UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
SANDRA KOLARIČ
KOPER 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
IZKUŠNJE OTROK PRI RAZVRŠČANJU V VRTCU
Sandra Kolarič
Koper 2015
Mentor: doc. dr. Darjo Felda
Somentorica: Monika Rebec
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli stali ob strani pri ustvarjanju diplomskega dela.
Najprej bi se rada zahvalila mentorju doc. Darju Feldi in asistentki Moniki Rebec za
usmerjanje, spodbudo in hitre povratne informacije pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso pomoč, podporo in potrpežljivost.
Zahvaliti se pa moram tudi tebi, Primož, ki si mi stal ob strani in verjel vame!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Sandra Kolarič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa
prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
POVZETEK
Diplomska naloga z naslovom Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu v drugem
starostnem obdobju opisuje sklop Logika in jezik, bolj podrobno temo razvrščanje. Zanimalo
nas je predvsem, kako otroci razumejo in razvrščajo s pomočjo drevesnega prikaza.
Izvedene dejavnosti opisujejo, kako otroci razvrščajo glede na barvo, velikost, glede na
življenjski prostor živali in namembnost. Otroci stari dve do štiri leta so razvrščali po eni
lastnosti. Diplomska naloga prikazuje, kakšen vpliv ima pri razvrščanju drevo, ki smo ga
uporabili pri izvedenih dejavnostih in kako si otrok preko igre pridobiva nove matematične
izkušnje.
V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane razvojne značilnosti otrok v
predšolskem obdobju za starostno skupino otrok, ki so sodelovali pri raziskavah. Opisane so
tudi značilnosti, povezane z matematiko v predšolskem obdobju ter igra, vloga odraslega in
posamezni sklopi matematičnega področja.
V empiričnem delu diplomske naloge so opredeljene in opisane vse dejavnosti, ki smo
jih izvedli s predšolskimi otroci iz vrtca enote Pragersko, Slovenska Bistrica. Vsi dosežki in
posebnosti otrok so zabeleženi v razpredelnicah in grafih, ki prikazujejo dobljene rezultate
otrok, in sicer razvrščanje brez neposrednih navodil in uspešnost pri tem (samostojnost ali
pomoč pri dejavnostih).
Ključne besede: logika in jezik, razvrščanje, igra, drevesni prikaz, predšolski otrok
ABSTRACT
Graduation thesis titled "Experience of children at sorting in kindergarten in the second
age bracket" describes the "Logic and language" theme set and in more detail, the Sorting
subject. The main point of interest was children's understanding and how they perform the
sorting with the help of a tree view. The performed activities describe how children perform
the sorting based on color, size, animal's habitat and purpose. Children sorted the animals
based on one characteristic, as their age is 2 to 4 years. The graduation thesis explains how
the tree, used in the performed activities, influences the sorting, and how a child gains new
mathematical experience through play.
The theoretical part of the graduation thesis describes the development characteristics of
children in preschool period for the age group of children who took part in the research. We
also described the characteristics related to mathematics in the preschool period, and the
play, role of adults and individual theme sets of the mathematical field.
The empirical part of the graduation thesis defines and describes all the activities
performed with preschool children from Pragersko unit of the Slovenska Bistrica
kindergarten. All the achievements and specialties of children are recorded in tables and
charts, which display the results, achieved by children, namely sorting without direct
instructions and successfulness (autonomy or help at activities).
Keywords: logic and language, sorting, play, tree view, preschool child
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 ...... OTROKOVE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (starost 2 do 4 leta) ....................................................................................................................................... 2
2.1 Gibalni razvoj .......................................................................................................... 2
2.2 Razvoj govora ......................................................................................................... 3
2.3 Čustveni razvoj ........................................................................................................ 3
2.4 Socialni razvoj ......................................................................................................... 4
2.4.1 Odnosi med vrstniki .......................................................................................... 4
2.4.2 Prijateljstva ....................................................................................................... 4
2.4.3 Socialni razvoj v drugem in tretjem letu starosti: ............................................... 5
2.5 Spoznavni/ kognitivni razvoj .................................................................................... 5
2.6 Razvoj pozornosti .................................................................................................... 6
2.7 Kurikulum za vrtce ................................................................................................... 6
3 MATEMATIKA V VRTCU.................................................................................................... 7
4 IGRA .................................................................................................................................. 8
4.1 Razvoj otroške igre.................................................................................................. 8
4.2 Spoznavanje vrste igre ............................................................................................ 9
4.2.1 Igra s pravili ...................................................................................................... 9
4.2.2 Socialna igra ...................................................................................................10
4.2.3 Klasifikacija otroške igre ..................................................................................10
4.3 Kako se učimo matematiko v vrtcu - matematično okolje .......................................11
4.4 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejanvnosti ..................................11
4.5 Globalni cilji v matematiki .......................................................................................12
4.6 Sklopi matematičnega področja..............................................................................12
4.6.1 Sklop: LOGIKA IN JEZIK .................................................................................12
4.6.2 Sklop: GEOMETRIJA Z MERJENJEM ............................................................13
4.6.3 Sklop: ŠTEVILA IN ŠTETJE ............................................................................13
4.6.4 Sklop: OBDELAVA PODATKOV, OSNOVE STATISTIKE ...............................13
5 LOGIKA IN JEZIK ..............................................................................................................14
5.1 Razvrščanje ...........................................................................................................14
5.2 Odnosi in relacije ....................................................................................................15
5.3 Urejanje ..................................................................................................................15
5.4 Zaporedja ali vzorci ................................................................................................16
5.5 Didaktični koraki za vpeljavo prikaza ......................................................................16
5.5.1 Didaktični korak: ŽIV PRIKAZ ..........................................................................16
5.5.2 Didaktični korak: PRIKAZ V PROSTORU ........................................................16
5.5.3 Didaktični korak: SLIKOVNI – FIGURNI PRIKAZ ............................................17
5.5.4 Didaktični korak: SIMBOLNI PRIKAZ ..............................................................17
5.6 Grafični prikazi .......................................................................................................17
5.6.1 Puščični prikaz ................................................................................................17
5.6.2 Euller-Vennov prikaz .......................................................................................18
5.6.3 Drevesni prikaz ...............................................................................................18
5.6.4 Carrollov prikaz ...............................................................................................18
6 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................20
6.1 Problem, namen in cilji raziskave ...........................................................................20
6.2 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................20
6.3 Metodologija ...........................................................................................................20
6.4 Raziskovalni vzorec ................................................................................................21
6.5 Izvedene dejavnosti ................................................................................................21
6.5.1 Prva dejavnost - Razvrščanje glede na barvo..................................................21
6.5.2 Druga dejavnost - Razvrščanje glede na lastnost ali je domača žival ali ni
domača žival .................................................................................................................27
6.5.3 Tretja dejavnost – razvrščanje po velikosti ......................................................32
6.5.4 Četrta dejavnost – razvrščanje glede na življenjski prostor ..............................36
6.6 Preverjanje in utemlejitev raziskovalnih vprašanj ....................................................44
7 ZAKLJUČEK......................................................................................................................46
8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................47
KAZALO SLIK
Slika 1: Puščični prikaz .........................................................................................................17
Slika 2: Euler-venov prikaz ....................................................................................................18
Slika 3: Drevesni prikaz. .......................................................................................................18
Slika 4: Carrollov prikaz ........................................................................................................18
Slika 5: Živ prikaz ..................................................................................................................25
Slika 6: Prostorski prikaz .......................................................................................................25
Slika 7: Slikovni prikaz ..........................................................................................................26
Slika 8: Simbolni prikaz .........................................................................................................26
Slika 9: Živ prikaz ..................................................................................................................30
Slika 10: Prostorski prikaz .....................................................................................................31
Slika 11: Slikovni prikaz ........................................................................................................31
Slika 12: Simbolni prikaz, ......................................................................................................32
Slika 13: Živ prikaz ................................................................................................................34
Slika 14: Prostorski prikaz .....................................................................................................35
Slika 15: Slikovni prikaz ........................................................................................................35
Slika 16: Simbolni prikaz .......................................................................................................36
Slika 17: Živ prikaz ................................................................................................................38
Slika 18: Prostorski prikaz .....................................................................................................39
Slika 19: Slikovni prikaz ........................................................................................................39
Slika 20: Simbolni prikaz .......................................................................................................40
KAZALO TABEL
Tabela 1: Razvrščanje glede na barvo ..................................................................................24
Tabela 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost ...............................................29
Tabela 3: Spretnost otrok ......................................................................................................41
Tabela 4: Težavnost otrok glede na starost ..........................................................................43
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Razvrščanje glede na barvo ......................................................................................24
Graf 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost ...................................................30
Graf 3: Spretnost otrok ..........................................................................................................42
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V predšolskem obdobju je zelo pomembno, da znamo otrokom na pravi način
približati pojme z matematičnega področja, da bodo razvijali povezave med
izkustvenimi in kasneje abstraktnimi vsebinami. Matematika naj bo povezana z
življenjskimi situacijami otrok, ki so jim blizu in jim niso tuje. Pri predmetu zgodnje
učenje matematike in kasneje tudi matematične igre smo spoznali tesno povezavo med
matematiko in predšolskimi otroci. V vrtcu nas spremlja matematika vsak dan, na
vsakem koraku in v veliki meri je v tesni povezanosti z ostalimi področji Kurikula. Otroci
že zelo zgodaj začnejo razvrščati, preštevati ter primerjati in se ne zavedajo, da
dejansko snujejo osnove matematičnih področij. Najbolj se to kaže pri dnevni rutini. Že
zelo majhni otroci imajo vsakodnevno pregled nad svojimi igračami, ki jih spoznajo po
barvi, jih primerjajo, preštevajo, urejajo, jih opisujejo in se o njih pogovarjajo. To otroku
skušamo približati na njemu čim bolj zabaven način preko igre, preko prijetnih
dejavnosti. Razvrščanje je temeljna dejavnost, ki spodbuja otrokov kognitivni razvoj,
razvija otrokovo logično mišljenje, njegove matematične predstave in pojme. Z
razvrščanjem otrok oblikuje skupine predmetov, dobi pregled nad njimi in lahko oblikuje
nove množice in pojme.
