64
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Zakljucna projektna naloga KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA IZBRANI FAKULTETI Lucka Sadar Koper, 2010 Mentor: vis. pred. mag. Danijel Bratina

KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER

Zakljucna projektna naloga

KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN

STUDENTI NA IZBRANI FAKULTETI

Lucka Sadar

Koper 2010 Mentor vis pred mag Danijel Bratina

POVZETEK

Komuniciranje med ljudmi je pogoj za vsako dogajanje v druzbi Dobro komuniciranje

med posamezniki pomeni usklajeno delovanje na vseh podrocjih zivljenja V svoji

diplomski nalogi sem hotela obdelati problem komuniciranja med predavatelji in

studenti na Fakulteti za management Koper Pravzaprav ne gre za problem pac pa za

nacin ki ga uporabljata ena oziroma druga stran ko morata medsebojno vzpostaviti

kontakt Nacin tega kontakta je veliko odvisen od vsakega posameznika od njegovih

pricakovanj z nasprotne strani Velikokrat so nacini komuniciranja obicajni in ustaljeni

vcasih pa drugacni in inovativni Prav tako so rezultati tega pristopanja razlicni glede na

prejemnika sporocila Teoreticni del diplomske naloge je bil preuciti iz literature pojem

pomen in pogoje ter motnje pri verbalnem in neverbalnem nacinu komuniciranja

Empiricni del diplomske naloge se nanasa na raziskavo opravljeno med predavatelji in

studenti kjer je razlozen njihov pogled na uspesnost komuniciranja med njimi

Obdelava teh podatkov je pokazala nekaj zanimivih ugotovitev ki so razlozene v sami

diplomski nalogi

Kljucne besede komuniciranje nacini komuniciranja predavatelj student Fakuheta za

management Koper

SUMMARY

Communicating is the basis for a functioning society Quality communication between

individuals is fundamental in all aspects of life In my bachelor thesis I focused on the

problem of communication between people especially between students and professors

of Faculty for management Koper Its not actually a problem its more the way that

both sides use when in need of establishing a contact The way this contact works

depends on both individuals that are trying to establish a contact A lot of times the

means of communicating are orthodox and set in their way but sometimes they are

unusual and innovative So it makes sense that results also differ from one individual to

the other The theoretical part of my bachelor thesis talks about the survey composed

among professors and students where they explain how successful their communication

skills are The analysis of the information from the survey gave some interesting

findings which are explained in my bachelor thesis

Key words communication ways of communication professor student Faculty of

management Koper

UDK 31677(0432)

III

VSEBINA

1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2

13 Metode raziskovanja 2

2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3

22 Nacini komuniciranja 6

221 Neposredno in posredno komuniciranje 6

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6

223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7

224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7

225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8

231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11

24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16

3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21

4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24

5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27

52 Hipoteze 27

53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29

55 Rezultati in analiza podatkov 29

551 Analiza vprasalnikov za studente 29

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35

6 Anatiza hipotez bullbull 39

7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43

8 Sklep 45

Litemtul8 bull 47

Viri 48

v

Priloge 49

VI

SLIKE

Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3

Slika 22 Govorica telesa 9

Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12

Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29

Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30

Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30

Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31

Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32

Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32

Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33

Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih 34

Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34

Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35

Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36

Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37

Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38

TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37

VII

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 2: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

POVZETEK

Komuniciranje med ljudmi je pogoj za vsako dogajanje v druzbi Dobro komuniciranje

med posamezniki pomeni usklajeno delovanje na vseh podrocjih zivljenja V svoji

diplomski nalogi sem hotela obdelati problem komuniciranja med predavatelji in

studenti na Fakulteti za management Koper Pravzaprav ne gre za problem pac pa za

nacin ki ga uporabljata ena oziroma druga stran ko morata medsebojno vzpostaviti

kontakt Nacin tega kontakta je veliko odvisen od vsakega posameznika od njegovih

pricakovanj z nasprotne strani Velikokrat so nacini komuniciranja obicajni in ustaljeni

vcasih pa drugacni in inovativni Prav tako so rezultati tega pristopanja razlicni glede na

prejemnika sporocila Teoreticni del diplomske naloge je bil preuciti iz literature pojem

pomen in pogoje ter motnje pri verbalnem in neverbalnem nacinu komuniciranja

Empiricni del diplomske naloge se nanasa na raziskavo opravljeno med predavatelji in

studenti kjer je razlozen njihov pogled na uspesnost komuniciranja med njimi

Obdelava teh podatkov je pokazala nekaj zanimivih ugotovitev ki so razlozene v sami

diplomski nalogi

Kljucne besede komuniciranje nacini komuniciranja predavatelj student Fakuheta za

management Koper

SUMMARY

Communicating is the basis for a functioning society Quality communication between

individuals is fundamental in all aspects of life In my bachelor thesis I focused on the

problem of communication between people especially between students and professors

of Faculty for management Koper Its not actually a problem its more the way that

both sides use when in need of establishing a contact The way this contact works

depends on both individuals that are trying to establish a contact A lot of times the

means of communicating are orthodox and set in their way but sometimes they are

unusual and innovative So it makes sense that results also differ from one individual to

the other The theoretical part of my bachelor thesis talks about the survey composed

among professors and students where they explain how successful their communication

skills are The analysis of the information from the survey gave some interesting

findings which are explained in my bachelor thesis

Key words communication ways of communication professor student Faculty of

management Koper

UDK 31677(0432)

III

VSEBINA

1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2

13 Metode raziskovanja 2

2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3

22 Nacini komuniciranja 6

221 Neposredno in posredno komuniciranje 6

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6

223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7

224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7

225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8

231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11

24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16

3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21

4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24

5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27

52 Hipoteze 27

53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29

55 Rezultati in analiza podatkov 29

551 Analiza vprasalnikov za studente 29

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35

6 Anatiza hipotez bullbull 39

7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43

8 Sklep 45

Litemtul8 bull 47

Viri 48

v

Priloge 49

VI

SLIKE

Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3

Slika 22 Govorica telesa 9

Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12

Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29

Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30

Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30

Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31

Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32

Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32

Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33

Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih 34

Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34

Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35

Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36

Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37

Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38

TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37

VII

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 3: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

VSEBINA

1 Uvod 1 11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc 1

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela 2

13 Metode raziskovanja 2

2 KomunicifliDJe in komunikacijski proces 3 21 Opredelitev in pomen komuniciranja 3

22 Nacini komuniciranja 6

221 Neposredno in posredno komuniciranje 6

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje 6

223 Zavestno in nezavedno komuniciranje 7

224 Enosmerno in dvosmerno komuniciranje 7

225 Besedno in nebesedno komuniciranje 7

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja 8

231 Verbalno ali besedno komuniciranje 9

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje 11

24 Vrste neverbalnega komuniciranja 13

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil- komunikacijski proces 16

3 Pogoji uspesneucinkovite komunikacije 19 31 Dejavniki uspesne komunikacije 19

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil 21

4 motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje 23 41 Vecja ucinkovitost komuniciranja 24

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju 24

5 Raziskava 0 komuniciranju med itudenti in predavatelji 27 51 Opredelitev problema 27

52 Hipoteze 27

53 Nacrt raziskave ter zbiranje podatkov 28

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov 29

55 Rezultati in analiza podatkov 29

551 Analiza vprasalnikov za studente 29

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje 35

6 Anatiza hipotez bullbull 39

7 Omejitve moine napake vzorcenja ter priporocila 43

8 Sklep 45

Litemtul8 bull 47

Viri 48

v

Priloge 49

VI

SLIKE

Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3

Slika 22 Govorica telesa 9

Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12

Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29

Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30

Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30

Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31

Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32

Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32

Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33

Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih 34

Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34

Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35

Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36

Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37

Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38

TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37

VII

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 4: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Priloge 49

VI

SLIKE

Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3

Slika 22 Govorica telesa 9

Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12

Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29

Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30

Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30

Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31

Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32

Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32

Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33

Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih 34

Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34

Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35

Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36

Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37

Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38

TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37

VII

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 5: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

SLIKE

Slika 21 Potek kumunikacijske poti 3

Slika 22 Govorica telesa 9

Stika 23 Neverbalno komuniciranje 12

Stika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti 29

Stika 52 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard 30

Stika 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes 30

Slika 54 Na kaksen nacin komuniciras s profesorji 31

Stika 55 Kdaj komuniciras z njimi 32

Stika 56 Kaj otezuje komunikacijo z njimi 32

Stika 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi 33

Slika 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih 34

Stika 59 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju 34

Slika 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti 35

Stika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti 36

Stika 512 Kaj otezuje komunikacijo s Studenti 37

Stika 513 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih 38

TABELE Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike 31

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 33

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (stevilo navedb) - opisne statistike 35

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike 36

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike 37

VII

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 6: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Tabela 61 Delez pojasnjene variance 39

Tabela 62 Beta koeficient 39

Tabela 63 Opisne statist ike - nacini komunikacije (stevilo navedb 40

Tbl 64 -prelZ nactk (vna ea t us omunlCtra ~a k n) 40I

Tabela 65 Kontingencna tabela 40

Tabela 66 Hi kvadrat statistika 41

Tabela 67 Opisne statistike - moteci dejavniki (stevilo navedb) 41

Tabela 68 t-preizkus (moteci dejavniki) 41

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc 42

Tabela 610 F preizkus 42

VIII

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 7: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

1 UVOD

Richard Green (1993 41) je napisal

raquoKomunikacija je teija kot si mislimo pa vendar je nas obstoj odvisen od nje Komunikacije se ne ucimo ne moremo je spremeniti dokler ne spremenimo sebe Komunikacija predstavlja povezavo med ljudmi je temelj vseb odnosov Umetnost komuniciranjaje kljuc do uspeba mojstri komunikacije obvladujejo svetlaquo

V uvodu sem se osredotocila na opredeIitev problema in teoreticnih izhodisc

Razlozila sem kaksni so bili namen cilji in trditve samega diplomskega dela ter

uporabljene metode za raziskavo hipotez

11 Opredelitev problema in teoreticnih izhodisc

Komuniciranje je nujen pogoj za vso druzbeno dogajanje v katerem sodelujeta vsaj

dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti zaradi cesar je

komuniciranje otezeno in prihaja do dezinformacij

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (2008 420) je beseda raquokomuniciratilaquo

opredeljena kot raquoizmenjavati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Razlieni avtorji in avtorice neko tiko razlicno opredeljujejo proces komuniciranja V

eni od opredelitev je tako poudarjeno da 0 komuniciranju lahko govorimo ko med

nami in nasimi partnerji teee kontinuiran tok sporocila (ute 2005 17) Ta so tako

besedno kot tudi nebesedni slikovni simbo Ii geste mimika itd

Druga definicija poudarja da je komuniciranje dinamicen interakcijski proces ki je

sestavljen iz organiziranih namernih dejanj in dozivljajev udelezencev komunikacijske

situacije (Ule 2005 17)

Tretja definicija govori 0 komuniciranju kot 0 prenosu info rmac ij idej custev

spretnosti z uporabo simboIov v cetrti je komuniciranje opredeljeno kot proces s

pomocjo katerega Ijudje skupno ustvarjamo in opravljamo druzbeno stvarnost (Ule

1996 18)

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporoeilorn ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolQ(~en ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sIuzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpret ira I oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Problem ki sem ga obravnavala v diplomskem delu so ovire in omejitve ki

predstavljajo tezave pri komuniciranju med studenti in predavatelji

Zgodi se da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpretira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 8: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Uvod

namen sem sestavila dva anketna vprasalnika enega za studente in drugega za

predavatelje

12 Namen cilji in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preueiti pojem komunikacije in proueiti ovire ki

predstavljajo tezave pri splosnem komuniciranju ter komuniciranju med studenti in

predavatelji na Fakulteti za management Koper To sem preucevala iz literature in z

vidika studentov in predavateljev na podlagi njihovih stalise 0 dostopnosti

pripravljenosti in moznosti sodelovanja ki poteka med obema stranema

Cilj teoreticnega dela diplomske naloge je preuCiti

pojem in pomen komuniciranja

pogoje uspesneueinkovite komunikacije

komunikacijski proces (kodiranje in dekodiranje sporoeil)

motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

verbalne in neverbalne naeine komuniciranja

Cilj empiricnega dela diplomske naloge

analizirati naeine komuniciranja med studenti in predavatelji

analizirati odzivnost predavateljev na potrebe studentov

analizirati kaj otezuje komunikacije med obema stranema

13 Metode raziskovanja

Diplomska naloga temelji na ugotavljanju in analiziranju splosnega komuniciranja

ter komuniciranja med studenti in predavatelji V teoreticnem delu diplomskega dela

sem uporabila deskriptiven pristop katerega poudarek je na opisu pojma in pomena

komuniciranja pogojev za uspdno komuniciranje in motnje med komuniciranjem

Povezala born stalisea rezultate spoznanja in sklepe razlicnih avtorjev ter na koncu

napisala sklep in skupne ugotovitve

Vempiricnem delu diplomskega dela sem za pridobitev potrebnih podatkov ki so

mi bile v pomoe za konene ugotovitve uporabila metodo anketiranja Anketo sem

izvedla med studenti in predavatelji na Fakulteti za management Koper Vzorec je

vseboval 85 ljudi Z resevanjem ankete sem lahko ugotovila kaksno je splosno mnenje

studentov ter predavateljev 0 splosnem komuniciranju med njimi Podatke sem

analizirala z metodami opisne statistike Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni

program SPSS in racunalniski program Excel

2

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 9: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

