Kolarič Sandra diploma pdf - University of Primorska · ABSTRACT Graduation thesis titled "Experience of children at sorting in kindergarten in the second age bracket" describes

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SANDRA KOLARIČ

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

IZKUŠNJE OTROK PRI RAZVRŠČANJU V VRTCU

Sandra Kolarič

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Darjo Felda

Somentorica: Monika Rebec

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli stali ob strani pri ustvarjanju diplomskega dela.

Najprej bi se rada zahvalila mentorju doc. Darju Feldi in asistentki Moniki Rebec za

usmerjanje, spodbudo in hitre povratne informacije pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso pomoč, podporo in potrpežljivost.

Zahvaliti se pa moram tudi tebi, Primož, ki si mi stal ob strani in verjel vame!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sandra Kolarič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomska naloga z naslovom Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu v drugem

starostnem obdobju opisuje sklop Logika in jezik, bolj podrobno temo razvrščanje. Zanimalo

nas je predvsem, kako otroci razumejo in razvrščajo s pomočjo drevesnega prikaza.

Izvedene dejavnosti opisujejo, kako otroci razvrščajo glede na barvo, velikost, glede na

življenjski prostor živali in namembnost. Otroci stari dve do štiri leta so razvrščali po eni

lastnosti. Diplomska naloga prikazuje, kakšen vpliv ima pri razvrščanju drevo, ki smo ga

uporabili pri izvedenih dejavnostih in kako si otrok preko igre pridobiva nove matematične

izkušnje.

V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane razvojne značilnosti otrok v

predšolskem obdobju za starostno skupino otrok, ki so sodelovali pri raziskavah. Opisane so

tudi značilnosti, povezane z matematiko v predšolskem obdobju ter igra, vloga odraslega in

posamezni sklopi matematičnega področja.

V empiričnem delu diplomske naloge so opredeljene in opisane vse dejavnosti, ki smo

jih izvedli s predšolskimi otroci iz vrtca enote Pragersko, Slovenska Bistrica. Vsi dosežki in

posebnosti otrok so zabeleženi v razpredelnicah in grafih, ki prikazujejo dobljene rezultate

otrok, in sicer razvrščanje brez neposrednih navodil in uspešnost pri tem (samostojnost ali

pomoč pri dejavnostih).

Ključne besede: logika in jezik, razvrščanje, igra, drevesni prikaz, predšolski otrok

ABSTRACT

Graduation thesis titled "Experience of children at sorting in kindergarten in the second

age bracket" describes the "Logic and language" theme set and in more detail, the Sorting

subject. The main point of interest was children's understanding and how they perform the

sorting with the help of a tree view. The performed activities describe how children perform

the sorting based on color, size, animal's habitat and purpose. Children sorted the animals

based on one characteristic, as their age is 2 to 4 years. The graduation thesis explains how

the tree, used in the performed activities, influences the sorting, and how a child gains new

mathematical experience through play.

The theoretical part of the graduation thesis describes the development characteristics of

children in preschool period for the age group of children who took part in the research. We

also described the characteristics related to mathematics in the preschool period, and the

play, role of adults and individual theme sets of the mathematical field.

The empirical part of the graduation thesis defines and describes all the activities

performed with preschool children from Pragersko unit of the Slovenska Bistrica

kindergarten. All the achievements and specialties of children are recorded in tables and

charts, which display the results, achieved by children, namely sorting without direct

instructions and successfulness (autonomy or help at activities).

Keywords: logic and language, sorting, play, tree view, preschool child

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 ...... OTROKOVE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (starost 2 do 4 leta) ....................................................................................................................................... 2

2.1 Gibalni razvoj .......................................................................................................... 2

2.2 Razvoj govora ......................................................................................................... 3

2.3 Čustveni razvoj ........................................................................................................ 3

2.4 Socialni razvoj ......................................................................................................... 4

2.4.1 Odnosi med vrstniki .......................................................................................... 4

2.4.2 Prijateljstva ....................................................................................................... 4

2.4.3 Socialni razvoj v drugem in tretjem letu starosti: ............................................... 5

2.5 Spoznavni/ kognitivni razvoj .................................................................................... 5

2.6 Razvoj pozornosti .................................................................................................... 6

2.7 Kurikulum za vrtce ................................................................................................... 6

3 MATEMATIKA V VRTCU.................................................................................................... 7

4 IGRA .................................................................................................................................. 8

4.1 Razvoj otroške igre.................................................................................................. 8

4.2 Spoznavanje vrste igre ............................................................................................ 9

4.2.1 Igra s pravili ...................................................................................................... 9

4.2.2 Socialna igra ...................................................................................................10

4.2.3 Klasifikacija otroške igre ..................................................................................10

4.3 Kako se učimo matematiko v vrtcu - matematično okolje .......................................11

4.4 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejanvnosti ..................................11

4.5 Globalni cilji v matematiki .......................................................................................12

4.6 Sklopi matematičnega področja..............................................................................12

4.6.1 Sklop: LOGIKA IN JEZIK .................................................................................12

4.6.2 Sklop: GEOMETRIJA Z MERJENJEM ............................................................13

4.6.3 Sklop: ŠTEVILA IN ŠTETJE ............................................................................13

4.6.4 Sklop: OBDELAVA PODATKOV, OSNOVE STATISTIKE ...............................13

5 LOGIKA IN JEZIK ..............................................................................................................14

5.1 Razvrščanje ...........................................................................................................14

5.2 Odnosi in relacije ....................................................................................................15

5.3 Urejanje ..................................................................................................................15

5.4 Zaporedja ali vzorci ................................................................................................16

5.5 Didaktični koraki za vpeljavo prikaza ......................................................................16

5.5.1 Didaktični korak: ŽIV PRIKAZ ..........................................................................16

5.5.2 Didaktični korak: PRIKAZ V PROSTORU ........................................................16

5.5.3 Didaktični korak: SLIKOVNI – FIGURNI PRIKAZ ............................................17

5.5.4 Didaktični korak: SIMBOLNI PRIKAZ ..............................................................17

5.6 Grafični prikazi .......................................................................................................17

5.6.1 Puščični prikaz ................................................................................................17

5.6.2 Euller-Vennov prikaz .......................................................................................18

5.6.3 Drevesni prikaz ...............................................................................................18

5.6.4 Carrollov prikaz ...............................................................................................18

6 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................20

6.1 Problem, namen in cilji raziskave ...........................................................................20

6.2 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................20

6.3 Metodologija ...........................................................................................................20

6.4 Raziskovalni vzorec ................................................................................................21

6.5 Izvedene dejavnosti ................................................................................................21

6.5.1 Prva dejavnost - Razvrščanje glede na barvo..................................................21

6.5.2 Druga dejavnost - Razvrščanje glede na lastnost ali je domača žival ali ni

domača žival .................................................................................................................27

6.5.3 Tretja dejavnost – razvrščanje po velikosti ......................................................32

6.5.4 Četrta dejavnost – razvrščanje glede na življenjski prostor ..............................36

6.6 Preverjanje in utemlejitev raziskovalnih vprašanj ....................................................44

7 ZAKLJUČEK......................................................................................................................46

8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................47

KAZALO SLIK

Slika 1: Puščični prikaz .........................................................................................................17

Slika 2: Euler-venov prikaz ....................................................................................................18

Slika 3: Drevesni prikaz. .......................................................................................................18

Slika 4: Carrollov prikaz ........................................................................................................18

Slika 5: Živ prikaz ..................................................................................................................25

Slika 6: Prostorski prikaz .......................................................................................................25

Slika 7: Slikovni prikaz ..........................................................................................................26

Slika 8: Simbolni prikaz .........................................................................................................26

Slika 9: Živ prikaz ..................................................................................................................30

Slika 10: Prostorski prikaz .....................................................................................................31

Slika 11: Slikovni prikaz ........................................................................................................31

Slika 12: Simbolni prikaz, ......................................................................................................32

Slika 13: Živ prikaz ................................................................................................................34



Slika 16: Simbolni prikaz .......................................................................................................36

Slika 17: Živ prikaz ................................................................................................................38



Slika 20: Simbolni prikaz .......................................................................................................40

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razvrščanje glede na barvo ..................................................................................24

Tabela 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost ...............................................29

Tabela 3: Spretnost otrok ......................................................................................................41

Tabela 4: Težavnost otrok glede na starost ..........................................................................43

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razvrščanje glede na barvo ......................................................................................24

Graf 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost ...................................................30

Graf 3: Spretnost otrok ..........................................................................................................42

Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V predšolskem obdobju je zelo pomembno, da znamo otrokom na pravi način

približati pojme z matematičnega področja, da bodo razvijali povezave med

izkustvenimi in kasneje abstraktnimi vsebinami. Matematika naj bo povezana z

življenjskimi situacijami otrok, ki so jim blizu in jim niso tuje. Pri predmetu zgodnje

učenje matematike in kasneje tudi matematične igre smo spoznali tesno povezavo med

matematiko in predšolskimi otroci. V vrtcu nas spremlja matematika vsak dan, na

vsakem koraku in v veliki meri je v tesni povezanosti z ostalimi področji Kurikula. Otroci

že zelo zgodaj začnejo razvrščati, preštevati ter primerjati in se ne zavedajo, da

dejansko snujejo osnove matematičnih področij. Najbolj se to kaže pri dnevni rutini. Že

zelo majhni otroci imajo vsakodnevno pregled nad svojimi igračami, ki jih spoznajo po

barvi, jih primerjajo, preštevajo, urejajo, jih opisujejo in se o njih pogovarjajo. To otroku

skušamo približati na njemu čim bolj zabaven način preko igre, preko prijetnih

dejavnosti. Razvrščanje je temeljna dejavnost, ki spodbuja otrokov kognitivni razvoj,

razvija otrokovo logično mišljenje, njegove matematične predstave in pojme. Z

razvrščanjem otrok oblikuje skupine predmetov, dobi pregled nad njimi in lahko oblikuje

nove množice in pojme.

