PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. FEBRUAR 2005 • ŠT. 30

TOREK, 22. 2. 2005 • ŠT. 36 •oglasna pr i loga • www.f inance-on.net • te le fon: (01) 30 91 590 • e-poš t a: og las i@f inance-on.net • 21

Urednik: Branko Žnidaršič

Vodja projekta in trženje: Tanja Leder

Oblikovanje in prelom: Mojca Zavolovšek

Lektoriranje: Julija Klančišar

Prevelika ponudba nerazumno zbija cene Zaradi presežkovponudbe nekateritiskarji ponujajosvoje storitve ponerazumno nizkihcenah in spreje-majo naročila, zakatera niso ustre-zno opremljeni.Tako nizke cene jemogoče dosegatile z naložbami vpoceni in večino-ma že amortizira-ne stroje, kar sepozna pri kakovo-sti t iska, praviAlojz Zibelnik,predsednik Zdru-ženja za tisk inmedije pri Gospo-darski zborniciSlovenije in pred-sednik uprave vpodjetju Delo -TČR.

Str. 22

Čedomir Topličanec, Eco Pap:

Odpravlja se na ruski trg

Str. 27

Drago Polak, Cetis:

Ni tiskarne z bolj raznoliko ponudbo

Str. 23

Foto

mon

taža

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Branko Rožič,Količevo Karton:

Papirnice lani napredlanski ravni

Str. 24

Digitalni tisk se hitro širi po Sloveniji Digitalne tiskarske tehnike, ki jih zadnja leta uvajajoslovenske tiskarne, omogočajo dostopnejše cene izdelkovtudi pri razmeroma majhnih nakladah, poleg tega je veli-ka prednost digitalnega tiska hitra izdelava grafik velikegaformata, po katerih se zaradi oglaševanja na prostempovpraševanje zelo povečuje.Str. 22

Tiskarne iščejo priložnosti v nekdanji Jugoslaviji Z vstopom Slovenije v EU se je povečalo povpraševanje potiskarskih storitvah v Sloveniji, hkrati pa čedalje večnaročnikov tiskarskih storitev išče konkurenčnejše ponud-nike zunaj naših meja, pri čemer imajo najpomembnejšovlogo produktivnost, cena delovne sile in prilagodljivost.Str. 22

Papirnice lani proizvodnjopovečale skoraj za desetinoLani so podjetja v dejavnosti papirništva, v katero sodijotudi predelovalci papirja, skupaj proizvedla približno 1,08milijona ton izdelkov, kar je za devet odstotkov več kot letoprej. Od tega so na tujih trgih prodali dobrih 640 tisoč ton.Str. 24

Cinkarna tehta usodo proizvodnje ofsetnih ploščV Cinkarni Celje na področju izdelkov za tiskarstvo v pri-hodnje stavijo predvsem na proizvodnjo ofsetnih tiskarskihplošč, čeprav jim konkurenca povzroča precej težav. "Sre-di 90. let so se namreč na trgu pojavile tako imenovaneCtP-plošče (Computer to Plate) in nam pobrale praktičnoves dobiček. Rešitev je zdaj samo nakup licence za izdela-vo CtP-plošč ali povečanje proizvodnje konvencionalnih,"pravi Dušan Žbogar, direktor PE Grafika v Cinkarni Celje.Str. 26

Evropska grafična industrija ne bo šla po poti tekstilneV prihodnjih letih se bo povezovanje svetovnih proizvajalcevtiskarskega materiala še nadaljevalo, s tem pa bodočedalje bolj organizirane tudi distribucijske mreže. Da bišla evropska grafična industrija po poti tekstilne, se ni bati.Poskus selitve v Azijo se je namreč že zgodil, a je spodle-tel in se je proizvodnja vrnila v Evropo. Zato grafična de-javnost v Evropi ni brez prihodnosti, nam je povedal Gre-gor Muck, direktor prodaje v ljubljanskem podjetju Grafik.Str. 27

SAVATECH HITRO POVEČUJE PRODAJO OFSETNE GUME

V podjetju Savatech, ki je del Poslovne skupineSava, so razvili ofsetno gumo, ki ima nekajedinstvenih lastnosti, tako da se lahko z njopostavijo ob bok vsem najbolj priznanim proiz-vajalcem. Zaradi posebne tehnologije izdelavekarkase se v primerjavi z drugimi manj raztezain poseda ter je bolj odporna proti udarcem,kar poleg drugih prednosti podaljšuje njenouporabno dobo. Ofsetno gumo prodajajo vveč kot 60 držav po vsem svetu.

Str. 27

fi_036_21_tiskns 24.02.2005 10:18 Page 1

TOREK, 22. FEBRUAR 2005 • ŠT. 36OGLASNA PRILOGA: TISKARSTVO22

Tiskarji sprejemajo naročila, za katera niso ustrezno opremljeni

Razmere v slovenskem tiskar-stvu so po besedah Alojza Zi-belnika, predsednika Združe-nja za tisk in medije pri Gospo-darski zbornici Slovenije inpredsednika uprave v podjetjuDelo - TČR, v zadnjih letih ka-otične. Eden izmed razlogovza to so po Zibelnikovem mne-nju prevelike tiskarske zmog-ljivosti za slovenski trg.

Na tujih trgih nastopa sa-mo nekaj večjih tiskarn, med-tem ko na slovenskem trgu de-lujejo srednje in male tiskar-ne. Zaradi presežkov ponud-be nekateri tiskarji ponujajosvoje storitve po nerazumnonizkih cenah in sprejemajo na-ročila, za katera niso ustreznoopremljeni. Zibelnik je prepri-čan, da je mogoče tako nizkecene dosegati le z naložbami vpoceni in večinoma že amorti-zirane stroje, kar se pozna prikakovosti tiska.

Večja pozornost izobra-ževanju tiskarjev

Težave so tudi s kadri,vendar bi po ugotovitvahGZS, ki načrtuje ukrepe zaizboljšanje položaja tiskar-stva, delavce načrtno izobra-ževala le peščica tiskarn. Kotpravi Gregor Franken, samo-stojni svetovalec Združenjaza tisk in medije pri GZS, bomorala EU v skladu z lizbon-skimi cilji večjo pozornost na-meniti poklicnemu izobraže-vanju in usposabljanju. "Prvi

ukrepi, ki jih je sprejel mini-ster za šolstvo in šport, so do-brodošli tudi za prihodnostgrafične industrije, saj se jepovečalo število mest za sred-nje poklicno izobraževanje,"je optimističen Franken.

