za zagotovitev, da se s financiranjem EU ustvarjajo močne pobude za države članice v zvezi z izvajanjem ciljev strategije Evropa 2020. Pogojenost bodo t. i. predhodni pogoji, ki se morajo določiti pred izplačilom sredstev, in t. i. naknadni pogoji, ki bodo omogočili sprostitev dodatnih sredstev v odvisnosti od uspešnosti.

PREDHODNA POGOJENOSTUtemeljitev okrepitve predhodne pogojenosti za sklade je, da se zagotovijo potrebni pogoji za njihovo učinkovito podporo. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bila učinkovitost naložb, financiranih iz zadevnih skladov, v nekaterih primerih oslabljena zaradi šibkih elementov nacionalne politike ter ureditvenega in institucionalnega okvira. Zato Komisija predlaga več predhodnih pogojenosti, ki se določijo skupaj z merili za njihovo izpolnitev v splošni uredbi. Nekateri pogoji so neposredno povezani s tematskimi cilji politike (na primer strategije pametne specializacije ali ustrezen ureditveni okvir za poslovno podporo), drugi pa delujejo horizontalno (na primer javno naročanje).

NAKNADNA POGOJENOSTNaknadna pogojenost bo okrepila osredotočenost na uspešnost in izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Temeljila bo na doseganju mejnikov pri ciljih, ki so povezani s strategijo Evropa 2020, za programe, ki jih zajema pogodba o partnerstvu. Skupaj 5 % nacionalne dodelitve vsakega sklada se bo prihranilo in med vmesnim pre-gledom dodelilo državam članicami za programe, ki so v celoti dosegli mejnike. Poleg rezerve za uspešnost se bo zaradi neuspeha pri doseganju mejnikov financiranje lahko začasno ustavilo, zaradi zelo slabih rezultatov pri izpolnjevanju ciljev programa pa preklicalo.

MAKROGOSPODARSKA POGOJENOSTZ vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov Skupnega strateškega okvira (SSO) podprta z dobrimi gospodarskimi politikami. Skladi SSO bodo po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta proces mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in gospodarskih težav. Če se država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, mora biti Komisija pooblaščena, da začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi morajo biti sorazmerne in učinkovite ter morajo upoštevati učinek zadevnih programov na obravnavo gospodarskih in socialnih razmer v ustrezni državi članici državi članici. Komisija mora pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav članic, pri čemer mora upoštevati zlasti učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, je treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev.

Istočasno se večja podpora (za 10 odstotnih točk) lahko zagotovi, kadar država članica prejema finančno pomoč prek evropskega mehanizma za stabilnost; tako se zmanjša pritisk na nacionalne proračune v težjih gospodarskih razmerah in se hkrati vzdržuje enakovredna celotna raven financiranja EU.

4 |

SKUPNI UPRAVLJAVSKI POSTOPKIV predlogu so predvidena skupna načela za upravljanje in nadzor. Sistem nacionalne akreditacije glavnih nadzornih organov je namenjen poudarjanju zavezanosti držav članic uspešnemu finančnemu poslovodenju. Postopki za zagotavljanje varnosti Komisiji v zvezi s pravilnostjo izdatkov so usklajeni in uvedeni so novi skupni elementi, kot sta izjava o upravljanju zavarovanja in letna potrditev proračuna.

PODPIRANJE CELOVITEGA PROGRAMIRANJAKomisija predlaga bolj celovit pristop k vlaganju EU, vključno s skupnimi pravili o upravičenosti in financiranju, ter uvedbo programov, ki temeljijo na več skladih, za ESRR, ESS in Kohezijski sklad po izbiri.

V predlogih je vzpostavljen tudi integriran pristop do lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti, kar olajša izvajanje strategij lokalnega razvoja skupin skupnosti, vključno z lokalnimi organi oblasti, NVO ter gospodarskimi in socialnimi partnerji, na podlagi pristopa LEADER (povezave med ukrepi za razvoj podeželskega gospodarstva) za razvoj podeželja.