Cilji matematičnih dejavnosti morajo biti v skladu z otrokovim kognitivnim,

socialnim in telesnim razvojem. Otrok si pridobiva različne izkušnje, če aktivno in

uspešno sodeluje pri čim več takšnih dejavnostih.


2

2 OTROKOVE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU (STAROST 2 DO 4 LETA)

2.1 Gibalni razvoj

Človekov gibalni razvoj se začne v predporodni dobi in se neprestano izpopolnjuje

v nadaljnjem razvoju. Še posebno izrazit je v prvih treh letih življenja. Že v prvih dveh

letih otrok doseže stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno drugo bitje, namreč začne

se gibati v pokončnem položaju. Od novorojenčka, ki je povsem nemočno bitje, saj se

sam ne more premakniti z mesta in prijeti z roko najbolj preprostega predmeta, otrok

doseže takšne gibalne zmožnosti, ko se lahko samostojno premika po prostoru in po

svoji volji upravlja z različnimi predmeti (Videmšek, Visinski, 2001, str. 19).

Otroku se do drugega leta starosti razvijejo gibalne aktivnosti, kot so sedenje,

prijemanje, hoja, šele v predšolskem obdobju se razvije motorika. Otroku se med

drugim in tretjim letom razvije sposobnost hoje po stopnicah, med tretjim in četrtim

letom pa se izpopolni tudi sposobnost skakanja (Horvat, Magajna, 1987).

»Otrok pri dveh letih vrže predmet v določeni smeri, žogo lovi z obema rokama.

Hodi gor in dol po stopnicah, ne da bi se držal za ograjo. Igrače navija s ključem.

Kocke zlaga v niz, poskakuje na obe nogi. Pri dveh letih in pol skuša narisati črto

navpično in vodoravno, razporeja tri oblike v skupine (krog, kvadrat in trikotnik),

natančno reže s škarjami. Otrok hodi po prstih naprej in nazaj, valja klobaso iz

plastelina. Če mu pokažemo krog, ga preriše. Preskoči oviro višine 5 cm. Pri treh letih

kratek čas stoji na eni nogi, teče stabilno in previdno. Je z vilicami, naredi harmoniko iz

papirja, zgradi hišo iz osmih kock, posnema risanje križa, riše z vodenimi barvicami.

Vozi kolo s pedali in dela široke zavoje. Sodeluje pri umivanju ter oblačenju in slačenju.

Otrok v tej starosti veliko teka in je ves čas v gibanju, vendar se tudi hitro utrudi, zato

menjava aktivnosti. Otrok kaže vse več zanimanja za igranje vlog in imitiranje. Rad se

pretvarja, da je določena žival, in jo oponaša v zvoku in gibanju. Sam izdeluje določene

predmete, v sanjskem svetu je lahko nič postelja, kocka meso … V tem času so zelo

dobrodošle ročne lutke, ki jih otrok uporablja na več načinov in v več vsebinah.« (Ivić, I.

idr., 1986).


3

2.2 Razvoj govora

V obdobju zgodnjega otroštva, to je v starostnem obdobju od treh do šestih let, se

govor, upoštevajoč obe področji, to je slovnično, ki vključuje obliko in vsebino, ter

pragmatično oz. sporazumevalno funkcijo, to je rabo govora, razvija zelo hitro in v

medsebojni povezavi, hkrati pa v kontekstu drugih psihičnih funkcij, kot so razvoj

čustev, socialnih interakcij, socialne kognicije in mišljenja. Ko otrok napreduje v

skladenjskem razvoju, pogosto dodaja pridevniške besede, ki opisujejo lastnosti

predmetov, npr. prijazna muca, velik avto, Lucijina mama, ter mesto nahajanja

predmetov, npr. kuža vrt, oče postelja ... V otroškem govoru gre, gledano primerjalno z

odraslimi, še vedno za formalno manj izdelano skladnjo (Toporišič,1992, v Marjanovič

Umek idr., 2001).

Otroci praviloma ne generalizirajo pravil sklanjanja in spreganja istočasno za vse

besede. Zdi se, da gre za vpliv jezikovnega okolja, zato pri besedah, ki jih otroci slišijo

večkrat, naredijo manj napak. Med dvema skrajnima teoretskima pristopoma, to je

nativističnim, ki govori o abstraktni obliki univerzalne slovnice oz. prirojeni strukturi za

jezik, ter behaviorističnem, ki poudarja splošne mehanizme učenja, ki omogočajo

razvoj slovnice, je še vrsta drugih pristopov, s katerimi avtorji na različne načine

povezujejo in kombinirajo dve skrajni razlagi, dajejo večji poudarek spoznavnemu

razvoju ali socialnemu okolju. Na ravni pragmatičnosti govora je otrok vključen v dialog

in pogovor mnogo prej, kot razvije slovnico svojega jezika (Karmiloff in Karmiloff-smith,

2001, v Marjanovič Umek idr., 2001).

2.3 Čustveni razvoj

»V zgodnjem otroštvu poraste število dražljajev, ki pri otrocih vzbudijo čustva

veselja. Predšolski otroci se veselijo zlasti sodelovanja v različnih dejavnostih z drugimi

ljudmi, predvsem vrstniki, doživljanje veselja pa je še posebej intenzivno, kadar so

uspešnejši od drugih otrok. Izražanje veselja spremlja smeh. Za predšolske otroke pa

je značilno izražanje veselja tudi preko gibalnih dejavnostih, kot so skakanje, valjanje

po tleh, ploskanje, objemanje ipd.

Razvoj samouravnavanja čustev: V drugem letu starosti malčke učijo pravil

izražanja čustev z besednimi navodili. Teh pravil pa se malčki učijo tudi z neposrednim


4

opazovanjem tega, kako drugi ljudje nadzorujejo svoja čustvena stanja. Spremljajoče

besedno pojasnilo o čustvenih odzivih drugih ljudi v vsakdanjih situacijah še pospeši

malčkovo učenje. Kljub temu, da se učenje pravil izražanja čustev začne že zelo

zgodaj, otroci razmeroma počasi in postopno prilagajajo svoje čustvene izraze

pričakovanjem drugih ljudi v posameznih kontekstih. Do tretjega leta starosti sicer

počasi napredujejo v inhibiciji svojih čustvenih izrazov, vendar svojih čustvenih stanj do

tega leta praviloma niso sposobni zakriti z izražanjem čustvenega stanja, če ga ne

doživljajo.« (Marjanovič Umek, Zupan, 2001, str. 334).

2.4 Socialni razvoj

2.4.1 Odnosi med vrstnik

Otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih

kompetentnosti, in sicer gre predvsem za razvoj sposobnosti komuniciranj,

recipročnosti, empatije, skupnega reševanja problemov (Brownell in Carriger, 1990).

Pozitivno socialno vedenje je bolj celovito, saj štiriletni otroci npr. pogosteje soglašajo z

drugimi otroki in kažejo naklonjenost do vrstnikov kot triletniki (Eisenberg, 1998). Prav

tako pa z leti upada delež agresivnega vedenja med prijateljskimi interakcijami. Starejši

predšolski otroci se z vrstniki več neposredno pogovarjajo kot mlajši in z rabo govora

lažje dosegajo svoje socialne cilje (Levin in Rubin 1983 v Marjanovič Umek in

Zupančič, 2001).

2.4.2 Prijateljstva

Otrokovi koncepti prijateljstva, ki potekajo vzporedno s socialnim razvojem,

razvojem socialne kognicije, čustvenim in spoznavnim razvojem se v obdobju

zgodnjega otroštva spreminjajo.

Otroci do približno tretjega leta starosti prijateljstva pogosto vidijo kot nekaj

trenutnega, kar je povezano s potekajočimi dejavnostmi ali tistimi, ki še sledijo (npr. če

mi daš avto, se bova skupaj igrala).


5

2.4.3 Socialni razvoj v drugem in tretjem letu starosti:

Približno sredi drugega leta starost se malček prepozna na podlagi sebi lastnih

zunanjih potez, videza. Vede se drugače, če npr. na videoposnetku vidi svojega

prijatelja ali sebe. Bolj ga zanima neznani malček. V starosti dveh let in pol lahko

malčkovo socialno vedenje zanesljivo opišemo z različnimi dimenzijami socialne

prilagojenosti, ki vključujejo značilnosti njegovega čustvenega izražanja v skupini

vrstnikov in odraslih oseb, značilnosti socialnega odzivanja med vrstnikom in odraslim

(LaFreniere, Dumas, Gril, Kavčič 2001, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

2.5 Spoznavni/ kognitivni razvoj

Otrok star 2 do 6 let je na predoperativni stopnji mišljenja. (Piaget, 1964) Skladno s

Piagetovo spoznavno teorijo je to zaznavno-gibalno to druga razvojna stopnja, za

katero je značilno simbolno mišljenje. Simbolno mišljenje se kaže v odloženem

posnemanju, simbolni igri, ki je pogostejša in poteka tudi na višjih razvojnih stopnjah

(npr. metla otroku simbolizira konja, otrok kopa dojenčka v vodi, ki je ni), v likovnem

izražanju, pri katerem imajo narisani simboli določen pomen (npr. krožne oblike, ki jih je

otrok narisal na papir, predstavljajo njega in muco) in v rabi govora.