Več prihodka na tujih trgih

Po podatkih Združenja zatisk in medije pri GZS je biloleta 2003 (za lani podatki še ni-so zbrani) v devetih velikih,osmih srednjih in 533 malih

tiskarskih podjetjih v Sloveni-ji, ki delujejo v grafični indu-striji, približno pet tisoč zapo-slenih. V istem letu je tiskarskaindustrija v Slovenji ustvarilaza dobrih 60 milijard tolarjevprihodka, kar je za približnoštiri milijarde manj kot letoprej, medtem ko so se prihod-ki na tujih trgih povečali zadobro milijardo tolarjev in sopresegli 15,5 milijarde tolar-jev. Močno se je povečal tudineto dobiček, ki ga je bilo 2,3milijarde tolarjev.

Razvoj informacijske tehnologije močno vpliva na grafično industrijo, kar pod-jetja sili v nenehna vlaganja v znanje, razvoj in tehnologijo

SEBASTJAN MOROZOV finance@finance-on.net

V Cetisu po besedahDraga Polaka, predsedni-ka uprave, digitalni tiskuporabljajo že pet let. Do-bršen del proizvodnegaprocesa zaradi preple-tenosti strojnega parka,programske opreme, pre-nosa in obvladovanja po-datkov uvrščajo v tako ime-novano e-proizvodnjo, kizagotavlja in hkrati ohra-nja izkoriščenost klasičnihtiskarskih zmogljivosti."Ker ponudba tiskovin niveč zadostna, so storitve ti-ste, ki so pomemben nosi-lec celostnih rešitev. Kla-sični tiskarski izdelki so ledel celostnega komunika-cijskega spleta," razlaga Po-lak. Dodaja, da je Cetis vi-soko tehnološko razvitopodjetje in se uvršča mednajrazvitejše v EU. Oprem-ljeni so z vsemi tehnikami

tiska, tudi tistimi alternativ-nimi, kot so brizgalni tiskal-niki, laserji in digitalni tisk.Pripravljajo tiskovne formeza ofset in flekso tisk popostopku CtP (Computerto Plate).

Leykam kupuje nov revialni rotacijski stroj

Pri uvajanju tehnologi-je CtP, ki pri ročni monta-ži zmanjšuje potrebo podelovni sili, so velik koraknaredili tudi v Leykam ti-skarni. Direktor Jure Cun-drič ob tem poudarja, daje pri sodobni tehnologijiteže ugotavljati in s tempreprečevati napake, ki jihčedalje pogosteje povzročanedosledno razvita pro-gramska oprema. Sicer pabodo letos v Leykamu po-stavili proizvodno dvorano

z novim 32-stranskim revi-alnim rotacijskim strojemMAN Lithoman III, pri če-mer bodo tudi periferne na-prave na najvišji tehnološkiravni.

Računalnik v vseh fazah tiska

"Razvoj računalništvaima močan vpliv na tiskar-sko industrijo," pravi AlojzZibelnik, predsednik upra-ve v podjetju Delo - TČR."V tehnološkem procesunaše tiskarne računalnikuporabljamo v skoraj vsehfazah izdelave do končnegaizdelka. Računalniki, ki sodel širšega poslovnegamrežnega sistema s poslov-nim strežnikom, so v pod-poro že pri začetnih delih,kot so zajemanje, pripravain določitev tehnološkihparametrov za izdelek."

Nova tiskarska linija tudi v TiskarniNovo mesto

Dušan Jarc, predse-dnik uprave v Tiskarni No-vo mesto, pravi, da ima ra-zvoj računalništva v gra-fični industriji veliko vlo-go, saj močno poenostavljaprocese in je pomembenpri digitalizaciji in nadzo-

ru delovanja strojev. Pravzato v Tiskarni Novo me-sto veliko vlagajo v sodob-ne tiskarske stroje. Pravzdaj nameščajo najsodob-nejšo linijo nemške blagov-ne znamke Heidelberg zatisk zložene embalaže. Na-ložba jih bo stala 1,4 mili-jona evrov.

Vstop Slovenije v EU našim največ-jim izvoznikom v tiskarski industriji niprinesel bistvenih sprememb, saj sobila vsa večja podjetja že prej izvoznonaravnana

SEBASTJAN MOROZOV finance@finance-on.net

Z vstopom Slovenije v EU se je povpraševanje po tiskar-skih storitvah v Sloveniji povečalo, hkrati pa čedaljeveč naročnikov tiskarskih storitev išče konkurenčnejšestoritve zunaj naših meja, pri čemer imajo najpomemb-nejšo vlogo produktivnost, cena delovne sile in prilagod-ljivost.

Po napovedih GregorjaFrankna, samostojnega sve-tovalca Združenja za tiskin medije pri GZS, v Slove-niji v prihodnjih letih nagrafičnem trgu ni pričako-vati bistvenih sprememb.Prav tako niso realna priča-kovanja o odpiranju večjihobratov oziroma o večjihtujih naložbah. V tiskarskiindustriji se je namreč giba-nje obrnilo v prid malih inspecializiranih tiskarn.

Kot pravi Franken, sovse večje tiskarne večino-ma usmerjene v izvoz nazahtevne evropske trge, pričemer je treba poudariti,da je kakovost slovenskihgrafičnih izdelkov na viso-ki ravni. Naši največji iz-vozniki grafičnih storitevso Delo Tiskarna, MKTPrint (do decembra laniMladinska knjiga Tiskar-na), Gorenjski tisk, Cetis,Leykam tiskarna, Etiketain drugi.

MKT Print med največjimi v Evropi

Podjetje MKT Print jedenimo specializirano zatrdo vezane večbarvne knji-ge in se uvršča med desetnajvečjih tiskarn na svojempodročju v Evropi. "Okoli88 odstotkov zmogljivostiprodamo na najzahtevnej-ših evropskih trgih, kjersmo navzoči že 40 let," pra-vi Franc Predan, predse-dnik uprave MKT Printa.MKT Print zadnjih desetlet nastopa tudi na trgihnekdanje Jugoslavije, kjer

se grafična industrija v zad-njih nekaj letih znova ra-zvija in prevzema številnamanj zahtevna naročila.