VEČJA RABA FINANČNIH INSTRUMENTOV Vloga inovativnih finančnih instrumentov bo večja, če se bo razširilo njihovo področje delovanja, s čimer bodo njihovi okviri izvajanja postali prožnejši in učinkovitejši, podpiranje njihove rabe pa učinkovitejša možnost, ali če se bo uporabil dopolnilni način običajne podpore. Predlog pomeni trdnejši zakonodajni in operativni okvir, ki zagotavlja jasna in poenostavljena pravila v zvezi z glavnimi vprašanji glede izvajanja, kot je finančno poslovodenje prispevkov EU ali kombinacija finančnih instrumentov s podporo.

Finančni instrumenti se lahko zaradi možnosti izvedljivosti uporabljajo za širok krog političnih ciljev iz programov, da se zagotovijo naložbe v projekte, ki izražajo ustrezno zmogljivost odplačevanja, ko razmere na trgu niso ravno ugodne. Države članice in organi upravljanja jih lahko razvijajo kot prilagojene instrumente ali na podlagi predhodno opredeljenih modelov za nacionalne ali regionalne instrumente, ki omogočajo učinkovit potek postopkov v skladu s standardnimi pogoji na predlog Komisije. Organi upravljanja lahko prispevajo tudi k finančnim instrumentom na ravni EU z viri, ki bodo ločeni za naložbe v skladu z zadevnimi programi.

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 5

SPREMLJANJE IN VREDNOTENJESkupne določbe na področju spremljanja in vrednotenja vključujejo vlogo in sestavo nadzornega odbora, letna poročila o izvajanju in pregledovalne sestanke, poročila o napredku na področju uporabe pogodbe o partnerstvu ter predhodne in naknadne ocene.

POENOSTAVLJENA IN RACIONALIZIRANA PRAVILA ZA UPRAVIČENOST V ospredju so ukrepi za zagotovitev sorazmernosti stroškov upravljanja in zmanjšanja birokracije za upravičence. Cilj je čim bolj uskladiti pravila, veljavna za vse sklade. Možnosti poenostavljenih stroškov, kot so standardne lestvice stroškov na enoto in pavšalni zneski, omogočajo državam članicam izvajanje upravljanja na ravni projektov, usmerjenega k najboljšemu učinku.

Skupne določbe o izvajanju vključujejo pravila o upravičenih izdatkih, različne oblike finančne podpore, poenostavljene stroške in trajnost postopkov.

Splošne določbe, ki veljajo za ESRR, ESS in Kohezijski sklad

GEOGRAFSKA POKRITOST PODPOREVsaka evropska regija je upravičena do podpore ESRR in ESS. Vendar se bodo upoštevale razlike med manj razvitimi regijami, regijami v prehodu in razvitejšimi regijami, da se zagotovi osredotočenost skladov glede na stopnjo bruto domačega proizvoda (BDP).

Manj razvite regije: Podpiranje manj razvitih regij bo še naprej prednostna naloga kohezijske politike. Za proces dohitevanja za manj razvite regije bodo potrebna trajna dolgoročna prizadevanja. Ta kategorija zadeva regije, katerih BDP na prebivalca je manj kot 75 % povprečnega BDP EU-27.

Regije v prehodu: Ta nova kategorija regij bo vzpostavljena kot zamenjava sedanjega sistema postopnega uvajanja in postopnega ukinjanja. Vključevala bo vse regije, katerih BDP na prebivalca je od 75 do 90 % povprečja EU-27.

Razvitejše regije: Posredovanja v manj razvitih regijah bodo ostala prednostna naloga kohezijske politike, vendar pa obstajajo tudi pomembni izzivi, ki zadevajo države članice, kot sta globalna konkurenca v gospodarstvu, ki temelji na znanju, in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Ta kategorija zadeva regije, katerih BDP na prebivalca je več kot 90 % povprečnega BDP EU-27.

Poleg tega je ustvarjena „varnostna mreža“ za vse regije, ki so bile upravičene v okviru konvergenčnega cilja v obdobju 2007–2013, vendar je njihov BDP na prebivalca višji od 75 % povprečnega BDP EU-27. V kategorijah regij v prehodu ali razvitejših regij se sredstva prejemajo iz Strukturnih skladov in so enakovredna najmanj dvema tretjinama njim dodeljenih sredstev v obdobju 2007–2013.