2 KOMUNICIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI PROCES

21 Opredelitev in pomen komuniciranja

Komuniciranje je pomemben in neizogiben del cloveskega vsakdanjika raquoNe da se

ne komuniciratilaquo je dejal eden od teoretikov in raziskovaIcev komunikacijskega

procesa Paul Watzlawick To trditev lahko razlozimo z raznolikostjo in

rnnogovrstnostjo cloveske komunikacije Kar koli ze pocnemo v budnem stanju

dejansko tudi komuniciramo To lahko pocnemo namerno in zavestno lahko pa tudi

nenamerno in nezavedno Ni treba da govorimo marsikaj povemo tudi z molkom drZo

telesa izrazom na obrazu pogledom itd Tudi ce smo sami komuniciramo

razmisljamo fantaziramo skratka vodimo nek notranji monolog

Komuniciranje poteka po naslednji poti

Slika 21 Potek kumunikacijske poti

KOMUNlKACIJSKI

~_____---I------L__U_C~K~~ T I

KOMUNlKACIJSKI ------~SPOROCILO ~I PREIEMNI~

KANAL

Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede raquocommunicarelaquo ki pomeni

sodelovati posvetovati se sporociti razpravljati deliti narediti nekaj skupno itd V

Slovarju slovenskega knjiznega jezika je beseda raquokomuniciratilaquo opredeljena kot

raquoizmenjevati posredovati misli informacije sporazumevati selaquo

Kot lahko preberemo zgoraj besedo raquocommunicarelaquo ne moremo prevesti v

slovenski jezik samo z eno samo besedo Poglejmo nekaj prevodov z njihovimi

pomanjkljivostmi vred NaSi sinonimi bi tako lahko bili

Sporazumevanje Kaj pa ce se ne sporazumemo ali smo potem sploh

komunicirali Ce smo potem je bila to slaba komunikacija

Sporocanje Ne vkljucuje druge faze - sprejemanje

Pogovarjanje Vkljucuje Ie besedni del komunikacije

Dogovarjanje Kaj pa ce se ne dogovorimo

3

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 10: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

Ce pa upostevamo vse zgornje trditve je komunikaeija sporazumevanje

sporocanje obvescanje izmenjava oddajanje in sprejemanje sporoeil vzajemna

dejavnost interakeija nekaj kar je skupno dvema ali vee ljudem kjer so navzoei

udelezeni zdruzeni in dejavni

Dejansko je komunieiranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva eloveka To pomeni da je pojavljanje nekega dogodka njegova

uspesnost odvisna od komuniciranja (KavCie 2004 1)

Komunikaeija je zapleten proees brez katerega eloveska druzba ne bi obstajala in

obratno druzba ki ji pripada posameznik na razne naeine vpliva na komunikaeijo

posameznikov

V vseh teorijah 0 komunikaeiji se pojavljajo neki skupni elementi

komunikacija je proees znacilen za clovesko bitje

komunikaeija se odvija preko simbolov

komunikacija je proees interakcije sodelovanja

komunikacija vkljucuje sporocanje in sprejemanje

komunikacija se vrsi s pomocjo besednih znakov nebesednih znakov

tehnicnih sredstev

komunikacija je nujno potreben proces za uspesno zivljenje in dele v obstojeci

druzbi

Ena od znacilnosti komunikaeije je ta da gre za osebno izpostavljanje odprtost in

ranljivost eloveka ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo Tako kot uspela

komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti lastne pomembnosti angaZiranje za

skupni eilj pusca neuspela komunikacija globoko prizadetost ranjenost posameznikov

se veejo zaprtost in blokado odnosov (Veman 2003 3)

Vsaka izjava vsako komunikacijsko dejanje torej nosi s seboj informacijo 0 vsebini

in informaeijo 0 odnosu Nekateri raziskovalci komunikacijskega proeesa dodajajo se

tretji vidik namrec samopredstavitev Gre za to kaksno podobo 0 sebi hoce nekdo

(zavestno ali nezavedno) predstaviti drugim udelezencem komunikaeijske situaeije

vplivati na vtise ki jih imajo drugi 0 njem Ljudje velikokrat zelimo ustvariti cim boljsi

vtis Predstaviti se npr zelimo kot sirokosrcna in zaupanja vredna oseba pa se zelo

pametna in razgledana Ni pa to nujno doseci lahko zelimo tudi da bi se nas drugi bali

zelimo vzbuditi usmiljenje V nekaterih situacijah se posebej mislimo na to kaksen vtis

bomo naredili na druge (npr razgovor za zaposlitev v novi sluzbi prvi zmenek )

veCinoma pa je samopredstavitev vkljucena v vsebinski in odnosni vidik komuniciranja (Pockar 2008 5)

Ljudje smo veliko casa obkrozeni z drugimi ljudmi (sorodniki prijatelji sodelavei

sosedi ) Nase komunieiranje z njimi vsebuje po eni strani stevilne ritualne

interakeije tj taksne ki ne zahtevajo kaksnega posebnega truda in pozomosti so raquostvar

4

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 11: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

navadelaquo npr pozdravljanje neobvezni pogovon lzmenjava trenutnih informacij 0

vremenu Po drugi strani pa je veliko tudi komunikacij ki zahtevajo posebno

pozomost in skrb ce hocemo vzpostaviti in ohranjati zadovoljujoce odnose z drugimi

Komuniciranja se v veliki meri naucimo dokaj spontano v procesu socializacije v

dru~ini med vrstniki in prijatelji v soli Ni pa nujno da je to tudi ucinkovito

komuniciranje Ceprav ne moremo samo z eno besedo opredeliti kaj je ucinkovito

komuniciranje in te~o recemo kateri je raquopravilaquo naCin komuniciranja pa ni odvec

spoznati vsaj nekaj zakonitosti tega procesa in tako tudi ozavestiti in izholjsati svojo

komunikacijsko prakso

Komuniciranje je namrec zelo pomembno za (Pockar 2008 5)

clovekov osebnostni razvoj

uspesno zadovoljivo so~itje z drugimi tako v osebnem intimnem zivljenju kot

tudi na poklicnem podrocju

doseganje ciljev na razlicnih podrocjih

Clovek namrec ne more obstajati kot samotni posameznik ceprav si v dolocenem

~ivljenjskem obdobju lahko izbere samoto kot svoj zivljenjski slog Za clovekovo

naravo je znacilna druzbenost Znacilnosti ki jih obicajno opredeljujemo kot tipicno

cloveske (govor uporaba zahtevnih orodij zavestno spreminjanje naravnega okolja )

so sicer pogojene s clovekovimi bioloskimi lastnostmi vendar pa se lahko razvijejo

samo v druzbi v stiku z drugimi ljudmi v komunikaciji z njimi Clovekovega

osebnostnega razvoja si ni mogoce zamisljati brez komunikacije

Spretnost v komuniciranju je za mnoge judi sestavni del njihove poklicne

dejavnosti in pomembno vpliva na poklicni uspeh Vendar tudi ce poklicna dejavnost ne

temelji ravno na de]u z ljudmi pa seveda imamo stike s sodelavci nadrejenimi in

podrejenimi Vsi ti nam lahko dajejo obCutek uspesnosti lahko pa tudi vir frustracij in

obCutkov neuspeha Komunikacijska spretnost pri tem ni zanemarljivega pomena

(pockar 2008 6)

Kakrsen koli je ze posel ali vsak dan s kate rim se ukvarjamo vedno ugotovimo da

je odlocilnega pomena samo ena stvar - kako obvladamo delo komuniciranje z

ljudmi Ce hocemo neko stvar ponuditi priporociti narediti predstaviti za to vedno

potrebujemo sogovornika

Delavec ali usluzbenec je v stiku s sefom in sodelavci Tajnica komunicira z

direktorjem in ostalimi usluZbenci oziroma zunanjimi partnerji Predavatelj komunicira

z dijaki oziroma studenti pa tudi preprosta gospodinja komunicira s svojo okolico pa

naj bo to soseda pismonosa trgovec Zato velja pravilo da bolj kot razumemo medsebojne odnose in obvladujemo umetnost komuniciranja uspesnejsi homo na vseh

podrocjih Uspesno sodelovanje se zacne z uspesnim in ucinkovitim komuniciranjem shy

5

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 12: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

torej ko dye osebi dobro sodelujeta ce ob tern uresnicujeta in sled ita vsaka svojemu

posianstvu pri doseganju Iastnih eiljev

Carnegiev institut - ZDA je opravil raziskavo in dokazal da uspesnost imenirja

predstavlja njegovo strokovno tehnicno znanje vendar Ie 15 odstotkov uspesnosti 85

odstotkov pa zavzema njegova sposobnost pravilnega komunieiranja in dela z Ijudmi

Poseben raquoproblemlaquo predstavlja komunikaeija v izobrazevalnih ustanovah v mojem

primeru na Fakulteti za management Koper Komunikaeija poteka med studenti in

profesorji obojestransko pri dolocenih predmetih pa se pojavi se vmesni raquoelementlaquo to

je asistent Velikokrat je asistent posrednik med predavateljem in studentom in

velikokrat kljucen element za lazje komuniciranje med obema In to zaradi tega ker so

ponavadi asistenti mlajse osebe in lazje najdejo stik s studenti studentom pa tudi ni

potrebno vedno nastopiti pred avtoriteto ki jim velikokrat vzbuja strah Komunikacije

med temi skupinami (studenti asistenti in predavatelji) so raznovrstne zahtevne

intenzivne kompleksne stalne pozitivne negativne

22 Nacini komuniciranja

Komunieiranje Iahko razdelimo na vee vrst po razlienih kriterijih glede na

uporabljene znake komunikacijski kanal vsebino ciUe V nadaljevanju sledi nekaj

najpogostejsih delitev nacinov komuniciranja (Deman 2003 5-6)

221 Neposredno in posredno komuniciranje

o neposrednem komunieiranju govorimo kadar med posiljateljem in prejemnikom

sporoeila ni nobenega posrednika To je pogovor dveh ali vee oseb ki se nahajajo

skupaj Neposredno komuniciranje je praviloma najbolj ueinkovito zaradi takojsnje

povratne informaeije Na ucinkovitost vplivajo predvsem psiholoski dejavniki

udelezeneev neposredne komunikaeije

Pri posrednem komuniciranju obstaja med posiljateljem in prejemnikom sporocila

komunikacijski kanal Telefonski pogovor dopisovanje komuniciranje po elektronski

posti so nacini posrednega komuniciranja Je manj ucinkovito od neposrednega nacina

saj takojsnja povratna informaeija praviloma ni mozna na ueinkovitost pa vplivajo tudi

motnje v komunikacijskem kanalu

222 Vsebinsko in odnosno komuniciranje

V medsebojnem komuniciranju se vsebina sporocil prenasa od posiljatelja do

prejemnika in obratno z uporabo nebesedne komunikacije pa se definirajo tudi odnosi

med sodelujoeimi Odnose in osebni delez posameznika definiramo z nacinom in

kontekstom izgovorjenih sporocil in praviloma to od vsega najbolj vpliva na

ucinkovitost komunikacije Odnosni vidik komunikacije je neke vrste komunikacija 0

6

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 13: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

komunikaciji V sebinski vidik pa se nanasa na to kaj je vsebina sporo~ila odnosni pa

dolo~a kako razumeti odnos med posiljateljem in prejemnikom sporocila

113 Zavestno in nezavedno komunicilanje

Vecinoma komuniciramo zavestno in z dolo~enirn namenom vendar pa

marsikatero sporo~ilo posredujemo nezavedno Vsak ~lovek je poleg zavednega tudi

nezavedno bitje Nekaterih motivov ki dolo~ajo naSe vedenje

se popolnoma zavedamo

druge prepoznamo ~e smo nanje opozorjeni

tretjih pa se ne zavedamo in jih ne prepoznamo ~eprav smo nanje opozorjeni

Nezavedno komuniciramo kadar uporabljamo dolo~ene kretnje izraze ki jih slabo

ali sploh ne nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed

114 Enosmerno in dvosmerno komunicilanje

Enosmerno komuniciranje pomeni da poteka vpliv Ie v eni smer~ od posiIjatelja do

prejemnika sporocila ni pa povratne informacije V tern primeru ne gre za dialog saj

prejemnik nima vpliva na posiljatelja Ponavadi gre za posredovanje sporocil vecjemu

stevilu prejemnikov Sporocila so ponavadi kratka jasna in preprosta Enosmerne so vse

vrste medijskih in masovnih komunikacij ter komunikacije v strogo hierarhicnih

strukturah kjer je potrebna hitra in uCinkovita akcija (gasilci resevalci)