Na Hrvaškem bolje kot v Srbiji

Jure Cundrič, direktorLeykam tiskarne, v zad-njem času opaža, da sloven-ski tiskarji iščejo priložno-sti na srbskem trgu. "Po-nudba tiskarskih storitevje tam zelo šibka, zato jevstop na srbski trg smiseln.Pri tem je treba računati zdodatnim obvladovanjemrazličnih tveganj. Hrvaškitrg je razmeroma dobro raz-vit in na njem je ponudbatiskarskih storitev večja, za-to je vstop nekoliko težji, jepa zato tveganje manjše."

Cetis bo kupil Novo Makedonijo v stečaju

Cetis v nove državečlanice EU, države nekda-nje Jugoslavije in Nemčijoizvozi od 20 do 25 odstot-kov storitev. "Klasični iz-voz nima veliko možnosti,zato bo treba ven prenestidel proizvodnje, predvsemtiste z nižjo dodano vre-dnostjo," pravi Drago Po-lak, predsednik uprave Ce-tisa. Dodaja, da imajo ževeč kot deset let podjetjena Hrvaškem in v Makedo-niji, kjer so tudi organizira-li proizvodnjo. Prav zdajkupujejo NIP Nova Make-donija v stečaju, del katere-ga bo postalo tudi Cetisovozdajšnje podjetje v Skopju.

V Sloveniji lepeščica ti-skarn delavcenačrtno izo-bražuje, praviGregor Fran-ken, samostoj-ni svetovalecZdruženja zatisk in medijepri GZS.

Zmogljivosti tiskarnso prevelike za po-trebe slovenskega tr-ga, na katerega v če-dalje večjem obseguprodirajo tudi tujci

SEBASTJAN MOROZOV finance@finance-on.net

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Digitalni tisk se pri nas hitro širi

Digitalne tiskarske tehnike, ki jih zadnja leta uvajajotudi slovenske tiskarne, omogočajo dostopnejše ceneizdelkov tudi pri razmeroma majhnih nakladah, poleg te-ga je velika prednost digitalnega tiska tudi hitra izdela-va grafik velikega formata, po katerih se zaradi oglaševa-nja na prostem povpraševanje hitro povečuje, je povedalGregor Franken, samostojni svetovalec Združenja za tiskin medije pri GZS. Še največja slabost digitalnega tiskaje visoka cena barv.

Tiskarne iščejo priložnosti v nekdanji Jugoslaviji

fi_036_22_tisk 24.02.2005 10:46 Page 1

OGLASNA PRILOGA: TISKARSTVOTOREK, 22. FEBRUAR 2005 • ŠT. 36 23

ANKETA MED NEKATERIMI SLOVENSKIMI TISKARNAMI

Franc Predan, MKT Print: Uspešna prisilna poravnava

Mladinska knjiga Tiskar-

na, ki od konca minulega leta

deluje pod imenom MKT

Print, je lani natisnila več kot

devet milijonov trdo vezanih

in več kot tri milijone mehko

vezanih knjig. Kot pravi Franc

Predan, predsednik uprave

MKT Printa, je v Sloveniji ti-

skarskih zmogljivosti več, kot

je povpraševanja po tisku,

predvsem pri tiskanju knjig.

Zato se tiskarne bojujejo za

vsak projekt, njihove zmog-

ljivosti pa so bile lani zasedene

88-odstotno. Občasna ozka gr-

la so dokaj uspešno reševali s

kooperacijami.

Največji dosežek za MKT

Print je uspešno končana prisil-

na poravnava, ki so jo izpeljali

ob izdatni pomoči večine upni-

kov. "Zaupanje, ki smo ga bili

deležni z zmanjšanjem terjatev

upnikov iz prisilne poravnave,

pomeni za nas zeleno luč, da

bomo lahko z novimi močmi

uresničili vse zastavljene cilje.

Pomemben dosežek je tudi po-

zitivno poslovanje ter ohrani-

tev kupcev in pridobitev novih.

To nam omogoča, da se pripra-

vimo za nov naložbeni cikel,

vreden več milijonov evrov,"

pravi Predan.

Alojz Zibelnik,

Delo - TČR: Podražitev papirja je nočna mora

Delo - TČR naj bi lani po

ocenah doseglo štiri milijarde

tolarjev prihodka in 155 mili-

jonov tolarjev dobička. Njihov

tržni delež se giblje okoli os-

mih odstotkov. Po načrtih naj

bi bila rast prihodka v letih

2005-2007 od tri- do petodstot-

na.

Podobno kot za druge ti-

skarje tudi za Delo - TČR po-

dražitev papirja pomeni nočno

moro, saj zaradi tega pravilo-

ma nikoli ne dosežejo zadovo-

ljivega povišanja cen končnih

izdelkov. "Delež papirja v posa-

meznem izdelku, ki je odvisen

od naklade, obsega, teže pa-

pirja in podobno, je velik in

znaša od 55 do 70 odstotkov

skupne cene. Zaradi večje po-

rabe papirja v svetu so nam

proizvajalci papirja ob koncu

minulega leta pošiljali obvesti-

la o podražitvah, ki jih na za-

četku tega leta že uresničuje-

jo," pravi Alojz Zibelnik in do-

daja, da je ponudba domačih

proizvajalcev papirja za rotacij-

ski tisk zelo majhna, saj se

praktično prodajata le dve vr-

sti papirja, časopisni in brezle-

sni, v nekaj izvedenkah, zato

morajo okoli 97 odstotkov pa-

pirja uvoziti, predvsem iz skan-

dinavskih držav, manjše količi-

ne pa tudi iz Italije in Avstrije.

Drago Polak,

Cetis: Povezovanje tiskarjev bi bilo smiselno

Cetis je največje in na-

juspešnejše podjetje na področ-

ju grafičnih in dokumentacij-

skih storitev v Sloveniji. Nji-

hova ponudba izdelkov in sto-

ritev je zelo raznolika, pri če-

mer so v okviru diverzifikaci-

je programov specializirani.