6 |

Minimalni deleži za ESS bodo določeni za vsako kategorijo regije (25 % za manj razvite regije; 40 % za regije v prehodu; in 52 % za razvitejše regije), pri čemer bo minimalni celotni delež za ESS znašal 25 % sredstev, dodeljenih za kohezijsko politiko, tj. 84 milijard EUR.

Kohezijski sklad bo še naprej podpiral države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca znaša manj kot 90 % povprečja EU-27 pri naložbah v vseevropska prometna omrežja (TEN-T) in okolje. Del sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) bo dodeljen ločeno za financiranje glavnih prometnih omrežij v okviru novega instrumenta za povezovanje Evrope.

Iz sedanjega finančnega okvira je razvidno, da ima veliko držav članic težave pri velikih količinah sredstev EU v omejenem časovnem obdobju. Poleg tega so razmere na davčnem področju v nekaterih državah članicah ovirale sproščanje sredstev za zagotovitev nacionalnega sofinanciranja. Komisija predlaga naslednje ukrepe za ublažitev absorpcije financiranja:• določitev 2,5 % maksimalne stopnje BND za kohezijske dodelitve sredstev;• omejevanje višine stopenj sofinanciranja na ravni posameznih prednostnih osi v okviru operativnih

programov; na 75–85 % v manj razvitih regijah in najbolj oddaljenih regijah; 75 % za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja; 60 % v regijah v prehodu; in 50 % v razvitejših regijah;

• vključitev nekaterih pogojev v pogodbe o partnerstvu v zvezi z izboljšanjem zmogljivosti upravljanja.

OKREPLJENO STRATEŠKO PROGRAMIRANJE, USMERJENO V REZULTATEKomisija predlaga uvedbo postopka načrtovanja, bolj usmerjenega v rezultate, s čimer se bo izboljšala učinkovitost programov kohezijske politike. Poleg naknadnih pogojenosti, navedenih zgoraj, Komisija kot možnost predlaga izvajanje posebne vrste postopka, imenovanega skupni akcijski načrt. Skupni akcijski načrt bo opredeljen in upravljan v povezavi z učinki in rezultati, ki bodo prispevali k ciljem programa.

RACIONALIZACIJA FINANČNEGA POSLOVODENJA IN NADZORAV sistemih upravljanja in nadzora je treba vzpostaviti ravnovesje med stroški in tveganji. Vloga Komisije pri predhodnem pregledu nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora bo sorazmerna, z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju. Komisija ne bo pregledovala manjših programov. Pristop, ki temelji na tveganju, zmanjšuje stroške upravljanja in zagotavlja boljše zagotovilo, ker se viri Komisije uporabljajo učinkoviteje in so osredotočeni na področja z večjim tveganjem.

V predlogu je predvideno tudi obvezno letno zaprtje zaključenih dejavnosti ali izdatkov v okviru letne potrditve proračuna. Cilj tega je zmanjšati breme, povezano z dolgotrajnim hranjenjem dokumentov za posamezne upravičence, in tveganja, povezana z izgubo revizijske sledi.

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 7

Proces letne potrditve proračuna, predviden v trenutnem pregledu finančne uredbe, se bo uporabil za programe in bo podprl zavarovanje na ravni EU. Komisija bo dosegla sprejemljivo zagotovilo o pravilnosti izdatkov na podlagi letne izjave o zanesljivosti upravljanja, zaključnih računov, z njimi povezanih poročil ter letnega revizijskega mnenja o izjavi o upravljanju in računih. Ti dokumenti se predložijo vsako leto za predhodno obračunsko leto.

Vendar je zagotovilo med obračunskim letom, ko Komisija izvaja vmesna plačila, lahko bolj omejeno. Zato se predlaga, da bi se iz vmesnih plačil, ki jih Komisija opravi med obračunskim letom, povrnilo 90 % zneskov državam članicam in da bi preostalih 5 % plačala Komisija ob letni potrditvi proračuna, ko je doseženo popolno zagotovilo o pravilnosti izdatkov. Predhodne oblike financiranja bodo zagotovile zadostno likvidnost držav članic za izplačila upravičencem za njihove dejavnosti.