Dvosmerno komuniciranje pomen~ da posreduje prejemnik posiljatelju povratne

informacije Oba reagirata vplivata drug na drugega se dopolnjujeta in usklajujeta V

dvosmemi komunikaciji posredujemo sporoCila jih sprejemamo in pojasnjujemo

nesporazume zato je v primerjavi z enosmerno casovno dolgotrajnejsa je pa zato boJj

ucinkovita za razresevanje nesporazumov

115 Besedno in nebesedno komnicilanje

Pri neposrednem komuniciranju sprejemamo in oddajamo besedna in nebesedna

sporocila Nebesedna komunikacija lahko besedno potrdi in dopolni lahko pa tudi

zanika pomen besednih sporocil

Vee 0 besedni in nebesednilverbalni in neverbalni komunikaciji sledi v naslednjem

podpoglavju

Ker zivimo v obdobju nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko

recemo da se spreminja nacin komuniciranja med studijem Stem mislim predvsem na

studij preko e-ucilnic oziroma elektronsko izobrazevanje Tukaj ne pride do fizicnega

kontakta med predavatelji in studenti Vso gradivo vsa preverjanja znanja vsi stiki vse

je omejeno zgolj na komuniciranje preko racunalnika Prednost taksnega nacina

izobraZevanja je v tern da si lahko umik prilagodis sam in predelas gradivo kjerko Ii in

7

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 14: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

kadarkoli im~ cas in voljo Slabost pa je predvsem da ni nikakrsnega osebnega stika in

zato lahko pride do razlicnih nesporazumov oziroma napacnih interpretacij snovi

23 Verbalni in neverbalni nacini komuniciranja

Komunikacija med predavateljem in studentom je aktivna vez ki mora brezpogojno

in pozitivno delovati Je osnovno sredstvo in aktivnost ki omogoca doseganje cilja v

izobraZevalnih ustanovah V se ostalo so Ie pripomocki - knjige skripte racunalniski

programi spletna podpora

Nasa komunikacija poteka enovito ~ele eelota besedne in nebesedne komunikacije

daje komunikaeijski ucinek Oba nacina sta torej dejansko Ie dva vidika komunikacije

Imata vrsto podobnosti in razlik Oba nastopata skupaj Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa

si tudi nasprotujeta in imata nekatere skupne funkeije

Skrivnost uspesnega medsebojnega komuniciranja je v medsebojni usklajenosti

besednih in nebesednih sporocil Proees usklajevanja je sestavljen iz treh stopenj Prva

stopnja je ozavescanje torej tudi prepoznavanje svojega in tujega nebesednega vedenja

med komunieiranjem Druga stopnja je pogovor 0 Jastnih in tujih nebesednih sporocilih

Ker so nebesedna sporociJa vecznacna se napacnemu razlaganju lahko izognemo Ie v

odkritem in iskrenem pogovoru v katerem Iahko dobimo avtenticno razlago in pomen

sporocila Tretji korak pa je skupno pojasnjevanje neusklajenosti vzajemno uglasevanje

opazenih in pojasnjenih napacno razumljenih besednih in nebesednih sporocil

Vsebinsko se dopolnjujeta ali pa si nasprotujeta V tern primeru dajemo prednost

nebesedni komunikaeiji

Vsaka komunikaeija temelji na treh vidikih (Ueman 20038)

I 7 verbalni del sporocila - besede

2 38 intonaeija in barva glasu

3 55 govoriea telesa

8

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 15: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

S6ka 22 Govoriea telesa

Zakonitosti kOnlUnikacij e - scstava

KOlllUuiL1Cij ski Inodcl

7

Nulin KIl(I~ III

(1cgtvNica t~lesa SS UJa38

laquo Lui1w middot~U ia I (Ii j_plnihmtt bull J ~tl

Vir wwwplevniknetJUporabnophp Andrej Plevnik

231 Vebalno ali besedno komunici1llnje

lz govora Sathye Sabe7 (2007 23) je zapisano

raquoBeseda je sveta Z njo lahko izzovete jezo Z njo lahko prebudite radost Z njo lahko

vzbudite iskrenost Z njo lahko zgradite prijateljstvolaquo

Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporoeil besede ki so sestavni

del jezika Komuniciranje z uporabo jezika je znaeilno sarno za ljudi in je prisotno v

vseh kulturah Z besedami lahko izrazimo nase misli in jih v tej obliki posredujemo

drugim Dejstvo je da razmisljamo hitreje kot govorimo zato govor ne more slediti

hitrosti misli V pogovoru del svojih misli ponavadi posplosimo spremenimo in

izpustimo Jasnost izraianja je bistvenega pomena za uspeSno komuniciranje Zavedati

se moramo da pomen besed ni vedno enoznaeen Ena beseda lahko ima vee razlienih

pomenov prav tako imajo razliene besede lahko enak pomen Zato lahko tudi pri

besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi posplosevanja in razlienega

pomena ki ga ima beseda za posameznika (Ueman 2003 6)

Jezik je del kulture ljudje se ga naucimo in predajamo naslednjim generacijam Kot

del kulture je raquosredstvolaquo sporazumevanja komunikacije je pa tudi vee kot to jezik

omogoea simboliziranje nasih spoznanj in izkustev njihovo raquokopieenjelaquo in delitev z

drugimi ljudmi Prav s pomoejo jezika se nabrano znanje izkustva prenasajo na

9

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 16: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

naslednje generacije Jezik torej vsebuje kultumo dediscino Zagotavlja nam relativno

lahek dostop do znanj ki so jih nasi predniki pridobili skozi stoletja in celo tisocletja

Besedno komuniciranje je lahko

govomo ali ustno (kadar komuniciramo neposredno ali preko telefona)

pisno (kadar za prenos besed uporabljamo pisavo npr pisma elektronska

sredstva tisk)

Govomo in pisno komuniciranje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (Pockar

2008 17)

Prednosti ustnegalgovomega komuniciranja

je hitrejse

pri njem so mozne takojsnje povratne informacije

je prozno (tleksibilno) mozna takojsnja dodatna pojasnila razlage

vecja zasebnost sporocanja

obieajno ga spremlja tudi neverbalna komunikacija ki dopolnjuje poudarja

ponazarja izreceno omogoca pa tudi razkrivanje custvenih in drugih psihienih

stanj

omogoea socasno komuniciranje z vee Ijudmi

Pomanjkljivosti ustnegaverbalnega komuniciranja

manjsa natanenost sporoeil

ni dokumentirano

majhna trajnost sporoeiIa

manjsa dokazna vrednost

zlasti ee je vee udelezencev se sporoCila lahko popaeijo in preoblikujejo

Prednosti pisnega komuniciranja

imamo vecji nadzor nad tistim kar zeIimo sporociti

je dokumentirano

ima dokazno vrednost

vecja natancnost sporocanja

prejemnik lahko sporocilo bolj razume ker ga lahko veckrat prebere

trajnost sporocila

Pomanjkljivosti pisnega komuniciranja

je boJj zamudno

ni takojsnjih povratnih informacij

manjsa sporocilnost - ker ne vkljueuje nebesednih sporoeil

10

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 17: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

232 Neverbalno ali nebesedno komuniciranje

Nebesedna komunikacija je univerzalna Srecamo jo tudi pri zivalih Ie da tam nima

namena sporocanja Nebesedna sporocila niso zamenjava za jezik saj so razlike med

oberna nacinoma sporocanja prevelike Nebesedna komunikacija je razsiritev besedne in

ima svoja sporoeila lzrazi na obrazu telesni gibi in drza izdajajo 0 nasih namerah vee

kot besede Nebesedni izrazi niso pod zavestno kontrolo zato jih tezko skrijemo se

tezje pa zaigramo Dobri so sarno tisti igralci ki se vzivijo v vlogo in je sploh ne igrajo

ampak zivijo Ce hoeemo spremeniti nebesedno komunikacijo moramo spremeniti

sebe svoja razmisljanja Custva in stalisca veliko laije izrazimo nebesedno Le del

nebesednih sporoeillahko prevedemo v jezik kije izrazno neprimerno bolj reven

V primeru neskladja ali celo nasprotovanja med besednim in nebesednim

sporocanjem bolj zaupamo nebesednemu Ta je razvojno starejsi in zato boJj primeren

za izraianje custev in stalise Nebesedno izraianje je tudi veliko maf1j pod kontrolo

socialnega okolja zato mu boJj zaupamo

Nebesedna komunikacija je delno naueena delno pa prirojena lzrazi na obrazu so

boJj prirojeni kretnje pa priueene Dokaz za to je da sreeamo v razlicnih kulturah

razlicne izraze za ista custva (pohvala ali riganje ob dobri jedi) in tudi iste izraze za

razlicna eustva Mejo med ucenim in prirojenim teZko dolocimo

Nebesedna komunikacija lahko pripomore celo k vecji zavestnosti obnasanja

Telesne kretnje so boJj prepricljive in to lahko koristno uporabimo pri preprecevanju

sobesednikov To znacilnost lahko spretni pogajalci izkoristijo tudi za zavajanje Pri tern

mora biti seveda zaznavanje sebe mnogo zavestnejse

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstv~ kot so

naSa mimika geste gibanje v prostoru zavzemanje razlicnih polozajev v njem dotika

vonja in zvocna podoba govora Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot

clovestvo Pri sprejemanju nebesednih sporoeil uporabljamo vee zaznavnih nacinov

(vid sluh tip vonj) zato je sporoeanje bolj ucinkovito V kombinaciji z besedno

komunikacijo jo besedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju Laije

kontroliramo besede kot nebesedne izraze (Ucman 2003 7)

11

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 18: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

SHka 23 Neverbalno komuniciranje

Vir Nevenka Cigrovski Vizita 12 72007

Funkcije neverbalnega komuniciranja je mogoce zdruziti v naslednje

dajanje informacij

kontrola povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi

izraZanje intimnosti

prepricevanje in vpliv

olajsevanje doseganje ciljev interakcij

Posebej je obdelano povezovanje neverbalnega in verbalnega komuniciranja ker se

obe obliki navadno povezujeta Pri verbalnem komuniciranju je neverbalno uporabno

predvsem za (Kavcic 2004 188)

ponavljanje (Govorec z gesto ponovi kar je rekel Npr raquoV to smer prosirnlaquo

in pokaze z roko)

nasprotovanje (Govorec na neverbalen nacin pokaze da se ne strinja stem kar

je rekeL Npr raquoDa gospod Joze ima pravlaquo obenem pa z rokami pokaze da je

to rekel zato ker nekdo prisluskuje)

poudarjanje (omogoca poudarjanje nekaterih vidikov verbalne komunikacije

npr pomembne novice sporocamo z mocnirn glasom skrivnosti ponavadi sepetamo )

nadomescanje (namesto odgovora na vprasanje raquoAli imate caslaquo prikima z

glavo)

12

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 19: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijsld proces

dopolrtievartie (neverbalno sporocanje lahko nadomesti razsiri modificira ali

podrobneje izrazi verbalno sporocilo Npr raquoTo mi je vseclaquo se nagne se

naprej se nasmehne in se dotakne z roko)

urejartie (neverbalno vedertie se uporabi za zacetek nadaljevanje prekinitev ali

koncanje pogovora npr s prikimavanjem poslusalec pokaie da govorca

poslusa in da naj nadaljuje)

Na podlagi analize stevilnih avtorjev je mogoce kot najpomembnejse vrste

neverbalnega komuniciranja opredeliti naslednje

parajezik

govorica telesa

izrazi obraza

oci in pogled

dotikanje

prostor

cas

poslovna darHa

24 Vrste neverbalnega komuniciranja

Parajezik

Izraz parajezik se nanasa na kakovost uporabljenega glasu Nekateri parajezik

izvajajo celo kot posebno obliko komuniciranja - paraverbalno komuniciranje (po leg

verbalnega in neverbaJnega) (Gesteland 2002 67) Poenostavljeno receno izraz raquojeziklaquo

uporabljamo za oznacevanje tega kar recemo torej uporabljenih besed raquoParajeziklaquo pa

za razJiko od jezika oznacuje kako je receno Izraz raquometajeziklaquo pa pomeni da z

besedami izraiamo pomen besed npr raquoAli lahko nekaj vprasamlaquo Parajezik se nanasa

na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju (Kavcic 2004 189 - 201)

visino glasu to je uporabo visokih ali nizkih tonov

hitrost govora to je kako hitro govorec govori

kakovost glasu zvocnost rezonanco zvok oziroma ton glasu

poudarek v stavku

Vsak clovek ima svoj znacilni glas Ljudi spoznamo po barvi glasu ki si jo

zapomnimo pray tako kot obraz Pri vsakem sogovomiku povezemo obraz z glasom in

isto naredijo partnerji z nami Nacin uporabe nasega glasu je zelo pomembna stvar pri nasem delu Od tega je

odvisno kako dobro nas bodo drugi razumeli kako si bodo razlagali in verjeli kar

bomo povedali Vcasih je pomembneje kako povemo kot kaj povemo Glasovna

sestavina nasega sporocila je prispevek k interpretacij i vsebine

13

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 20: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