Posebej pozorni so na širjenje

programa storitev pri variabil-

nem tisku, direktni pošti, po-

osebljanju in sistemski inte-

graciji.

Kot pravi Drago Polak,

predsednik Cetisove uprave,

bi bilo zaradi globalizacijskih

procesov povezovanje sloven-

skih tiskarjev smiselno, če ne

celo nujno. Cetis je z medse-

bojnim lastništvom z Gorenj-

skim tiskom ustvaril zametke

takšnega povezovanja, kar se

je v mnogih primerih pokaza-

lo kot pozitivno.

V Cetisu se zdaj ukvarjajo

z benchmarketingom. Kot ra-

zlaga Polak, naj bi prvi rezul-

tati primerjav nakazovali, da v

tem trenutku v Evropi ni pri-

merljivega grafičnega podjetja

po raznolikosti ponudbe.

Lani so v Cetisu zaradi vi-

soke cene tiskovne forme za

varnostni tisk intaglio sami raz-

vili lasersko izdelovanje te plo-

šče. To znanje so prodali vo-

dilnemu proizvajalcu opreme

za varnostni tisk, ki pokriva

95 odstotkov svetovnega trga.

Jure Cundrič,

Leykam tiskarna:Uspešni tujci

V Sloveniji uspešno deluje

tudi tiskarna, ki je v lasti tuj-

cev. To je Leykam tiskarna iz

Hoč, ki je v stoodstotni lasti

holdinga Let's Print AG iz

Gradca, največjega v rotacij-

skem tisku v Avstriji in petega

v EU. V Leykamu na področju,

za katerega so specializirani, to

pa je skoraj izključno rotacijski

tisk letakov, prospektov in ka-

talogov, dosegajo več kot 40-

odstotni tržni delež. Poleg na-

štetega se ukvarjajo tudi s

časopisnim tiskom. Z vstopom

Slovenije v EU so zaradi od-

prave raznih omejitev ponudi-

li možnost tiska slovenskih te-

dnikov in 14-dnevnikov v Avs-

triji.

Jure Cundrič, direktor

Leykam tiskarne, meni, da bi

moralo slovensko tiskarstvo

veliko vlagati v izobraževanje

podmladka in v sodobno teh-

nologijo. Samo to mu bo prine-

slo boljšo prihodnost. Ker je

imela ta dejavnost v času tran-

zicije precej težav, se mladi ni-

so odločali za tiskarski poklic.

V zadnjem času se razmere

počasi izboljšujejo, še vedno

pa srednja grafična šola mla-

dim in posredno delodajalcu

ponuja bore malo. "Zato se v

Leykam tiskarni čedalje bolj

usmerjamo v iskanje primer-

nih tehničnih kadrov, ki jih s

prakso v tiskarni in šolanjem

na srednji grafični šoli prekva-

lificiramo v tiskarje," dodaja

Cundrič.

Dušan Jarc,

Tiskarna Novo mesto:Povečati bi morali produktivnost

Tiskarna Novo mesto se je

specializirala za tiskanje razno-

vrstne embalaže za farmacevt-

sko industrijo, kjer imajo v Slo-

veniji okoli 50-odstotni tržni

delež. V njihovem proizvodnem

programu ima izdelava škatlic

za zdravila 60-odstotni delež,

25-odstotni odpade na navodi-

la za recepte, desetodstotni na

tisk brošur, preostanek pa na

različne druge izdelke. Lani so

ustvarili za 1,2 milijarde tolar-

jev prihodka in 140 milijonov

tolarjev dobička.

Kot pojasnjuje Dušan Jarc,

direktor Tiskarne Novo mesto,

je razvoj grafične industrije v

soodvisnosti s stopnjo gospo-

darskega razvoja. Po njegovem

mnenju bi morali slovenski ti-

skarji povečevati produktivnost

in ne obsega proizvodnje ter

veliko več vlagati v posodobitev

tiskarskih strojev in opreme.

Foto

: Ire

na H

erak

Foto

: Ale

š B

eno

Foto

: Ire

na H

erak

fi_036_23_tisk 24.02.2005 10:46 Page 1

TOREK, 22. FEBRUAR 2005 • ŠT. 36OGLASNA PRILOGA: TISKARSTVO24

Papirnice lani proizvodnjopovečale za skoraj desetino V papirni industriji se nič ne spremeničez noč, saj gre za tradicionalno in ka-pitalsko intenzivno industrijo

"Dejavnost je v zadnjihdesetih letih izgubila skorajtretjino zaposlenih. Tam,kjer so podjetja prevzeli tuj-ci, se je zaposlenost običajnozmanjšala še bolj," pojasnju-je Janko Šircelj, samostojnisvetovalec pri združenju pa-pirničarjev pri GZS. Polegtega Vipap konec leta 2006ukinja program celuloze, ta-ko da jih bo od zdaj 400 za-

poslenih mogoče delo obdr-žalo le še sto. Podoben pre-sežek 300 delavcev lahko pri-čakujemo tudi v Palomi, kizaposluje več kot tisoč ljudi,če bo našla strateškega part-nerja.

Lanski rezultati sko-raj enaki kot leto prej

Kot pričakuje predse-dnik upravnega odboraZdruženja za celulozno,papirno in papirnoprede-lovalno industrijo pri GZSBranko Rožič, ki je tudi di-rektor Količevo Kartona,

bodo lanski revidirani po-slovni rezultati v večinislovenskih tovarn papirjana približno enaki ravnikot leto prej. Hkrati pra-vi, da ni dovolj jasnih po-datkov, na podlagi katerihbi lahko napovedovali,kakšna gibanja bodo v nji-hovi panogi prevladovalaletos in v prihodnjih letih.