Otrokovo razumevanje socialnega sveta sega širše kot zaznavno razumevanje. Pri

teoriji uma gre za razumevanje in pojmovanje sveta okoli sebe in drugih ljudi kot ljudi,

ki imajo svoje želje, prepričanja, čustva, namere in lastne interpretacije sveta

(Wellman, 1996, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

Razvoj teorije uma poteka postopoma. Wellman (1990) v starostnem obdobju od

dveh do petih let opisuje tri razvojne stopnje oziroma razvojne spremembe. Že dveletni

otroci imajo razvito enostavno teorijo uma, ki jo avtor poimenuje psihologija želja.

Pri treh letih že večina otrok lahko razume, da so mentalna stanja reprezentacije.

V tem obdobju preidejo s prve na drugo razvojno stopnjo, ki jo je Wellman poimenoval

psihologija prepričanja.


6

Štiri letni otroci sicer razumejo, da imajo lahko ljudje, ki vidijo in slišijo različne

variante istega dogodka, različna prepričanja o teh dogodkih. Vsaj do 6 leta pa ne

uvidijo, da dve osebi, ki npr. vidita ali slišita isto stvar, lahko interpretirata različno

(Pilow, 1989, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

Otrokova pozornost v obdobju zgodnjega otroštva je v primerjavi s pozornostjo

starejših otrok relativno šibka, kar pomeni, da je manj usmerjena in nadzorovana ter

krajša (Ruf, Capozzoli, Weisburg, 1998, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

2.6 Razvoj pozornosti

»Pozornost pomeni prvo, kritično stopnjo v spoznavnih procesih, saj stvari, na

katere nismo pozorni, praviloma ne zaznamo in si jih tudi ne zapomnimo. Otrokova

pozornost v obdobju zgodnjega otroštva je v primerjavi s pozornostjo starejših otrok

relativno šibka, kar pomeni, da je manj usmerjena in nadzorovana, ter krajša. H. Ruff in

K.Lawson, 1990 sta v eni od svojih raziskav preučevali sposobnost vzdrževanja

pozornosti pri različno starih otrocih. Opazovali sta otroke, stare med 1, 2 in 3, 6 let, ko

so se igrali s šestimi igračami. Ugotovili sta, da stalnost pozornosti (glede na količino

pozornosti, ki jo otroci namenjajo eni igrači) narašča z leti, in sicer so se 1-letni otroci

osredotočili le na eno igračo v povprečju 3,3 sekunde, 2-letni 5.5 sekunde in 3.6-letni

8.2 sekundi. Med 3 in 5 letom otrokove starosti gre za pomembno povišanje

vzdrževanja pozornosti, predvsem pri nalogah, ki jih otroku ponudijo odrasle osebe.«

(Ruf, Capozzoli, Weisburg, 1998, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

2.7 Kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, strokovnim delavcem. Je dokument, ki ob rabi

strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in

spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo

življenja in dela v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje (Kurikulum za vrtce, 1999, v

Jontes idr., 1999).


7

3 MATEMATIKA V VRTCU

Matematika v vrtcu ni nič novega. Otroci v vrtcih že imajo veliko priložnosti

sodelovanja pri različnih matematičnih dejavnostih in dobiti odgovore na svoja

matematična vprašanja. Pomembno je, da se otrok tudi v vrtcu z matematiko ukvarja v

igrah in vsakodnevnih dejavnostih (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).

Otrok že pred dopolnjenim prvim letom starosti obvlada določene matematične

spretnosti, misli in se izraža na način, ki kaže, da uporablja matematiko v svojem

vsakdanjem življenju. Opazovanja in poskusi so pokazali, da otrok v starosti pol do

enega leta ve in zna marsikaj, npr. da je ena plus ena enako dva in ne ena ali tri; da se

mu zdi prav, da se stvari obnašajo po fizikalnih zakonih, ne pa, da na lepem kar

izpuhtijo; da zna razvrščati reči na različne načine; da zna povezovati dejstva in

premišljevati tudi o rečeh, ki jih ne vidi. V drugem letu starosti, ko je morda že v vrtcu,

lahko opazimo, da loči ostre robove od zaobljenih, ko izbira, kje bo prijel igračo,

natančno ve, kateri kos njegovega najljubšega kolača je največji; zna presoditi, kako se

mora obnašati, da bo dosegel želeno obnašanje od drugih; še kakšno leto kasneje, ko

si nekaj zelo želi, pokaže nepričakovana matematična znanja od logike do štetja za to,

da stvari doseže (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).

Matematične izkušnje in znanja otrok uporablja v vsakdanjih problemih. Reševanje

matematičnih problemov ga zabava, veseli se uspeha in dosežkov. Od ljudi v svoji

okolici pričakuje pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Otrok poskuša pogosto

ugajati odraslim. Tudi kazanje svojega matematičnega znanja zato prilagodi

pričakovanjem odraslega in svoje navadno obsežnejše matematično znanje pokaže v

igri, ko ga sam potrebuje (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).


8

4 IGRA

»Poleg tega, da otrok matematiko uporablja v igri, se tudi uči matematiko, ko se

igra. Iz poskusov pri igri, ponavljanja v enakih in spremenjenih pogojih sklepa na

splošne resnice. Otrok opazuje osebe okoli sebe, v vrtcu največkrat vrstnike in

vzgojiteljice, in se uči s ponavljanjem. Otrok se matematiko uči v majhnih korakih.

Sproti se odloča, česa se je pripravljen naučiti glede na to, kako lahko novo znanje ali

izkušnjo čim bolj učinkovito uporabi. Matematike se ni pripravljen učiti na zalogo. Otrok

za matematične igre v vrtcu uporablja vsakdanje okolje, predmete, priložnosti, ob tem

govori, uporablja svoje roke, noge, da razvija spretnosti, misli, na to kar počne, dela z

veseljem. Otrok se matematiko igra ali sprašuje po matematičnem znanju, da se bo

lahko igral naprej. Vzgojiteljica prepoznava iz otrokovega obnašanja in igranja v vrtcu

zanj ustrezne matematične cilje, na osnovi katerih načrtuje vključitev matematike v

otrokovo življenje v vrtcu. Načrtovanje vsebuje tako predvidevanje razvoja spontane

otrokove igre in njegovo obogatitev z matematiko, kot za izbrane matematične cilje

načrtovanje dejavnosti in načrtno ponujanje priložnosti za uporabo matematičnih

spretnosti, govora in mišljenja. Najprimernejši način zgodnjega poučevanja matematike

je igranje z otrokom. Vzgojiteljica se vključi v otrokovo igro, da jo obogati z

matematičnimi cilji. Pozorna je na to, da se igra nadaljuje in da pobuda ostane

otrokova.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 179).

4.1 Razvoj otroške igre

Tudi v obdobju zgodnjega otroštva je igra prevladujoča dejavnost otroka. Igra

starejšega predšolskega otroka se od igre dojenčka in malčka razlikuje v prevladujočih

spoznavnih vrstah igre, predmetih, ki jih otrok rabi v igri, ter v socialnih odnosih, v

katere vstopa s svojimi soigralci. Čeprav so se otroci sposobni igrati na vedno višjih

spoznavnih in socialnih ravneh, pa v igri starejšega predšolskega otroka pogosto

opazimo tudi igralna dejanja, ki so najbolj značilna za igro dojenčka in malčka

(Marjanovič Umek in Kavčič, 2001, v Marjanovič Umek in Zupančič 2001).

Z razvojem igre v srednjem in poznem otroštvu in njeno umeščenostjo v šolski

kurikulum se ukvarja relativno malo raziskovalcev, čeprav na značilnosti igre v obdobju

srednjega otroštva vplivajo tudi nekateri situacijski dejavniki oziroma globalni cilji


9

šolanja, ki v določeni meri omejujejo čas, namenjen prosti igri otroka. Kljub vsemu igra

še zdaleč ni le dejavnost otroka v zgodnjem in srednjem otroštvu, temveč ostaja

pogosta tudi v obdobju poznega otroštva in mladostništva, ter se pojavlja v vseh

obdobjih človekovega življenja (Wood in Attfield, 1996, v Marjanovič Umek idr.).

4.2 Spoznavanje vrste igre

Po tretjem letu otrokove starosti prihaja do upada pogostosti funkcijske igre ter

večjega deleža simbolne igre in iger s pravili (Takhvar in Smith, 1999).

Otroci se v obdobju zgodnjega, srednjega in poznega otroštva še vedno igrajo tudi

funkcijsko, le da so njihovi grobi gibi razviti do te stopnje, da otroku omogočajo vedno

bolj usklajeno tekanje, skakanje, poskakovanje, metanje in lovljenje. Otrokove gibalne

spretnosti se še vedno razvijajo, otroci postajajo vse močnejši in hitrejši. Njihovi gibi pa

vedno bolj usklajeni, kar jim omogoča vključevanje v igre, ki zahtevajo natančno in bolj

povezano izvajanje dejavnosti, npr. metanje žoge, ritmično poskakovanje. Otroci

preživljajo vedno več časa ob organiziranih športnih dejavnostih (Papalia, Olds,

Feldman, 2001, v Marjanovič Umek idr., 2001).

4.2.1 Igra s pravili

Igre s pravili se zaradi svoje celovitosti razvojnih procesov, ki jih ta igralna

dejavnost zahteva, pojavlja od tretjega leta starosti naprej. (Kavčič,1999; Marjanovič

Umek in Kavčič, 2001) Otrok se z igro s pravili sicer spozna že preko izdelanih iger,

vendar tudi sam sodeluje pri nastajanju novih tovrstnih iger. (Duran, 1995) Bistvena

značilnost igre s pravili je, da od otroka zahtevajo prepoznavanje, sprejemanje in

podrejanje vnaprej določenim, dogovorjenim in sprejetim pravilom.