Glas je rezultat naravnih danosti in hkrati izraz clovekovega razpolozenja njegovih

custev Energicen in normalno jezen partner bo govoril krepko in gtasno Tudi

poniZnega partnerja bomo spoznati po gtasu ravnodusen pogajalec brez raquoognjalaquo bo

govoril monotono Med govorom spreminjamo visino glasu melodijo govora Tako lahko poudarimo

marsikaj Padajoca vis ina naredi vtis zaupanja odlocnosti in gotovosti Pomeni tudi da

je misel koncana zato na koncu stavka znizamo glas Strmo dvignjena visina glasu na

koncu stavka pomeni vprasanje omahovanje negotovost dvom neodlocnost

presenecenje Ostro odsekan ton pomeni skrajno odlocenost ukazovalnost jasnost

Ena najvecjih pomanjkljivosti je monotonost pri govoru Sogovornika stem

uspesno uspavamo Pomembne stvari lahko poudarimo tudi z mocnejsim glasom

Zanimivo pa je da sogovornikovo pozomost pritegnemo tudi z zmanjsanjem glasnosti

Prisluhne nam ker nas slabSe slisi in ga nenadoma zanima kaj mu hocemo povedati To

zvijaco lahko uspesno uporabimo ce opazimo da nas sogovornik ne poslusa ceprav se

trudimo z razlago

Hitrost govorjenja je odraz nasega temperamenta Ce zacnemo govoriti hitreje

damo svojim besedam vee raquoognjalaquo

Barva glasu je vazna sestavina nasega govora Hripavost ali rezkost sta posledica

prevelike napetosti in zivenosti ki se kaZeta tudi v napetosti grla Pri tem ni potrebno

storiti nic drugega kot globoko dihati in pri govorjenju uporabljati Cim vecje kolicine

zraka izgovarjati pa lahkotno in brez napora Moramo se sprostiti

Premor med govorjenjem vedno nekaj pomeni To ni sarno trenutek molka lahko je

tudi nekaksno sredstvo prepricevanja V odmoru damo poslusalcu priloznost da

premisli kaj smo povedali Vcasih je pray lahko posluSati tudi skrajno hitro govorjenje

a samo ce so v njem dobro razporejeni premori Z njimi poudarimo pomembne dele

govora Pri tem si moramo pljuca dobro napolniti z zrakom da nam ne zmanjka sape

preden pridemo do konca stavka

Sem sodi tudi neverbalni pomen negovorjenja torej tisine Tisina ima vsaj dva

pomena Prvi je da ustvarja medsebojno distanco Oseba ki ne govori pomeni da ne

zeli biti vkljucena v pogovor Drugi pa je reakcija na moenejse nemoeni podrejeni

pocakajo da jim oblast dovoli spregovoriti

Govorica telesa

Govorico telesa s tujko oznacujemo kot kinetiko Vkljucuje nekaj vidikov

neverbalnega vedenja (KavCie 2004 193)

fizieni izgledzunanji videz (Zunanji videz in naein oblacenja sta pomembna

Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do Ijudi s katerimi

komuniciramo S svojim videzom oddajamo sporocila 0 sebi drugim Ijudem in

14

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 21: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

je pomemben predvsem pri prvem vtisu K zunanjemu videzu sodijo predvsem eistoea obleka nakit in vonj)

gibanje telesa (Ta vidik neverbalnega komuniciranja oznaeujejo tudi kot

govorico telesa kinetiko Nekateri sem stejejo tudi izraze obraza geste in gibe

oeL V ozjem smislu pa sodijo sem oblika in izgled telesa drza telesa noge in

hoja sedenje leZanje roke ramena )

lzrazi obraza

Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja KaZe navzven

nase notranje gledanje na zadeve Ceprav lahko sporoea marsikaj pa je obenem tudi tip

neverbalnega komuniciranja ki ga Ijudje najlazje kontrolirajo Kot pri gestah so tudi

izrazi obraza lahko namenski ali nezavedni

Oei in pogJed

S tujko ta vidik oznacujejo kot okulesika Oei sodijo med najpogosteje uporabljen

naein neverbalnega komuniciranja So zelo opazne in izrazite Z njimi izraZamo

zan i manje privlaenost zaupnost dominantnost prepricljivost agresivnost in

verodostojnost Stik s pogledom se ustvari kadar dve osebi gledata ena drugi v oeL

Dotilwye

Ta vidik s tujko oznaeujejo kot haptiko Telesni stik je prvi naein komuniciranja

majhnih otrok s svojimi starsi Kasneje ko Ijudje odrastejo se kolicina telesnega

dotikanja zmanjsa in preusmeri Telesne stike z ljudmi je mogoee razdeliti na socialne

in nesocialne

Prostor

Uporaba prostora v komunikacijske namene se imenuje tudi proksemika Ljudje

imamo podobno kot zivali biolosko potrebo po posedovanju prostora okrog sebe

Uporaba prostoraje statusni znak Oseba ki lahko omeji prostor drugega ima vee moei

kot oseba ki ji je bil prostor omejen

Cas

S tujko raquopsiholoski-mentalni easlaquo oznacujmo kot kronemika Za uporabo casa je

znaeilna velika kulturna determiniranost Kulture merijo mentalni cas razlicno (tocnost

zamujanje ) prav tako pa je marsikdaj zgovoma tudi uporaba casa (razlika je ali te

poslovni partner poklice ob II uri dopoldne ali ponoci) Moramo pa se zavedati da

globalizacija in informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminjata pomen easa

Delovni cas ni vee tako nataneno dolocen

Poslovna darila

Poslovnih daril avtorj~ ki obravnavajo komuniciranje v glavnem ne pristevajo med oblike neverbalnega komuniciranja Vzrok je verjetno v tern da so poslovna darila

zunanji predmeti ki jih izrocamo poslovnim partnerjem kar praviloma pospremimo z

verbalnim sporocilom ali celo vec sporocili Drug razlog je nedvoumno tudi to da je

15

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 22: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

dajanje poslovnih daril v mnogih dezelah v temelju kultumo definirano Sestavine ki so

poslovnemu obdarjanju skupne z drugimi oblikami neverbalnega komuniciranja so

predvsem odloCitev za poslovno darHo ali ne izbira poslovnega darHa nacin izrocitve

zavrnitev ali sprejem poslovnega darita

25 Kodiranje in dekodiranje sporocil - komunikacijski proces

Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo stirje elementi

oddajnik

sprejemnik

sporocilo

komunikacijski kanal

Znotraj enotnega procesa komuniciranja pa poteka sest delnih procesov

kodiranje

prenos

prejem

dekodiranje

reagiranje

povratno informiranje

Oddajnik je oseba (odposiljatelj) ali naprava ki oddaja sporocila Za ucinkovito

komuniciranje je treba upostevati nekaj pravil

Odposiljatelj mora najprej sam vedeti kaj zeli doseci s sporocanjem

Sporocilo naj bo razumljivo za sprejemnika - ta mora natancno vedeti kaj mu

je oddajnik z njim zelel povedati

Oddajnik mora vedeti komu je sporocilo namenjeno saj isto sporocilo razlicni

ljudje razumejo razlicno

Oddajnik mora opazovati in nadzorovati svoje obnasanje med sporocanjem

Sprejemnik je oseba ki ji je sporocilo namenjeno in ga tudi sprejme Do sporocila

ima lahko zelo razlicen odnos Lahko je odklonilen (oddajnik ni bi dovolj prepricljiv in

sprejemnika ni ogrel za sporocilo) nezainteresiran (dobil je premalo podatkov in ni

pokazal nobenega zanimanja za sporocilo) nevtralen ali v idealnem primeru

zainteresiran (zavzet za sporocilo prevzame sporocilo) Oddajnik mora imeti

sposobnost oddajanja sprejemnik pa sposobnost sprejemanja sporocil

Sporocilo je informacija dejstvo mnenje zelja skratka nekaj kar zeli oddajnik

prenesti sprejemniku IzraZeno je z besedami gibi ali drugacnimi znaki zato sporocilo

lahko imenujemo kar signal Ta mora biti razumljiv za sprejemnika ki mora natancno

vedeti kaj je zelel oddajnik povedati

16

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 23: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

Komunikacijski kanal je pot po kateri sporocilo potuje od oddajnika k

sprejemniku To je lahko neposredni stik telefonska linija pismo ali kaj podobnega

Nacin dela doloca kateri komunikacijski kanal izberemo Vsak komunikacijski kanal

ima svojo zmogljivost To je najvecja mozna kolicina sporocil ki jih je mogoce prenesti

po komunikacijskem kanalu Noben kanal nima neomejene zmogljivosti Sogovornika

ne moremo zasipati do onemoglosti z informacijami ker potem enostavno izkljucijo

svoj raquomikrofonlaquo

Prava kolicina informacij je ena od umetnosti komuniciranja V komunikacijskem

kanalu lahko nastanejo motnje ki ovirajo natancen in hiter prenos sporocila ter

povzrocajo izgubo To pomeni da lahko sporocilo v celoti aH sarno v nekaterih delih ne

pride do sprejemnika aH pa gre za pomensko popacenje sporocila

Kodiranje je oblikovanje sporocila z izbiro in kombinacijo simbolov in nacinov ki

najbolj ustrezajo namenu oddajnika Rezultat procesa kodiranja je sporocilo SporoCilo

doseze svoj namen sarno ce odposiljatelj in sprejemnik poznata njegove kode pravila

in znake Pri jezikovnih sporocilih je to laZje doseci kot pri nebesednih

Prenos sporocila je druga faza v procesu komuniciranja Oddajnik mora sporocilo

prenesti sprejemniku tako da ga ta lahko sprejme in dekodira Pri neposrednem

sporocanju to laZje dosezemo kot pri sporocanju preko posrednika

Prejem sporocila je stik prejemnika s sporocilom V tej fazi se zacne uresnicevati

namen celotnega procesa komuniciranja Prejernnik zazna obliko sporocila

Dekodiranje sledi prejemu in pomeni da se sporocilo dekodira v sprejemniku

razumljivo kodo Sprejemnik z uporabo kod prisoja pomen kombinaciji simbolov ki mu

jo je namenil posiljatelj Pri njem je postopek ravno obraten kot pri oddajniku Z

dekodiranjem se proces zaznavanja sporocila pri sprejernniku zakljucuje Prejemnik v

tej fazi zazna tudi vsebino sporocila To pa je osnova za razumevanje sporocila Kadar

prejemnik razume sporocilo tako kot to zeli posiljatelj komunikacija doseze svoj

namen Popolno ujemanje med razumevanjem sporocila pri posiljatelju in prejernniku je

redko saj prejernnik razume sporocilo v skladu s svojo osebnostjo ki pa je jasno

razlicna od posiljateljeve

Reagiranje pomeni vidne in nevidne odgovore sprejernnika na sporocilo V prvem

primeru je to njegovo obnasanje nevidni odgovori pa so vtisi ki ostanejo v

sprejernnikovem spominu in vplivajo na njegovo kasnejse ravnanje V tej fazi se

oddajniku ali uresnici ali pa izjalovi namen njegovega komuniciranja s sprejemnikom

Ucinkovitost komuniciranja je odvisna od empatije vzivljanja posiljatelja v prejemnika

in njegovo osebnost Oddajnik razvija pricakovanja 0 sprejernniku in njegovem

odzivanju na sporocilo Sporocilo potem oblikuje tako da dosde zeleno obnasanje pri

prejemniku Vsa stvar ima seveda se drugo plat Tudi prejemnik razvije svoja

pricakovanja 0 posiljatelju Gre torej za obojestransko poglabljanje in razumevanje drug

drugega

17

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 24: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Komuniciranje in komunikacijski proces

Povratno informiranje pomeni odgovor prejemnika na posiljateljevo sporocilo

Krog komuniciranja je stem sklenjen Ta faza posiljatelju pove kako je prejemnik

razumel njegovo sporocilo Tako lahko oblikuje novo sporocilo V tej fazi so vloge

zamenjane saj sedaj prejemnik kodira sporocilo prvotni posiljatelj pa ga dekodira

Povratna informacija nam pove kako ucinkovito je bilo nase sporocanje (Mozina 1994

5-9) S povratno inforrnacijo lahko preprecimo napacno razumevanje sporocila Ore za

to da sogovomiku sporoCimo kako smo ga razumeli kako smo doziveli njegovo

sporocilo Pri tern opisemo obCutke ki jih zacutimo ob njegovem sporocilu Te povratne

informacije vedno cutimo v sebi a jih Ie redko povemo Kar nekako se bojimo govoriti

o svojih obCutkih v strahu pred nerazumevanjem in posmehovanjem Pogosto pa

obCutke sporocamo nezavedno z govorico telesa Oddajanje in sprejemanje povratnih

informacij mora biti korektno Ce je pri razgovorih cutiti zaupanje potem ni strahu pred

izraZanjem obCutkov Zaddevanje povratnih informacij pogosto pripelje do motenj

komunikacije to pa potem moti odnose med sobesedniki nasploh

Primer stalne komunikacije na Fakulteti za management Koper med skupinami ki

so omenjene v enem od prejsnjih poglavij je nasIednji

Komunikacija med studentom in predavateljem predavanja izpiti svetovanja

seminarske naloge konzultacije raziskovalna dela

Komunikacija med studentom in asistentom vaje svetovanje konzultacije

seminarske naloge projekti porocHa

Komunikacija med asistentom in profesorjem predavanja vaje priprava

izpitov raziskovalno delo magistrsko delo doktorsko delo porocila skript

18

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 25: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