Povečanje prodaje na račun izvoza

"Za Količevo Karton jebilo leto 2004 leto presež-kov. Kljub nekaterim teža-vam na trgu - v Evropi sozmogljivosti za izdelavopremaznih kartonov preve-like za 15 odstotkov, karnekaj zmogljivosti pa oživ-lja tudi neevropski trg -nam je namreč uspelo za-polniti naše zmogljivosti,"pravi Rožič. V KoličevoKartonu so tako izdelali inprodali nekaj več kot 202 ti-

soč ton kartona, kar je za30 odstotkov več kot letoprej. Povečano prodajo so vceloti dosegli s povečanjemizvoza, zlasti na Bližnji intudi Daljni vzhod. "Odokrog 20 milijard tolarjevskupne bruto prodaje smokar 90 odstotkov dosegli zizvozom. Lani je bila sicerprodaja v primerjavi z le-tom poprejvečja za 24odstotkov,ker pa sostroški ra-sli poča-sneje, smodosegli tu-di zavidlji-vo velik či-sti dobiček. Bilo ga je 1,72milijarde tolarjev, kar je šeenkrat več kot leta 2003.Dosegli smo devetodstotnostopnjo rasti čistega dobič-ka, kar je za našo panogo

spoštovanja vreden rezul-tat," razlaga sogovornik.

V Vipapu proizvodnja večja za 14 odstotkov

Tudi v Vipapu so po be-sedah direktorja OldrichaKettnerja minulo leto kon-čali uspešneje kot leto 2003.

Izdelali so167 tisočton papir-ja, kar jeza 14 od-s t o t k o vveč kot le-to poprej,in 111 ti-soč ton ce-

luloze, kar je toliko kot le-ta 2003. Skupnega prihod-ka je bilo za 23,8 milijardetolarjev, kar je v primerjaviz letom prej za šest odstot-kov več.

Papirničarji solani veliko vlagali V minulih letih so v tovarnah papirne in-dustrije pospešeno vlagali v posodobi-tev proizvodnje

FRANC FURLAND finance@finance-on.net

Vlaganja v posodobitev proizvodnje so papirni industrijiomogočila znižati materialne stroške in doseči boljše po-slovne rezultate.

V papirnici KoličevoKarton so lani za 8,5 mili-jona evrov postavili linijoza pridobivanje lesovine,ki jo uporabljajo za izdela-vo kartona; prej so jokupovali doma, na Hrva-škem in v Skandinaviji.Sredi letošnjega januarjapa so končali obsežno pre-novo stroja, ki na leto izde-la 40 tisoč ton kartona, karjih je stalo tri milijone ev-rov. Za letos načrtov za no-ve naložbe po besedah di-

rektorja Branka Rožiča šeniso povsem dorekli. Znat-na sredstva bodo namenilipovečanju požarne varno-sti s prilagoditvijo avtomat-skih gasilnih naprav in sa-naciji biološke čistilne na-prave.

Živahno naložbeno leto zavse papirnice

Živahno je bilo tudi vdrugih papirnicah, saj jeskupna vrednost njihovihnaložb presegla 30 milijo-nov evrov. V Vevčah so vletih 2002 in 2003 za naložbe porabili dobrih 18

milijonov evrov, kar je da-lo prve rezultate lani, koso prodajo povečali za peti-no. Vevška papirnica je ta-ko izdelala skoraj 100 tisočton papirja in ga 80 odstot-kov izvozila.

Radeče Papir je lani vposodobitev proizvodnjevložil 4,4 milijona evrov.Letno proizvodnjo kopir-nih papirjev so povečalo na36 tisoč ton, skupna pro-daja pa je zrasla za pet od-stotkov.

V Ceršaku pripravljajo nov proizvodni program

V Vipapu na učinke120 milijonov evrov vre-dnih naložb v letih 2000 do2003, kar je bilo daleč naj-več med vsemi papirnica-mi, šele čakajo.

Naložbe se nadaljuje-jo tudi v novi družbi Palo-ma-Horgen v Ceršaku. Vobnovo objektov in pro-izvodnjo tako imenovane-ga papirja "away from ho-me", ki bo na leto dosega-la 42 tisoč ton, bodo vloži-li več kot 19 milijonov ev-rov.

V Združenje za celulozno, pa-pirno in papirnopredeloval-no industrijo pri GZS je včla-njenih nekaj čez 90 gospo-darskih družb s približno5.700 zaposlenimi.

SLOVENSKE PAPIRNICE

V Sloveniji imamo šest papirnic (izdelovalcev papirja, kartonain lepenke): Papirnico Vevče, v kateri izdelujejo grafične in eti-ketne papirje, Goričane, kjer proizvajajo grafične papirje, VipapVidem Krško s časopisnimi in grafičnimi papirji ter celulozo, Ra-deče Papir s specialnimi papirji (izdeluje tudi vrednostne pa-pirje), Palomo (z njenima tovarnama na Prevaljah in v Cerša-ku), ki izdeluje higienske papirje, in Količevo Karton, ki izdelu-je premazne kartone. Kot sedmo jim lahko prištejemo še trži-ško Lepenko.

Branko Rožič, direktor Količe-vo Kartona in predsednik uprav-nega odbora Združenja za celu-lozno, papirno in papirnoprede-lovalno industrijo pri GZS, meni,da bodo lanski revidirani poslov-ni rezultati v večini slovenskihtovarn papirja na približno ena-ki ravni kot leto prej.

V papirništvu se je v zadnjih de-setih letih število delovnih mestzmanjšalo za tretjino, pravi Jan-ko Šircelj, samostojni svetova-lec pri Združenju za celulozno,papirno in papirnopredelovalnoindustrijo pri GZS.

FRANC FURLAND finance@finance-on.net

Lani so podjetja v dejavnosti papirništva, v katero sodijo tu-di predelovalci papirja, skupaj proizvedla približno 1,08 mi-lijona ton izdelkov, kar je za devet odstotkov več kot letoprej. Od tega so na tujih trgih prodali dobrih 640 tisoč ton.Skupna bruto prodaja naj bi presegala 150 milijard tolarjev,naložbe pa 8,6 milijarde tolarjev.

NALOŽBE TOVARN PAPIRJA V LETIH 2004 IN 2005 (v milijonih evrov)

2004 2005*

Goričane 1,8 1,0Količevo Karton 5,1 6,6Lepenka 0,2 0,1Paloma 6,5 9,8- Paloma Prevalje 0,2 0,3- Paloma Ceršak 6,5 12,0Papirnica Vevče 3,4 7,5Radeče Papir 5,0 23,0Vipap Videm Krško - 1,7Skupaj 28,6 62,0

*Vir: Anketa GZS; napoved

»as teËe in valovi. Mi stopamo v korak z nji

m.