DOSEGANJE „E-KOHEZIJE“ Upravljanje elektronskih podatkov lahko zelo zmanjša upravno breme ter poveča možnost nadzora projektov in izdatkov. Zato morajo države članice vzpostaviti sisteme do konca leta 2014, da upravičencem omogočijo predložitev vseh informacij v elektronski obliki.

8 |

Cilj Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je okrepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji z odpravljanjem neravnovesij med regijami. ESRR podpira regionalni in lokalni

razvoj, da bi prispeval k vsem tematskim ciljem, in sicer z določitvijo podrobnih prednostnih nalog za večje osredotočenje na:

• raziskovanje, razvoj in inovativnost; • izboljšanje dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije ter njune kakovosti;• podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvo; • poslovno podporo za MSP; • storitve splošnega gospodarskega interesa; • telekomunikacijske, energijske in prometne infrastrukture; • izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave;• zdravstvene, izobraževalne in socialne infrastrukture; ter• trajnostni razvoj mest.

KREPITEV TEMATSKE OSREDOTOČENOSTIZa nekatera prednostna območja so določene minimalne dodelitve, s čimer se zagotovi, da so naložbe EU osredotočene na omenjene prednostne naloge. V razvitejših regijah in regijah v prehodu bi moralo biti na primer najmanj 80 % virov ESRR na nacionalni ravni dodeljenih za energetsko učinkovitost in obnovljive vire, inovativnost ter podporo MSP, od česar bi moralo biti najmanj 20 % dodeljenih za energetsko učinkovitost in obnovljive vire. Manj razvite regije bodo lahko izbirale med več prednostnimi nalogami na področju naložb, pri čemer bodo razvidne obsežnejše potrebe v zvezi z razvojem. Vendar bodo morale najmanj 50 % sredstev ESRR nameniti energetski učinkovitosti in obnovljivim virom, inovativnosti ter podpori MSP.

KREPITEV TERITORIALNE KOHEZIJE Predlagana uredba zagotavlja večje osredotočenje na trajnostni razvoj mest. To je treba doseči na podlagi najmanj 5 % sredstev ESRR za trajnostni razvoj mest, vzpostavitve platforme za razvoj mest za spodbujanje usposabljanja in izmenjave izkušenj ter sprejetja seznama mest, v katerih se bodo uvedli integrirani ukrepi za trajnosten razvoj mest.

Predlog vključuje tudi podporo za inovativne ukrepe na področju trajnostnega razvoja mest v okviru zgornje meje 0,2 % letnega financiranja.

Posebna pozornost bo namenjena področjem s posebnimi naravnimi ali demografskimi značilnostmi, in sicer s posebno dodatno dodelitvijo sredstev za najbolj oddaljene in redko poseljene regije. Najmanj 50 % teh sredstev bo treba dodeliti za ukrepe v zvezi z razpršitvijo in posodabljanjem gospodarstev najbolj oddaljenih regij, pri čemer bo posebna pozornost posvečena raziskavam in inovacijam, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter konkurenčnosti MSP.

Evropski sklad za regionalni razvoj3

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 9

Evropski socialni sklad (ESS), ki prispeva na področjih gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, je glavni finančni instrument Evropske unije za vlaganje na področju ljudi. Zagotavlja večje možnosti

zaposlovanja za evropske državljane, spodbuja boljše izobraževanje in izboljšuje položaj oseb, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine.

V uredbi je predlagana obravnava ESS po vsej Uniji v povezavi s štirimi tematskimi cilji: (i) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; (ii) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; (iii) vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje; ter(iv) povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave.

Vendar bi moral ESS prispevati tudi k drugim tematskih ciljem, kot so podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo z učinkovito uporabo virov, odpornih na podnebne spremembe; večja uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije; krepitev raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti; ter krepitev kon-kurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP).

KREPITEV TEMATSKE OSREDOTOČENOSTIV skladu z zavezanostjo EU vključujoči rasti bi bilo treba vsaj 20 % ESS dodeliti za spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini. Poleg tega bi morali biti programi osredotočeni na financiranje omejenega števila „prednostnih nalog vlaganja“, ki določa podrobnosti posameznih tematskih ciljev.