Cilji matematičnih dejavnosti morajo biti v skladu z otrokovim kognitivnim,
socialnim in telesnim razvojem. Otrok si pridobiva različne izkušnje, če aktivno in
uspešno sodeluje pri čim več takšnih dejavnostih.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 OTROKOVE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI V PREDŠOLSKEM
OBDOBJU (STAROST 2 DO 4 LETA)
2.1 Gibalni razvoj
Človekov gibalni razvoj se začne v predporodni dobi in se neprestano izpopolnjuje
v nadaljnjem razvoju. Še posebno izrazit je v prvih treh letih življenja. Že v prvih dveh
letih otrok doseže stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno drugo bitje, namreč začne
se gibati v pokončnem položaju. Od novorojenčka, ki je povsem nemočno bitje, saj se
sam ne more premakniti z mesta in prijeti z roko najbolj preprostega predmeta, otrok
doseže takšne gibalne zmožnosti, ko se lahko samostojno premika po prostoru in po
svoji volji upravlja z različnimi predmeti (Videmšek, Visinski, 2001, str. 19).
Otroku se do drugega leta starosti razvijejo gibalne aktivnosti, kot so sedenje,
prijemanje, hoja, šele v predšolskem obdobju se razvije motorika. Otroku se med
drugim in tretjim letom razvije sposobnost hoje po stopnicah, med tretjim in četrtim
letom pa se izpopolni tudi sposobnost skakanja (Horvat, Magajna, 1987).
»Otrok pri dveh letih vrže predmet v določeni smeri, žogo lovi z obema rokama.
Hodi gor in dol po stopnicah, ne da bi se držal za ograjo. Igrače navija s ključem.
Kocke zlaga v niz, poskakuje na obe nogi. Pri dveh letih in pol skuša narisati črto
navpično in vodoravno, razporeja tri oblike v skupine (krog, kvadrat in trikotnik),
natančno reže s škarjami. Otrok hodi po prstih naprej in nazaj, valja klobaso iz
plastelina. Če mu pokažemo krog, ga preriše. Preskoči oviro višine 5 cm. Pri treh letih
kratek čas stoji na eni nogi, teče stabilno in previdno. Je z vilicami, naredi harmoniko iz
papirja, zgradi hišo iz osmih kock, posnema risanje križa, riše z vodenimi barvicami.
Vozi kolo s pedali in dela široke zavoje. Sodeluje pri umivanju ter oblačenju in slačenju.
Otrok v tej starosti veliko teka in je ves čas v gibanju, vendar se tudi hitro utrudi, zato
menjava aktivnosti. Otrok kaže vse več zanimanja za igranje vlog in imitiranje. Rad se
pretvarja, da je določena žival, in jo oponaša v zvoku in gibanju. Sam izdeluje določene
predmete, v sanjskem svetu je lahko nič postelja, kocka meso … V tem času so zelo
dobrodošle ročne lutke, ki jih otrok uporablja na več načinov in v več vsebinah.« (Ivić, I.
idr., 1986).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2.2 Razvoj govora
V obdobju zgodnjega otroštva, to je v starostnem obdobju od treh do šestih let, se
govor, upoštevajoč obe področji, to je slovnično, ki vključuje obliko in vsebino, ter
pragmatično oz. sporazumevalno funkcijo, to je rabo govora, razvija zelo hitro in v
medsebojni povezavi, hkrati pa v kontekstu drugih psihičnih funkcij, kot so razvoj
čustev, socialnih interakcij, socialne kognicije in mišljenja. Ko otrok napreduje v
skladenjskem razvoju, pogosto dodaja pridevniške besede, ki opisujejo lastnosti
predmetov, npr. prijazna muca, velik avto, Lucijina mama, ter mesto nahajanja
predmetov, npr. kuža vrt, oče postelja ... V otroškem govoru gre, gledano primerjalno z
odraslimi, še vedno za formalno manj izdelano skladnjo (Toporišič,1992, v Marjanovič
Umek idr., 2001).
Otroci praviloma ne generalizirajo pravil sklanjanja in spreganja istočasno za vse
besede. Zdi se, da gre za vpliv jezikovnega okolja, zato pri besedah, ki jih otroci slišijo
večkrat, naredijo manj napak. Med dvema skrajnima teoretskima pristopoma, to je
nativističnim, ki govori o abstraktni obliki univerzalne slovnice oz. prirojeni strukturi za
jezik, ter behaviorističnem, ki poudarja splošne mehanizme učenja, ki omogočajo
razvoj slovnice, je še vrsta drugih pristopov, s katerimi avtorji na različne načine
povezujejo in kombinirajo dve skrajni razlagi, dajejo večji poudarek spoznavnemu
razvoju ali socialnemu okolju. Na ravni pragmatičnosti govora je otrok vključen v dialog
in pogovor mnogo prej, kot razvije slovnico svojega jezika (Karmiloff in Karmiloff-smith,
2001, v Marjanovič Umek idr., 2001).
2.3 Čustveni razvoj
»V zgodnjem otroštvu poraste število dražljajev, ki pri otrocih vzbudijo čustva
veselja. Predšolski otroci se veselijo zlasti sodelovanja v različnih dejavnostih z drugimi
ljudmi, predvsem vrstniki, doživljanje veselja pa je še posebej intenzivno, kadar so
uspešnejši od drugih otrok. Izražanje veselja spremlja smeh. Za predšolske otroke pa
je značilno izražanje veselja tudi preko gibalnih dejavnostih, kot so skakanje, valjanje
po tleh, ploskanje, objemanje ipd.
Razvoj samouravnavanja čustev: V drugem letu starosti malčke učijo pravil
izražanja čustev z besednimi navodili. Teh pravil pa se malčki učijo tudi z neposrednim
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
opazovanjem tega, kako drugi ljudje nadzorujejo svoja čustvena stanja. Spremljajoče
besedno pojasnilo o čustvenih odzivih drugih ljudi v vsakdanjih situacijah še pospeši
malčkovo učenje. Kljub temu, da se učenje pravil izražanja čustev začne že zelo
zgodaj, otroci razmeroma počasi in postopno prilagajajo svoje čustvene izraze
pričakovanjem drugih ljudi v posameznih kontekstih. Do tretjega leta starosti sicer
počasi napredujejo v inhibiciji svojih čustvenih izrazov, vendar svojih čustvenih stanj do
tega leta praviloma niso sposobni zakriti z izražanjem čustvenega stanja, če ga ne
doživljajo.« (Marjanovič Umek, Zupan, 2001, str. 334).
2.4 Socialni razvoj
2.4.1 Odnosi med vrstnik
Otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih
kompetentnosti, in sicer gre predvsem za razvoj sposobnosti komuniciranj,
recipročnosti, empatije, skupnega reševanja problemov (Brownell in Carriger, 1990).
Pozitivno socialno vedenje je bolj celovito, saj štiriletni otroci npr. pogosteje soglašajo z
drugimi otroki in kažejo naklonjenost do vrstnikov kot triletniki (Eisenberg, 1998). Prav
tako pa z leti upada delež agresivnega vedenja med prijateljskimi interakcijami. Starejši
predšolski otroci se z vrstniki več neposredno pogovarjajo kot mlajši in z rabo govora
lažje dosegajo svoje socialne cilje (Levin in Rubin 1983 v Marjanovič Umek in
Zupančič, 2001).
2.4.2 Prijateljstva
Otrokovi koncepti prijateljstva, ki potekajo vzporedno s socialnim razvojem,
razvojem socialne kognicije, čustvenim in spoznavnim razvojem se v obdobju
zgodnjega otroštva spreminjajo.
Otroci do približno tretjega leta starosti prijateljstva pogosto vidijo kot nekaj
trenutnega, kar je povezano s potekajočimi dejavnostmi ali tistimi, ki še sledijo (npr. če
mi daš avto, se bova skupaj igrala).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
2.4.3 Socialni razvoj v drugem in tretjem letu starosti:
Približno sredi drugega leta starost se malček prepozna na podlagi sebi lastnih
zunanjih potez, videza. Vede se drugače, če npr. na videoposnetku vidi svojega
prijatelja ali sebe. Bolj ga zanima neznani malček. V starosti dveh let in pol lahko
malčkovo socialno vedenje zanesljivo opišemo z različnimi dimenzijami socialne
prilagojenosti, ki vključujejo značilnosti njegovega čustvenega izražanja v skupini
vrstnikov in odraslih oseb, značilnosti socialnega odzivanja med vrstnikom in odraslim
(LaFreniere, Dumas, Gril, Kavčič 2001, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
2.5 Spoznavni/ kognitivni razvoj
Otrok star 2 do 6 let je na predoperativni stopnji mišljenja. (Piaget, 1964) Skladno s
Piagetovo spoznavno teorijo je to zaznavno-gibalno to druga razvojna stopnja, za
katero je značilno simbolno mišljenje. Simbolno mišljenje se kaže v odloženem
posnemanju, simbolni igri, ki je pogostejša in poteka tudi na višjih razvojnih stopnjah
(npr. metla otroku simbolizira konja, otrok kopa dojenčka v vodi, ki je ni), v likovnem
izražanju, pri katerem imajo narisani simboli določen pomen (npr. krožne oblike, ki jih je
otrok narisal na papir, predstavljajo njega in muco) in v rabi govora.