3 POGOJI USPESNEIUCINKOVITE KOMUNIKACIJE

Znani strokovnjak s podroeja komunikacij Richard Green pravi (Green 1993 32)

raquoPri komunikaciji je najpomembnejsi odziv Pomen sporoeila ni v tern kaj ste resnieno

rekli tudi ne v tern kaj ste resnieno mislili ampak na kaksen odziv ste naletelilaquo

Clovek lahko v zivljenju razvije stevilne sposobnosti Ena pomembnejsih je tudi

sposobnost uspesnegaueinkovitega komuniciranja Ta mu med drugim omogoea da

predstavi (in mogoce pripomore k uresnieenju) svoje zamisli ideje preprieanja

interese potrebe hkrati pa se izogne nesporazumom in sporom ali jih vsaj omeji

Reeemo lahko da znamo komunicirati uspesnol ucinkovito takrat ko se naueimo

jasnega natanenega in razumljivega sporocanja nie manj pomembna pa ni tudi

sposobnost pozornega sprejemanja sporoeil (poslusanja branja gledanja )

31 Dejavniki uspesectne komunikacije

Nastejmo nekaj najpomembnejsih (Ucman 2003 11-13)

V vsako komunikacijo vstopamo z doloeenim namenom Nas namen je lahko

informirati izraziti mnenje dobiti povratne informacije Preden zacnemo

pogovor moramo vedeti kaj zelimo povedati Kako bomo prenesli

sogovorniku nekaj 0 cemer se nam ni jasno

Pri besednem izrafanju moramo biti jasni in razumljivi Uporaba kratkih

stavkov enoznacnih besed in obicajne govorice pripomore k razumljivosti

povedanega Izrafajmo se z besedami ki so razumljive tudi sogovorniku

Izogibajmo se dvoumnim besedam izrazom in abstrakcijam

V pogovoru moramo uporabljati dejstva se pravi da ne operiramo z

zavajajocimi in nepreverjenimi podatki Kadar izrazamo nasa mnenja obCutke

opafanja stalisca zelje jih moramo izrafati kot take Izrafajmo se z raquojazlaquo

sporocili

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslusanje S poslusanjem prejmemo

vsebino sporoCila poleg tega pa tudi informacijo 0 sogovorniku Dobimo

informacijo 0 tern kdo je kaksen je njegov odnos do nas in kaksen vpliv bo

imelo sporocilo na nas Za ucinkovito poslusanje moramo biti pripravljeni

sprejeti sogovomikovo sporocilo biti pozorni na vsebino in iskati pojasnila za

morebitne nejasnosti

Sogovornika je potrebno tudi gledati V neposredni komunikaciji vedno

vzpostavimo stik z ocmi Poleg tega opazujemo sogovomikovo nebesedno

izrafanje ki kafe na njegov odnos do nas do sporocila njegova custvena

stanja Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporocil in tako

dopolnimo vsebino sporocila

19

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 26: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija

Pogoji uspesneuCinkovUe komunikacije

Pomembno je tudi nase vedenje v procesu komunikacije Tako kot ml

posluSamo in opazujemo sogovornika poslusa in opazuje tudi on nas Najbolje

je da smo med pogovorom ~im bolj naravni da povemo tisto kar mislimo in

~utimo in da se tako tudi obnasamo Ce je nasa besedna in nebesedna

komunikacija usklajena delujemo iskreno

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine - teme Ce se

pogovarjamo 0 neki temi z dolocenim ciljem (npr doseci sporazum resiti

konflikt ) je pomembno da se osnovne vsebine drzimo dokler ne dosezemo

zastavIjenega cilja V nasprotnem primeru pokaZemo naso nepripravljenost za

sodelovanje s sogovornikom

Zavedati se moramo da je sogovornik drugacna osebnost od nas da ima

drugacna stalisca pricakovanja vrednote in custva Nase besede vzbujajo v

drugih ljudeh drugacne predstave custvene povezave in pomene kot pri nas

samih Zato vedno obstaja moznost napacne interpretacije sporoCila

Sogovornika moramo sprejeti taksnega kotje Vsak ima pravico da misli cuti

drugace da izraZa drugacna mnenja in stalisca Pustiti mu moramo da jih

izrazi na svoj nacin in jih upostevati eeprav so drugacna od nasih in jih vcasih

tezko sprejmemo

V pogovoru skusamo dobiti povratne informacije od sogovornika kako je nase

sporoCilo razumel Takojsnja povratna informacija lahko prepreci nadaljnje

nesporazume Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi

in nebesednimi sporocili

Tudi sami moramo biti pripravljeni da sogovorniku damo povratno

informacijo Vcasih je potrebno se dodatno pojasniti nase mnenje misli

vedenje Tako zmanjsamo moznost napacne razlage sporocila

Upostevati moramo da ima vsak udeleZenec v procesu komuniciranja pravico

biti bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati Pray tako ima vsakdo

pravico da komunikacijo prekine (npr ce pogovor ne vodi nikamor) To na

primeren nacin po verno in pokazemo sogovorniku

Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati Pot pelje preko prepoznavanja

svoje komunikacije ozavescanja (pogosto se ne zavedamo da komuniciramo

in kako komunic iramo) in razvijanja oziroma izbo ljsevanja Pri tern nam

pomagajo povratne informacije 0 nasi komunikaciji s strani drugih in

metakomunikacija (pogovor 0 pogovoru in nasih sporocilih)

Na splosno lahko recemo da je ustno sporocilo dobro oblikovano ce je (Pockar 200831)

osmisljeno

20

Pogoji uspesnelu6inkovite komunikacije

smotmo

pravilno (slovnicna pravilnost izgovorjava) uporaba masil jecljanje

ponavljanje besed hiter in nejasen govor lahko zelo popacijo sporocilo

upoSteva govomo normo

vkljucuje neverbalno komunikacijo Ge raquozivolaquo oziroma zivahno)

dovolj in primerno glasno

Dobro pisno sporocilo pa je (Pockar 2008 32)

slovnicno in jezikovno pravilno

- jasno in celovito (v njem je dovolj informacij)

s cim manj zapletenimi zlozenimi povedmi

zgosceno (ne ponavljamo se prevec)

namenjeno razlagi in ne delanju vtisa

vljudno (besede kot so raquohvalalaquo raquoprosimlaquo niso odvec)

prilagojeno naslovniku

32 Pogoji uspesnega sprejemanja sporocil

Sporocanje in sprejemanje sporocil sta locena samo navidezno Ljudje smo

pogosto-zlasti v medsebojni komunikaciji - istocasno v vlogi posiljatelja in prejemnika

Ena in druga raquoplatlaquo komunikacije sta med seboj nelocijivo povezani Na uspesnost

sporocanja pomembno vpliva tudi uspesnost sprejemanja sporocil in seveda obratno

(Pockar 2008 35)

Zelo velik pomen pri uspesnem sprejemanju sporocil ima poslusanje Nekatera

merjenja ki so jih opravili z dijaki in studenti kaZejo na porazno slabo razumevanje

govora Y podjetjih ugotavljajo da je treba na sestankih veckrat ponavljati kar je ze

bilo povedano ker udelezenci niso dovolj dobro posluSali Nekatere raziskave kazejo

da pri delu poslusamo s 25-odstotno zbranostjo 75 odstotkov informacij nam torej uide

Ugotavljajo da si povprecen poslusalec zapomni Ie polovico informacij v lO-minutnem

razgovoru v nasIednjih 48 urah pa od tega pozabi se polovico (Pockar 2008 35)

Ce slabo poslusamo si zapiramo pot k novim informacijam mogoce tudi k

pomembnim novim spoznanjem Nenehno se vracamo k istim problemom in stem

izgubljamo cas Posledica slabega posluSanja je lahko tudi pojavljanje napak stevilni

nesporazumi - vse to vodi k poslabsanju medsebojnih odnosov (Pockar 2008 36)

Dobro posluSanje je aktivno poslusanje Ykljucuje tri nelocljivo povezane

komponente fizicno psihicno besedno (Pockar 2008 36)

Fizicno poslusanje je povezano z ustrezno nebesedno komunikacijo drzo

telesa ocesnim stikom mimiko obraza gestami Z ustrezno neverbalno

komunikacijo dajemo sogovomiku vedeti da ga zares poslusamo Obrnjeni

21

------------------------------------

Pogoji uspesneutinkovite komunikacije

smo k njemu gledamo ga v oei in obraz prikimamo se nasmehnemo

Nikakor pa ne gledamo na uro se obraeamo stran se izogibamo oeesnega

stika se praskamo zehamo Z ustrezno neverbalno komunikacijo izrazimo

spostovanje so sogovomika ga spodbudimo da jasneje oblikuje svoja

sporoei1a Stem se gradijo medsebojni odnosi

Psihieno poslusanje pomeni da nismo pozomi sarno na besedna sporoeila

ampak tudi na sogovomikovo neverbalno komunikacijo na ugotavljanje

njegovih eustev potreb in zelja Ugotavljamo npr kako je sogovomik nekaj

povedal cesa ni rekel kak~na custva je sporoeil ali pa poskusal prikriti

Besedno poslusanje kjer smo pozomi na pomen sogovomikovih besednih

informacij in kjer se tudi sami odzovemo

o z vprasanji ce eesa ne razumemo ali zelimo vee informacij

o z drugimi besednimi odzivi (raquorazumemlaquo )

o s parafraziranjem tj povzemanjem sogovomikovih informacij njihovo

obnovo s svojimi besedami da se preprieamo ali smo jih prav razumeli

in mu omogoCimo morebitno podrobnejse pojasnjevanje

Pri aktivnem poslusanju je zelo pomembna empatija to je proces vzivljanja v

notranja stanja potrebe in interese drugega Moramo se zavedati da nihce ne misli

dozivlja presoja enako kot jaz

Tako kot lahko izboljsamo komunikacijo lahko izboljsamo tudi nase poslusanje z

nekaj truda Najbolje je da usmerimo pozomost in se osredotocimo na sogovomika ter

ga zares poslusamo kaj nam zeli povedati oziroma sporociti Lahko si njegove

informacije tudi zapisujemo Pomembno je da med pogovorom sami eim manj

govorimo in se osredotoCimo na poslu~anje Pri sogovomiku poskusamo prepoznati

neverbalne znake ter se znebimo morebitnih predsodkov ki jih imamo do sogovornika

Ne segamo v njegovo besedo ce ne razumemo ga prosimo za pojasnilo saj tako ne

pride do nesporazumov

Poznamo pa tudi oblike neuspesnega poslusanja - napake ki jih Ijudje pogosto

delamo pri poslusanju Ena od taksnih napak je lazno poslusanje ko se pretvarjamo da

poslusamo sogovornika v resnici pa smo z mislimi cisto drugje To se velikokrat zgodi

pri ~tudentih - seveda predavatelj tezko ugotovi ali student zares poslu~a ali ne

Pogosto je tudi monopoliziranje ki pomeni da hocemo biti v sredi~eu pozomosti To

pomeni da stalno prekinjamo in segamo v besedo sogovomiku ter mu vsiljujemo svoje

misli spreminjamo temo Ko poslusamo sarno del sporocila oziroma ga ne dojamemo v celoti takrat govorimo 0 selektivnem poslu~anju Poleg vseh nastetih poznamo tudi

obrambno poslusanje dobesedno poslu~anje kritieno poslusanje

22

4 MOTNJE PRJ KOMUNICIRANJU IN NJIHOVO ODPRA VLJANJE

Motnje pri sprejemanju sporocila so se bolj usodne Dostikrat sploh ne pride do

dekodiranja sporocila ceprav ga prejemnik sprejme Take motnje so lahko (Markic 2004 74)

sporocilo vsebuje prevec informacij prejemnik ne more dekodirati vseh

sogovomika sporocilo ne zanima - vzrok je lahko tudi ta da smo mu dali

premalo informacij

komunikacijo ovirajo druga sporocila iz okolja - sogovomik je pozoren nanje ce so zanj pomembnejsa kot naSa sporocila

premajhna pozomost prejemnika raztresenost

sprejemnik se cuti prevec podrejenega in zaradi spostovanja oddajnika sploh ne

zazna njegovega sporocila

prejemnik daje sporocilu drugaeen pomen kot oddajnik

Motnje v komunikacijskem kanalu imenujemo sum To je vse kar se poleg

sporocila prenasa po kanalu Motnje se pojavljajo tako na strani posiljatelja kot

prejemnika sporoeila ne smemo pa pozabiti se na komunikacijski kanal oziroma pot

Na splosno so lahko ovire pri komuniciranju fIzicne (tehnicne mehanske)

semanticne psihiene in socialne Posledica razlicnih ovir oziroma sumov je popacenje

informacij (sporocilo ni razumljeno tako kotje bilo misljeno)