V obdobju zgodnjega otroštva stalno narašča tudi pogostost višjih razvojnih ravni

simbolne igre, npr. igra vlog ali sociodramska igra. (Papalia idr. 2001; Smilansky in

Shefatya, 1990) S. Smilansky in L. Shefatya (1990) razlikujeta med igro vlog in

sociodramsko igro otroka, saj pravita, da igra vlog predstavlja dejavnost, ko otrok

prevzame določeno vlogo in se pri tem pretvarja, da je nekdo drug, pri tem pa

posnema vedenje in govor druge osebe ter uporablja različne realne ali namišljene

predmete.


10

Igra vlog vsebuje dve osnovni prvini (Smilansky in Shefatya,1990):

- Posnemalno prvino igre, ki se izraža tako preko otrokovega vedenja kot tudi

preko posnemalnega govora.

- Domišljijsko prvino igre, ki se v veliki meri nanaša na otrokovo verbalizacijo.

4.2.2 Socialna igra

Otroci se v obdobju zgodnjega, srednjega in poznega otroštva vključujejo v vse

socialne oblike igre. Čeprav je samostojna igra v obdobju med tretjim in šestim letom

otrokove starosti vedno redkejša (Parten, 1932), pa samostojna konstrukcijska igra

ostaja pogosta socialna oblika igre predšolskega otroka (Papalia idr. 2001).

Opazovalna in vzporedna igra tudi v zgodnjem otroštvu otroku omogočita, da se vključi

v igro s svojimi vrstniki (Papalia idr. 2001).

4.2.3 Klasifikacija otroške igre

Otroška igra se s starostjo in razvojem spreminja. Klasifikacije otroške igre se med

avtorji razlikujejo. Razlike so v številu različnih vrst iger, v skupinah in podskupinah, v

njihovem poimenovanju in vsebini. V Sloveniji je klasifikacijo otroških iger izdelal Toličič

(1961). Vrste igralne dejavnosti je uvrstil v štiri skupine:

- funkcijska igra, ki vključuje npr.: prijemanje, metanje, tek, tipanje, torej

preizkušanje gibljivosti na predmetih;

- domišljijska igra, ki vključuje igro vlog in različne simbolne dejavnosti;

- dojemalna igra, kamor štejemo dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje,

posnemanje, branje;

- ustvarjalna igra, pa vključuje npr. risanje, pripovedovanje, pisanje, oblikovanje,

gradnjo (Marjanovič Umek idr., 2006).


11

4.3 Kako se učimo matematiko v vrtcu - matematično okolje

»Otrok v vrtcu opazuje okolje, ki mu ponuja novo znanje v obliki sporočil. Otroku

nudi priložnosti, da sreča zapise števil, zapise datumov, simbole, grafične prikaze,

meritve, primere geometrijskih teles in likov, ko jih še ne zmore zapisati sam. sporočila

iz okolja otroku pomagajo razumeti, na kakšen način je matematika del vsakdanjega

življenja. V igralnici je najprej potrebno poiskati in nastaviti dostopna mesta ustrezne

igrače, npr.

- vse, kar nastopa v mnogih koščkih: kocke, storži, gumbi, plastični žebljički,

sestavljanke, barvice, punčke in avtomobili, več manjših žog;

- številke: telefoni, ploščice s številkami, plastični denar, družabne igre;

- vse, iz česar naredimo makete, načrte, gradimo, sestavljamo: od kock do mivke

v peskovniku;

- igrače za igranje z razsutimi snovmi za merjenje: lopate, lončki, modelčki,

tehtnice, metri, vrvi, menzure.

Vzpodbudno okolje dopolnjujejo sporočila na stenah igralnice: prave in papirnate

ure, koledarji, plakati s številkami, načrti, grafični prikazi, ter različni zapisi, npr. dnevni

načrt z navedbo ur ali trajanja dejavnosti (številke). Urejeno matematično okolje

pomeni tudi, da vzgojiteljica okolje spreminja in prilagaja glede na potrebe in zanimanje

otrok.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 182).

4.4 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejavnosti

»Vzgojiteljica pri načrtovanju dejavnosti in sploh učenju matematike v vrtcu

upošteva nekatere pomembne zakonitosti, ki veljajo za to področje.

Matematika je za otroka naporna, ker ob njej misli. Zato lahko učinkovito

sodeluje v matematični dejavnosti le za kratek čas. Otrok v vrtcu ni sposoben

ostati zbran dlje kot nekaj minut v mlajši starostni skupini in morda do pol ure v

starejši skupini.

Ker matematika zahteva mnogo koncentracije, vzgojiteljica načrtuje

dejavnosti tako, da je lahko tudi sama popolnoma zbrana ves čas trajanja


12

dejavnosti. Nedokončana matematična aktivnost ali ne dovolj natančno

premišljeni odgovori na matematična vprašanja otroka zmedejo.

Matematika je izrazito vezana na pogovor, ki je bolj učinkovit, ko je

individualen.

Otrok pred drugimi pokaže manj znanja kot takrat, ko ga uporabi zase.

Ob vsakdanjih opravkih se otrok zave, da je matematika potrebna za

vsakdanje življenje.

Opazovanja vzgojiteljici omogočajo določiti težavnost za načrtovane

matematične dejavnosti. Ko opazuje otroka med rutinskimi dogodki, lahko

spremlja njegov napredek iz dneva v dan.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 180).

4.5 Globalni cilji v matematiki

Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,

razvijanje logičnega mišljenja,

učiti otroka natančnega izražanja,

razvijanje matematičnega mišljenja,

razvijanje matematičnega izražanja,

razvijanje matematičnih spretnosti in

doživljanje matematike kot prijetne izkušnje (Kurikulum, 1999).

4.6 Sklopi matematičnega področja

Poznamo štiri sklope matematičnega področja, s katerimi se srečujejo otroci pri

začetnem učenju matematike (povzeto po Cotič, Felda, Hodnik Čadež 2005).

4.6.1 Sklop: LOGIKA IN JEZIK

1. razvrščanje

2. odnosi ali relacije

3. urejanje

4. zaporedja ali vzorci


13

4.6.2 Sklop: GEOMETRIJA Z MERJENJEM

1. orientacija v prostoru

2. geometrijska telesa, geometrijski liki

3. simetrija

4. merjenje

4.6.3 Sklop: ŠTEVILA IN ŠTETJE

1. prirejanje

2. štetje

3. prikazovanje števil – številčnosti

4. zapis števila

4.6.4 Sklop: OBDELAVA PODATKOV, OSNOVE STATISTIKE

1. preglednice

2. prikazi: figurni, puščični, prikaz s stolpci, vrsticami

3. preprosta statistična raziskava

4. verjetnost, kombinatorika


14

5 LOGIKA IN JEZIK

Logika predstavlja nekakšen pogoj za govor. Preden otrok obvladuje probleme na

besedni predoperacionalni ravni že izraža svojo logično mišljenje v povezavi z

konkretnimi predmeti. Logika se navadno pojavi pred govorom. Pri približno petem letu

starosti lahko otroci sestavijo nize predmetov po vrstnem redu glede na dolžino in

barvo, to je mnogo prej, preden so sposobni reševanja besedne problemske situacije

(Labinowicz, 2010, str. 107.).

5.1 Razvrščanje

Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na dano lastnost oziroma

značilnost (glede na barvo, obliko, material, velikost, …) S pomočjo razvrščanja

oblikujemo množice, v katerih se vzpostavi red in elementi postanejo števni. Za

razvrščanje v predšolskem obdobju oziroma, kadar razvrščamo z otroki, uporabimo

različne prikaze, ki so nam v pomoč. Uporabimo lahko:

- Carrollov prikaz

- Drevesni prikaz

- Euler–Vennov prikaz (pri razvrščanju dobimo več podmnožic)

- Puščični prikaz

Carrollov prikaz in drevesni prikaz razvrščanje prikazujeta glede na izbrano

značilnost oziroma njeno zanikanje.

Pri razvrščanju gre za oblikovanje skupin glede na neko skupno značilnost.

Razvrščati zmore otrok že zelo zgodaj. Pri dveh letih zmore otrok razvrščati tako, da

med sabo primerja dve stvari naenkrat. Triletnik že razvršča stvari oziroma predmete

po eni lastnosti. Običajno je to po barvi, velikosti, po namenu ali materialu, ne zmore pa

še razvrščati po dveh lastnostih hkrati. Razvrščanje je za otrokov razvoj izrednega

pomena, saj si na ta način razvija abstraktno mišljenje in začne razmišljati na

matematičen način. S tem otroke vzpodbujamo k opazovanju, med elementi neke

skupine vzpostavimo red in elementi postanejo števni (Hodnik Čadež, 2002).


15

5.2 Odnosi in relacije

Z odnosi/relacijami vzpostavimo med elementi dveh skupin nek odnos. S pomočjo

te teme sklopa lahko vpeljemo naslednje odnose:

- več/manj/enako/mnogo (prostornina, tekočine)

- večje/manjše (ploskev)

- višje/nižje (višina)

- krajše/daljše (krajše, daljše)

- težje/lažje (teža)

- prej/potem (čas)

- debelejše/tanjše (debelina)

- ožje/širše (širina)

- svetlejše/temnejše (svetloba)

5.3 Urejanje

Urejanje je operacija, s katero uredimo elemente v množici glede na intenzivnost

vrednosti določene spremenljivke/lastnosti. Glede na to, lahko urejamo po velikosti,

debelini, višini, širini, intenzivnosti in po časovnem zaporedju.

