Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
Zakljucna projektna naloga
KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN
STUDENTI NA IZBRANI FAKULTETI
Lucka Sadar
Koper 2010 Mentor vis pred mag Danijel Bratina
POVZETEK
Komuniciranje med ljudmi je pogoj za vsako dogajanje v druzbi Dobro komuniciranje
med posamezniki pomeni usklajeno delovanje na vseh podrocjih zivljenja V svoji
diplomski nalogi sem hotela obdelati problem komuniciranja med predavatelji in
studenti na Fakulteti za management Koper Pravzaprav ne gre za problem pac pa za
nacin ki ga uporabljata ena oziroma druga stran ko morata medsebojno vzpostaviti
kontakt Nacin tega kontakta je veliko odvisen od vsakega posameznika od njegovih
pricakovanj z nasprotne strani Velikokrat so nacini komuniciranja obicajni in ustaljeni
vcasih pa drugacni in inovativni Prav tako so rezultati tega pristopanja razlicni glede na
prejemnika sporocila Teoreticni del diplomske naloge je bil preuciti iz literature pojem
pomen in pogoje ter motnje pri verbalnem in neverbalnem nacinu komuniciranja
Empiricni del diplomske naloge se nanasa na raziskavo opravljeno med predavatelji in
studenti kjer je razlozen njihov pogled na uspesnost komuniciranja med njimi
Obdelava teh podatkov je pokazala nekaj zanimivih ugotovitev ki so razlozene v sami
diplomski nalogi
Kljucne besede komuniciranje nacini komuniciranja predavatelj student Fakuheta za
management Koper
SUMMARY
Communicating is the basis for a functioning society Quality communication between
individuals is fundamental in all aspects of life In my bachelor thesis I focused on the
problem of communication between people especially between students and professors
of Faculty for management Koper Its not actually a problem its more the way that
both sides use when in need of establishing a contact The way this contact works
depends on both individuals that are trying to establish a contact A lot of times the
means of communicating are orthodox and set in their way but sometimes they are
unusual and innovative So it makes sense that results also differ from one individual to
the other The theoretical part of my bachelor thesis talks about the survey composed
among professors and students where they explain how successful their communication
skills are The analysis of the information from the survey gave some interesting
findings which are explained in my bachelor thesis
Key words communication ways of communication professor student Faculty of
management Koper
UDK 31677(0432)
III
VSEBINA
1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2
13 Metode raziskovanja 2
2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3
22 Nacini komuniciranja 6
221 Neposredno in posredno komuniciranje 6
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6
223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7
224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7
225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8
231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11
24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16
3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21
4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24
5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27
52 Hipoteze 27
53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29
55 Rezultati in analiza podatkov 29
551 Analiza vprasalnikov za studente 29
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35
6 Anatiza hipotez bullbull 39
7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43
8 Sklep 45
Litemtul8 bull 47
Viri 48
v
Priloge 49
VI
SLIKE
Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3
Slika 22 Govorica telesa 9
Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12
Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29
Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30
Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30
Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31
Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32
Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32
Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33
Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih 34
Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34
Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35
Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36
Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37
Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38
TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37
VII
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
POVZETEK
Komuniciranje med ljudmi je pogoj za vsako dogajanje v druzbi Dobro komuniciranje
med posamezniki pomeni usklajeno delovanje na vseh podrocjih zivljenja V svoji
diplomski nalogi sem hotela obdelati problem komuniciranja med predavatelji in
studenti na Fakulteti za management Koper Pravzaprav ne gre za problem pac pa za
nacin ki ga uporabljata ena oziroma druga stran ko morata medsebojno vzpostaviti
kontakt Nacin tega kontakta je veliko odvisen od vsakega posameznika od njegovih
pricakovanj z nasprotne strani Velikokrat so nacini komuniciranja obicajni in ustaljeni
vcasih pa drugacni in inovativni Prav tako so rezultati tega pristopanja razlicni glede na
prejemnika sporocila Teoreticni del diplomske naloge je bil preuciti iz literature pojem
pomen in pogoje ter motnje pri verbalnem in neverbalnem nacinu komuniciranja
Empiricni del diplomske naloge se nanasa na raziskavo opravljeno med predavatelji in
studenti kjer je razlozen njihov pogled na uspesnost komuniciranja med njimi
Obdelava teh podatkov je pokazala nekaj zanimivih ugotovitev ki so razlozene v sami
diplomski nalogi
Kljucne besede komuniciranje nacini komuniciranja predavatelj student Fakuheta za
management Koper
SUMMARY
Communicating is the basis for a functioning society Quality communication between
individuals is fundamental in all aspects of life In my bachelor thesis I focused on the
problem of communication between people especially between students and professors
of Faculty for management Koper Its not actually a problem its more the way that
both sides use when in need of establishing a contact The way this contact works
depends on both individuals that are trying to establish a contact A lot of times the
means of communicating are orthodox and set in their way but sometimes they are
unusual and innovative So it makes sense that results also differ from one individual to
the other The theoretical part of my bachelor thesis talks about the survey composed
among professors and students where they explain how successful their communication
skills are The analysis of the information from the survey gave some interesting
findings which are explained in my bachelor thesis
Key words communication ways of communication professor student Faculty of
management Koper
UDK 31677(0432)
III
VSEBINA
1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2
13 Metode raziskovanja 2
2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3
22 Nacini komuniciranja 6
221 Neposredno in posredno komuniciranje 6
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6
223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7
224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7
225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8
231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11
24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16
3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21
4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24
5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27
52 Hipoteze 27
53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29
55 Rezultati in analiza podatkov 29
551 Analiza vprasalnikov za studente 29
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35
6 Anatiza hipotez bullbull 39
7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43
8 Sklep 45
Litemtul8 bull 47
Viri 48
v
Priloge 49
VI
SLIKE
Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3
Slika 22 Govorica telesa 9
Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12
Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29
Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30
Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30
Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31
Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32
Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32
Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33
Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih 34
Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34
Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35
Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36
Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37
Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38
TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37
VII
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
VSEBINA
1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2
13 Metode raziskovanja 2
2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3
22 Nacini komuniciranja 6
221 Neposredno in posredno komuniciranje 6
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6
223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7
224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7
225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8
231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11
24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16
3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21
4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24
5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27
52 Hipoteze 27
53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29
55 Rezultati in analiza podatkov 29
551 Analiza vprasalnikov za studente 29
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35
6 Anatiza hipotez bullbull 39
7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43
8 Sklep 45
Litemtul8 bull 47
Viri 48
v
Priloge 49
VI
SLIKE
Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3
Slika 22 Govorica telesa 9
Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12
Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29
Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30
Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30
Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31
Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32
Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32
Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33
Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih 34
Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34
Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35
Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36
Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37
Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38
TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37