Fizicne (tehnicne mehanske) ovire so tiste ovire ki jih povzroci uporabljena

tehnologija Velikokrat ne moremo vplivati nanje Hrup neustrezna temperatura

neustrezna razsvetljava neprimeren cas za komunikacijo so Ie nekatere od fIzicnih

tdav ki vpJivajo na zmanjsevanje uspesnosti komunikacije

Semanticne (pomenske) ovire pomenijo da verbalni inali neverbalni znaki nimajo

istega pomena za posiljatelja in prejemnika sporocila Te tdave pogosto nastanejo pri

medkultumem komuniciranju (tujke zargoni narecja )

Psihicne ovire izhajajo iz clovekovega trenutnega pocutja razpolozenja in njegove

o sebnosti (npr stres napetost mocna pozitivna in negativna custva vrednote

predsodki stereotipi strah pred komunikac ijo )

Socialne (druzbene) ovire so lahko tezave ki nastopijo kadar imamo neenake

polozaje na hierarhicni lestvici v podjetju ali drugje Lahko se pojavijo tudi tam kjer se

ljudje zelo razlikujejo po izobrazbi poklicu starosti (Pockar 2008 40-4l)

Motnjam pri komuniciranju se ne moremo povsem izogniti lahko jih Ie omilimo

To lahko storimo na vee nacinov Ponavljanje sporocila obicajno poveca njihovo jasnost Pri ponavljanju pa moramo upostevati kapaciteto komunikacijskega kanala

Sporocila nam ni treba ponavljati v celoti Ponavljamo samo nujne dele sporocila in s

23

~~--~--~--------------------------

Motnje pri komuniciranju in njihova odpravijanje

tern ne preobremenimo komunikacijskega kanala Ustno sporocanje lahko podkrepimo

se s pisnim ali obratno (Mozina 1994 13)

41 Ve~ja u~inkovitost komuniciranja

Komuniciranje je ucinkovito kadar je sporocilo razurnljivo in prejemnik zaupa

posiljatelju Ucinkovitost preverjamo na osnovi povratnih inforrnacij Kako povecati

ucinkovitost sporocil pa lahko dosezemo s ponavljanjem ali pa z drugimi metodami

kot so

sporocilo naj bo popolno in specificno vsebuje naj sarno informacije ki so

nujne za njegovo razurnevanje

prevzemimo popolno odgovornost za sporocilo - govorirno v prvi osebi v

svojem imenu (izogibajmo se fraz kot so vecina Ijudi misli ljudje pravijo )

pozorno sprernljajmo sogovomika saj bomo sarno tako lahko ugotovili kako

je razurnel sporocilo - ce tega ne moremo razbrati iz njegovega obnasanja ga

vprasajrno

sporocilo prilagodimo sogovornikovern znanju in izkusnjam na dolocenem

podrocju

ne skrivajmo svojih custev - sporocila naj bodo neposredna To porneni da

odgovomost za svoja custvena stanja vzarnemo nase Povejmo to kar cutimo

mislimo vidimo Pokazimo sogovorniku da njegovo mnenje vpliva na nas

poskrbimo za skladnost verbalnih in neverbalnih sporocil Slednja so veliko

bolj pristna a ce usta govorijo povsem nekaj drugega kot nase telo nam

sogovomik ne bo zaupal

42 Najpogostejse napake pri komuniciranju

Napak je odlocno prevec da bi lahko nasteli vse zato se omejimo Ie na

najpogostejse Te pa so

preden spregovorimo ne verno natancno kaj hocemo povedati

naSe sporocanje je pomanjkljivo nepovezano ne poudarirno bistvenega

sogovomika zasujerno z informacijarni

hocemo povedatilnapisati prevec (vse) naenkrat

govorimo prehitro (ali prepocasi)

vsern sogovornikom sporocamo na isti naCID in pri tern ne upostevamo

razlicnost njihovih osebnosti raz1icne poucenosti izkusenj

med sporocanjem se ne osredotocimo na prejemnika in njegovo spremljanje

nasih sporocil ne poslusamo ga celovito

odgovor pripravljamo se preden sogovomik zakljuci svoj del sporocanja

24

Motnje pri komuniciranju in njihovo odpravljanje

raquogledamo posamezna drevesa pa zato ne vidimo gozdalaquo - prevec pozomosti

posvecamo podrobnostim in stem zanemarimo celoto

se pre den dobro razumemo sporocilo ocenjujemo njegovo pravilnost shy

sogovomiki od nas pricakujejo da jih razumemo ne pa da jih ocenjujemo

Posebej to velja kadar nam sogovomik razlaga svoja custva Razumevanje je

boljse od ocenjevanja (Mozina 199441-44)

25

5 RAZISKAVA 0 KOMUNICIRANJU MED STUDENTI IN PREDAVATELJI

51 Opredelitev problema

Kot verno je komuniciranje nujen pogoj za vse druzbeno dogajanje v katerem

sodelujeta vsaj dva cloveka Vcasih prihaja na komunikacijski poti do nepravilnosti

zaradi cesar je komuniciranje otezeno prihaja do dezinformacij ipd

SSKJ (2008 420) komuniciranje definira kot raquoizmenjavati misli informacij

sporazumevati selaquo

Komuniciranje poteka po naslednji poti na eni strani imamo sporocevalca s

sporocilom ki ga poslje po komunikacijskem kanalu do prejemnika To sporocilo ima

na prejemnika dolocen ucinek ki ga vidi sporocevalec in mu sluzi kot povratna zveza 0

tern ali je prejemnik sporocilo pravilno interpretiral oziroma je nanj naredilo zeleni

ucinek (Kavcic 2004 16)

Lahko se zgodi da v komunikacijski poti pride do raznih ovir ki povzrocijo da se

komunikacija prekine ali pa jo prejemnik narobe interpret ira Ravno zato sem skusala

ugotoviti kaj predstavlja ovire v komunikacijski poti med predavatelji in studenti V ta

namen sem sestavila anketne vprasalnike za studente in predavatelje

52 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih nalog ter izvedbe analiz podatkov sem si zastavila sledece

hipoteze

HI Na stevilo navedenih razlicnih tezav pri komunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Sarna hipoteza predpostavlja da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih

komunikacije tudi navajajo manj razlicnih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji Hipoteza oziroma trditev se mi je zdela logiena saj vern da je

veliko nacinov kako in kdaj lahko kontaktiras s predavateljemlprofesorjem

tako da ne pride do tezav ee si Ie dovolj fleksibilen oziroma najdes nacin ki

odgovarja v danem trenutku tako tebi kot tudi njemu

H2 Ucitelji navajajo veeje stevilo naeinov komuniciranja s studenti kot

studenti s profesorji

Hipoteza predpostavlja da profesorji ponujajo vee razlienih naeinov

komunikacij kot to izkoristijo studentje To hipotezo sem zastavila zato ker

imajo profesorji moznost izbrati katerikoli naein ki ga ponuja fakulteta in se

jim zdi ustrezen za stik s studenti Seveda zato izberejo vee moznosti medtem

ko studentje izberejo in komunicirajo zgolj z naCinom ki ustreza posamezniku

27

Raziskava 0 komunicirarlju med studenti in predavatelji

Praviloma studenti niko Ii ne izkoristijo vseh razlicnih danih moznosti

komuniciranja s svojim predavateljem

H3 Studentke v veeji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot Siudenti

Hipotezo sem postavila zato ker sem ugotovila med studijem da so studentke

(vsaj v mojem letniku) bolj komunikativne lazje osebno pristopijo in se

posvetujejo kot studentje Ta hipoteza bi pomeniladokazala predvsem to da

studentke laZje navezejo osebni kontakt medtem ko studentje najdejo druge

nacine da se lahko posvetujejo s predavatelji ali asistenti

H4 Studentke navajajo v povprecju vee motecih dejavnikov pri predavatelju v

casu predavanj kot studenti

Hipotezo sem zastavila predvsem iz tega razloga ker zenske hitreje in bolj

temeljito opazimo sogovornika Pomeni da gledamo tako zunanjost kot tudi

nacin komuniciranja in kontakta med sogovorniki Hitreje nas navdusi oziroma

zmoti nekaj kot na primer govor zunanji izgled osebne lastnosti Ta

hipoteza bi pomenila da studentje niso tako pozorni oziromajih ne zmoti nekaj

tako hitro kot studentke

V nadaljevanju diplomske naloge so hipoteze tudi analizirane s pomocjo SPSS

programa

53 Na~rt raziskave ter zbiranje podatkov

Kot sem ze omeniIa sem se raziskave Iotila s pomoejo anketnih vprasalnikov

Sestavila sem posebej vprasalnik za studente in drugega za predavatelje Druge metode

kot so na primer opazovanje se mi niso zdele tako prim erne za mojo raziskavo

Studentom sem ankete razdelila osebno pred oziroma po koncanih predavanjih Pri

predavateljih ni bilo tako enostavno saj jih je tezje dobiti osebno sploh ker vee ina ne

predava v studijskem srediscu v Celju Zato sem anketne vprasalnike poslala na njihove

e-maile in dobila kar nekaj resenih anket

Prednosti ankete so seveda hitri jasni toeni in odgovori kadar seveda anketiranec

razume vprasanje Ce pa je vprasanje zastavljeno dvoumno potem pa lahko pride do

napacnih odgovorov in tako posredno do napaenih ugotovitev Menim da so moja

vprasanja bila zastavljena dovolj jasno da sem dobita raquopravelaquo odgovore Velika

prednost je tud i anonimnost kar pomeni da je anketiranec lahko popo Inoma iskren brez

strahu pred neprijetnimi posledicami V mojem primeru pri predavateljih ni bilo moe

poskrbeti za to anonimnost vendar so biH podatki namenjeni zgolj in sarno raziskavi

Glede na to daje moja naloga sestavljena iz dveh anketnih vprasalnikov sem imela kar

nekaj dela z obdelavo samih podatkov ter dolocitvijo hipotez

V nadaljevanju pri sami analizi podatkov je pri vsakem vprasanju dolocen tudi tip

spremenljivke

28

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Kot sem ze omenila na zacetku sem hotela iz zastavljenih vprasanj ugotoviti kje

prihaja do ovir pri komunikaciji studentov s predavatelji torej problem komuniciranja

med njimi

54 Dolocitev postopkov zbiranja podatkov

Studentje

Ciljna populacija studentje na Fakulteti za management

Vzorcni okvir nasa fakulteta (referat ki ima spisek vseh studentov)

Velikost vzorca 62 Studentov

Cas 2009

Predavatelj i

Ciljna populacija predavatelji na Fakulteti za management

Vzorcni okvir Studijski vodnik Fakultete za management 200809

Velikost vzorca 23 predavateljev

Cas 2009

55 Rezultati in analiza podatkov

Za pomoc analiziranja sem uporabila statisticni program SPSS in racunalniski

program Excel in sicer tako da sem tabele ki sem jih dobila s pomocjo SPSS-a

prenesla v Excel kjer sem nato oblikovala graficne prikaze danih podatkov

551 Analiza vprasalnikov za studente

Slika 51 Struktura anketiranih studentov po spolu in starosti

moiiki 31

ienske 69

29

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Med 62 ~tudenti ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo zenske (69 )

Skoraj tri cetrtine (74 ) je starih od 21 do 25 let ostali (26 ) pa so stari nad 26 let

Spremenljivka je nominalnega znacaja

Slika 52 Na kak~en nacin uresnicuje~ svoj zivljenjski standard

fnanciram se sam 452

delno me financirajo stars delno sesam

drugo

vse financirajo starsi

60

Najvecji delez studentov (452 ) se financira sam dobra tretjina (355 )

studentov se delno financira sarna delno pa starsi Le 32 studentov v celoti

financirajo starsi Spremenljivka je nominalnega znacaja

SHim 53 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

o 20 40 Odstotek

po potrebi

da- vedno

ne-nikoli

o 10 20 30 40 50 60 70 Odslotek

Najvecji delez studentov (581 ) je odgovoril da so jim profesorji na voljo po

potrebi malo manj (403 ) jih je odgovorilo da so jim profesorji na voljo vedno Le

16 smdentov pa je odgovorilo da jim profesorji niso nikoli na voljo

Spremenljivka je nominalnega znacaja

30

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SUka 54 Na kaksen naein komuniciras s profesorji