Otrokovo razumevanje socialnega sveta sega širše kot zaznavno razumevanje. Pri
teoriji uma gre za razumevanje in pojmovanje sveta okoli sebe in drugih ljudi kot ljudi,
ki imajo svoje želje, prepričanja, čustva, namere in lastne interpretacije sveta
(Wellman, 1996, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Razvoj teorije uma poteka postopoma. Wellman (1990) v starostnem obdobju od
dveh do petih let opisuje tri razvojne stopnje oziroma razvojne spremembe. Že dveletni
otroci imajo razvito enostavno teorijo uma, ki jo avtor poimenuje psihologija želja.
Pri treh letih že večina otrok lahko razume, da so mentalna stanja reprezentacije.
V tem obdobju preidejo s prve na drugo razvojno stopnjo, ki jo je Wellman poimenoval
psihologija prepričanja.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
Štiri letni otroci sicer razumejo, da imajo lahko ljudje, ki vidijo in slišijo različne
variante istega dogodka, različna prepričanja o teh dogodkih. Vsaj do 6 leta pa ne
uvidijo, da dve osebi, ki npr. vidita ali slišita isto stvar, lahko interpretirata različno
(Pilow, 1989, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Otrokova pozornost v obdobju zgodnjega otroštva je v primerjavi s pozornostjo
starejših otrok relativno šibka, kar pomeni, da je manj usmerjena in nadzorovana ter
krajša (Ruf, Capozzoli, Weisburg, 1998, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
2.6 Razvoj pozornosti
»Pozornost pomeni prvo, kritično stopnjo v spoznavnih procesih, saj stvari, na
katere nismo pozorni, praviloma ne zaznamo in si jih tudi ne zapomnimo. Otrokova
pozornost v obdobju zgodnjega otroštva je v primerjavi s pozornostjo starejših otrok
relativno šibka, kar pomeni, da je manj usmerjena in nadzorovana, ter krajša. H. Ruff in
K.Lawson, 1990 sta v eni od svojih raziskav preučevali sposobnost vzdrževanja
pozornosti pri različno starih otrocih. Opazovali sta otroke, stare med 1, 2 in 3, 6 let, ko
so se igrali s šestimi igračami. Ugotovili sta, da stalnost pozornosti (glede na količino
pozornosti, ki jo otroci namenjajo eni igrači) narašča z leti, in sicer so se 1-letni otroci
osredotočili le na eno igračo v povprečju 3,3 sekunde, 2-letni 5.5 sekunde in 3.6-letni
8.2 sekundi. Med 3 in 5 letom otrokove starosti gre za pomembno povišanje
vzdrževanja pozornosti, predvsem pri nalogah, ki jih otroku ponudijo odrasle osebe.«
(Ruf, Capozzoli, Weisburg, 1998, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
2.7 Kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,
pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, strokovnim delavcem. Je dokument, ki ob rabi
strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in
kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in
spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo
življenja in dela v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje (Kurikulum za vrtce, 1999, v
Jontes idr., 1999).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
3 MATEMATIKA V VRTCU
Matematika v vrtcu ni nič novega. Otroci v vrtcih že imajo veliko priložnosti
sodelovanja pri različnih matematičnih dejavnostih in dobiti odgovore na svoja
matematična vprašanja. Pomembno je, da se otrok tudi v vrtcu z matematiko ukvarja v
igrah in vsakodnevnih dejavnostih (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).
Otrok že pred dopolnjenim prvim letom starosti obvlada določene matematične
spretnosti, misli in se izraža na način, ki kaže, da uporablja matematiko v svojem
vsakdanjem življenju. Opazovanja in poskusi so pokazali, da otrok v starosti pol do
enega leta ve in zna marsikaj, npr. da je ena plus ena enako dva in ne ena ali tri; da se
mu zdi prav, da se stvari obnašajo po fizikalnih zakonih, ne pa, da na lepem kar
izpuhtijo; da zna razvrščati reči na različne načine; da zna povezovati dejstva in
premišljevati tudi o rečeh, ki jih ne vidi. V drugem letu starosti, ko je morda že v vrtcu,
lahko opazimo, da loči ostre robove od zaobljenih, ko izbira, kje bo prijel igračo,
natančno ve, kateri kos njegovega najljubšega kolača je največji; zna presoditi, kako se
mora obnašati, da bo dosegel želeno obnašanje od drugih; še kakšno leto kasneje, ko
si nekaj zelo želi, pokaže nepričakovana matematična znanja od logike do štetja za to,
da stvari doseže (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).
Matematične izkušnje in znanja otrok uporablja v vsakdanjih problemih. Reševanje
matematičnih problemov ga zabava, veseli se uspeha in dosežkov. Od ljudi v svoji
okolici pričakuje pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Otrok poskuša pogosto
ugajati odraslim. Tudi kazanje svojega matematičnega znanja zato prilagodi
pričakovanjem odraslega in svoje navadno obsežnejše matematično znanje pokaže v
igri, ko ga sam potrebuje (Marjanovič Umek, 2001, v Kroflič idr., 2001).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
4 IGRA
»Poleg tega, da otrok matematiko uporablja v igri, se tudi uči matematiko, ko se
igra. Iz poskusov pri igri, ponavljanja v enakih in spremenjenih pogojih sklepa na
splošne resnice. Otrok opazuje osebe okoli sebe, v vrtcu največkrat vrstnike in
vzgojiteljice, in se uči s ponavljanjem. Otrok se matematiko uči v majhnih korakih.
Sproti se odloča, česa se je pripravljen naučiti glede na to, kako lahko novo znanje ali
izkušnjo čim bolj učinkovito uporabi. Matematike se ni pripravljen učiti na zalogo. Otrok
za matematične igre v vrtcu uporablja vsakdanje okolje, predmete, priložnosti, ob tem
govori, uporablja svoje roke, noge, da razvija spretnosti, misli, na to kar počne, dela z
veseljem. Otrok se matematiko igra ali sprašuje po matematičnem znanju, da se bo
lahko igral naprej. Vzgojiteljica prepoznava iz otrokovega obnašanja in igranja v vrtcu
zanj ustrezne matematične cilje, na osnovi katerih načrtuje vključitev matematike v
otrokovo življenje v vrtcu. Načrtovanje vsebuje tako predvidevanje razvoja spontane
otrokove igre in njegovo obogatitev z matematiko, kot za izbrane matematične cilje
načrtovanje dejavnosti in načrtno ponujanje priložnosti za uporabo matematičnih
spretnosti, govora in mišljenja. Najprimernejši način zgodnjega poučevanja matematike
je igranje z otrokom. Vzgojiteljica se vključi v otrokovo igro, da jo obogati z
matematičnimi cilji. Pozorna je na to, da se igra nadaljuje in da pobuda ostane
otrokova.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 179).
4.1 Razvoj otroške igre
Tudi v obdobju zgodnjega otroštva je igra prevladujoča dejavnost otroka. Igra
starejšega predšolskega otroka se od igre dojenčka in malčka razlikuje v prevladujočih
spoznavnih vrstah igre, predmetih, ki jih otrok rabi v igri, ter v socialnih odnosih, v
katere vstopa s svojimi soigralci. Čeprav so se otroci sposobni igrati na vedno višjih
spoznavnih in socialnih ravneh, pa v igri starejšega predšolskega otroka pogosto
opazimo tudi igralna dejanja, ki so najbolj značilna za igro dojenčka in malčka
(Marjanovič Umek in Kavčič, 2001, v Marjanovič Umek in Zupančič 2001).
Z razvojem igre v srednjem in poznem otroštvu in njeno umeščenostjo v šolski
kurikulum se ukvarja relativno malo raziskovalcev, čeprav na značilnosti igre v obdobju
srednjega otroštva vplivajo tudi nekateri situacijski dejavniki oziroma globalni cilji
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
šolanja, ki v določeni meri omejujejo čas, namenjen prosti igri otroka. Kljub vsemu igra
še zdaleč ni le dejavnost otroka v zgodnjem in srednjem otroštvu, temveč ostaja
pogosta tudi v obdobju poznega otroštva in mladostništva, ter se pojavlja v vseh
obdobjih človekovega življenja (Wood in Attfield, 1996, v Marjanovič Umek idr.).
4.2 Spoznavanje vrste igre
Po tretjem letu otrokove starosti prihaja do upada pogostosti funkcijske igre ter
večjega deleža simbolne igre in iger s pravili (Takhvar in Smith, 1999).
Otroci se v obdobju zgodnjega, srednjega in poznega otroštva še vedno igrajo tudi
funkcijsko, le da so njihovi grobi gibi razviti do te stopnje, da otroku omogočajo vedno
bolj usklajeno tekanje, skakanje, poskakovanje, metanje in lovljenje. Otrokove gibalne
spretnosti se še vedno razvijajo, otroci postajajo vse močnejši in hitrejši. Njihovi gibi pa
vedno bolj usklajeni, kar jim omogoča vključevanje v igre, ki zahtevajo natančno in bolj
povezano izvajanje dejavnosti, npr. metanje žoge, ritmično poskakovanje. Otroci
preživljajo vedno več časa ob organiziranih športnih dejavnostih (Papalia, Olds,
Feldman, 2001, v Marjanovič Umek idr., 2001).
4.2.1 Igra s pravili
Igre s pravili se zaradi svoje celovitosti razvojnih procesov, ki jih ta igralna
dejavnost zahteva, pojavlja od tretjega leta starosti naprej. (Kavčič,1999; Marjanovič
Umek in Kavčič, 2001) Otrok se z igro s pravili sicer spozna že preko izdelanih iger,
vendar tudi sam sodeluje pri nastajanju novih tovrstnih iger. (Duran, 1995) Bistvena
značilnost igre s pravili je, da od otroka zahtevajo prepoznavanje, sprejemanje in
podrejanje vnaprej določenim, dogovorjenim in sprejetim pravilom.