KREPITEV PARTNERSTVAV predlogu so specifične določbe za krepitev partnerstva ter spodbujanje aktivnega sodelovanja socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri naložbah ESS. Vključuje tudi poziv, naj se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli za ukrepe za krepitev zmogljivosti za socialne partnerje in nevladne organizacije v manj razvitih regijah.

KREPITEV SOCIALNE INOVATIVNOSTI IN TRANSNACIONALNEGA SODELOVANJADejavnosti socialne inovativnosti in transnacionalnega sodelovanja spodbujajo višja stopnja sofinanciranja za zadevne prednostne osi; posebni načini načrtovanja in spremljanja; ter pomembnejša vloga Komisije pri izmenjavi ter razširjanju dobre prakse in skupnih ukrepov v Uniji.

KREPITEV OSREDOTOČENJA NA REZULTATEZ namenom izboljšanja učinkovitosti posredovanj ESS so predvidene posebne določbe za zagotavljanje osredotočenosti na sredstva. Poleg tega so vzpostavljeni skupni kazalniki za omogočenje tesnejšega spremljanja in olajšanje ocenjevanja vpliva naložb ESS na ravni EU.

Evropski socialni sklad4

10 |

POENOSTAVITEV SISTEMA IZVAJANJAOsnutek uredbe predlaga enostavnejše možnosti obračunavanja stroškov, da bi zlasti mali izvajalci lažje uporabljali ESS. Poleg tega se predlaga, da bi bile države članice v primerih manj obsežnih postopkov zavezane uporabi standardnih lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov. To bi lahko ublažilo upravno breme za do 50 % projektov.

VEČJA RABA FINANČNIH INSTRUMENTOVUvedene so posebne določbe za finančne instrumente za spodbujanje držav članic in regij k uporabi ESS in tako k povečanju zmogljivosti za financiranje dejavnosti v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem in socialno vključenostjo.

Kohezijski sklad5Kohezijski sklad pomaga državam članicam, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca je

manj kot 90 % povprečja EU-27, pri vlaganju v vseevropska prometna omrežja (TEN-T) in okolje.

PODPIRANJE TEMATSKE OSREDOTOČENOSTINa področju okolja bo Kohezijski sklad podpiral vlaganje v prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja ter vlaganje v vodni sektor in sektor odpadkov ter mestno okolje. V skladu s predlogi Komisije o večletnem finančnem okviru bo vlaganje v energijo prav tako upravičeno do podpore, če ima pozitivne okoljske vplive. Zato se podpira tudi vlaganje v energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo. Na področju prevoza bo Kohezijski sklad (poleg omrežja TEN-T) prispeval k naložbam v sisteme nizkoogljičnega prevoza in mestni prevoz.

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 11

Evropsko teritorialno sodelovanje6

Evropsko teritorialno sodelovanje je cilj kohezijske politike in zagotavlja okvir za izmenjave izkušenj med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic ter skupen ukrep za iskanje novih

rešitev za skupne težave. To je še toliko pomembnejše, ker izzivi, s katerimi se soočajo države članice in regije, vedno bolj presegajo nacionalne/regionalne meje in zahtevajo skupno ukrepanje na ustrezni teritorialni ravni. Evropsko teritorialno sodelovanje lahko tako pomembno prispeva k podpiranju novega cilja Lizbonske pogodbe v povezavi z teritorialno kohezijo.

Za evropsko teritorialno sodelovanje je predlagana ločena uredba, da se bo bolj upoštevala večdržavna komponenta programov ter se bodo vzpostavile bolj specifične določbe za programe in postopke na področju sodelovanja, kot so to zahtevale številne zainteresirane strani. Predlog se sklicuje na sodelovanje tretjih držav za boljši odraz dejanskega sodelovanja. Vsebuje tudi sistematična sklicevanja na vlogo, ki jo lahko ima Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) pri sodelovanju.