I 2

preko e-malla

osebn konlakt (ns (aksu) 177

preko e-ucilnice

po telefona (mobilela)

drugo

ne komuniciram 2 njimi

10 40 50 60 70 60 90 Odstotek

Na to vprasanje SO lahko studentje podaJi Vee odgovorov Najveeji delez studentov

(823 ) je navedel da s svojimi profesorji komunicirajo preko e-poste 177 jih je

navedlo osebni kontakt 145 preko e-ueilnice in 16 preko telefona Nihee od

studentov ni navedel da sploh ne komunicira s profesorji

Glede na to da so Studenti podali tudi po vee razlienih odgovorov smo izraeunali

sestavljeno spremenljivko ki je vsota razlienih navedb Za to spremenljivko

predpostavljamo da je intervalnega znaeaja

Tabela 51 Nacini komuniciranja studentov s profesorji - opisne statist ike

N Minimum Maksimum Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini

komunikacije 62 3 11613 041265

Najmanjse stevilo navedenih naeinov komuniciranja je 1 najvecje pa 3 v

povprecju pa so Studentje navedli po 16 nacinov komuniciranja

31

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika SS Kdaj komuniciras z njimi

v casu predavanj ali mad odmorom

drugo

samo pred izpitom

nikoli

53

o 20 40 60

Odstotek

Tudi na to vprasanje je bilo moznih Vee odgovorov Vee kot polovica studentov

(532 ) je navedla da komunicirajo v casu predavanj ali med odmori 274 druge

priloznosti 226 samo pred izpitom 11 pa nikoIi

Stika S6 Kaj otezuje komunikacijo z njimi

strah pred njimi

njihov odnos do studentov

drugo

nezanimanje za predmet

nas odnos do predavateJja

31

o 10 20 30 40 Odstotek

Na to vpraSanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov vee ina pa jih je podala

zgolj enega Skoraj tretjina anketiranih studentov (31 ) je navedla da imajo strah pred

profesorji 259 jih je navedlo neprimeren odnos profesorjev do studentov 241

druge razloge 155 nezanimanje za predmet in 52 neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

32

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

Tabela 52 Tezave pri komunikaciji - opisne statistike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum

sredina odklon

Te~ve pri komunikaciji (stevilo navedb) 62 deg 2 09516 028211

Stirje studentje so navedli da pri komunikaciji s profesorji nimajo nobenih tezav

najvecje Stevilo navedb pa je 2

SHka 57 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

nenikoli

da a Ie redko 613

da vedno

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odstotek

Najvecji delez studentov (613 ) je odgovorilo da se je ze zgodilo da profesor ni

znal razloziti snovi vendar Ie redko kdaj Da se Se to nikoli ni zgodilo je odgovorilo

339 Studentov Ie 16 je odgovorilo da se to vedno zgodi Nekateri pa so bili brez

odgovora (32 ) Spremenljivka je nominalnega znacaja

33

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

SHka 58 Ali so profesorji po tvojem mnenju pripravljeni prisluhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih

Ie rOOki so taksni

613da vecina

da vsi

brez odgovora

o 20 40 60 80

Odsto1ek

Na to vprasanje Je vecina studentov (613 ) odgovorila da so profesorji

pripravljeni prisluhniti studentom 29 jih je odgovorilo da so taksni Ie redki

profesorji 81 studentov je odgovorilo da so vsi profesorji pripravtjeni prisluhniti

njihovim idejam brez odgovora paje ostalo Ie 16 studentov

Spremenljivka je nominainega znacaja

SHka 59 Kaj te odvme od predavanj pri posameznem profesorju

1 i I Ie I govor profeso~a 426

1 nezalnleresiranost do samega predmeta 328

nepovezano podana Inov

obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

predavana Inov nlma nobene povezave I Atudljskim predmetom

osebne laslnost prOfesorja

zahtevnosl predmeta

drugo

20 30 40 50

bull

2

o 10

295

23

8

V 16~

148

I I

Odstotek

Na to vprasanje je bilo moznih vee odgovorov Najvecji delez studentov je navedel

da jih odvrne od predavanja govor profesorja (426 ) 328 jih je podato odgovor

34

Raziskava 0 komuniciraryu med studenti in predavatelji

nezainteresiranost do samega predavanja 295 nepovezano podano snov 23

obveznosti v casu predavanj 18 predavana snov nima nobene povezave s ~tudijskim

predmetom 164 osebne lastnosti profesorja 148 zahtevnost predmeta ter 82

druge razloge

Na podlagi odgovorov oblikujemo novo spremenljivko intervalnega znacaja ki je

sestevek odgovorov

Tabela 53 Moteci dejavnik pri predavanjih (~tevilo navedb) opisne statist ike

Aritmeticna Standardni N Minimum Maksimum sredina odklon

Kaj moti pri

predavanjih - stevilo navedb 62 o 5 182 103

En Student ni navedel nobenega motecega dejavnika ki bi ga odvrnil od

predavanja eden pa jih je navedel kar pet V povprecju so Studentje navedli 182

motecih dejavnikov

552 Analiza vprasalnikov za predavatelje

SUka 510 Struktura anketiranih profesorjev po spolu in starosti

Med 23 predavatelji ki so bili vkljuceni v anketiranje prevladujejo moski (74 )

vecina jih je starih od 25 do 34 let (43 ) nekaj manj 35 jih je starih nad 45 let

najmanj predavateljev pa spada v skupino od 35 do 45 let (22 )

Spremenljivka je nominalnega znacaja

35

-------------------------~-

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 511 Na kaksen nacin komunicirate s studenti

100prako a-rnalla

oseboi kontakt (na faksu)

prako e-ltJcllnice

po telefonu (mobitelu)

drugo

0 100

Odstotek

Na to vprasanje so lahko profesorji podali vee odgovorov Prav vsi so navedli da s

studenti komunicirajo preko elektronske poste 913 jih je navedlo osebni kontakt

789 preko e-ucilnice 522 preko telefona in 43 druge nacine

Na podlagi odgovorov smo izracunali sestavljeno spremenljivko ki je vsota

razlicnih navedb Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 54 Nacini komuniciranja profesorjev s studenti - opisne statistike

Aritmeticna N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Nacini komunikacije 23 5 32174 095139

Najmanjse stevilo navedenih nacinov komuniciranja je I najvecje pa 5 v

povprecju pa so profesorji navedli po 32 naCinov komuniciranja

36

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Slika 512 Kaj otezuje komunikacijo s studenti

696nezanimanje secttudentov za predmet

drugo

strah pred nami

nat Odnos do njih

njihov odnos do nas

m ~ ~ bull ro 00 ro 00 00 _

Odstotek

Na to vprasanje je bilo prav tako moznih vee odgovorov 696 anketiranih

profesorjev je navedlo da studente ne zanima predmet ki ga predavajo 478 jih je

navedlo druge razloge 348 strah pred njimi 261 jih je navedlo neprimeren

odnos profesorjev do studentov enak delez neprimeren odnos studentov do

predavatelja

V nadaljevanju izraeunamo spremenljivko ki je sestevek odgovorov na vprasanje

Za to spremenljivko predpostavljamo da je intervalnega znacaja

Tabela 55 Tezave pri komunikaciji opisne statist ike

Aritmetiena N Minimum Maksimum Standardni odklon

sredina

Tezave pri

komunikaciji 23 5 20435 129609

Povpreeno stevilo navedb znasa 204 Najmanjse stevilo navedb znasa 1 najveeje

pa 5

37

Raziskava 0 komuniciranju med studenti in predavatelji

Stika S13 Cemu pripisujete prisotnost studentov na vasih predavanjih

nacin podajanja snovi

primeren odnos do studentov

interes Atudentov za sam predmet

drugo

82

ffi bull m ~ ro ro ro ~ 00 _

Odstotek

Veeina predavateljev je na to vprasanje odgovorila da prisotnost na predavanjih

pripisujejo nacinu podajanja snovi (826 ) za primeren odnos do studentov se je

odlocilo 696 predavateljev nekaj manj je izbralo odgovor interes studentov za sam

predmet (652 ) ostali pa so se odloeili za drugo (391)

Spremenljivka je nominalnega znaeaja

Glede na to da so cisto vsi predavatelji na 3 vprasanje (Ali hi si zeleli da studentje

vee sodelujemo pri samih predavanjih) odgovorili z da se mi je zdelo nesmiselno

dodatno obdelovati to vprasanje oziroma odgovor

38

6 ANALIZA HIPOTEZ

Hipoteza 1 Na stevilo navedenih razlicnih teiav pri kamunikaciji studentov s

profesorji vpliva stevilo navedenih nacinov komunikacije

Razlaga hipoteze predpostavljamo namrec da tisti studentje ki so bolj fleksibilni v

naeinih komunikacije tudi navajajo manj razlienih tezav pri komunikaciji s svojimi

profesorji

Za preverjanje te hipoteze uporabimo naslednji spremenIjivki

a) odvisna spremenljivka tezave pri komunikaciji (stevilo navedb)

b) neodvisna spremenljivka nacini komuniciranja s studentov s profesorji (stevilo

navedb)

Obe spremenljivki sta intervalnega znacaja Uporabimo enostavno linearno

regresijo

Tabela 61 Delez pojasnjene variance

PopravljeniKorelacijski Determinacijski

Model determinacijskikoeficient koeficient

koeficient

105 0011 -0006

Delez pojasnjene variance tezav pri komuniciranju s stevilom nacinov

komuniciranja je minimalen (zgolj 11 )

Tabela 62 Beta koeficient

N estandard iziran i Standardizirani t p

koeficient koeficient

B Stand nap aka Beta

Konstanta 1041 0116 9007 0

NaCini komunikacije - stevilo

navedb -0081 0099 -0105 0816 0418

Beta koeficient ni statisticno znacilen (t=-081 pgt005) kar pomeni da stevilo

razlicnih nacinov komuniciranja studentov s profesorji ne vpliva na stevilo navedb ki se

nanaSajo na tezave pri komuniciranju studentov s profesorji Hipoteza je zavrnjena

Hipoteza 2 Ucitelji navajajo veCje stevilo nacinov kamunicirarifa s student kat

studenti s profesorji

Predpostavljamo da profesorji ponujajo vee razlicnih nacinov komunikacij kot to

izkoristijo studenti Hipotezo preverimo s t-testom za neodvisna vzorca

39

Analiza hipotez

Tabela 63 Opisne statistike - nacini komunikacije (stevilo navedb

skupina N Aritmeticna

sredina Standardni odklon

Nacini komunikacije - stevilo ucitelji 23 3217 0951

navedb studenti 62 1113 0367

Povprecno stevilo nacinov komunikacije profesorjev s studenti znasa 32 medtem

ko znasa povprecno stevilo nacinov komuniciranja studentov s profesorji zgolj 11

Tabela 64 t-preizkus (nacini komuniciranja)

----------------------------__----Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreCij

F P t df p

PredpostavkaNacini

enakosti varianc 3566 o 14808 83 000 komunikacije -

Predpostavkastevilo navedb

neenakosti varianc 10327 24467 000

Vrednost t statistike znaSa 103 pri manj kot l-odstotnem tveganju s cimer lahko

potrdimo hipotezo da profesorji ponujajo vecje stevilo nacinov komuniciranja s

studenti kot se tega posluzujejo studenti

Hipoteza 3 Studentke v veCji meri kontaktirajo s profesorji osebno kot studenti

Hipotezo preverimo s Hi kvadrat testom

Tabela 65 Kontingencna tabela

Spol Skupaj

zenske moski

ni Stevilo 36 IS 51

osebni kontakt (na navedeno Delez 8370 7890 8230

faksu) 7 4 II navedeno

Delez 1630 2110 1770

43 19 62 Skupaj

Delez 10000 10000 10000

Med studentkami jih je 163 navedlo da komunicirajo osebno (na faksu) s

profesorji medtem ko znasa ta delez med Studenti 211

40

- - ~-----------------------------------

Analiza hipotez

Tabela 66 Hi kvadrat statistika

Vrednost df p

Hi kvadrat 206 065

Na podlagi vrednosti Hi kvadrat testa ki znasa 02 pri vee kot 5-odstotnem

tveganju ne moremo potrditi povezanosti med spolom in osebnim kontaktiranjem

profesorja Hipoteze ne moremo potrditi

Hipoteza 4 Studentlre navajajo vpovprecju vee moteCih dejavnikov pri profesorju v casu predavanj kot student

Hipotezo preverimo s t-preizkusom za neodvisna vzorca

Tabela 67 Opisne statistike - moteei dejavniki (stevilo navedb)

Aritmetiena StandardniSpo) N

sredina odklon

Kaj moti pri predavanjih - Zenske 43 2 102353

stevilo navedb Moski 19 14211 096124

Zenske so navedle v povpreeju po dve navedbi moski pa 14

Tabela 68 t-preizkus (moteei dejavniki)

Levenov preizkus t-preizkus enakosti

enakosti varianc povpreeij

F P t df p

Predpostavka enakosti Kaj moti pri

varianc 014 0709 2091 60 0041 predavanjih -

Predpostavka neenakosti stevilo navedb

varianc 214336615 0039

Vrednost t-statistike znasa 21 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Naso hipotezo

da studentke navajajo v povpreeju vee moteeih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