S tem postopkom posameznemu elementu množice ali skupine, ki jo imamo na

razpolago, določimo mesto v tej množici. Urejanje nam omogoči uporabo vrstilnih

števnikov in časovno sosledje. Začnemo lahko od najmanjše količine proti največji ali

obratno. Urejamo najprej na konkretni ravni in s starostjo otrok nadaljujemo lahko z

urejanjem na slikovni ravni.

Za urejanje pripravimo največ tri elemente ali predmete. Pri tem moramo biti

pozorni tudi na število elementov pri urejanju, ki je povezano s starostjo otrok.


16

5.4 Zaporedja ali vzorci

Vzorci ali ritmi ali zaporedja so sestavljeni iz dveh ali več elementov, ki se v danem

zaporedju ponavljajo. Pri ponovitvah moramo biti pozorni, da si sledita vsaj dve

ponovitvi, da ga lahko otrok zazna in prepozna. Vzorec je definiran takrat, ko se neka

enota ponovi vsaj dvakrat. Vzorci ali zaporedja so zelo pogosta matematična vsebina v

predšolskem obdobju.

Ločimo vzorce:

- iz konkretnih predmetov

- grafični vzorci

- vzorci iz simbolnih elementov

5.5 Didaktični koraki za vpeljavo prikaza

5.5.1 Didaktični korak: ŽIV PRIKAZ

Otroci zelo aktivno sodelujejo v prikazu. Dejavnost razvrščanja izvedemo tako, da

se med razvrščanjem otroci premikajo po prostoru s predmetom, ki ga bodo razvrstili.

Po opravljenem razvrščanju ostanejo s predmetom v roki v polju in ga ne zapuščajo.

Svojo odločitev o razvrščanju utemeljijo.

5.5.2 Didaktični korak: PRIKAZ V PROSTORU

Da nastane prikaz v prostoru, otroci odložijo predmet, ki ga držijo v roki, na mesto,

kjer so stali. Predmeti tako ostanejo v prikazu, otroci pa prikaz zapustijo. Stopijo tako,

da imajo vsi dober pregled nad predmeti, ki so v prikazu. Na ta način postane prikaz

bolj pregleden in berljiv.


17

5.5.3 Didaktični korak: SLIKOVNI – FIGURNI PRIKAZ

To je didaktični korak, ko preidemo s konkretne ravni na slikovno. Otrokom

pripravimo slike, ki so čim bolj realne podobe predmetov, ki so v prikazu, ki smo jih prej

razvrščali. Vsak poišče sliko predmeta, ki ga je prej razvrščal. Predmet poišče v

prikazu, ga vzame iz prikaza in na njegovo mesto postavi sliko tega predmeta.

5.5.4 Didaktični korak: SIMBOLNI PRIKAZ

To je didaktični korak, ko preidemo s slikovne ravni na simbolno/abstraktno. Slike v

prikazu bo zamenjal simbol. To lahko naredimo na več načinov: Sliko, na kateri je slika

predmeta, obrnemo okrog, da o podatku sporoča samo enobarvni kos papirja. Sliko

poberemo iz prikaza in jo nadomestimo s kosom papirja. Sliko, na kateri je slika

predmeta, obrnemo okrog, in na hrbtno stran narišemo simbol: križec, krog. Sliko

poberemo iz prikaza in jo nadomestimo s kosom papirja, na katerem je narisan krožec,

križec. Nato odstranimo sliko in na tla, kjer je v prikazu stala slika, narišemo križec,

krog.

5.6 Grafični prikazi

Poznamo več grafičnih prikazov kot so stolpčni, vrstični, Carollov, drevesni ipd.

Hodnik Čadež pravi, da se v predšolskem obdobju najpogosteje uporabljata Carollov in

drevesni, čeprav je v rabi tudi euller-vennov, ki pa je lahko za predšolske otroke še

prezahteven. (Hodnik Čadež, 2004)

5.6.1 Puščični prikaz

»Puščični prikaz uporabljamo, da na splošno prikažemo odnose med objekti

oziroma opisnima značilnostma. Z njim prikažemo objekte oziroma vrednost

preučevanja značilnosti kot točke, zveze med njimi pa običajno povežemo s puščico od

prvega do zadnjega objekta. Relacijo med člani dveh množic prikažemo s puščicami.

Ta povezava med elementi je lahko ravna ali kriva črta, ki je hkrati lahko različnih barv,

vsebuje lahko eno, dve ali pa nobene puščice. Vsakemu elementu iz prve množice


18

priredimo elemente iz druge množice. Pri tem se lahko zgodi, da je en element

povezan z enim, z več ali pa z nobenim elementom iz druge množice«. (Magajna,

Žakelj, 2000, str. 118)

5.6.2 Euller-Vennov prikaz

»Euller-Vennov prikaz uporabljamo za to, da predstavimo odnos med množicami

oziroma pojmi. Elemente, ki jih proučujemo, predstavimo kot točke v ravnini, skupino

elementov pa ponazorimo kot množico točk, katero ogradi enostavna sklenjena

krivulja. Možnih je več odnosov med dvema skupinama elementov. Prva možnost je,

da presek množice ostane prazen. To se zgodi, če skupini nimata skupnih elementov.

Druga možnost je, da ostajajo skupni elementi, obenem pa tudi obstajajo elementi

vsake skupine, ki pa niso predstavniki druge skupine. Kot tretja možnost pa je, da so

vsi elementi ene skupine tudi elementi druge skupine, obratno pa ne velja«. (Magajna,

Žakelj, 2000, str. 101–102)

5.6.3 Drevesni prikaz

Pri drevesnem prikazu gre za razvrščanje predmetov oziroma elementov po eni

lastnosti. Prikaz začnemo risati iz ene skupne točke in nato iz te točke narišemo

oziroma prikažemo nekakšne veje, smeri, možne poti. Pri vejah zapišemo na eno stran

lastnost, na drugo stran pa njeno negacijo. Nato na koncu vsake veje oblikujemo polje,

množico, krošnjo, v katero otroci razvrščajo pripravljene elemente. Tudi pri tem prikazu

mislimo na to, da najmlajši otroci zapisa zanikane lastnosti ne zmorejo ne brati ne

razumeti, zato moramo to smiselno in razvojni stopnji primerno vpeljati po korakih, od

konkretnega prikazovanja do slikovnega zapisa in nazadnje branja ter razumevanja

zapisa (Cotič, Felda, Hodnik, 2005).

Otroci stari od dveh do štirih let, so sposobni samostojno razvrščati le po eni lastnosti.

Takšen prikaz sem uporabila tudi sama pri izvedenih dejavnostih.

5.6.4 Carrollov prikaz

Lewis Carroll je bil uspešen matematik in je hkrati oseba, po kateri je Carrollow

prikaz dobil ime. Prikaz ima obliko pravokotnika, razdeljen je pa na štiri dele. Uporaben

je predvsem pri problemih iz logike in množic (Cotič, 1999).


19

Prva dejavnost, ki jo vzgojitelj pripravi za otroke, naj bo pripravljena tako, da otroci

začnejo z razvrščanjem predmetov na konkretni ravni. (Cotič, 1999, str. 87)


20

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Problem, namen in cilji raziskave

Namen moje diplomske naloge je ugotoviti, kako predšolski otroci razumejo in

razvrščajo predmete s pomočjo drevesnega prikaza. V vrtcu Otona Župančiča

Slovenska Bistrica smo izvedli štiri dejavnosti razvrščanja s pomočjo drevesnega

prikaza. Vse naše dejavnosti se navezujejo na temo živali, ki so otrokom zelo blizu in

jih imajo radi. Otroci so razvrščali živali glede na eno lastnost. Razvrščali so po

lastnostih ali je domača žival ali ni domača žival, glede na barvo, glede na velikost in

na njihov življenjski prostor. Vse dejavnosti smo izvedli postopno in nazorno. Sledili

smo štirim didaktičnim korakom in si sproti zapisovali komentarje otrok, njihove

dosežke in posebnosti. Zanimalo nas je ali bodo rezultati starejših otrok boljši kot bodo

rezultati, ki jih bodo dosegli mlajši otroci? Na podlagi opazovanj smo prišli do

rezultatov, ki jih kasneje analiziramo in dobimo zaključke.

6.2 Raziskovalna vprašanja

Ali so otroci sposobni samostojno razvrščati živali glede na eno lastnost?

Ali otroci dejansko razumejo razvrščanje s pomočjo drevesnega prikaza?

6.3 Metodologija

Vse izvedene dejavnosti so imele skupen cilj. Uporabili smo deskriptivno

raziskovalno metodo. Vse dejavnosti sem opazovala in si sproti zapisovala posebnosti

otrok, napredek in njihove komentarje. Na podlagi opazovanj sem kasneje dobila

odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja.


21

6.4 Raziskovalni vzorec

Dejavnosti smo pripravili v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, na enoti

Pragersko. Z nekaj otroki smo izvedli načrtovane dejavnosti na temo razvrščanje. Tako

smo se razdelili v dve skupini in se pripravili na dejavnosti. Otroci so dobili jasna

navodila o naši izvedbi. Otroke sem nato opazovala in si pri vsakem posamezniku

sproti zapisovala posebnosti.

Naš oddelek je kombiniran oddelek, v katerega je vključeno 19 otrok. Povprečna

starost otroka je dva do štiri leta. V tem šolskem letu bo dočakalo štiri leta šest otrok,

deset jih bo dopolnilo tri leta in trije dve leti. V oddelek je vpisanih dvanajst deklic in

sedem dečkov. Osem otrok obiskuje vrtec letos prvič, ostali pa so bili v našem oddelku

že lansko šolsko leto. Naš oddelek obiskujeta deklici, ki prihajata iz tujine, in sicer ena

deklica iz Srbije in ena deklica iz Ukrajine, ki je bila v našem oddelku že lansko šolsko

leto. Naša skupina je zelo navihana in tudi zelo prijetna.