V obdobju zgodnjega otroštva stalno narašča tudi pogostost višjih razvojnih ravni
simbolne igre, npr. igra vlog ali sociodramska igra. (Papalia idr. 2001; Smilansky in
Shefatya, 1990) S. Smilansky in L. Shefatya (1990) razlikujeta med igro vlog in
sociodramsko igro otroka, saj pravita, da igra vlog predstavlja dejavnost, ko otrok
prevzame določeno vlogo in se pri tem pretvarja, da je nekdo drug, pri tem pa
posnema vedenje in govor druge osebe ter uporablja različne realne ali namišljene
predmete.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
Igra vlog vsebuje dve osnovni prvini (Smilansky in Shefatya,1990):
- Posnemalno prvino igre, ki se izraža tako preko otrokovega vedenja kot tudi
preko posnemalnega govora.
- Domišljijsko prvino igre, ki se v veliki meri nanaša na otrokovo verbalizacijo.
4.2.2 Socialna igra
Otroci se v obdobju zgodnjega, srednjega in poznega otroštva vključujejo v vse
socialne oblike igre. Čeprav je samostojna igra v obdobju med tretjim in šestim letom
otrokove starosti vedno redkejša (Parten, 1932), pa samostojna konstrukcijska igra
ostaja pogosta socialna oblika igre predšolskega otroka (Papalia idr. 2001).
Opazovalna in vzporedna igra tudi v zgodnjem otroštvu otroku omogočita, da se vključi
v igro s svojimi vrstniki (Papalia idr. 2001).
4.2.3 Klasifikacija otroške igre
Otroška igra se s starostjo in razvojem spreminja. Klasifikacije otroške igre se med
avtorji razlikujejo. Razlike so v številu različnih vrst iger, v skupinah in podskupinah, v
njihovem poimenovanju in vsebini. V Sloveniji je klasifikacijo otroških iger izdelal Toličič
(1961). Vrste igralne dejavnosti je uvrstil v štiri skupine:
- funkcijska igra, ki vključuje npr.: prijemanje, metanje, tek, tipanje, torej
preizkušanje gibljivosti na predmetih;
- domišljijska igra, ki vključuje igro vlog in različne simbolne dejavnosti;
- dojemalna igra, kamor štejemo dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje,
posnemanje, branje;
- ustvarjalna igra, pa vključuje npr. risanje, pripovedovanje, pisanje, oblikovanje,
gradnjo (Marjanovič Umek idr., 2006).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
4.3 Kako se učimo matematiko v vrtcu - matematično okolje
»Otrok v vrtcu opazuje okolje, ki mu ponuja novo znanje v obliki sporočil. Otroku
nudi priložnosti, da sreča zapise števil, zapise datumov, simbole, grafične prikaze,
meritve, primere geometrijskih teles in likov, ko jih še ne zmore zapisati sam. sporočila
iz okolja otroku pomagajo razumeti, na kakšen način je matematika del vsakdanjega
življenja. V igralnici je najprej potrebno poiskati in nastaviti dostopna mesta ustrezne
igrače, npr.
- vse, kar nastopa v mnogih koščkih: kocke, storži, gumbi, plastični žebljički,
sestavljanke, barvice, punčke in avtomobili, več manjših žog;
- številke: telefoni, ploščice s številkami, plastični denar, družabne igre;
- vse, iz česar naredimo makete, načrte, gradimo, sestavljamo: od kock do mivke
v peskovniku;
- igrače za igranje z razsutimi snovmi za merjenje: lopate, lončki, modelčki,
tehtnice, metri, vrvi, menzure.
Vzpodbudno okolje dopolnjujejo sporočila na stenah igralnice: prave in papirnate
ure, koledarji, plakati s številkami, načrti, grafični prikazi, ter različni zapisi, npr. dnevni
načrt z navedbo ur ali trajanja dejavnosti (številke). Urejeno matematično okolje
pomeni tudi, da vzgojiteljica okolje spreminja in prilagaja glede na potrebe in zanimanje
otrok.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 182).
4.4 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejavnosti
»Vzgojiteljica pri načrtovanju dejavnosti in sploh učenju matematike v vrtcu
upošteva nekatere pomembne zakonitosti, ki veljajo za to področje.
Matematika je za otroka naporna, ker ob njej misli. Zato lahko učinkovito
sodeluje v matematični dejavnosti le za kratek čas. Otrok v vrtcu ni sposoben
ostati zbran dlje kot nekaj minut v mlajši starostni skupini in morda do pol ure v
starejši skupini.
Ker matematika zahteva mnogo koncentracije, vzgojiteljica načrtuje
dejavnosti tako, da je lahko tudi sama popolnoma zbrana ves čas trajanja
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
dejavnosti. Nedokončana matematična aktivnost ali ne dovolj natančno
premišljeni odgovori na matematična vprašanja otroka zmedejo.
Matematika je izrazito vezana na pogovor, ki je bolj učinkovit, ko je
individualen.
Otrok pred drugimi pokaže manj znanja kot takrat, ko ga uporabi zase.
Ob vsakdanjih opravkih se otrok zave, da je matematika potrebna za
vsakdanje življenje.
Opazovanja vzgojiteljici omogočajo določiti težavnost za načrtovane
matematične dejavnosti. Ko opazuje otroka med rutinskimi dogodki, lahko
spremlja njegov napredek iz dneva v dan.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 180).
4.5 Globalni cilji v matematiki
Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,
razvijanje logičnega mišljenja,
učiti otroka natančnega izražanja,
razvijanje matematičnega mišljenja,
razvijanje matematičnega izražanja,
razvijanje matematičnih spretnosti in
doživljanje matematike kot prijetne izkušnje (Kurikulum, 1999).
4.6 Sklopi matematičnega področja
Poznamo štiri sklope matematičnega področja, s katerimi se srečujejo otroci pri
začetnem učenju matematike (povzeto po Cotič, Felda, Hodnik Čadež 2005).
4.6.1 Sklop: LOGIKA IN JEZIK
1. razvrščanje
2. odnosi ali relacije
3. urejanje
4. zaporedja ali vzorci
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
4.6.2 Sklop: GEOMETRIJA Z MERJENJEM
1. orientacija v prostoru
2. geometrijska telesa, geometrijski liki
3. simetrija
4. merjenje
4.6.3 Sklop: ŠTEVILA IN ŠTETJE
1. prirejanje
2. štetje
3. prikazovanje števil – številčnosti
4. zapis števila
4.6.4 Sklop: OBDELAVA PODATKOV, OSNOVE STATISTIKE
1. preglednice
2. prikazi: figurni, puščični, prikaz s stolpci, vrsticami
3. preprosta statistična raziskava
4. verjetnost, kombinatorika
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
5 LOGIKA IN JEZIK
Logika predstavlja nekakšen pogoj za govor. Preden otrok obvladuje probleme na
besedni predoperacionalni ravni že izraža svojo logično mišljenje v povezavi z
konkretnimi predmeti. Logika se navadno pojavi pred govorom. Pri približno petem letu
starosti lahko otroci sestavijo nize predmetov po vrstnem redu glede na dolžino in
barvo, to je mnogo prej, preden so sposobni reševanja besedne problemske situacije
(Labinowicz, 2010, str. 107.).
5.1 Razvrščanje
Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na dano lastnost oziroma
značilnost (glede na barvo, obliko, material, velikost, …) S pomočjo razvrščanja
oblikujemo množice, v katerih se vzpostavi red in elementi postanejo števni. Za
razvrščanje v predšolskem obdobju oziroma, kadar razvrščamo z otroki, uporabimo
različne prikaze, ki so nam v pomoč. Uporabimo lahko:
- Carrollov prikaz
- Drevesni prikaz
- Euler–Vennov prikaz (pri razvrščanju dobimo več podmnožic)
- Puščični prikaz
Carrollov prikaz in drevesni prikaz razvrščanje prikazujeta glede na izbrano
značilnost oziroma njeno zanikanje.
Pri razvrščanju gre za oblikovanje skupin glede na neko skupno značilnost.
Razvrščati zmore otrok že zelo zgodaj. Pri dveh letih zmore otrok razvrščati tako, da
med sabo primerja dve stvari naenkrat. Triletnik že razvršča stvari oziroma predmete
po eni lastnosti. Običajno je to po barvi, velikosti, po namenu ali materialu, ne zmore pa
še razvrščati po dveh lastnostih hkrati. Razvrščanje je za otrokov razvoj izrednega
pomena, saj si na ta način razvija abstraktno mišljenje in začne razmišljati na
matematičen način. S tem otroke vzpodbujamo k opazovanju, med elementi neke
skupine vzpostavimo red in elementi postanejo števni (Hodnik Čadež, 2002).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
5.2 Odnosi in relacije
Z odnosi/relacijami vzpostavimo med elementi dveh skupin nek odnos. S pomočjo
te teme sklopa lahko vpeljemo naslednje odnose:
- več/manj/enako/mnogo (prostornina, tekočine)
- večje/manjše (ploskev)
- višje/nižje (višina)
- krajše/daljše (krajše, daljše)
- težje/lažje (teža)
- prej/potem (čas)
- debelejše/tanjše (debelina)
- ožje/širše (širina)
- svetlejše/temnejše (svetloba)
5.3 Urejanje
Urejanje je operacija, s katero uredimo elemente v množici glede na intenzivnost
vrednosti določene spremenljivke/lastnosti. Glede na to, lahko urejamo po velikosti,
debelini, višini, širini, intenzivnosti in po časovnem zaporedju.
S tem postopkom posameznemu elementu množice ali skupine, ki jo imamo na
razpolago, določimo mesto v tej množici. Urejanje nam omogoči uporabo vrstilnih
števnikov in časovno sosledje. Začnemo lahko od najmanjše količine proti največji ali
obratno. Urejamo najprej na konkretni ravni in s starostjo otrok nadaljujemo lahko z
urejanjem na slikovni ravni.