BIROGRAFIKA BORI d.o.o. | Linhartova cesta 1, 1000 LjubljanaTel.: 01/47 20 410 | Faks: 01/23 26 695 | E-mail: info@birografikabori.si

let

1980-2005

OBLIKOVANJE

GRAFIČNA PRIPRAVA

DIGITALNI TISK

OFSETNI TISK

GRAFIČNA DODELAVA

KOPIRANJE

www.birografikabori.si

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Foto

: Ale

š B

eno

fi_036_24_tisk 24.02.2005 10:47 Page 1

fi_036_25_tisk 24.02.2005 10:48 Page 1

izvodnje ne moremo raču-nati," meni Dušan Žbogar.

Nastajajo čedalje večje multinacionalke

Pred 15 leti so evrop-ski proizvajalci tiskarskihbarv zaradi previsokih stro-škov dela in ekoloških raz-logov začeli proizvodnjo in-tenzivno seliti v Azijo, pred-vsem v Indijo in na Kitaj-

ramo v podjetju odgovoritina vprašanje, ali so naložbev proizvodnjo tiskarskihbarv in preostalega mate-riala sploh še smiselne.Sam mislim, da so, je pares, da na velike dobičkeob sedanjem obsegu pro-

TOREK, 22. FEBRUAR 2005 • ŠT. 36OGLASNA PRILOGA: TISKARSTVO26

visokokvalitetni CS1

inkjet mat premazan papir

high quality CS1

inkjet mat coated paper

prvi ink jet papir iz radeøke papirnice

1736 tradicija

– kvaliteta • tra

dition – quality

Radeœe papir, d.d.

SI-1433 Radeœe, Njivice 7

Telefon: ++386(0)3 568 05 00

E-mail: info@radecepapir.s

i

http://www.radecepapir.s

i

ISO 9001-2000

CC tehta usodo proizvodnje ofsetnih plošč ZORAN JEREB finance@finance-on.net

V Cinkarni Celje na področju izdelkov za tiskarstvo v pri-hodnje stavijo predvsem na proizvodnjo ofsetnih tiskarskihplošč, čeprav jim konkurenca povzroča precej težav. "Sre-di 90. let so se namreč na trgu pojavile tako imenovane CtP-plošče (Computer to Plate) in nam pobrale praktično vesdobiček. Rešitev je zdaj samo nakup licence za izdelavoCtP-plošč ali povečanje proizvodnje konvencionalnih,"pravi Dušan Žbogar, direktor PE Grafika v Cinkarni Ce-lje.

Ne glede na to, za kate-ro možnost se bodo odloči-li, bo največja ovira maj-hen trg. "Tega si bomo vse-kakor morali povečati. Naj-bolj resno računamo na vz-hodnoevropske države inRusijo. Toda najprej si mo-

sko. Hkrati so veliki pro-izvajalci tovrstnih izdelkovzačeli prevzemati proizva-jalce surovin in polizdel-kov ter proizvajalce barv zuveljavljeno blagovnoznamko. Nastalo je nekajizjemno velikih podjetij, kidanes obvladujejo celotentrg tiskarskih barv. Proizva-jalci, ki zaradi takšnega alidrugačnega razloga v tem

povezovanju niso sodelo-vali, med njimi je tudi Cin-karna, pa so se znašli v ne-zavidljivem položaju, saj su-rovine kupujejo pri teh ve-likih podjetjih in so cenov-no še toliko manj konku-renčni.

Morebitno tržno ni-šo bi znali izkoristiti

Možnosti, ki ostajajo

majhnim proizvajalcem, jetako po Žbogarjevem mne-nju razmeroma malo. "Kersmo pri nakupu surovin če-dalje bolj odvisni od veli-kih, so naši izdelki cenovnomanj konkurenčni in do-hodek ne dopušča večjihvlaganj v razvoj. Brez sled-njega pa smo obsojeni nato, da nove izdelke na trgpošiljamo z zamudo in jihmoramo prodajati po ce-nah, ki ne prinašajo dobič-ka," razlaga sogovornik.

"Druga možnost je, dase prodamo kakšnemu več-jemu podjetju, vendar obtem tvegamo, da našo pro-izvodnjo ukine ali preselidrugam. Res pa je tudi, dasmo zaradi majhnega trgaza tuja podjetja precej ne-zanimivi. Naša perspekti-va so samo trgi v jugovz-hodni Evropi, kjer pa sogospodarske razmere še ze-lo negotove, plačilna nedi-sciplina pa zelo velika. Tre-tja možnost je kakšna šemanjša tržna niša in pa hi-trejše odzivanje na speci-fične potrebe naročnikov.Če bi kakšno zanimivo tr-žno nišo vendarle odkrili,bi jo vsekakor znali izkori-stiti, nekaj težav pa bi ime-li pri distribuciji," praviŽbogar in dodaja, da je hi-tro odzivanje na potrebekupcev že zdaj Cinkarni-na konkurenčna prednost,vendar samo s tem tako ve-lik kolektiv ne more preži-veti.

CC IZVOZI ŠTIRI PETINE SVOJIH IZDELKOV ZA TISKARSTVO

V Cinkarni Celje za potrebe tiskarske industrije izdelujejo konvenci-onalne ofsetne tiskarske plošče, ofsetne in flekso tiskarske barve,grafične preparate, vsa pomožna sredstva, razredčila in podobno.S svojo proizvodnjo po njihovih ocenah pokrivajo približno 20 odstot-kov domačega trga. Izvozijo štiri petine proizvodnje, od tega največv države nekdanje Jugoslavije.Do začetka 90. let je Cinkarna obvladovala velik del celotnega ju-goslovanskega trga, nato pa se jim je tržni delež zelo hitro pre-polovil. "Razlog za to je bil v tem, da se nismo mogli dovolj hitroprilagoditi novim razmeram na trgu in smo izgubili boj s številni-mi uvozniki tujih izdelkov. Danes je naša proizvodnja veliko prožnejša in se izjemno hitro odzivamo na potrebe posamezne-ga kupca, toda proizvodne količine ne dosegajo praga rentabil-nosti," pojasnjuje Dušan Žbogar. Trg tiskarskih plošč po njego-vih besedah obvladujejo Kodak-Polychrome Graphics (KPG),Agfa in Fuji, pri barvah je najmočnejši Sun Chemical, ki obvladu-je že velik del svetovnega trga, ob njem pa je treba omeniti vsajše družbe ANI, Flint-Schmidt in Sicpa.