VII
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Priloge 49
VI
SLIKE
Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3
Slika 22 Govorica telesa 9
Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12
Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29
Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30
Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30
Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31
Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32
Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32
Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33
Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih 34
Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34
Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35
Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36
Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37
Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38
TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37
VII
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
SLIKE
Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3
Slika 22 Govorica telesa 9
Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12
Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29
Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30
Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30
Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31
Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32
Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32
Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33
Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih 34
Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34
Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35
Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36
Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37
Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38
TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37
VII
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39
Tabela 62 Beta koeficient 39
Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40
Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I
Tabela 65 Kontingencna tabela 40
Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41
Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41
Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42
Tabela 610 F preizkus 42
VIII
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
1 UVOD
Richard Green (1993 41) je napisal
raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo
V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc
Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter
uporabljene metode za raziskavo hipotez
11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc
Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj
dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je
komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij
V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo
opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V
eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med
nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako
besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd
Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je
sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske
situacije (Ule 2005 17)
Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev
spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s
pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule
1996 18)
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki
predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji
Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Uvod
namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za
predavatelje
12 Namen cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki
predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in
predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z
vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti
pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema
Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti
pojem in pomen komuniciranja
pogoje uspesneueinkovite komunikacije
komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)
motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
verbalne in neverbalne naeine komuniciranja
Cilj empiricnega dela diplomske naloge
analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji
analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov
analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema
13 Metode raziskovanja
Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja
ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela
sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena
komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem
Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu
napisala sklep in skupne ugotovitve
Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so
mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem
izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je
vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje
studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem
analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni
program SPSS in racunalniski program Excel
2
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES
21 Opredelitev in pomen komuniciranja
Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se
ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega
procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in
rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju
dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi
nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo
telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo
razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog
Komuniciranje poteka po naslednji poti
Slika 21 Potek kumunikacijske poti
KOMUNlKACIJSKI
~_____---I------L__U_C~K~~ T I
KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~
KANAL
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni
sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V
Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot
raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo
Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v
slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi
pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili
Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh
komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija
Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje
Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije
Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo
3
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje
sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna
dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei
udelezeni zdruzeni in dejavni
Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova
uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)
Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in
obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo
posameznikov
V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi
komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje
komunikaeija se odvija preko simbolov
komunikacija je proees interakcije sodelovanja
komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje
komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov
tehnicnih sredstev
komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci
druzbi
Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in
ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela
komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za
skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov
se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)
Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini
in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se
tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo
(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije
vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi
vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo
pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali
zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis
bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )
veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)
Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei
sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne
interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar
4
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0
vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno
pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi
Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v
dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito
komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito
komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec
spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo
komunikacijsko prakso
Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)
clovekov osebnostni razvoj
uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot
tudi na poklicnem podrocju
doseganje ciljev na razlicnih podrocjih
Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem
~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo
naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno
cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )
so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo
samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega
osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije
Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne
dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne
temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in
podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in
obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena
(pockar 2008 6)
Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da
je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z
ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno
potrebujemo sogovornika
Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z
direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira
z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa
naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh
podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy
5
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu
posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev
Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja
predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85
odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi
Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem
primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in
profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to
je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in
velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so
ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni
potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije
med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne
intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne
22 Nacini komuniciranja
Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na
uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj
najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)
221 Neposredno in posredno komuniciranje
o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom
sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo
skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje
povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki
udelezeneev neposredne komunikaeije
Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila
komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski
posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina
saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi
motnje v komunikacijskem kanalu
222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje
V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do
prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi
med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in
kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na
ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0
6
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa
dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila
113 Zavestno in nezavedno komunicilanje
Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa
marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi
nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje
se popolnoma zavedamo
druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni
tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni
Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo
ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed
114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje
Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do
prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj
prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu
stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse
vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih
strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)
Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne
informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V
dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo
nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj
ucinkovita za razresevanje nesporazumov
115 Besedno in nebesedno komnicilanje
Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna
sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi
zanika pomen besednih sporocil
Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem
podpoglavju
Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko
recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na
studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega
kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse
je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina
izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in
7
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in
zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi
23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja
Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno
in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v
izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski
programi spletna podpora
Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije
daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije
Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa
si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije
Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti
besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva
stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja
med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih
Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v
odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen
sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje
opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil
Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost
nebesedni komunikaeiji
Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)
I 7 verbalni del sporocila - besede
2 38 intonaeija in barva glasu
3 55 govoriea telesa
8
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
S6ka 22 Govoriea telesa
Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava
KOlllUuiL1Cij ski Inodcl
7
Nulin KIl(I~ III
(1cgtvNica t~lesa SS UJa38
laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl
Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik
231 Vebalno ali besedno komunici1llnje
lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano
raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko
vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni
del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v
vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo
drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti
hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in
izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati
se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih
pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri
besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega
pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)
Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot
del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik
omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z
drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na
9
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno
lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja
Besedno komuniciranje je lahko
govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)
pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska
sredstva tisk)
Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar
2008 17)
Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja
je hitrejse
pri njem so mozne takojsnje povratne informacije
je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage
vecja zasebnost sporocanja
obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja
ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih
stanj
omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi
Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja
manjsa natanenost sporoeil
ni dokumentirano
majhna trajnost sporoeiIa
manjsa dokazna vrednost
zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo
Prednosti pisnega komuniciranja
imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti
je dokumentirano
ima dokazno vrednost
vecja natancnost sporocanja
prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere
trajnost sporocila
Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja
je boJj zamudno
ni takojsnjih povratnih informacij
manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil
10
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje
Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima
namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med
oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in
ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee
kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se
tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo
ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti
sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del
nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven
V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim
sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren
za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo
socialnega okolja zato mu boJj zaupamo
Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so
boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah
razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za
razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo
Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja
Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju
sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern
mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so
naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika
vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot
clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov
(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno
komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije
kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)
11
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
SHka 23 Neverbalno komuniciranje
Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007
Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje
dajanje informacij
kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi
izraZanje intimnosti
prepricevanje in vpliv
olajsevanje doseganje ciljev interakcij
Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se
obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno
predvsem za (Kavcic 2004 188)
ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo
in pokaze z roko)
nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar
je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je
to rekel zato ker nekdo prisluskuje)
poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije
npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )
nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z
glavo)
12
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijsld proces
dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali
podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se
naprej se nasmehne in se dotakne z roko)
urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali
koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca
poslusa in da naj nadaljuje)
Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste
neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje
parajezik
govorica telesa
izrazi obraza
oci in pogled
dotikanje
prostor
cas
poslovna darHa
24 Vrste neverbalnega komuniciranja
Parajezik
Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik
izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg
verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo
uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa
za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z
besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa
na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)
visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov
hitrost govora to je kako hitro govorec govori
kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu
poudarek v stavku
Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo
zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in
isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je
odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar
bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna
sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine
13
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih
custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi
poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo
govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo
marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da
je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na
koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost
presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost
Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem
uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom
Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti
Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To
zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se
trudimo z razlago
Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje
damo svojim besedam vee raquoognjalaquo
Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica
prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno
storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine
zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti
Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je
tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da
premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje
a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele
govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape
preden pridemo do konca stavka
Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva
pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne
zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni
pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti
Govorica telesa
Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov
neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)
fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna
Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi
komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in
14
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)
gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot
govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe
oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in
hoja sedenje leZanje roke ramena )
lzrazi obraza
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven
nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip
neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi
izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni
Oei in pogJed
S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen
naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo
zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in
verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL
Dotilwye
Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja
majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega
dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne
in nesocialne
Prostor
Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje
imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe
Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei
kot oseba ki ji je bil prostor omejen
Cas
S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je
znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost
zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te
poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da
globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa
Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen
Poslovna darila
Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila
zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z
verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je
15
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so
poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so
predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve
zavrnitev ali sprejem poslovnega darita
25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi
oddajnik
sprejemnik
sporocilo
komunikacijski kanal
Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov
kodiranje
prenos
prejem
dekodiranje
reagiranje
povratno informiranje
Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito
komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil
Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem
Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu
je oddajnik z njim zelel povedati
Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni
ljudje razumejo razlicno
Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem
Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila
ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in
sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni
pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru
zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti
sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil
Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik
prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo
lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno
vedeti kaj je zelel oddajnik povedati
16
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k
sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega
Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal
ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti
po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika
ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo
svoj raquomikrofonlaquo
Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem
kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter
povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne
pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila
Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki
najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo
doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila
in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih
Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo
prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem
sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika
Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati
namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila
Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku
razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu
jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z
dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v
tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar
prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj
namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je
redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno
razlicna od posiljateljeve
Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem
primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v
sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se
oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom
Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika
in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem
odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri
prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja
pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug
drugega
17
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Komuniciranje in komunikacijski proces
Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo
Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik
razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge
zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira
Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994
5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za
to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo
sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne
informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti
o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa
obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih
informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred
izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj
komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh
Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki
so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji
Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja
seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela
Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije
seminarske naloge projekti porocHa
Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava
izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript
18
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE
Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)
raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno
rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo
Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi
sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da
predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja
interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji
Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo
jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi
sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )
31 Dejavniki uspesectne komunikacije
Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)
V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko
informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo
pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli
sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno
Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih
stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku
Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam
V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z
zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke
opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo
sporocili
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo
vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo
informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo
imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni
sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za
morebitne nejasnosti
Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno
izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena
stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako
dopolnimo vsebino sporocila
19
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje
Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije
Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml
posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje
je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in