6.5 Izvedene dejavnosti

6.5.1 Prva dejavnost - Razvrščanje glede na barvo

Globalni cilji:

- razvijanje matematičnega mišljenja

- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje

Operativni cilji:

- otrok klasificira in razvršča

- otrok pravilno in samostojno razvrsti žival v drevesni prikaz po barvi

- otrok preko igre pridobiva nove izkušnje o matematičnih odnosih

- otrok prepozna in poimenuje barve

Oblike dela:

- individualna, skupinska


22

Metode dela:

- metoda poslušanja

- metoda pogovora

- metoda igre

Pripomočki:

Za našo prvo izvedeno dejavnost smo uporabili veliko drevo iz kartona, ki smo ga

izdelali in pobarvali skupaj z otroki. To je bil naš drevesni prikaz, ki smo ga uporabili pri

vseh dejavnostih. Imeli smo tudi slike živali in igračke, ki smo jih izmenjali. Otroci so si

iz velike vreče potegnili sliko živali in jo razvrstili glede na barvo. Je siva žival? Ni siva?

Uvodni del dejavnosti:

Ker se vrtec, ki ga obiskujejo naši otroci, imenuje Mavrični vrtec in je na steni zunaj

narisana velika mavrica, smo se odločili, da skupaj z našimi malčki ponovimo barve, ki

so v mavrici. Ko steče naš pogovor, otroci začnejo sami naštevati različne predmete, ki

so npr. rdeče barve: jabolko, jagoda, avto in še druge barve. Naštejemo vse barve, ki

jih ima naša mavrica. Potem naštejemo še barve, ki jih naša mavrica nima. Ker je

ravno jesen in poznamo veliko pesmic, sklenemo, da zapojemo pesmico Živali jeseni

(M. Voglar). Ker imajo naši otroci še posebej radi živali, pokažem otrokom veliko vrečo

presenečenja. Tako so otroci motivirani in pripravljeni na dejavnost.

Glavni del dejavnosti:

Določimo dve barvi in otroci se razvrstijo med rdeče in modre. Najprej vlečejo iz

vreče presenečanja otroci, ki so izbrali modro barvo. Tako si naredimo večji pregled

nad samo dejavnostjo, se izognemo gneči in si lažje zapisujemo podatke. Ko si otroci

ogledajo živali, se o njih tudi pogovorimo. Katere živali imamo v vreči, kje živijo, kakšne

barve so te živali … Na našem drevesu je na eni strani drevesa slika živali, ki je sive

barve, na drugi strani pa je ta žival prečrtana. Torej tja spadajo živali, ki niso sive

barve. Otroci so dobili jasna navodila, kako naj razvrstijo izbrane živali. Ko jih

povprašam, kaj pomeni to, da je na eni strani slika, na kateri je siva žival, na drugi

strani pa enaka slika, le da je ta prečrtana, mi je znalo odgovoriti le malo otrok. Najprej

niso znali zanikati. Ampak eni otroci so vseeno razumeli, kaj to pomeni. Med seboj so

se pogovarjali in si pomagali, katera žival je sive barve in katere niso sive. Upoštevali

smo didaktične prikaze in tako so se otroci postavili v svoj del krošnje. Prvi didaktični

korak je bil izpeljan. Nato so otroci odložili svoje živali na mestu, kjer so stali in stopili iz


23

krošnje. Medtem so si izbrali slike, na katerih so bile živali, ki so jih najprej izbrali kot

igračke. Nato so vzeli ven svoje igrače živali in jih samo zamenjali s sliko. Zadnji

didaktični korak je bil izpeljan, ko je otrok svojo sliko živali zamenjal za simbol.

Zaključni del dejavnosti:

Ko so vsi otroci razvrstili svoje živali, se še enkrat pogovorimo o naši igri.

Pregledali smo naše drevo in živali, ki so jih razvrstili otroci. Pogovorimo se o vseh teh

živalih in pregledamo, če so prav razvrščene in njihovi skupnih lastnostih.

Evalvacija:

Otroci so bili nad igro navdušeni in so zelo radi sodelovali. Presenetili so me tudi

mlajši otroci, ki so prav tako razvrstili pravilno, ampak so nekateri otroci rabili dodatna

navodila, kaj naj storijo. Pri mlajših otrocih je izstopalo predvsem poznavanje barv.

Živali so razvrstili pravilno glede na barvo in našteli še veliko drugih živali, ki jih mi

nismo uporabili pri svoji dejavnosti. Tako, da so zraven še veliko razmišljali in utrjevali

poznavanje barv. Na začetku so le imeli težavo z zanikanjem živali. Mlajši niso tega

najbolj razumeli, zakaj je enaka slika, le da je prečrtana. Ampak po pogovoru so to tudi

osvojili.


24

Tabela 1: Razvrščanje glede na barvo

Pravilno

razvršča glede

na barvo

Ob pomoči

razvršča glede na

barvo

Nepravilno

razvršča

(nepoznavanje

barv)

Otrok 1 +

Otrok 2 +

Otrok 3 +

Otrok 4 +

Otrok 5 +

Otrok 6 +

Otrok 7 +

Otrok 8 +

Otrok 9 +

Otrok 10 +

0

1

2

3

4

5

6

pravilno

razvršča glede na barvo

ob pomoči razvršča glede

na barvo

nepravilno

razvršča (nepoznavanje

barv

Število otrok

Število otrok

Graf 1: Razvrščanje glede na barvo


25

Interpretacija:

Razvrščanje glede na barvo otrokom ni delalo velikih težav. Od vključenih otrok jih

pet prepozna barvo in so znali razvrstiti živali samostojno, štirje otroci so rabili pomoč,

saj jim večje težave dela poimenovanje barv kot pa samo razvrščanje. Pri tej dejavnosti

je izstopala deklica, ki ne pozna ali ne poimenuje niti osnovnih barv, zato živali ni

razvrstila pravilno.

Slika 1: Živ prikaz

Slika 2: Prostorski prikaz


26

Slika 3: Slikovni prikaz

Slika 4: Simbolni prikaz


27

6.5.2 Druga dejavnost - Razvrščanje glede na lastnost ali je domača žival

ali ni domača žival

Globalni cilji:



Operativni cilji:


- otrok se uri v razvrščanju po lastnosti ali je domača žival ali ni domača žival

- otrok spoznava in odkriva posledice matematične igre

- otrok razume lastnost zanikanja in jo tudi pravilno poimenuje

Oblike dela:

- individualna

- skupinska

Metode dela: metoda poslušanja, metoda pogovora, metoda igre

Pripomočki: drevesni prikaz za razvrščanje živali, figure živali, slikice živali, knjige

o domačih živalih.


V jutranjem krogu z otroki zelo radi prepevamo pesmice. Da si še bolj popestrimo

jutranji krog, pojemo vedno pesem za dobro jutro in pozdravimo vse otroke. Za

pozdravno pesem otroci pogosto izberejo našo priredbo pesmice »Danes vsi že zbrani

smo, ija ija ooo«, ker je zelo podobna pesmi »Na kmetiji je lepo«. Naš vrtec stoji sredi

prelepega podeželja, ven iz mesta in mestnega vrveža. Obdaja nas veliko narave,

gozdov in velikih kmetij, kjer živi tudi veliko domačih živali. Naši otroci obožujejo živali,

zato se tudi veliko pogovarjamo na to temo. Pogovarjamo se o živalih, ki jih imajo otroci

doma, o živalih, ki živijo na kmetiji in tudi o drugih živalih, ki ne živijo pri nas, lahko jih

pa vidimo v živalskem vrtu. Otrokom predstavimo našo dejavnost in se pogovorimo o

tem, kaj bomo počeli in kako bodo razvrstili živali.


28


Otroci poljubno izberejo živali, ki so pripravljene na mizi. Potem se vsi skupaj

usedemo na tla pri našem drevesu in se pogovorimo. Vsak otrok posebej pove, katero

žival si je izbral, jo poimenuje, pove njene značilnosti. Otrok pove tudi, kje živali spijo in

kaj jedo. Izbrali smo takšne živali, ki so otrokom že poznane, pa tudi nekaj afriških, ki

jih znajo poimenovati, skupaj pa povemo še kaj o značilnostih. Prvo žival razvrstim

sama, da otrokom pokažem, kaj želim, da naredimo. Na eni strani drevesne krošnje je

prilepljena slika, na kateri so domače živali in na drugi strani enaka slika, le da so te

živali prečrtane. Nekateri starejši otroci takoj znajo postaviti živali na svoja mesta, dva

mlajša otroka imata težave.

- živi prikaz

- prostorski prikaz

- slikovni prikaz

- simbolni prikaz


Z otroki smo izvedli vse štiri metodične korake in se nato tudi pogovorili, zakaj so

razvrstili živali tako ter naštejemo njihove skupne značilnosti. Na koncu naše dejavnosti

pogledamo, če so naše živali pravilno razvrščene in jih tudi preštejemo, katerih je več

in katerih manj.

Evalvacija:

Načrtovana dejavnost je dosegla svoj namen in cilj, saj otroci niso imeli velikih

težav pri razvrščanju živali. Otroci so hitro usvojili pojem ali je domača žival ali ni

domača žival. Ena deklica je imela težavo pri razvrstitvi tigra. Razvrstila ga je med

domače živali, saj je menila, da je to velika muca, ki jo ima doma. Otroke so še posebej

pritegnile figure živalic, saj jih zelo radi izberejo za prosto igro, imeli smo pa tudi slike

teh živali. Kot didaktično sredstvo smo imeli zraven nekaj knjig o domačih živalih.