DODELJENA FINANČNA SREDSTVAV predlogu so opredeljena finančna sredstva za vsako področje in merila za njihovo dodelitev državam članicam. Sredstva bodo razdeljena tako:• 73,24 % za čezmejno sodelovanje; • 20,78 % za transnacionalno sodelovanje; in • 5,98 % za medregionalno sodelovanje.

To vključuje nadaljnjo rabo mehanizma za prenos sredstev za dejavnosti sodelovanja na zunanjih mejah Unije in njeno podporo v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) ter instrumenta za predpri-stopno pomoč. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje pri programu v okviru cilja in programov evropskega teritori-alnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru zunanjih instrumentov.

12 |

KREPITEV STRATEŠKEGA PRISTOPA IN OSREDOTOČENOSTIDoločbe o tematski osredotočenosti in naložbenih prednostih izboljšujejo strateško osredotočenost programov. Pri programih se lahko izberejo prednostne naloge iz tematskega menija z ustreznimi naložbenimi prednostnimi nalogami, za katere bo sodelovanje doprineslo največ dodane vrednosti. Poleg tega so izbirna merila strožje določena, da se zagotovi financiranje dejansko združenih postopkov. Programi bodo vključeni tudi v pregled uspešnosti.

Predlagana uredba glede na možno prekrivanje sedanjih in prihodnjih makroregij, morskih bazenov in področij transnacionalnih programov predvideva, da transnacionalno sodelovanje prav tako lahko podpira razvoj in izvajanje makroregionalnih strategij.

OSREDOTOČENJE NA POENOSTAVITEV, RACIONALIZACIJO IN ZMANJŠANJE BIROKRACIJE Racionalizirana ureditev je določena za izvajanje, finančno poslovodenje in nadzor. Število organov oblasti, vključenih v izvajanje programa, je bilo na primer zmanjšano, vloge in obveznosti pa dodatno opredeljene. Predlagan je tudi niz izboljšanih kazalnikov.

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 13

Od leta 2006 lahko lokalni in regionalni partnerji s skupnim zakonodajnim okvirom vzpostavljajo evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) za pomoč pri odpravi zapletenih razlik med

nacionalnimi predpisi in uredbami. Komisija predlaga pomembne spremembe v zvezi z naslednjimi vidiki sedanje uredbe EZTS:• lažja vzpostavitev EZTS;• pregledovanje področja uporabe dejavnosti;• dostop do EZTS regijam zunaj EU;• jasnejša pravila o zaposlovanju, rabi proračuna in zaščiti posojilodajalcev; ter• praktično sodelovanje na področju javnih in lokalnih služb.

VEČJA PROŽNOST NA PODROČJU ČLANSTVAZdruženja EZTS so si daljši čas prizadevala omogočiti vključitev državam, ki niso članice EU. V okviru te uredbe bi bilo to zdaj pod določenimi pogoji mogoče. Vendar bi bila, kadar takšna EZTS vključujejo člane samo iz ene države članice in tretje države, potrebna dodatna pravna podlaga v pogodbi o partnerstvu s tretjimi državami.

PRAVILA O VZPOSTAVLJANJU EZTS IN ODOBRITEV S STRANI USTREZNIH NACIONALNIH ORGANOV OBLASTIMerila za odobritev ali zavrnitev EZTS s strani nacionalnih organov oblasti so opredeljena, predlagano je omejeno časovno obdobje za pregled in odločitev.

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje 7

14 |

STRUKTURA KOHEZIJSKE POLITIKE

2007–2013 2014–2020

Cilji Cilji Kategorija regij Skladi

Konvergenca ESRRESS

Vlaganje v rast in delovna mesta

Manj razvite regije

ESRRESS

Postopno opuščanje konvergence

Regije v prehodu

Regionalna konkurenčnost in zaposlenostPostopno uvajanje

Kohezijski sklad Kohezijski sklad

Regionalna konkurenčnost in zaposlenost

ESRRESS

Razvitejše regije ESRRESS

Evropsko teritorialno sodelovanje

ESRR Evropsko teritorialno sodelovanje

ESRR

Preglednice in grafi

PRORAČUN ZA KOHEZIJSKO POLITIKO PO LETU 2013 (CENE 2011)