Glavna težava Cinkarne Celje je, da ima za svoje tiskarske izdelke, zlasti za ofsetne plošče, premajhen trg. Priiskanju novih trgov najbolj resno računajo na vzhodnoevropske države in Rusijo, pravi Dušan Žbogar, di-rektor PE Grafika v Cinkarni Celje.

Možnosti sta dve: nakup licence za izdelavo CtP-plošč ali povečanje proizvodnje konvencionalnih ofsetnih plošč

fi_036_26_tisk 24.02.2005 10:48 Page 1

OGLASNA PRILOGA: TISKARSTVOTOREK, 22. FEBRUAR 2005 • ŠT. 36 27

Huda gneča na trgu tiskarskega materiala Skoraj ni večjega svetovnega proizvajalca, ki slovenskim tiskarnam ne bi ponujal svojih izdelkov ZORAN JEREB finance@finance-on.net

Na slovenskem trgu tiskarskega materiala vladata izje-mno huda konkurenca in oster cenovni boj. Podjetij, kina našem trgu zastopajo tuje proizvajalce, je zelo veli-ko, tako da so pri nas navzoči praktično vsi najpo-membnejši igralci na svetovnem trgu tiskarskih izdel-kov.

Gregor Muck, direktor pro-daje v ljubljanskem podjetju Gra-fik, pravi, da je slovenski trg maj-hen in zelo omejen, zato se no-vi kupci na njem ne pojavljajoveč in se vsi dobavitelji tepejo zaobstoječe. Cene so pri tem ključ-nega pomena. "Seveda pa se za-stopniki tujih proizvajalcev loči-mo na tiste, ki samo prodajajo,in tiste, ki svojim kupcem po-nujamo tudi ves potreben ser-vis. Ta seveda ni zastonj in tose kaže tudi pri ceni izdelkov,"pravi sogovornik. Njihovo po-nudbo sestavljajo izdelki najugle-dnejših svetovnih znamk, kotso KPG, BASF in druge. Polegopreme za pripravo tiska ponu-jajo tudi vse vrste drugih grafič-nih izdelkov razen papirja.

Grafik ponudil tudi pro-gramsko opremo zaupravljanje tiskarn

Pred kratkim so svojo po-nudbo dopolnili še s program-sko opremo za upravljanje ti-skarskih podjetij. "Za to dopol-nitev ponudbe smo se odločili,ker opažamo, da imajo podjetjaravno pri upravljanju svoje stroj-ne opreme največje rezerve ozi-roma izgube. Čeprav cena to-vrstnih programov zlahka dose-že sto tisoč evrov ali več, se vlo-žek zelo hitro povrne, saj se bi-stveno izboljša izkoristek stro-jev."

Glede azijske konkurencena področju tiskarskega materi-

ala Muck meni, da njihovo ra-zmerje med ceno in kakovostjoni bistveno slabše kot pri evrop-skih izdelkih, da pa za njimi niservisnih storitev. "Mi se izdel-kov azijskega izvora izogibamoin jih ne uvrščamo v našo po-nudbo, saj z njimi ne želimoogrožati sodelovanja z obstoječi-mi partnerji, pa tudi kupci ne že-lijo eksperimentirati z izdelki,ki jih ne poznajo."

Evropska grafična indu-strija ne bo šla po potitekstilne

V prihodnjih letih se bo po-vezovanje svetovnih proizvajal-cev tiskarskega materiala še na-daljevalo, s tem pa bodo čedaljebolj organizirane tudi distribucij-ske mreže. Da bi šla evropskagrafična industrija po poti tekstil-ne, se po Muckovih besedah nibati. Poskus selitve v Azijo se jenamreč že zgodil, a je spodletelin se je proizvodnja vrnila v Ev-ropo. Zato grafična dejavnost vEvropi ni brez prihodnosti. "Ena-ko velja tudi za slovensko grafič-no industrijo, ki pa po organiza-cijski plati še veliko zaostaja zaevropsko ali ameriško. Vse dru-go - strojna oprema, strokovnoznanje in kakovost izdelkov - paje že zdaj na svetovni ravni," jeprepričan sogovornik.

Cenovni pritiski se s ti-skarn prenašajo na do-bavitelje

Podobno kot v Grafiku raz-mere na trgu ocenjujejo tudi vComitu. Tehnično-komercialnidirektor Borut Jeriha meni, dabodo v Evropi čez nekaj let le šetrije ali štirje veliki proizvajalciposameznih izdelkov. "Azijskapodjetja se sicer pojavljajo na tr-gu, vendar v omejenem obsegu,saj jim oddaljenost in nepozna-vanje trga za zdaj še onemogoča-ta večji prodor na naš trgu," pra-vi Jeriha in dodaja, da se cenov-ni pritiski s tiskarn vse bolj pre-našajo tudi na dobavitelje.

Ruski trg zahteva temeljite priprave

Čedomir Topličanec, direk-tor celjskega podjetja Eco Pap,pravi, da so države nekdanje Ju-goslavije trenutno njihovi naj-

pomembnejši izvozni trgi, sajna njih ustvarijo več kot polovi-co celotnega izvoza. "Plačilnadisciplina je sicer tam še velikatežava, vendar po zaslugi dolgo-letnih poslovnih vezi in poznan-stev posli vseeno tečejo kolikortoliko normalno. Razmere sepočasi izboljšujejo," je optimisti-čen Topličanec. Dodaja, da na tetrge prodajajo predvsem papirslovenskih papirnic, pa tudi ti-skarske plošče in drug tiskarskimaterial. Čeprav je po njegovihbesedah trenutno še vedno naj-pomembnejša cena, tudi kako-vost izdelkov dobiva vse večjovlogo - še posebno na področjučasopisnega papirja. Čedalje večnaročil v teh državah dobijo tu-di na razpisih.