Otroci so bili zelo veseli, ko so v njih gledali živali, ki smo jih uporabili za našo igro.

Med seboj so se pogovarjali in si kazali slike. Knjige so bile zelo dober pripomoček, saj

so jih pritegnile in dodatno motivirale. Otroci so bili zelo radovedni, kaj vse bomo počeli

med igro in so pozorno poslušali navodila. Komunikacija je bila uspešna, saj dodatno

nismo rabili razlagati nobenih navodil. Otrokom sem na zelo enostaven način podala

navodila, kasneje je bil potreben samo še kakšen stik z očmi in otroci so sami

razvrščali živali. Otroci so bili med dejavnostjo zelo aktivni, med sabo so se veliko


29

pogovarjali, se spodbujali in si svetovali. Zraven je bila deklica, ki kljub navodilom ni

pravilno razvrstila živali, po dodatnih navodilih in spodbudi pa ni želela sodelovati pri

naši igri. Znanje otrok sem sproti preverjala, s tem ko sem ga med dejavnostjo

spraševala, zakaj je tako razvrstil, kam spada … Komentarje in posebnosti za vsakega

posameznika sem dosledno zapisovala. Z rezultati sem bila zelo zadovoljna, saj so

otroci zelo dojemljivi in vedoželjni.

Tabela 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost

Samostoj

no pravilno

razvršča

Ob

pomoči

razvršča

Nepraviln

o razvršča

Otrok 1 +

Otrok 2 +

Otrok 3 +

Otrok4 +

Otrok 5 +

Otrok 6 +

Otrok 7 +

Otrok 8 +

Otrok 9 +

Otrok 10 +


30

0

2

4

6

samostojno

pravilno razvrščaob pomoči razvršča nepravilno

razvršča

Število otrok

Število otrok

Graf 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost

INTERPRETACIJA:

Pri razvrščanju živali na eno lastnost ali je domača žival ali ni domača žival sem

opazila, da je pravilno in samostojno razvrstilo šest otrok. Trije otroci so pri dejavnosti

potrebovali pomoč, ena deklica pa ni želela pomoči in je kljub dodatnim spodbudam

igro zaključila.



31




32


6.5.3 Tretja dejavnost – razvrščanje po velikosti

Tema: Razvrščanje živali v drevesni prikaz po velikosti

Globalni cilji:



Operativni cilji:


- otrok pravilno razvrsti žival v drevesni prikaz po velikosti

- otrok prepozna razliko med večjim in manjšim

- otrok ob pomoči odraslega razvršča po velikosti

- otrok aktivno sodeluje in sledi korakom pri dejavnostih

Oblike dela:

- individualna

- skupinska

Metode dela:



33

- metoda pogovora

- metoda igre

Pripomočki:

- drevesni prikaz

- slike živalic

- figure živalic

- knjige


Za izbrano dejavnost smo za uvodni del prebrali pravljico. Otroci so se posedli v

krog in poslušali zgodbo: »Hiška, majhna kot miška« (J. Donaldson). Ta pravljica

govori o stari ženički, ki je imela premajhno hiško za vse njene obiskovalce. Na koncu

jih je vse izselila in takrat se ji je zdelo, da je njena hiška spet velikanska. To je bila

odlična motivacija za otroke. Skupaj smo se pogovorili o tem, kdo v naši skupini je

največji in kdo najmanjši. Otroci so se med sabo primerjali in povezovali različne stvari.

Prinesli smo dve knjigi. Ena je bila majhna, druga velika. Tako so otroci sami iskali

primerjave med majhnim in velikim.


Skupaj z otroki se posedemo na tla okrog našega velikega drevesa. Otrokom

razložim, da se bomo danes spet igrali igro z živalmi. Otroci so najprej pomislili, da

bomo spet igrali igro, ki jo že znajo. Ampak potem so bili presenečeni, saj smo izbrali

novo lastnost, po kateri še nismo razvrščali. Odločili smo se namreč, da se naše živali

razvrstijo po velikosti. Na našem drevesu je bila na eni strani slika, na kateri so bile

narisane velike živali in na drugi strani je bila ta slika prečrtana. Ta dejavnost je bila

mogoče preveč zahtevna za otroke te starosti, saj najprej niso razumeli. Na sliki je bila

velika žival, kot je žirafa. Otroci so pa imeli na izbiro še druge živali, ki so po velikosti

manjše (miška, muca, pujs, raca …) Ko smo se pogovorili o tem, da na eno stran

spadajo živali, ki so velike in na drugo stran krošnje živali, ki niso velike, so otroci še

vedno imeli težave pri drugem metodičnem koraku, ko je na vrsti prostorski prikaz.

Imeli so težave pri igračkah živali, ki so bile manjše velikosti, a so te živali v resnici

velike. Takšen primer je bil primer slona, ki je bila majhna živalska figura in ga potem

otrok ni razvrstil pravilno, saj je menil, da ne spada v drugo krošnjo. Ko smo uskladili

figurice živali, je bilo razvrščanje lažje. Tako smo dali bistvene razlike velikosti.

Velikega slona in majhnega slona. Starejši otroci brez težav razvrščajo in tudi znajo


34

sami zraven povedati, zakaj je tako. Pri mlajših otrocih se opazi, da še ne morejo

razvrstiti niti na eno lastnost brez pomoči.


Po končani dejavnosti se vsi skupaj pogovorimo o igri. Otroci povedo svoje

komentarje in občutke. Na koncu pregledamo, kako so razvrščene živali in jih skupaj

tudi preštejemo.

Evalvacija:

Načrtovana dejavnost je dosegla svoj namen. Otroci so se naučili bistveno razliko

med večjim in manjšim. Starejši otroci so znali dobro razvrstiti živali po velikosti, štirje

mlajši otroci pa so rabili pomoč in dodatna navodila in vzpodbude. Presenetil me je en

starejši deček, ki ni želel manjšega slona razvrstiti v krošnjo, kjer niso velike živali, saj

je namreč slon v resnici velika žival, figura slona pa je bila majhna. Kasneje ko je imel v

roki dva slona, velikega in majhnega, je opazil in razumel razliko, da je en velik in da je

drugi majhen. Otroci so tudi pri tej dejavnosti aktivno sodelovali, zraven pa so se zelo

zabavali, tako otroci kot tudi vzgojiteljice. Presenetili so me nekateri otroci, ki včasih

rabijo veliko več pozornosti in motivacije, pri tej dejavnosti pa so zelo uživali in po

končani igri so se hoteli še naprej igrati to igro. Presenetili so me tudi z svojo igrivostjo

in željo po učenju.



35

Slika10: Prostorski prikaz



36


6.5.4 Četrta dejavnost – razvrščanje glede na življenjski prostor

Tema: Razvrščanje živali v drevesni prikaz glede na življenjski prostor

Globalni cilji:



Operativni cilji:


- otrok pravilno razvrsti žival v drevesni prikaz glede na življenjski prostor

- otrok razume lastnost zanikanja in jo tudi pravilno poimenuje

- otrok aktivno sodeluje in sledi korakom pri dejavnostih

Oblike dela:

- individualna

- skupna

Metode dela:



37

- metoda pogovora

- metoda igre

Pripomočki:

- drevesni prikaz

- slike živalic

- figure živalic

- knjige


Z otroki se dobimo na blazini v našem jutranjem krogu ter se pogovarjamo o naši

pretekli izvedeni dejavnosti. Nato ponovimo naše znanje o živalih, ki smo jih že

spoznali, ko smo se igrali igro o domačih živalih. Ker je lepo imeti zavetje in topel dom,

nanese naša tema tudi na dom naših živali. Za izbrano dejavnost sem izbrala spet

takšne živali, ki so otrokom blizu in jih poznajo. Izbrali smo kravo, ovco, pujsa, konja,

raco, kokoš, srno, lisico, zebro, leva, slona, tigra in žirafo. Otroci se med seboj

pogovarjajo in skupaj ugotovijo, kje katera žival od njih živi. Živali smo nato razvrstili v

drevesni prikaz.


Ko smo se z otroki pogovorili o življenjskem prostoru izbranih živali, smo začeli z

dejavnostjo. Otroci so poljubno izbirali živali in pričeli razvrščati po metodičnih korakih.

Na eni strani drevesne krošnje smo imeli sliko, na kateri je bil narisan hlev, na drugi

strani pa je bil hlev prečrtan. Otroci so spraševali, kam pa gredo živali, ki ne živijo v

hlevu, saj tam ni bilo nič drugega. Ko so ugotovili, da imamo živali, ki živijo v gozdu, pa

ni bilo tam slike gozda, je pa bilo celo drevo. Nekaterim otrokom najprej ni bilo jasno,

kaj želimo. Razložila sem jim, da če zanikamo nekatero stvar, potem spadajo tja vse

preostale živali. Na eno stran drevesne krošnje razvrstimo živali, ki živijo v hlevu, na

drugo stran pa gredo živali, ki ne živijo v hlevu. Torej živali, ki živijo v gozdu, na

travniku ali v morju ali kjerkoli drugje, samo ne v hlevu. Po razložitvi je stekla dejavnost

hitro naprej. Otroci so razvrščali po vseh štirih metodični korakih.


38


Ko so otroci zaključili z razvrščanjem, smo se zbrali okrog našega drevesa in se

pogovorili o rezultatih. Otroke sem povprašala, zakaj so razvrstili tako, kakšen je

življenjski prostor živali in ali imajo živali tudi doma. Otroci so potem živali tudi prešteli

in se pogovarjali o tem, katerih živali imamo več. Tistih, ki živijo doma v hlevu ali živali,

ki živijo drugje. Otroci so aktivno sodelovali in zraven tudi razmišljali.