Za urejanje pripravimo največ tri elemente ali predmete. Pri tem moramo biti
pozorni tudi na število elementov pri urejanju, ki je povezano s starostjo otrok.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
5.4 Zaporedja ali vzorci
Vzorci ali ritmi ali zaporedja so sestavljeni iz dveh ali več elementov, ki se v danem
zaporedju ponavljajo. Pri ponovitvah moramo biti pozorni, da si sledita vsaj dve
ponovitvi, da ga lahko otrok zazna in prepozna. Vzorec je definiran takrat, ko se neka
enota ponovi vsaj dvakrat. Vzorci ali zaporedja so zelo pogosta matematična vsebina v
predšolskem obdobju.
Ločimo vzorce:
- iz konkretnih predmetov
- grafični vzorci
- vzorci iz simbolnih elementov
5.5 Didaktični koraki za vpeljavo prikaza
5.5.1 Didaktični korak: ŽIV PRIKAZ
Otroci zelo aktivno sodelujejo v prikazu. Dejavnost razvrščanja izvedemo tako, da
se med razvrščanjem otroci premikajo po prostoru s predmetom, ki ga bodo razvrstili.
Po opravljenem razvrščanju ostanejo s predmetom v roki v polju in ga ne zapuščajo.
Svojo odločitev o razvrščanju utemeljijo.
5.5.2 Didaktični korak: PRIKAZ V PROSTORU
Da nastane prikaz v prostoru, otroci odložijo predmet, ki ga držijo v roki, na mesto,
kjer so stali. Predmeti tako ostanejo v prikazu, otroci pa prikaz zapustijo. Stopijo tako,
da imajo vsi dober pregled nad predmeti, ki so v prikazu. Na ta način postane prikaz
bolj pregleden in berljiv.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
5.5.3 Didaktični korak: SLIKOVNI – FIGURNI PRIKAZ
To je didaktični korak, ko preidemo s konkretne ravni na slikovno. Otrokom
pripravimo slike, ki so čim bolj realne podobe predmetov, ki so v prikazu, ki smo jih prej
razvrščali. Vsak poišče sliko predmeta, ki ga je prej razvrščal. Predmet poišče v
prikazu, ga vzame iz prikaza in na njegovo mesto postavi sliko tega predmeta.
5.5.4 Didaktični korak: SIMBOLNI PRIKAZ
To je didaktični korak, ko preidemo s slikovne ravni na simbolno/abstraktno. Slike v
prikazu bo zamenjal simbol. To lahko naredimo na več načinov: Sliko, na kateri je slika
predmeta, obrnemo okrog, da o podatku sporoča samo enobarvni kos papirja. Sliko
poberemo iz prikaza in jo nadomestimo s kosom papirja. Sliko, na kateri je slika
predmeta, obrnemo okrog, in na hrbtno stran narišemo simbol: križec, krog. Sliko
poberemo iz prikaza in jo nadomestimo s kosom papirja, na katerem je narisan krožec,
križec. Nato odstranimo sliko in na tla, kjer je v prikazu stala slika, narišemo križec,
krog.
5.6 Grafični prikazi
Poznamo več grafičnih prikazov kot so stolpčni, vrstični, Carollov, drevesni ipd.
Hodnik Čadež pravi, da se v predšolskem obdobju najpogosteje uporabljata Carollov in
drevesni, čeprav je v rabi tudi euller-vennov, ki pa je lahko za predšolske otroke še
prezahteven. (Hodnik Čadež, 2004)
5.6.1 Puščični prikaz
»Puščični prikaz uporabljamo, da na splošno prikažemo odnose med objekti
oziroma opisnima značilnostma. Z njim prikažemo objekte oziroma vrednost
preučevanja značilnosti kot točke, zveze med njimi pa običajno povežemo s puščico od
prvega do zadnjega objekta. Relacijo med člani dveh množic prikažemo s puščicami.
Ta povezava med elementi je lahko ravna ali kriva črta, ki je hkrati lahko različnih barv,
vsebuje lahko eno, dve ali pa nobene puščice. Vsakemu elementu iz prve množice
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
priredimo elemente iz druge množice. Pri tem se lahko zgodi, da je en element
povezan z enim, z več ali pa z nobenim elementom iz druge množice«. (Magajna,
Žakelj, 2000, str. 118)
5.6.2 Euller-Vennov prikaz
»Euller-Vennov prikaz uporabljamo za to, da predstavimo odnos med množicami
oziroma pojmi. Elemente, ki jih proučujemo, predstavimo kot točke v ravnini, skupino
elementov pa ponazorimo kot množico točk, katero ogradi enostavna sklenjena
krivulja. Možnih je več odnosov med dvema skupinama elementov. Prva možnost je,
da presek množice ostane prazen. To se zgodi, če skupini nimata skupnih elementov.
Druga možnost je, da ostajajo skupni elementi, obenem pa tudi obstajajo elementi
vsake skupine, ki pa niso predstavniki druge skupine. Kot tretja možnost pa je, da so
vsi elementi ene skupine tudi elementi druge skupine, obratno pa ne velja«. (Magajna,
Žakelj, 2000, str. 101–102)
5.6.3 Drevesni prikaz
Pri drevesnem prikazu gre za razvrščanje predmetov oziroma elementov po eni
lastnosti. Prikaz začnemo risati iz ene skupne točke in nato iz te točke narišemo
oziroma prikažemo nekakšne veje, smeri, možne poti. Pri vejah zapišemo na eno stran
lastnost, na drugo stran pa njeno negacijo. Nato na koncu vsake veje oblikujemo polje,
množico, krošnjo, v katero otroci razvrščajo pripravljene elemente. Tudi pri tem prikazu
mislimo na to, da najmlajši otroci zapisa zanikane lastnosti ne zmorejo ne brati ne
razumeti, zato moramo to smiselno in razvojni stopnji primerno vpeljati po korakih, od
konkretnega prikazovanja do slikovnega zapisa in nazadnje branja ter razumevanja
zapisa (Cotič, Felda, Hodnik, 2005).
Otroci stari od dveh do štirih let, so sposobni samostojno razvrščati le po eni lastnosti.
Takšen prikaz sem uporabila tudi sama pri izvedenih dejavnostih.
5.6.4 Carrollov prikaz
Lewis Carroll je bil uspešen matematik in je hkrati oseba, po kateri je Carrollow
prikaz dobil ime. Prikaz ima obliko pravokotnika, razdeljen je pa na štiri dele. Uporaben
je predvsem pri problemih iz logike in množic (Cotič, 1999).
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
Prva dejavnost, ki jo vzgojitelj pripravi za otroke, naj bo pripravljena tako, da otroci
začnejo z razvrščanjem predmetov na konkretni ravni. (Cotič, 1999, str. 87)
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
6 EMPIRIČNI DEL
6.1 Problem, namen in cilji raziskave
Namen moje diplomske naloge je ugotoviti, kako predšolski otroci razumejo in
razvrščajo predmete s pomočjo drevesnega prikaza. V vrtcu Otona Župančiča
Slovenska Bistrica smo izvedli štiri dejavnosti razvrščanja s pomočjo drevesnega
prikaza. Vse naše dejavnosti se navezujejo na temo živali, ki so otrokom zelo blizu in
jih imajo radi. Otroci so razvrščali živali glede na eno lastnost. Razvrščali so po
lastnostih ali je domača žival ali ni domača žival, glede na barvo, glede na velikost in
na njihov življenjski prostor. Vse dejavnosti smo izvedli postopno in nazorno. Sledili
smo štirim didaktičnim korakom in si sproti zapisovali komentarje otrok, njihove
dosežke in posebnosti. Zanimalo nas je ali bodo rezultati starejših otrok boljši kot bodo
rezultati, ki jih bodo dosegli mlajši otroci? Na podlagi opazovanj smo prišli do
rezultatov, ki jih kasneje analiziramo in dobimo zaključke.
6.2 Raziskovalna vprašanja
Ali so otroci sposobni samostojno razvrščati živali glede na eno lastnost?
Ali otroci dejansko razumejo razvrščanje s pomočjo drevesnega prikaza?
6.3 Metodologija
Vse izvedene dejavnosti so imele skupen cilj. Uporabili smo deskriptivno
raziskovalno metodo. Vse dejavnosti sem opazovala in si sproti zapisovala posebnosti
otrok, napredek in njihove komentarje. Na podlagi opazovanj sem kasneje dobila
odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
6.4 Raziskovalni vzorec
Dejavnosti smo pripravili v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, na enoti
Pragersko. Z nekaj otroki smo izvedli načrtovane dejavnosti na temo razvrščanje. Tako
smo se razdelili v dve skupini in se pripravili na dejavnosti. Otroci so dobili jasna
navodila o naši izvedbi. Otroke sem nato opazovala in si pri vsakem posamezniku
sproti zapisovala posebnosti.
Naš oddelek je kombiniran oddelek, v katerega je vključeno 19 otrok. Povprečna
starost otroka je dva do štiri leta. V tem šolskem letu bo dočakalo štiri leta šest otrok,
deset jih bo dopolnilo tri leta in trije dve leti. V oddelek je vpisanih dvanajst deklic in
sedem dečkov. Osem otrok obiskuje vrtec letos prvič, ostali pa so bili v našem oddelku
že lansko šolsko leto. Naš oddelek obiskujeta deklici, ki prihajata iz tujine, in sicer ena
deklica iz Srbije in ena deklica iz Ukrajine, ki je bila v našem oddelku že lansko šolsko
leto. Naša skupina je zelo navihana in tudi zelo prijetna.