Drug, zelo zanimiv in obe-

"Prednosti naše ofsetnegume so predvsem v tehno-logiji izdelave karkase ozi-roma osnovnega nosilnegasloja. V nasprotju s konku-renco, ki uporablja več slo-jev tkanine, uporabljamokord oziroma poliestrskavlakna. Karkasa ima zaraditega izjemno visoko stopnjomehanske trdnosti, posledi-ca tega pa je dimenzijska sta-bilnost gume. Naše gume sezato v primerjavi z drugimimanj raztezajo in posedajoter so bolj odporne protiudarcem, kar poleg drugihprednosti podaljšuje njiho-vo uporabno dobo," praviVoja Jevtić, direktor progra-ma Print v Savatechu. Do-

daja, da je Savatecheva ti-skarska guma zaradi izje-mnih tiskarskih lastnostivrhnjega sloja odličen kom-pozit, ki ima vrsto prednostitudi v primerjavi z vrhun-skimi izdelki najuglednejšihkonkurentov.

Lani za 26 odstotkovvečja prodaja

V Savatechevem progra-mu Print so začetno obdob-je razvoja ofsetne tiskarskegume zaokrožili leta 2000,ko so dokončali naložbo vproizvodno opremo. Novezmogljivosti in najmoder-nejša proizvodna oprema sojim omogočili, da so začeliofsetne gume intenzivno tr-

žiti na svetovnih trgih. "Zanovinca, ki prihaja iz novedržave ter ima drugačen,inovativen izdelek, je bilvstop na nekatere trge nazačetku težaven, vendarsmo s postopnim osvaja-njem čedalje zahtevnejšihtrgov ohranjali visoke stop-nje rasti ter nenehno izbolj-ševali naše izdelke," opisujenjihov prodor Jevtić. V zad-njih letih jih je tako z izpo-polnjenim izdelkom uspeloprodreti na najzahtevnejšeevropske trge, kjer so dobi-li potrditev za visoko kako-vost in prednost njihovegaizdelka. Trenutno prodajajov več kot 65 držav po vsemsvetu, izvozijo več kot 95odstotkov proizvodnje, lan-ska rast prodaje pa je prese-gla 26 odstotkov. Rast pro-daje v Sloveniji je bila večkot 45-odstotna, s čimer sosi na domačem trgu izboje-vali vodilni položaj.

Zdaj še razvoj ofsetne gume za rotacijski tisk

Poleg ofsetne gume zalistni tisk, ki je že uveljavlje-na na trgu, proizvajajo tudigume za delno lakiranje.Uspešno jih prodajajo na ev-ropskih trgih, ki so glavniporabnik tega specializira-nega izdelka. "V zadnjem ča-su pa intenzivno vlagamo vrazvoj ofsetne gume za ro-tacijski tisk, ki so najzahtev-nejši segment trga ofsetnihgum. Tudi ta izdelek, pro-izveden po naši tehnologiji,ima vrsto prednosti, ki sopovezane predvsem z velikodimenzijsko stabilnostjo inboljšo odzivnostjo uporab-ljenih materialov," zatrjujesogovornik.

Zavarovani predceneno konkurenco

Savatechev programPrint se po obsegu prodaje

uvršča med manjše proizva-jalce, vendar z visokimi stop-njami rasti hitro dohiteva kon-kurenco. "Odločili smo se zaciljni razvoj zahtevnejših tr-žnih segmentov na vseh po-membnejših svetovnih trgih.S tem se želimo zavarovatipred ceneno konkurenco zDaljnega vzhoda, ki z nižjokakovostjo prevzema pred-vsem manj zahtevne segmen-te," razlaga Jevtić in kot dokazuspešnega boja proti tej kon-kurenci navaja prodajne uspe-

he na kitajskem trgu, ki je povelikosti drugi največji trgprograma Print. "Delovanjena velikem številu trgov manj-ša našo ranljivost zaradi tr-žnih pretresov v posameznihregijah ter nam omogoča stal-no spremljanje tržnih gibanj,"pravi sogovornik.

Ofsetno tiskarsko gumo, izdelano v podjetju Savatech, odlikuje izjemnamehanska trdnost, zato se manj razteza in poseda ter je bolj odpornaproti udarcem

Savatech hitro povečujeprodajo ofsetne gume

Štirinajst let potem, ko so izdelali prvo ofsetno tiskarsko gu-mo po lastni tehnologiji, v podjetju Savatech, ki je del Poslov-ne skupine Sava, ta izdelek prodajajo v več kot 60 držav povsem svetu. Razvili so ofsetno gumo, ki ima nekaj edinstve-nih lastnosti, tako da se lahko z njo postavijo ob bok vsem naj-bolj priznanim proizvajalcem.

Prednosti ofsetne gume, ki jo proizvajajo v podjetju Savatech, so pred-vsem v tehnologiji izdelave karkase oziroma osnovnega nosilnega slo-ja. Pri izdelavi karkase v nasprotju s konkurenco, ki uporablja več slo-jev tkanine, uporabljajo kord oziroma poliestrska vlakna. Karkasa imazaradi tega izjemno visoko stopnjo mehanske trdnosti, posledica te-ga pa je dimenzijska stabilnost gume.

taven trg je za Eco Pap Rusija."Z njim smo se začeli resnejeukvarjati šele pred kratkim. Toje zelo specifičen trg, ki zahte-va zelo veliko truda in temelji-tih priprav. Poslovni prijemi sotam povsem drugačni in se jihje treba naučiti na novo, pritem pa si pomagamo tudi z ru-

sko govorečim kadrom. Trdi-tev, da moraš za osvojitev ruske-ga trga najprej osvojiti Moskvo,po mojem mnenju povsem dr-ži," pravi Topličanec. Ker so tre-nutno ladijski prevozi razme-roma poceni, Eco Pap poslesklepa tudi v nekaterih afriškihdržavah.

Oprema, strokovno znanje in kakovost izdelkov so v slovenski grafični in-dustriji na svetovni ravni, organizacijsko pa je zaostanek za evropsko inameriško konkurenco še velik, pravi Gregor Muck, direktor prodaje vljubljanskem podjetju Grafik.

Za podjetje Eco Pap so najbolj obetavni trgi države nekdanje Jugosla-vije in Rusija, posle pa sklepajo tudi v Afriki, je povedal direktor Čedo-mir Topličanec.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

fi_036_27_tisk 24.02.2005 10:49 Page 1