Evalvacija:

Otroci so aktivno sodelovali pri načrtovani dejavnosti. Med samo dejavnostjo je

zelo pomembna komunikacija in tudi motivacija otrok. Med celotno igro so se otroci

med seboj pogovarjali, si pomagali in sodelovali. Komunikacija je zelo pomembna, saj

otrokom nudimo veliko možnosti, da čim več povedo sami in da samostojno

razmišljajo. Mlajši otroci imajo s tem večje težave, ali pa se ne znajo odločiti sami. V

skupini imamo punčko, ki pri tej dejavnosti ni želela sodelovati sama. Izbrano žival je

razvrstila le v primeru, če ji je kateri od otrok povedal, kam naj jo postavi. Pri starejših

otrocih, tistih ki so že dopolnili štiri leta, se vidi bistvena razlika pri razumevanju navodil.

Ti otroci so brez težav razvrstili živali pravilno. Nekateri otroci so rabili več spodbude,

namreč čeprav so vedeli, da živijo te živali v hlevu, so mislili, da vseeno ne spadajo tja.

Otroci vidijo živali zunaj in potem mislijo, da niso v hlevu. S samim potekom dejavnosti

sem zadovoljna, saj so otroci zelo dojemljivi.

Slika13: Živ prikaz


39




40

Slika16: Simbolni prikaz

Predstavitev zbranih podatkov glede na življenjski prostor živali


41

Tabela 3: Spretnost otrok

Pravilno

razvršča glede na

življenjski prostor

živali

Ob pomoči

razvršča

Nepravi

lno razvršča

Otrok 1

(deklica)

+

Otrok 2

(deklica)

+

Otrok 3

(deček)

+

Otrok4

(deklica)

+

Otrok 5

(deček)

+

Otrok 6

(deček)

+

Otrok 7

(deklica)

+

Otrok 8

(deček)

+

Otrok 9

(deklica)

+

Otrok 10

(deček)

+


42

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

samostojno

pravilno

razvršča

ob pomoči pravilno

razvršča

nepravilno

razvrščasamostojno

dečkisamostojno

deklice

Število otrok

Število otrok

Graf 3: Spretnost otrok

Interpretacija:

Iz prikaza je razvidno, da so deklice dosegle boljše rezultate pri razvrščanju živali

pri vseh dejavnostih. Dejavnost je samostojno opravilo 6 otrok, pomoč vzgojiteljice so

še vedno rabili štirje otroci. Od vseh otrok sta samostojno razvrščala dva dečka in štiri

deklice.


43

Tabela 4: Težavnost otrok glede na starost

Pravilno

samostojno razvršča

Razvršča ob

pomoči

Nepravi

lno razvršča

Otrok 1

(deklica)

+

Otrok 2

(deklica)

+

Otrok 3

(deček)

+

Otrok4

(deklica)

+

Otrok 5

(deček)

+

Otrok 6

(deček)

+

Otrok 7

(deklica)

+

Otrok 8

(deček)

+

Otrok 9

(deklica)

+

Otrok 10

(deček)

+


44

6.6 Preverjanje in utemeljitev raziskovalnih vprašanj

1. Ali so otroci sposobni samostojno razvrščati glede na eno lastnost?

Otroci so zelo aktivni in vedoželjni, zato so se z veseljem lotili te igre. Ko smo

začeli v vrtcu z dejavnostmi razvrščanja in smo za razvrščanje izbrali živali, je bilo

otrokom zelo zanimivo. Večina otrok je dobro razumela navodila in kaj igra od njih

zahteva. Pri treh otrocih je bilo opaziti, da niso najbolj zaupali lastni presoji, ampak so

potem ob pomoči vzgojiteljice in z dodatnimi navodili tudi sami razvrstili živali pravilno.

V oddelku imamo deklico, ki pri naši igri najprej ni želela sodelovati. Med opazovanjem

ostalih otrok, si je nato premislila in se vključila v igro. Deklica živali ni razvrstila

pravilno. Po dodatnih navodilih in spodbudi je deklica igro zapustila in ni želela več

sodelovati, ampak je igro samo opazovala do konca. Otroci so zelo sposobni in so

lahko razvrstili živali na eno lastnost. Pri tej dejavnosti razvrščanja lahko sklepamo, da

se mlajši otroci lahko kosajo tudi s svojimi štiriletnimi vrstniki. Ko sem primerjala

dvoletnika z otrokom, ki je že dopolnil štiri leta, je bilo razvidno, da je tudi mlajši otrok

pravilno razvrstil izbrano žival v drevesnem prikazu. Mlajši otrok je imel večjo težavo pri

prepoznavi barv, kar pa je bilo opaziti tudi pri starejšem otroku. Mlajši otroci so imeli

tudi težave pri zanikanju živali. Pri tem je bila potrebna dodatna razlaga, da so lažje

razumeli navodila, sčasoma pa so osvojili tudi to. Mlajši otroci s samim razvrščanjem

niso imeli posebnih težav, saj so prav tako vešči kot njihovi starejši vrstniki. Pri vseh

dejavnostih razvrščanja otroci niso imeli niti večjih težav glede razvrstitve po barvi. V

skupini imamo deklico, ki barv še vedno ne zna poimenovati. Stara je tri leta in pol in je

imela z razvrščanjem največ težav. Ostali otroci so lahko razvrščali živali po barvi, le

štirje otroci so rabili še dodatna navodila, ampak so kasneje tudi to usvojili. Opaziti je

bilo mogoče, da je nekaterim otrokom, ki so že dopolnili štiri leta, delalo večje težave

poimenovanje barv. Na primer: otrok zna povedati, da je to takšna barva kot je sonček

ali jagoda, barve pa ne zna poimenovati. Postopoma je večina otrok osvojila že vse

barve, zato so bili rezultati zelo dobri.

2. Ali otroci dejansko razumejo razvrščanje s pomočjo drevesnega prikaza?

Pri samem razvrščanju so bili otroci tako deklice kot tudi dečki zelo spretni. Deklice

so bile pri razumevanju navodil boljše in tudi bolj samostojno so razvrščale po vseh

lastnostih kot dečki. Pri vseh preglednicah je razvidno, da je več dečkov potrebovalo

pomoč pri razvrstitvi, medtem ko so bile deklice bolj vešče. Zanikanje so sčasoma

usvojili vsi otroci, ki so sodelovali. Pri ubeseditvi so bili zelo izenačeni, saj imajo fantje


45

zelo dober besedni zaklad in so tako dečki kot deklice zelo zgovorni. Ko smo

dejavnosti ponovili so bili rezultati bistveno boljši, kot pri prvi izvedeni dejavnosti

razvrščanja, saj so otroci že dobro vedeli, kaj naloga od njih zahteva. Otroci so pojem

razvrščanja zelo dobro usvojili, zato bi lahko rekla, da razumejo, kaj ta naloga od njih

zahteva in dobro poznajo drevesni prikaz, če jim to približamo na njim ustrezen in

zanimiv način.


46

7 ZAKLJUČEK

Po vseh izpeljanih dejavnostih s področja razvrščanja so nam ostali samo pozitivni

vtisi in nove izkušnje. Otroci so bili več kot navdušeni nad igro. Dejavnosti so izvajali z

veseljem, z veliko motivacije in dobre volje. Ob vsem tem so se jim izboljšale in razvile

spretnosti razvrščanja po različnih lastnostih. Pridobili so si nove izkušnje z drevesnim

prikazom, z zanikanjem predmetov in prikazi razvrstitve na konkretni slikovni ravni in

simbolni ravni. V samo izvedbo smo vložili veliko truda in z rezultati smo zelo

zadovoljni. Spretnosti in sposobnosti otrok so zelo dobre, otroci so jih tudi pri vsaki novi

dejavnosti razvrščanja izboljšali. Vsi poznamo rek, da vaja dela mojstra in to še kako

drži. Vse zastavljene dejavnosti smo natančno načrtovali, prav tako pa smo uporabili

ustrezne pripomočke in sredstva, ki so otrokom blizu in jih imajo radi. Takega

načrtnega in sistematičnega načina izvajanja dejavnosti se bomo vzgojiteljice še

posluževale, saj so zanimanja za njih zelo velika, tudi za vzgojiteljice ostalih oddelkov.

Sama si bom pa še naprej prizadevala, da bomo tudi v prihodnje stremeli k novim in

inovativnim pristopom, ki jih bomo še naprej uvajali s področja matematike za

predšolske otroke.


47

8 VIRI IN LITERATURA

Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih

čudes: Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.

Ljubljana: DZS.

Felda, D., Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002). Igraje in zares v svet matematičnih

čudes: Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.

Ljubljana: DZS.

Hodnik Čadež, T. (2004). Cicibanova matematika. Priročnik za vzgojitelja.

Ljubljana: DZS.

Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna

založba Slovenije

Ivić, I. in drugi (1986). Gibalni razvoj otrok. Vaspitanje dece ranog uzrasta,

Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd, Svjetlost, Sarajevo. Revija

Otrok in družina. Pridobljeno 10. 11. 2014, iz

http://www.bambino.si/gibalni_razvoj_otrok

Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Vonta, T., Požar

Matijašič, N., Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Založba Obzorja.

Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač M., Kranjc, S., Saksida, I.

idr (2001). Otrok v vrtcu – priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Založba

Obzorja.

Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.) (2001). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.) (2006): Psihologija otroške igre.

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Magajna, Z., Žakelj, A. (2000). Obdelava podatkov pri pouku matematike 6–9.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Videmšek, M., Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Documents

Kolarič Sandra diploma pdf - University of Primorska · ABSTRACT Graduation thesis titled "Experience of children at sorting in kindergarten in the second age bracket" describes