6.5 Izvedene dejavnosti
6.5.1 Prva dejavnost - Razvrščanje glede na barvo
Globalni cilji:
- razvijanje matematičnega mišljenja
- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje
Operativni cilji:
- otrok klasificira in razvršča
- otrok pravilno in samostojno razvrsti žival v drevesni prikaz po barvi
- otrok preko igre pridobiva nove izkušnje o matematičnih odnosih
- otrok prepozna in poimenuje barve
Oblike dela:
- individualna, skupinska
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Metode dela:
- metoda poslušanja
- metoda pogovora
- metoda igre
Pripomočki:
Za našo prvo izvedeno dejavnost smo uporabili veliko drevo iz kartona, ki smo ga
izdelali in pobarvali skupaj z otroki. To je bil naš drevesni prikaz, ki smo ga uporabili pri
vseh dejavnostih. Imeli smo tudi slike živali in igračke, ki smo jih izmenjali. Otroci so si
iz velike vreče potegnili sliko živali in jo razvrstili glede na barvo. Je siva žival? Ni siva?
Uvodni del dejavnosti:
Ker se vrtec, ki ga obiskujejo naši otroci, imenuje Mavrični vrtec in je na steni zunaj
narisana velika mavrica, smo se odločili, da skupaj z našimi malčki ponovimo barve, ki
so v mavrici. Ko steče naš pogovor, otroci začnejo sami naštevati različne predmete, ki
so npr. rdeče barve: jabolko, jagoda, avto in še druge barve. Naštejemo vse barve, ki
jih ima naša mavrica. Potem naštejemo še barve, ki jih naša mavrica nima. Ker je
ravno jesen in poznamo veliko pesmic, sklenemo, da zapojemo pesmico Živali jeseni
(M. Voglar). Ker imajo naši otroci še posebej radi živali, pokažem otrokom veliko vrečo
presenečenja. Tako so otroci motivirani in pripravljeni na dejavnost.
Glavni del dejavnosti:
Določimo dve barvi in otroci se razvrstijo med rdeče in modre. Najprej vlečejo iz
vreče presenečanja otroci, ki so izbrali modro barvo. Tako si naredimo večji pregled
nad samo dejavnostjo, se izognemo gneči in si lažje zapisujemo podatke. Ko si otroci
ogledajo živali, se o njih tudi pogovorimo. Katere živali imamo v vreči, kje živijo, kakšne
barve so te živali … Na našem drevesu je na eni strani drevesa slika živali, ki je sive
barve, na drugi strani pa je ta žival prečrtana. Torej tja spadajo živali, ki niso sive
barve. Otroci so dobili jasna navodila, kako naj razvrstijo izbrane živali. Ko jih
povprašam, kaj pomeni to, da je na eni strani slika, na kateri je siva žival, na drugi
strani pa enaka slika, le da je ta prečrtana, mi je znalo odgovoriti le malo otrok. Najprej
niso znali zanikati. Ampak eni otroci so vseeno razumeli, kaj to pomeni. Med seboj so
se pogovarjali in si pomagali, katera žival je sive barve in katere niso sive. Upoštevali
smo didaktične prikaze in tako so se otroci postavili v svoj del krošnje. Prvi didaktični
korak je bil izpeljan. Nato so otroci odložili svoje živali na mestu, kjer so stali in stopili iz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
krošnje. Medtem so si izbrali slike, na katerih so bile živali, ki so jih najprej izbrali kot
igračke. Nato so vzeli ven svoje igrače živali in jih samo zamenjali s sliko. Zadnji
didaktični korak je bil izpeljan, ko je otrok svojo sliko živali zamenjal za simbol.
Zaključni del dejavnosti:
Ko so vsi otroci razvrstili svoje živali, se še enkrat pogovorimo o naši igri.
Pregledali smo naše drevo in živali, ki so jih razvrstili otroci. Pogovorimo se o vseh teh
živalih in pregledamo, če so prav razvrščene in njihovi skupnih lastnostih.
Evalvacija:
Otroci so bili nad igro navdušeni in so zelo radi sodelovali. Presenetili so me tudi
mlajši otroci, ki so prav tako razvrstili pravilno, ampak so nekateri otroci rabili dodatna
navodila, kaj naj storijo. Pri mlajših otrocih je izstopalo predvsem poznavanje barv.
Živali so razvrstili pravilno glede na barvo in našteli še veliko drugih živali, ki jih mi
nismo uporabili pri svoji dejavnosti. Tako, da so zraven še veliko razmišljali in utrjevali
poznavanje barv. Na začetku so le imeli težavo z zanikanjem živali. Mlajši niso tega
najbolj razumeli, zakaj je enaka slika, le da je prečrtana. Ampak po pogovoru so to tudi
osvojili.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Tabela 1: Razvrščanje glede na barvo
Pravilno
razvršča glede
na barvo
Ob pomoči
razvršča glede na
barvo
Nepravilno
razvršča
(nepoznavanje
barv)
Otrok 1 +
Otrok 2 +
Otrok 3 +
Otrok 4 +
Otrok 5 +
Otrok 6 +
Otrok 7 +
Otrok 8 +
Otrok 9 +
Otrok 10 +
0
1
2
3
4
5
6
pravilno
razvršča glede na barvo
ob pomoči razvršča glede
na barvo
nepravilno
razvršča (nepoznavanje
barv
Število otrok
Število otrok
Graf 1: Razvrščanje glede na barvo
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Interpretacija:
Razvrščanje glede na barvo otrokom ni delalo velikih težav. Od vključenih otrok jih
pet prepozna barvo in so znali razvrstiti živali samostojno, štirje otroci so rabili pomoč,
saj jim večje težave dela poimenovanje barv kot pa samo razvrščanje. Pri tej dejavnosti
je izstopala deklica, ki ne pozna ali ne poimenuje niti osnovnih barv, zato živali ni
razvrstila pravilno.
Slika 1: Živ prikaz
Slika 2: Prostorski prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Slika 3: Slikovni prikaz
Slika 4: Simbolni prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
6.5.2 Druga dejavnost - Razvrščanje glede na lastnost ali je domača žival
ali ni domača žival
Globalni cilji:
- razvijanje matematičnega mišljenja
- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje
Operativni cilji:
- otrok klasificira in razvršča
- otrok se uri v razvrščanju po lastnosti ali je domača žival ali ni domača žival
- otrok spoznava in odkriva posledice matematične igre
- otrok razume lastnost zanikanja in jo tudi pravilno poimenuje
Oblike dela:
- individualna
- skupinska
Metode dela: metoda poslušanja, metoda pogovora, metoda igre
Pripomočki: drevesni prikaz za razvrščanje živali, figure živali, slikice živali, knjige
o domačih živalih.
Uvodni del dejavnosti:
V jutranjem krogu z otroki zelo radi prepevamo pesmice. Da si še bolj popestrimo
jutranji krog, pojemo vedno pesem za dobro jutro in pozdravimo vse otroke. Za
pozdravno pesem otroci pogosto izberejo našo priredbo pesmice »Danes vsi že zbrani
smo, ija ija ooo«, ker je zelo podobna pesmi »Na kmetiji je lepo«. Naš vrtec stoji sredi
prelepega podeželja, ven iz mesta in mestnega vrveža. Obdaja nas veliko narave,
gozdov in velikih kmetij, kjer živi tudi veliko domačih živali. Naši otroci obožujejo živali,
zato se tudi veliko pogovarjamo na to temo. Pogovarjamo se o živalih, ki jih imajo otroci
doma, o živalih, ki živijo na kmetiji in tudi o drugih živalih, ki ne živijo pri nas, lahko jih
pa vidimo v živalskem vrtu. Otrokom predstavimo našo dejavnost in se pogovorimo o
tem, kaj bomo počeli in kako bodo razvrstili živali.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Glavni del dejavnosti:
Otroci poljubno izberejo živali, ki so pripravljene na mizi. Potem se vsi skupaj
usedemo na tla pri našem drevesu in se pogovorimo. Vsak otrok posebej pove, katero
žival si je izbral, jo poimenuje, pove njene značilnosti. Otrok pove tudi, kje živali spijo in
kaj jedo. Izbrali smo takšne živali, ki so otrokom že poznane, pa tudi nekaj afriških, ki
jih znajo poimenovati, skupaj pa povemo še kaj o značilnostih. Prvo žival razvrstim
sama, da otrokom pokažem, kaj želim, da naredimo. Na eni strani drevesne krošnje je
prilepljena slika, na kateri so domače živali in na drugi strani enaka slika, le da so te
živali prečrtane. Nekateri starejši otroci takoj znajo postaviti živali na svoja mesta, dva
mlajša otroka imata težave.
- živi prikaz
- prostorski prikaz
- slikovni prikaz
- simbolni prikaz
Zaključni del dejavnosti:
Z otroki smo izvedli vse štiri metodične korake in se nato tudi pogovorili, zakaj so
razvrstili živali tako ter naštejemo njihove skupne značilnosti. Na koncu naše dejavnosti
pogledamo, če so naše živali pravilno razvrščene in jih tudi preštejemo, katerih je več
in katerih manj.
Evalvacija:
Načrtovana dejavnost je dosegla svoj namen in cilj, saj otroci niso imeli velikih
težav pri razvrščanju živali. Otroci so hitro usvojili pojem ali je domača žival ali ni
domača žival. Ena deklica je imela težavo pri razvrstitvi tigra. Razvrstila ga je med
domače živali, saj je menila, da je to velika muca, ki jo ima doma. Otroke so še posebej
pritegnile figure živalic, saj jih zelo radi izberejo za prosto igro, imeli smo pa tudi slike
teh živali. Kot didaktično sredstvo smo imeli zraven nekaj knjig o domačih živalih.
Otroci so bili zelo veseli, ko so v njih gledali živali, ki smo jih uporabili za našo igro.