Hipotezo preverimo se z analizo variance

41

Analiza hipotez

Tabela 69 Levenov preizkus enakosti varianc

Levenova statistika dfl Of2 p

014 1 60 0709

Levenov preizkus ni statisti(Sno zna(Silen kar je pogoj da lahko uporabimo analizo

variance

Tabela 610 F preizkus

Vsota

kvadratov Df

Povprecje

kvadratov F p

Med skupinami 4417 1 4417 4371 0041

Znotraj sku pin 60632 60 1011

Skupaj 65048 61

F preizkus znasa 437 pri manj kot 5-odstotnem tveganju Tako kot pri t-preizkusu

tudi na podlagi analize variance potrdimo razliko med aritmeti(Snima sredinama in sicer

da studentke navajajo v povprecju ve(S motecih dejavnikov kot studentje lahko

potrdimo

42

_

7 OMEJITVE MOZNE NAPAKE VZORCENJA TER PRIPOROCILA

Ker je bil moj vzorec dokaj majhen (85 anketirancev) je lahko prva omejitev

vzorcenje saj vecji kot je vzorec manjsa je vzorcna napaka Anketiranje ni potekalo

vsak dan ob isti uri in na enak nacin (predavatelji so resevali ankete preko racunalnika

studentje pa v predavalnici) kar pomeni da bi tudi to lahko vplivalo na odgovore

Studentje ki so odgovorili na ankete vecinoma studirajo v studijskem srediscu v Celju

kar tudi vpliva posredno na rezultate

V prihodnje predlagam da bi se raziskava naredila na vecjem steviJu anketirancev

v cim bolj optimaJnih enakih pogojih Predlagam da bi se raziskava periodicno

ponavljaJa (npr vsaj vsaki dye ali tri leta) saj bi tako dobili podatke se od iste

generacije ( na zacetku studija in na koncu) ter bi tako lahko stalno sledili spremembam

in zahtevam tako studentov kot predavateljev na nasi fakuIteti

Ne glede na omejitve menim da rezultati nakazujejo splosne trende in da ta

raziskava lahko sluzi kot osnova za nadaUnje raziskovanje omenjene tematike

43

_-------------------------_-_

8 SKLEP

Za diplomsko nalogo z naslovom Komuniciranje med predavatelji in studenti na

Fakulteti za management Koper sem se odlocila ker sem v casu studija opazovala

razlicne nacine komuniciranja ki smo jih uporabijali studentje kadar je bilo potrebno

ali kadar smo zgolj kar tako zeleli komunicirati s svojim predavateljem Seveda je ta

komunikacija potekala obojestransko oziroma je bilo potrebno obojestransko najti

nacin obliko komunikacije ki je v danem trenutku ustrezala vsem udelerencem

V nalogi je dokazano da razlicne poti komunikacije pripomorejo k boljsemu

razumevanju med udelezenci (predavatelji studentje) ce jih Ie eni kot drugi znajo

pravilno in ob pravem casu izkoristiti Prav zaradi razlicnih nacinov komuniciranja je

nemogoce govoriti da je dandanes sporazumevanje oziroma komuniciranje riled

nadrejenimi in podrejenimi - v mojem primeru med predavatelji in studenti nemogoce

Glede na stanje tehnike je pravzaprav dodan v zadnjih letih celo popoinoma nov nacin

in sicer komuniciranje preko raeunalnika Torej nemogoce je da student ne bi mogel

raquodosecilaquo svojega predavatelja in z njim aktivno komunicirati Seveda pa je potrebno

upostevati predavateIjeve poti komuniciranja s studenti - ustaljene in tiste ki jih lahko

posebej dogovori sam s studentom Vcasih so samo doloceni dnevi in ure za

komunikacijo s studenti a po drugi poti se verjetno da dogovoriti tudi za drugacno

obliko komuniciranja ce je seveda le-ta opravicena s strani obeh sodelujocih

Vse hipoteze ki sem si jih zastavila na zacetku diplomske naloge se niso izkazale

za pravilne torej niso bile potrjene Zanimivo je da so zavrnjene tiste hipoteze ki so se

mi na zacetku zdele najbolj razumljive kot na primer ko sem predpostavljala da

studentje ki so bolj fleksibilni v nacinih komunikacije tudi navajajo manj razlicnih

tezav pri komunikaciji s svojimi profesorji

Ob zakljucku diplomske naloge ter raziskave sem mnenja da bi ob stalnem

spremljanju in anketiranju tako predavateljev kot Studentov lahko dosegli se boljse

rezultate v medsebojni komunikaciji med studijskim Ietom Z upostevanjem priporocil

tako na strani studentov kot predavateljev bi medsebojna komunikacija postala lazja

hitrejsa ter prijetnejsa

45

LITERATURA

Berlogar J 1995 Organizacijsko komuniciranje Ljubljana Gospodarski vestnik

Birkenbihl F 1999 Sporocila govorice telesa Ljubljana Gospodarska zbomica Slovenije Center za tehnolosko usposabljanje

Brajsa P 1993 Pedagoska komunikologija Ljubljana Glotta Nova

Brooks M 1996 Zbliievanje in ujemanje umetnost prepoznavanja judi in nove tehnike za uspeJno komuniciranje Kranj Ganes

Erculj J 1999 S komunikacijo do cijev Ljubljana Sola za ravnatelje

Fast J 1973 Govorica telesa Koper Lipa

Fiske J 2005 Uvod v komunikacijske studije Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Gesteland R 2002 Cross-cultural business behavior marketing negotiating sourcing and managing across cultures Copenhagen Business school press

Goltnik Umaut A 2003 Koncepti in vesCine komuniciranja Slovenj Gradec Solski center Slovenj Gradec

Green R 1993 Nov nacin komunikacije Ljubljana Alpha Center

Irsic M 2004 Umetnost obvladovanja konfliktov Ljubljana Rakmo

Kavcic B 1996 Spretnost pogajanja Kranj Modema organizacija

Kavcic B 2004 Poslovno komuniciranje Ljubljana Ekonomska fakulteta

Knezevic A 200 I Ojka 0 sporazumevanju in obnasmyu tudi tako govorimo Radovljica Didakta

Kovacev N 1995 Neverbalna komunikacija in glavne smernice njenega proucevanja Ljubljana Antropos

Kovacev N 1997 Govorica telesa Ljubljana Filozofska fakulteta

Kuzmanic T 2008 Poslovno komuniciranje Koper Fakulteta za management Koper

Lamovec T 1993 Spretnosti v medosebnih odnosih Ljubljana Center za psihodiagnosticna sredstva

Markie P 2004 Poslovno sporazumevanje in vodenje Bled Visja sola za gostinstvo in turizem

Mozina S 1994 Osnove vodenja Ljubljana Ekonomska fakulteta

OConnor J 1996 Spretnosli sporazumevanja in vplivanja uvod v nevroingvisticno programiranje Zalec Sledi

Pockar M 2008 Poslovno komuniciranje Ljubljana Zavod IRC (Visjesolski strokovni program Poslovni sekretar

Seifert J 1996 Vizualizacija prezentacija moderacija Ljubljana Doba

Slovar slovenskega knjiinega jezika 2008 Ljubljana DrZavna zalozba Slovenije

Spillane M 1997 Kako se predstavimo Ljubljana Mladinska knjiga

Trcek J 1994 Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura Radovljica Didakta

Ucman I 2003 Koncepti in vescine komunicirarifa Novo mesto Ekonomska sola

Ule M 1996 PSihologija trinega komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Ule M 2005 Psihologija komunicirarifa Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

47

Literatura

Vreg F 1997 Sporazumevanje iivih bitY Ljubljana Fakulteta za druzbene vede

Vtic Trsinar D 2007 Iskalci biserov Maribor Ekolosko-kultumo drustvo Za boljsi svet

Watzlawick P 1969 Menschliche kommunikation Stuttgart Wien - Hans Huber verlag

Young L 1996 Govorica obraza Ljubljana Mladinska knjiga

Zavrsnik B 2007 Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

VIRI

Usenik J 2007 ltiformacijska tehnologija in medgeneracijski dialog Httpcmsmediaskreativsidocuments113docsgovor---janez-usenikdoc ( 1122009)

Ruzic Kozelj N 2008 Pedagoska komunikacija Httppolemikasil200806pedagoska-komunikacijal (18122009)

Stihec J 2005 Komunikacija in ucenje na daljavo s pomoCjo interneta HttpwwwdspotsilfileslwwwtreneriisilOl novice2005Ucenje na daljavopdf (25122009)

Plevnik A 2008 Zakonitosti komunikacije - sestava wwwplevniknetlUporabnophp (412010)

Cigrovski N 2007 Neverbalno komuniciranje wwwpregradainfokolumneneverbalna-komunikaciia (2212010)

48

PRILOGE

Priloga 1 Anketni vprasalnik za studente

Priloga 2 Anketni vprasalnik za profesorje

__

Priloga 1

ANKETNI VPRASALNIK ZA STUDENTE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Sadar Lucka absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobila na

osnovi vprasalnika bodo uporabljeni izkljucno za namene te raziskave Prosim za nekaj

minut VaSega casa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

sodelovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) do 20 let

b) od 20 do 25 let

c) nad 25 let

3 Na kaksen nacin uresnicujes svoj zivljenjski standard

a) vse financirajo starsi

b) delno me financirajo starsi delno se sam

c) financiram se sam (npr delo preko studentskega servisa stipendija)

d) drugo (prosim napisi)___________________

4 Ali so ti profesorji na voljo ko jih potrebujes

a) da-vedno

b) po potrebi

c) ne - nikoli

5 Na kaksen nacin kontaktiras komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki

najbolj velja)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefona (mobitela)

d) ne komuniciram z njimi

-------------------------------------_-_

Priloga 1

e) preko e-ucilnice

f) drugo (prosim napisi)___________________

6 Kdaj komuniciras s profesorji (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) v casu predavanj ali med odmorom

b) samo pred izpitom

c) nikoli

d) drugo (prosim napisi)____________________

7 Kaj otezuje komunikacijo z njimi (obkrozi tistega ki najbolj velja)

a) njihov odnos do studentov

b) strah pred njimi

c) nezanimanje za predmet

d) nas odnos do predavatelja

e) drugo (prosim

8 Se je kdaj zgodilo da profesor ni znal razloziti snovi

a) da vedno

b) da a Ie redko

c) ne niko Ii

9 Ali so profesorji po tvojem rnnenju pripravljeni prisIuhniti studentom in

njihovim idejam pripombam na predavanjih (diskusije ) problemih pri

razumevanju snovi

a) da vsi

b) da vecina

c) Ie redki so taksni

d) ne nihee

10 Kaj te odvrne od predavanj pri posameznem profesorju (razlogi da manjkas)

(moznihje vee odgovorov)

a) nepovezano podana snov (skaee iz ene snovi v drugo)

b) predavana snov nima nobene povezave s studijskim predmetom

c) govor profesorja (prehitroprepoeasi glasnopretiho)

d) osebne lastnosti profesorja

e) zahtevnost predmeta

Priloga 1

t) obveznosti ki jih opravljam v casu predavanja

g) nezainteresiranost do samega predmeta

h) drugo (prosim

Se enkrat hvala za sodelovanje

-------------------------------------~~~~~~~~~------------------ -shy

Priloga 2

ANKETNI VPRASALNIK ZA PROFESORJE

ANKETA

Pozdravljeni Sem Lucka Sadar absolventka na Fakulteti za management v Celju

Anketa ki jo imate pred seboj je del diplomske naloge z naslovom Komuniciranje med

predavatelji in studenti na Fakulteti za management Podatki ki jih born dobita na

osnovi vprasalnika bode uporabljeni izkljueno za namene te raziskave Prosirn za nekaj

minut Vasega easa da odgovorite na spodaj zastavljena vprasanja Hvala za

so de lovanje

1 Spol

a) zenski

b) moski

2 Starost

a) od 25 do 35 let

b) od 35 do 45 let

c) nad 45 let

3 Ali bi si feleli da studentje vee sodelujemo pri samih predavanjih

a) da

b) ne

4 Na kaksen naCin komunicirate s studenti (moznih je vee odgovorov)

a) osebni kontakt (na faksu)

b) preko e-maila

c) po telefonu (mobitelu)

d) preko e-ueilnice

e) drugo (prosim

5 Kaj po Vasem mnenju otezuje komunikacijo s studenti (momih je vee

odgovorov)

a) njihov odnos do nas

b) nas odnos do njih

c) nezanimanje studentov za predmet

Priloga 2

d)

e) strah pred nami

f) drugo (prosim napisite)____________________

6 Cemu pripisujete prisotnost studentov na VaSih predavanjih (moznihje vee

odgovorov)

a) primeren odnos do studentov

b) nacin podajanja snovi

c) interes studentov za sam predmet

d) drugo (prosim napisite)____________________

Se enkrat hvala za sodelovanje

Page 27: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 28: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 29: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 30: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 31: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 32: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 33: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 34: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 35: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 36: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 37: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 38: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 39: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 40: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 41: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 42: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 43: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 44: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 45: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 46: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 47: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 48: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 49: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 50: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 51: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 52: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 53: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 54: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 55: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 56: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 57: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija
Page 58: KOMUNICIRANJE MED PREDAVATELJI IN STUDENTI NA ...2010/05/26  · komunikacija daje vkljucenim obcutek pripadnosti, lastne pomembnosti, angaZiranje za skupni eilj, pusca neuspela komunikacija