~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna
komunikacija usklajena delujemo iskreno
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se
pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti
konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo
zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za
sodelovanje s sogovornikom
Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima
drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas
samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila
Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti
drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih
izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih
tezko sprejmemo
V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase
sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje
nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi
in nebesednimi sporocili
Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno
informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli
vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila
Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico
biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo
pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na
primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo
in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam
pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)
Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)
osmisljeno
20
Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije
smotmo
pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje
ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo
upoSteva govomo normo
vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)
dovolj in primerno glasno
Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)
slovnicno in jezikovno pravilno
- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)
s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi
zgosceno (ne ponavljamo se prevec)
namenjeno razlagi in ne delanju vtisa
vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)
prilagojeno naslovniku
32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil
Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo
pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika
Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost
sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno
(Pockar 2008 35)
Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera
merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje
govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze
bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo
da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide
Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem
razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)
Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k
pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem
izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni
nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)
Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane
komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)
Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo
telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno
komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni
21
------------------------------------
Pogoji uspesneutinkovite komunikacije
smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo
Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega
stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo
spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja
sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi
Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila
ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje
njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj
povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti
Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih
informacij in kjer se tudi sami odzovemo
o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij
o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )
o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo
obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli
in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje
Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v
notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli
dozivlja presoja enako kot jaz
Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z
nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter
ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove
informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj
govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati
neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika
Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne
pride do nesporazumov
Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto
delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da
poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi
pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne
Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To
pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje
misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi
obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje
22
4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE
Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do
dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)
sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh
sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali
premalo informacij
komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila
premajhna pozomost prejemnika raztresenost
sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne
zazna njegovega sporocila
prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik
Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg
sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot
prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot
Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)
semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje
informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)
Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena
tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura
neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih
tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije
Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo
istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri
medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )
Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove
o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote
predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )
Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake
polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se
ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)
Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo
To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala
Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s
23
~~--~--~--------------------------
Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje
tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo
se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)
41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja
Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa
posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati
ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami
kot so
sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so
nujne za njegovo razurnevanje
prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v
svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )
pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako
je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga
vprasajrno
sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem
podrocju
ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da
odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo
mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas
poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko
bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam
sogovomik ne bo zaupal
42 Najpogostejse napake pri komuniciranju
Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na
najpogostejse Te pa so
preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati
naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega
sogovomika zasujerno z informacijarni
hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat
govorimo prehitro (ali prepocasi)
vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo
razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj
med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje
nasih sporocil ne poslusamo ga celovito
odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja
24
Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje
raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti
posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto
se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy
sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo
Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je
boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)
25
5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI
51 Opredelitev problema
Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem
sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti
zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd
SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij
sporazumevati selaquo
Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s
sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima
na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0
tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni
ucinek (Kavcic 2004 16)
Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se
komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala
ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta
namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje
52 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece
hipoteze
HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih
komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je
veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem
tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki
odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu
H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot
studenti s profesorji
Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov
komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker
imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se
jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem
ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku
27
Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji
Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti
komuniciranja s svojim predavateljem
H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti
Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke
(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se
posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da
studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge
nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti
H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v
casu predavanj kot studenti
Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj
temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi
nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma
zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta
hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj
tako hitro kot studentke
V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS
programa
53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov
Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov
Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode
kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo
Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri
predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne
predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove
e-maile in dobila kar nekaj resenih anket
Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec
razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do
napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja
vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika
prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez
strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe
poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi
Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar
nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez
V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip
spremenljivke
28
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje
prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja
med njimi
54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov
Studentje
Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management
Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)
Velikost vzorca 62 Studentov
Cas 2009
Predavatelj i
Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management
Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809
Velikost vzorca 23 predavateljev
Cas 2009
55 Rezultati in analiza podatkov
Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski
program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a
prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov
551 Analiza vprasalnikov za studente
Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti
moiiki 31
ienske 69
29
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )
Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let
Spremenljivka je nominalnega znacaja
Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard
fnanciram se sam 452
delno me financirajo stars delno sesam
drugo
vse financirajo starsi
60
Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )
studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti
financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja
SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
o 20 40 Odstotek
po potrebi
da- vedno
ne-nikoli
o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek
Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po
potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le
16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo
Spremenljivka je nominalnega znacaja
30
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji
I 2
preko e-malla
osebn konlakt (ns (aksu) 177
preko e-ucilnice
po telefona (mobilela)
drugo
ne komuniciram 2 njimi
10 40 50 60 70 60 90 Odstotek
Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov
(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je
navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od
studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji
Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali
sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko
predpostavljamo da je intervalnega znaeaja
Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike
N Minimum Maksimum Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini
komunikacije 62 3 11613 041265
Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v
povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja
31
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika SS Kdaj komuniciras z njimi
v casu predavanj ali mad odmorom
drugo
samo pred izpitom
nikoli
53
o 20 40 60
Odstotek
Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov
(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge
priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi
Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi
strah pred njimi
njihov odnos do studentov
drugo
nezanimanje za predmet
nas odnos do predavateJja
31
o 10 20 30 40 Odstotek
Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala
zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred
profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241
druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
32
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum
sredina odklon
Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211
Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav
najvecje Stevilo navedb pa je 2
SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
nenikoli
da a Ie redko 613
da vedno
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odstotek
Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni
znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo
339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez
odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja
33
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih
Ie rOOki so taksni
613da vecina
da vsi
brez odgovora
o 20 40 60 80
Odsto1ek
Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji
pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki
profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti
njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov
Spremenljivka je nominainega znacaja
SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju
1 i I Ie I govor profeso~a 426
1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328
nepovezano podana Inov
obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom
osebne laslnost prOfesorja
zahtevnosl predmeta
drugo
20 30 40 50
bull
2
o 10
295
23
8
V 16~
148
I I
Odstotek
Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel
da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor
34
Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji
nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23
obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim
predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82
druge razloge
Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je
sestevek odgovorov
Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike
Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon
Kaj moti pri
predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103
En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od
predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182
motecih dejavnikov
552 Analiza vprasalnikov za predavatelje
SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti
Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )
vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let
najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )
Spremenljivka je nominalnega znacaja
35
-------------------------~-
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti
100prako a-rnalla
oseboi kontakt (na faksu)
prako e-ltJcllnice
po telefonu (mobitelu)
drugo
0 100
Odstotek
Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s
studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt
789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine
Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota
razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike
Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Nacini komunikacije 23 5 32174 095139
Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v
povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja
36
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti
696nezanimanje secttudentov za predmet
drugo
strah pred nami
nat Odnos do njih
njihov odnos do nas
m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _
Odstotek
Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih
profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je
navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren
odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do
predavatelja
V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje
Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja
Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike
Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon
sredina
Tezave pri
komunikaciji 23 5 20435 129609
Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje
pa 5
37
Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji
Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih
nacin podajanja snovi
primeren odnos do studentov
interes Atudentov za sam predmet
drugo
82
ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _
Odstotek
Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih
pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je
odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam
predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)
Spremenljivka je nominalnega znaeaja
Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje
vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno
dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor
38
6 ANALIZA HIPOTEZ
Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s
profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije
Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v
naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi
profesorji
Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki
a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)
b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo
navedb)
Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno
regresijo
Tabela 61 Delez pojasnjene variance
PopravljeniKorelacijski Determinacijski
Model determinacijskikoeficient koeficient
koeficient
105 0011 -0006
Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov
komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )
Tabela 62 Beta koeficient
N estandard iziran i Standardizirani t p
koeficient koeficient
B Stand nap aka Beta
Konstanta 1041 0116 9007 0
NaCini komunikacije - stevilo
navedb -0081 0099 -0105 0816 0418
Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo
razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se
nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena
Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat
studenti s profesorji
Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to
izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca
39
Analiza hipotez
Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb
skupina N Aritmeticna
sredina Standardni odklon
Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951
navedb studenti 62 1113 0367
Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem
ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11
Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)
----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreCij
F P t df p
PredpostavkaNacini
enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -
Predpostavkastevilo navedb
neenakosti varianc 10327 24467 000
Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko
potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s
studenti kot se tega posluzujejo studenti
Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti
Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom
Tabela 65 Kontingencna tabela
Spol Skupaj
zenske moski
ni Stevilo 36 IS 51
osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230
faksu) 7 4 II navedeno
Delez 1630 2110 1770
43 19 62 Skupaj
Delez 10000 10000 10000
Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s
profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211
40
- - ~-----------------------------------
Analiza hipotez
Tabela 66 Hi kvadrat statistika
Vrednost df p
Hi kvadrat 206 065
Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem
tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem
profesorja Hipoteze ne moremo potrditi
Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student
Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca
Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)
Aritmetiena StandardniSpo) N
sredina odklon
Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353
stevilo navedb Moski 19 14211 096124
Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14
Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)
Levenov preizkus t-preizkus enakosti
enakosti varianc povpreeij
F P t df p
Predpostavka enakosti Kaj moti pri
varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -
Predpostavka neenakosti stevilo navedb
varianc 214336615 0039
Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo
da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
Hipotezo preverimo se z analizo variance
41
Analiza hipotez
Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc
Levenova statistika dfl Of2 p
014 1 60 0709
Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo
variance
Tabela 610 F preizkus
Vsota
kvadratov Df
Povprecje
kvadratov F p
Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041
Znotraj sku pin 60632 60 1011
Skupaj 65048 61
F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu
tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer
da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko
potrdimo
42
_
7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA
Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev
vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo
vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika
studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore
Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju
kar tudi vpliva posredno na rezultate
V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev
v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno
ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste
generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam
in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti
Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta
raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike
43
_-------------------------_-_
8 SKLEP
Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na
Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala
razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno
ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta
komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti
nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem
V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu
razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo
pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je
nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled
nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce
Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin
in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel
raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno
upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko
posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za
komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno
obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih
Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale
za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se
mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da
studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih
tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji
Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem
spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse
rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil
tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja
hitrejsa ter prijetnejsa
45
LITERATURA
Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik
Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje
Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova
Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes
Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje
Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa
Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press
Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec
Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center
Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo
Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija
Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta
Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta
Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos
Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta
Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper
Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva
Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem
Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta
OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi
Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar
Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba
Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije
Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga
Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta
Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola
Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
47
Literatura
Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede
Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet
Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag
Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga
Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
VIRI
Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)
Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)
Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)
Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)
Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)
48
PRILOGE
Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente
Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje
__
Priloga 1
ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na
osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj
minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
sodelovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) do 20 let
b) od 20 do 25 let
c) nad 25 let
3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard
a) vse financirajo starsi
b) delno me financirajo starsi delno se sam
c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)
d) drugo (prosim napisi)___________________
4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes
a) da-vedno
b) po potrebi
c) ne - nikoli
5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki
najbolj velja)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefona (mobitela)
d) ne komuniciram z njimi
-------------------------------------_-_
Priloga 1
e) preko e-ucilnice
f) drugo (prosim napisi)___________________
6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) v casu predavanj ali med odmorom
b) samo pred izpitom
c) nikoli
d) drugo (prosim napisi)____________________
7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)
a) njihov odnos do studentov
b) strah pred njimi
c) nezanimanje za predmet
d) nas odnos do predavatelja
e) drugo (prosim
8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi
a) da vedno
b) da a Ie redko
c) ne niko Ii
9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in
njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri
razumevanju snovi
a) da vsi
b) da vecina
c) Ie redki so taksni
d) ne nihee
10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)
(moznihje vee odgovorov)
a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)
b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom
c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)
d) osebne lastnosti profesorja
e) zahtevnost predmeta
Priloga 1
t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja
g) nezainteresiranost do samega predmeta
h) drugo (prosim
Se enkrat hvala za sodelovanje
-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy
Priloga 2
ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE
ANKETA
Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju
Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med
predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na
osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj
minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za
so de lovanje
1 Spol
a) zenski
b) moski
2 Starost
a) od 25 do 35 let
b) od 35 do 45 let
c) nad 45 let
3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih
a) da
b) ne
4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)
a) osebni kontakt (na faksu)
b) preko e-maila
c) po telefonu (mobitelu)
d) preko e-ueilnice
e) drugo (prosim
5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee
odgovorov)
a) njihov odnos do nas
b) nas odnos do njih
c) nezanimanje studentov za predmet
Priloga 2
d)
e) strah pred nami
f) drugo (prosim napisite)____________________
6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee
odgovorov)
a) primeren odnos do studentov
b) nacin podajanja snovi
c) interes studentov za sam predmet
d) drugo (prosim napisite)____________________
Se enkrat hvala za sodelovanje