Med seboj so se pogovarjali in si kazali slike. Knjige so bile zelo dober pripomoček, saj
so jih pritegnile in dodatno motivirale. Otroci so bili zelo radovedni, kaj vse bomo počeli
med igro in so pozorno poslušali navodila. Komunikacija je bila uspešna, saj dodatno
nismo rabili razlagati nobenih navodil. Otrokom sem na zelo enostaven način podala
navodila, kasneje je bil potreben samo še kakšen stik z očmi in otroci so sami
razvrščali živali. Otroci so bili med dejavnostjo zelo aktivni, med sabo so se veliko
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
pogovarjali, se spodbujali in si svetovali. Zraven je bila deklica, ki kljub navodilom ni
pravilno razvrstila živali, po dodatnih navodilih in spodbudi pa ni želela sodelovati pri
naši igri. Znanje otrok sem sproti preverjala, s tem ko sem ga med dejavnostjo
spraševala, zakaj je tako razvrstil, kam spada … Komentarje in posebnosti za vsakega
posameznika sem dosledno zapisovala. Z rezultati sem bila zelo zadovoljna, saj so
otroci zelo dojemljivi in vedoželjni.
Tabela 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost
Samostoj
no pravilno
razvršča
Ob
pomoči
razvršča
Nepraviln
o razvršča
Otrok 1 +
Otrok 2 +
Otrok 3 +
Otrok4 +
Otrok 5 +
Otrok 6 +
Otrok 7 +
Otrok 8 +
Otrok 9 +
Otrok 10 +
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
0
2
4
6
samostojno
pravilno razvrščaob pomoči razvršča nepravilno
razvršča
Število otrok
Število otrok
Graf 2: Samostojnost otrok pri razvrščanju na eno lastnost
INTERPRETACIJA:
Pri razvrščanju živali na eno lastnost ali je domača žival ali ni domača žival sem
opazila, da je pravilno in samostojno razvrstilo šest otrok. Trije otroci so pri dejavnosti
potrebovali pomoč, ena deklica pa ni želela pomoči in je kljub dodatnim spodbudam
igro zaključila.
Slika 5: Živ prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Slika 6: Prostorski prikaz
Slika 7: Slikovni prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Slika 8: Simbolni prikaz
6.5.3 Tretja dejavnost – razvrščanje po velikosti
Tema: Razvrščanje živali v drevesni prikaz po velikosti
Globalni cilji:
- razvijanje matematičnega mišljenja
- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje
Operativni cilji:
- otrok klasificira in razvršča
- otrok pravilno razvrsti žival v drevesni prikaz po velikosti
- otrok prepozna razliko med večjim in manjšim
- otrok ob pomoči odraslega razvršča po velikosti
- otrok aktivno sodeluje in sledi korakom pri dejavnostih
Oblike dela:
- individualna
- skupinska
Metode dela:
- metoda poslušanja
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
- metoda pogovora
- metoda igre
Pripomočki:
- drevesni prikaz
- slike živalic
- figure živalic
- knjige
Uvodni del dejavnosti:
Za izbrano dejavnost smo za uvodni del prebrali pravljico. Otroci so se posedli v
krog in poslušali zgodbo: »Hiška, majhna kot miška« (J. Donaldson). Ta pravljica
govori o stari ženički, ki je imela premajhno hiško za vse njene obiskovalce. Na koncu
jih je vse izselila in takrat se ji je zdelo, da je njena hiška spet velikanska. To je bila
odlična motivacija za otroke. Skupaj smo se pogovorili o tem, kdo v naši skupini je
največji in kdo najmanjši. Otroci so se med sabo primerjali in povezovali različne stvari.
Prinesli smo dve knjigi. Ena je bila majhna, druga velika. Tako so otroci sami iskali
primerjave med majhnim in velikim.
Glavni del dejavnosti:
Skupaj z otroki se posedemo na tla okrog našega velikega drevesa. Otrokom
razložim, da se bomo danes spet igrali igro z živalmi. Otroci so najprej pomislili, da
bomo spet igrali igro, ki jo že znajo. Ampak potem so bili presenečeni, saj smo izbrali
novo lastnost, po kateri še nismo razvrščali. Odločili smo se namreč, da se naše živali
razvrstijo po velikosti. Na našem drevesu je bila na eni strani slika, na kateri so bile
narisane velike živali in na drugi strani je bila ta slika prečrtana. Ta dejavnost je bila
mogoče preveč zahtevna za otroke te starosti, saj najprej niso razumeli. Na sliki je bila
velika žival, kot je žirafa. Otroci so pa imeli na izbiro še druge živali, ki so po velikosti
manjše (miška, muca, pujs, raca …) Ko smo se pogovorili o tem, da na eno stran
spadajo živali, ki so velike in na drugo stran krošnje živali, ki niso velike, so otroci še
vedno imeli težave pri drugem metodičnem koraku, ko je na vrsti prostorski prikaz.
Imeli so težave pri igračkah živali, ki so bile manjše velikosti, a so te živali v resnici
velike. Takšen primer je bil primer slona, ki je bila majhna živalska figura in ga potem
otrok ni razvrstil pravilno, saj je menil, da ne spada v drugo krošnjo. Ko smo uskladili
figurice živali, je bilo razvrščanje lažje. Tako smo dali bistvene razlike velikosti.
Velikega slona in majhnega slona. Starejši otroci brez težav razvrščajo in tudi znajo
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
sami zraven povedati, zakaj je tako. Pri mlajših otrocih se opazi, da še ne morejo
razvrstiti niti na eno lastnost brez pomoči.
Zaključni del dejavnosti:
Po končani dejavnosti se vsi skupaj pogovorimo o igri. Otroci povedo svoje
komentarje in občutke. Na koncu pregledamo, kako so razvrščene živali in jih skupaj
tudi preštejemo.
Evalvacija:
Načrtovana dejavnost je dosegla svoj namen. Otroci so se naučili bistveno razliko
med večjim in manjšim. Starejši otroci so znali dobro razvrstiti živali po velikosti, štirje
mlajši otroci pa so rabili pomoč in dodatna navodila in vzpodbude. Presenetil me je en
starejši deček, ki ni želel manjšega slona razvrstiti v krošnjo, kjer niso velike živali, saj
je namreč slon v resnici velika žival, figura slona pa je bila majhna. Kasneje ko je imel v
roki dva slona, velikega in majhnega, je opazil in razumel razliko, da je en velik in da je
drugi majhen. Otroci so tudi pri tej dejavnosti aktivno sodelovali, zraven pa so se zelo
zabavali, tako otroci kot tudi vzgojiteljice. Presenetili so me nekateri otroci, ki včasih
rabijo veliko več pozornosti in motivacije, pri tej dejavnosti pa so zelo uživali in po
končani igri so se hoteli še naprej igrati to igro. Presenetili so me tudi z svojo igrivostjo
in željo po učenju.
Slika 9: Živ prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Slika10: Prostorski prikaz
Slika 11: Slikovni prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Slika 12: Simbolni prikaz
6.5.4 Četrta dejavnost – razvrščanje glede na življenjski prostor
Tema: Razvrščanje živali v drevesni prikaz glede na življenjski prostor
Globalni cilji:
- razvijanje matematičnega mišljenja
- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje
Operativni cilji:
- otrok klasificira in razvršča
- otrok pravilno razvrsti žival v drevesni prikaz glede na življenjski prostor
- otrok razume lastnost zanikanja in jo tudi pravilno poimenuje
- otrok aktivno sodeluje in sledi korakom pri dejavnostih
Oblike dela:
- individualna
- skupna
Metode dela:
- metoda poslušanja
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
- metoda pogovora
- metoda igre
Pripomočki:
- drevesni prikaz
- slike živalic
- figure živalic
- knjige
Uvodni del dejavnosti:
Z otroki se dobimo na blazini v našem jutranjem krogu ter se pogovarjamo o naši
pretekli izvedeni dejavnosti. Nato ponovimo naše znanje o živalih, ki smo jih že
spoznali, ko smo se igrali igro o domačih živalih. Ker je lepo imeti zavetje in topel dom,
nanese naša tema tudi na dom naših živali. Za izbrano dejavnost sem izbrala spet
takšne živali, ki so otrokom blizu in jih poznajo. Izbrali smo kravo, ovco, pujsa, konja,
raco, kokoš, srno, lisico, zebro, leva, slona, tigra in žirafo. Otroci se med seboj
pogovarjajo in skupaj ugotovijo, kje katera žival od njih živi. Živali smo nato razvrstili v
drevesni prikaz.
Glavni del dejavnosti:
Ko smo se z otroki pogovorili o življenjskem prostoru izbranih živali, smo začeli z
dejavnostjo. Otroci so poljubno izbirali živali in pričeli razvrščati po metodičnih korakih.
Na eni strani drevesne krošnje smo imeli sliko, na kateri je bil narisan hlev, na drugi
strani pa je bil hlev prečrtan. Otroci so spraševali, kam pa gredo živali, ki ne živijo v
hlevu, saj tam ni bilo nič drugega. Ko so ugotovili, da imamo živali, ki živijo v gozdu, pa
ni bilo tam slike gozda, je pa bilo celo drevo. Nekaterim otrokom najprej ni bilo jasno,
kaj želimo. Razložila sem jim, da če zanikamo nekatero stvar, potem spadajo tja vse
preostale živali. Na eno stran drevesne krošnje razvrstimo živali, ki živijo v hlevu, na
drugo stran pa gredo živali, ki ne živijo v hlevu. Torej živali, ki živijo v gozdu, na
travniku ali v morju ali kjerkoli drugje, samo ne v hlevu. Po razložitvi je stekla dejavnost
hitro naprej. Otroci so razvrščali po vseh štirih metodični korakih.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
Zaključni del dejavnosti:
Ko so otroci zaključili z razvrščanjem, smo se zbrali okrog našega drevesa in se
pogovorili o rezultatih. Otroke sem povprašala, zakaj so razvrstili tako, kakšen je
življenjski prostor živali in ali imajo živali tudi doma. Otroci so potem živali tudi prešteli
in se pogovarjali o tem, katerih živali imamo več. Tistih, ki živijo doma v hlevu ali živali,
ki živijo drugje. Otroci so aktivno sodelovali in zraven tudi razmišljali.