Kohezijski sklad *68,7 milijarde EUR

Razvitejše regije53,1 milijarde EUR

Sodelovanje11,7 milijarde EUR

Dodatna sredstva za najbolj oddaljene in severne regije

0,9 milijarde EUR

Instrument za povezovanje Evrope za prevoz, energijo in IKT

40 milijarde EUR

Manj razvite regije162,6 milijarde EUR

Regije v prehodu39 milijarde EUR

SKUPAJ 336 milijard EUR

Instrument za povezovanje Evrope za prevoz, energijo in IKT 40 milijard EUR

SKUPAJ 376 milijard EUR

* 10 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada bo namenjenih novemu instrumentu za povezovanje Evrope

Kohezijska politika Vlaganje v rast in delovna mesta | 15

UPRAVIČENOST ZA MANJ RAZVITE REGIJE

2007–2013 2014–2020

Regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je manj kot 75 % povprečja EU

Brez sprememb

Prehodna pomoč za regije, ki bi bile še naprej upravičene do konvergenčnega cilja, če bi mejna vrednost še naprej bila 75 % povprečja BDP EU-15 in ne EU-25

Ločena kategorija za regije v prehodu

Kohezijski sklad: Države članice, katerih BND na prebivalca je manj kot 90 % povprečja BND EU-27

Brez sprememb

Prehodna pomoč državam članicam, ki bi bile upravičene do Kohezijskega sklada, če bi mejna vrednost še naprej bila 90 % povprečja BND EU-15 in ne EU-27

Prehodna podpora državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada v letu 2013, ven-dar njihov BND na prebivalca presega 90 % povprečja BND na prebivalca EU-27

UPRAVIČENOST ZA REGIJE V PREHODU

2007–2013 2014–2020

Prehodna podpora za regije NUTS2, ki bi bile še naprej upravičene do konvergenčnega cilja, čebi mejna vrednost še naprej bila 75 % povpre-čja BDP EU-15 in ne EU-25 (postopno opuščanje konvergence)

Regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je od 75 do 90 % povprečja BDP EU-27, pri čemer se drugače obravnavajo regije, ki so upravičene v okviru konver-genčnega cilja v obdobju 2007–2013

Prehodna podpora za regije NUTS 2, ki so zajete v cilju 1 v obdobju 2000–2006, vendar je njihov BDP presegel 75 % povprečja BDP EU-15 (posto-pno uvajanje RCE)

UPRAVIČENOST ZA RAZVITEJŠE REGIJE

2007–2013 2014–2020

Vse regije NUTS 2, ki so zunaj konvergenčnega cilja in niso zajete v okvir prehodne podpore s posto-pnim opuščanjem

Regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečja BDP EU-27, pri čemer se drugače obravna-vajo regije, ki so upravičene v okviru konvergenčnega cilja v obdobju 2007–2013

Prehodna podpora za regije NUTS 2, ki jih zajema cilj 1 v obdobju 2000–2006, vendar je njihov BDP presegel 75 % povprečja BDP EU-15 GDP (postopno uvajanje RCE)

16 |

Simulacija upravičenosti 2014–2020BDP na prebivalca (PPS), indeks EU27=100

< 75 (manj razvite regije)

75 – 90 (regije v prehodu)

> = 90 (razvitejše regije)

Kanarski otoki

Gvajana

Azori Madeira

GvadelupMartinique

Réunion

© EuroGeographics Association for the administrative boundaries

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• na predstavništvih ali delegacijah Evropske unije. Njihovi kontaktni podatki

so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu ali po faksu +352 2929-42758.

Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Plačljive naročnine (na primer na Uradni list Evropske unije ali zbirke odločb sodne prakse Sodišča Evropske unije):• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije

(http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

Evropska komisija

Kohezijska politika 2014 –2020 – Vlaganje v rast in delovna mesta

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije

2011 — 20 str. — 21 × 29,7 cm

ISBN 978-92-79-21505-6doi:10.2776/48071

Celo besedilo predlaganih predpisov je na voljo na spletnem naslovu:http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/proposals_2014_2020_en.cfm

KN

-30-11-308-SL-C