Evalvacija:
Otroci so aktivno sodelovali pri načrtovani dejavnosti. Med samo dejavnostjo je
zelo pomembna komunikacija in tudi motivacija otrok. Med celotno igro so se otroci
med seboj pogovarjali, si pomagali in sodelovali. Komunikacija je zelo pomembna, saj
otrokom nudimo veliko možnosti, da čim več povedo sami in da samostojno
razmišljajo. Mlajši otroci imajo s tem večje težave, ali pa se ne znajo odločiti sami. V
skupini imamo punčko, ki pri tej dejavnosti ni želela sodelovati sama. Izbrano žival je
razvrstila le v primeru, če ji je kateri od otrok povedal, kam naj jo postavi. Pri starejših
otrocih, tistih ki so že dopolnili štiri leta, se vidi bistvena razlika pri razumevanju navodil.
Ti otroci so brez težav razvrstili živali pravilno. Nekateri otroci so rabili več spodbude,
namreč čeprav so vedeli, da živijo te živali v hlevu, so mislili, da vseeno ne spadajo tja.
Otroci vidijo živali zunaj in potem mislijo, da niso v hlevu. S samim potekom dejavnosti
sem zadovoljna, saj so otroci zelo dojemljivi.
Slika13: Živ prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Slika 14: Prostorski prikaz
Slika 15: Slikovni prikaz
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Slika16: Simbolni prikaz
Predstavitev zbranih podatkov glede na življenjski prostor živali
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Tabela 3: Spretnost otrok
Pravilno
razvršča glede na
življenjski prostor
živali
Ob pomoči
razvršča
Nepravi
lno razvršča
Otrok 1
(deklica)
+
Otrok 2
(deklica)
+
Otrok 3
(deček)
+
Otrok4
(deklica)
+
Otrok 5
(deček)
+
Otrok 6
(deček)
+
Otrok 7
(deklica)
+
Otrok 8
(deček)
+
Otrok 9
(deklica)
+
Otrok 10
(deček)
+
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
samostojno
pravilno
razvršča
ob pomoči pravilno
razvršča
nepravilno
razvrščasamostojno
dečkisamostojno
deklice
Število otrok
Število otrok
Graf 3: Spretnost otrok
Interpretacija:
Iz prikaza je razvidno, da so deklice dosegle boljše rezultate pri razvrščanju živali
pri vseh dejavnostih. Dejavnost je samostojno opravilo 6 otrok, pomoč vzgojiteljice so
še vedno rabili štirje otroci. Od vseh otrok sta samostojno razvrščala dva dečka in štiri
deklice.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Tabela 4: Težavnost otrok glede na starost
Pravilno
samostojno razvršča
Razvršča ob
pomoči
Nepravi
lno razvršča
Otrok 1
(deklica)
+
Otrok 2
(deklica)
+
Otrok 3
(deček)
+
Otrok4
(deklica)
+
Otrok 5
(deček)
+
Otrok 6
(deček)
+
Otrok 7
(deklica)
+
Otrok 8
(deček)
+
Otrok 9
(deklica)
+
Otrok 10
(deček)
+
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
6.6 Preverjanje in utemeljitev raziskovalnih vprašanj
1. Ali so otroci sposobni samostojno razvrščati glede na eno lastnost?
Otroci so zelo aktivni in vedoželjni, zato so se z veseljem lotili te igre. Ko smo
začeli v vrtcu z dejavnostmi razvrščanja in smo za razvrščanje izbrali živali, je bilo
otrokom zelo zanimivo. Večina otrok je dobro razumela navodila in kaj igra od njih
zahteva. Pri treh otrocih je bilo opaziti, da niso najbolj zaupali lastni presoji, ampak so
potem ob pomoči vzgojiteljice in z dodatnimi navodili tudi sami razvrstili živali pravilno.
V oddelku imamo deklico, ki pri naši igri najprej ni želela sodelovati. Med opazovanjem
ostalih otrok, si je nato premislila in se vključila v igro. Deklica živali ni razvrstila
pravilno. Po dodatnih navodilih in spodbudi je deklica igro zapustila in ni želela več
sodelovati, ampak je igro samo opazovala do konca. Otroci so zelo sposobni in so
lahko razvrstili živali na eno lastnost. Pri tej dejavnosti razvrščanja lahko sklepamo, da
se mlajši otroci lahko kosajo tudi s svojimi štiriletnimi vrstniki. Ko sem primerjala
dvoletnika z otrokom, ki je že dopolnil štiri leta, je bilo razvidno, da je tudi mlajši otrok
pravilno razvrstil izbrano žival v drevesnem prikazu. Mlajši otrok je imel večjo težavo pri
prepoznavi barv, kar pa je bilo opaziti tudi pri starejšem otroku. Mlajši otroci so imeli
tudi težave pri zanikanju živali. Pri tem je bila potrebna dodatna razlaga, da so lažje
razumeli navodila, sčasoma pa so osvojili tudi to. Mlajši otroci s samim razvrščanjem
niso imeli posebnih težav, saj so prav tako vešči kot njihovi starejši vrstniki. Pri vseh
dejavnostih razvrščanja otroci niso imeli niti večjih težav glede razvrstitve po barvi. V
skupini imamo deklico, ki barv še vedno ne zna poimenovati. Stara je tri leta in pol in je
imela z razvrščanjem največ težav. Ostali otroci so lahko razvrščali živali po barvi, le
štirje otroci so rabili še dodatna navodila, ampak so kasneje tudi to usvojili. Opaziti je
bilo mogoče, da je nekaterim otrokom, ki so že dopolnili štiri leta, delalo večje težave
poimenovanje barv. Na primer: otrok zna povedati, da je to takšna barva kot je sonček
ali jagoda, barve pa ne zna poimenovati. Postopoma je večina otrok osvojila že vse
barve, zato so bili rezultati zelo dobri.
2. Ali otroci dejansko razumejo razvrščanje s pomočjo drevesnega prikaza?
Pri samem razvrščanju so bili otroci tako deklice kot tudi dečki zelo spretni. Deklice
so bile pri razumevanju navodil boljše in tudi bolj samostojno so razvrščale po vseh
lastnostih kot dečki. Pri vseh preglednicah je razvidno, da je več dečkov potrebovalo
pomoč pri razvrstitvi, medtem ko so bile deklice bolj vešče. Zanikanje so sčasoma
usvojili vsi otroci, ki so sodelovali. Pri ubeseditvi so bili zelo izenačeni, saj imajo fantje
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
zelo dober besedni zaklad in so tako dečki kot deklice zelo zgovorni. Ko smo
dejavnosti ponovili so bili rezultati bistveno boljši, kot pri prvi izvedeni dejavnosti
razvrščanja, saj so otroci že dobro vedeli, kaj naloga od njih zahteva. Otroci so pojem
razvrščanja zelo dobro usvojili, zato bi lahko rekla, da razumejo, kaj ta naloga od njih
zahteva in dobro poznajo drevesni prikaz, če jim to približamo na njim ustrezen in
zanimiv način.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
7 ZAKLJUČEK
Po vseh izpeljanih dejavnostih s področja razvrščanja so nam ostali samo pozitivni
vtisi in nove izkušnje. Otroci so bili več kot navdušeni nad igro. Dejavnosti so izvajali z
veseljem, z veliko motivacije in dobre volje. Ob vsem tem so se jim izboljšale in razvile
spretnosti razvrščanja po različnih lastnostih. Pridobili so si nove izkušnje z drevesnim
prikazom, z zanikanjem predmetov in prikazi razvrstitve na konkretni slikovni ravni in
simbolni ravni. V samo izvedbo smo vložili veliko truda in z rezultati smo zelo
zadovoljni. Spretnosti in sposobnosti otrok so zelo dobre, otroci so jih tudi pri vsaki novi
dejavnosti razvrščanja izboljšali. Vsi poznamo rek, da vaja dela mojstra in to še kako
drži. Vse zastavljene dejavnosti smo natančno načrtovali, prav tako pa smo uporabili
ustrezne pripomočke in sredstva, ki so otrokom blizu in jih imajo radi. Takega
načrtnega in sistematičnega načina izvajanja dejavnosti se bomo vzgojiteljice še
posluževale, saj so zanimanja za njih zelo velika, tudi za vzgojiteljice ostalih oddelkov.
Sama si bom pa še naprej prizadevala, da bomo tudi v prihodnje stremeli k novim in
inovativnim pristopom, ki jih bomo še naprej uvajali s področja matematike za
predšolske otroke.
Kolarič, Sandra (2015): Izkušnje otrok pri razvrščanju v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
8 VIRI IN LITERATURA
Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih
čudes: Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: DZS.
Felda, D., Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002). Igraje in zares v svet matematičnih
čudes: Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: DZS.
Hodnik Čadež, T. (2004). Cicibanova matematika. Priročnik za vzgojitelja.
Ljubljana: DZS.
Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna
založba Slovenije
Ivić, I. in drugi (1986). Gibalni razvoj otrok. Vaspitanje dece ranog uzrasta,
Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd, Svjetlost, Sarajevo. Revija
Otrok in družina. Pridobljeno 10. 11. 2014, iz
http://www.bambino.si/gibalni_razvoj_otrok
Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Vonta, T., Požar
Matijašič, N., Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Založba Obzorja.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač M., Kranjc, S., Saksida, I.
idr (2001). Otrok v vrtcu – priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Založba
Obzorja.
Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.) (2001). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.) (2006): Psihologija otroške igre.
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Magajna, Z., Žakelj, A. (2000). Obdelava podatkov pri pouku matematike 6–9.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Videmšek, M., Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok.
Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.