KON ČNO PORO ČILO - Ministrstvo za · PDF file4.6.2 Elektri čni aparati ... 5.2.1.4 Toplotni pritoki

KONČNO POROČILO

NASLOVNIK

Arboretum Volčji Potok

Volčji Potok 3

1235 Radomlje

ŠIFRA DOKUMENTA: POR/10 - 021

Ljubljana, marec 2010

KONČNO POROČILO

Energetski koncept

Arboretum Volčji potok ŠIFRA DOKUMENTA: POR/10 – 021

Energetski koncept Arboretum Volčji Potok – Končno poročilo

Stran: 2/94


Stran: 3/94

1 PROJEKT

Naslov projekta: Energetski koncept Arboretum Volčji potok - Končno poročilo

Številka pogodbe: POG/09-19

KONČNO POROČILO

Šifra dokumenta:POR/10 – 021

Izvajalec:

Eco Consulting, d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija Tesovnikova 21a 1000 Ljubljana telefon: 01 565 53 10, faks: 01 565 53 09 e – naslov: [email protected]

Naročnik: Arboretum Volčji Potok Volčji Potok 3 1235 Radomlje

Odgovorni s strani naročnika: g. Aleš Ocepek, direktor

Odgovorni s strani izvajalca: g. Aleš Šaver, direktor________________________

Avtorji: Živa Živković, vodja projekta_____________________________

Niko Dobrovoljc, dipl.org. menedž.

Jernej Rugelj, dipl. inž. str.

Vanja Vrstovšek, univ. dipl. ekon.

Zunanji sodelavec: Boris Trstenjak

Začetek projekta: december 2009

Zaključek projekta: marec 2010

© Eco Consulting, d.o.o. Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Eco Consulting d.o.o., Energija, Okolje Ekonomija, Tesovnikova

ulica 21a, 1000 Ljubljana oziroma Arboretum Volčji Potok, Volčji Potok 3, 1235 Radomlje


Stran: 4/94

2 VSEBINA

1 PROJEKT............................................................................................................................................................ 3

2 VSEBINA............................................................................................................................................................. 4

3 UVOD .................................................................................................................................................................. 6

4 SPLOŠNI DEL..................................................................................................................................................... 7

4.1 Namen in cilji energetskega pregleda ........................................................................................................ 7

4.2 Uvod........................................................................................................................................................... 8

4.2.1 Opis dejavnosti v objektu.................................................................................................................. 8

4.2.2 Prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo objektov............................................ 9

4.2.3 Skupna raba energije in stroški za energijo .................................................................................... 12

4.2.4 Stanje toplotnega ugodja................................................................................................................ 15

4.3 Shema upravljanja z objektom ................................................................................................................. 15

4.3.1 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ............................................................. 15

4.3.2 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE................................ 16

4.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški..................................................................................... 16

4.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih ............................................... 16

4.4 Oskrba in raba energije............................................................................................................................ 17

4.4.1 Cene energetskih virov................................................................................................................... 17

4.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije .......................................................................................... 17

4.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ................................................................................... 18

4.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme .......................................................................... 18

4.5 Pregled naprav za pretvorbo energije ...................................................................................................... 18

4.5.1 Ogrevalni sistem............................................................................................................................. 18

4.5.2 Ogrevanje rastlinjakov .................................................................................................................... 18

4.5.3 Novejše gospodarsko poslopje....................................................................................................... 19

4.5.4 Starejše gospodarsko poslopje....................................................................................................... 20

4.5.5 Trgovina.......................................................................................................................................... 20

4.5.6 Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo ........................................................................................ 21

4.5.7 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo................................................................................................. 21

4.6 Pregled rabe končne energije .................................................................................................................. 22

4.6.1 Priprava toplote za ogrevanje ......................................................................................................... 22

4.6.2 Električni aparati ............................................................................................................................. 22

4.6.3 Razsvetljava ................................................................................................................................... 22

4.6.4 Prezračevanje in hlajenje................................................................................................................ 23

5 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE........................................................................................ 24

5.1 Oskrba z energijo ..................................................................................................................................... 24

5.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije.................................................................................................. 24

5.2 Analiza energetskih tokov v objektu ......................................................................................................... 24

5.2.1 Starejše gospodarsko poslopje....................................................................................................... 24

5.2.1.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta.................................................................................. 24

5.2.1.2 Transmisijske izgube............................................................................................................. 24


Stran: 5/94

5.2.1.3 Izgube zaradi prezračevanja ................................................................................................. 25

5.2.1.4 Toplotni pritoki ....................................................................................................................... 25

5.2.2 Trgovina .......................................................................................................................................... 25

5.2.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta .................................................................................. 25

5.2.2.2 Transmisijske izgube ............................................................................................................. 25

5.2.2.3 Izgube zaradi prezračevanja ................................................................................................. 25

5.2.2.4 Toplotni pritoki ....................................................................................................................... 25

5.2.3 Razsvetljava.................................................................................................................................... 25

5.2.4 Poraba električne energije v pisarnah............................................................................................. 27

5.3 Ocena energetsko varčevalnih potencialov .............................................................................................. 28

5.3.1 Ovoj objekta .................................................................................................................................... 28

5.3.2 Prezračevanje ................................................................................................................................. 32

5.3.3 Priprava tople vode ......................................................................................................................... 34

5.3.4 Razsvetljava.................................................................................................................................... 34

5.3.5 Hlajenje ........................................................................................................................................... 34

5.3.6 Ogrevalni sistem ............................................................................................................................. 34

5.3.6.1 Starejše gospodarsko poslopje ............................................................................................. 34

5.3.6.2 Trgovina ................................................................................................................................ 34

6 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE.......................................................36

6.1 Organizacijski ukrepi ................................................................................................................................ 36

6.1.1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje...................................................................................... 36

6.1.2 Energetsko knjigovodstvo ............................................................................................................... 36

6.2 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov ................................................................................................. 37

6.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila ......................................... 37

6.2.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje............................................................ 38

7 ANALIZA MOŽNOSTI POSTAVITVE FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV.............................................................41

7.1 Identifikacija možnih lokacij ...................................................................................................................... 42

7.2 Zakonodaja in upravni postopki ................................................................................................................ 45

7.3 Izračun proizvodnje električne energije na predvidenih lokacijah. ............................................................ 46

7.3.1 Lokacija 1........................................................................................................................................ 48

7.3.2 Lokacija 2:....................................................................................................................................... 49

7.3.3 Lokacija 3........................................................................................................................................ 51

7.3.4 Lokacija 4........................................................................................................................................ 52

8 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA ..............................................................................................................55

9 SEZNAM GRAFOV, SLIK, TABEL IN KRATIC ..................................................................................................56

9.1 Seznam Grafov......................................................................................................................................... 56

9.2 Seznam slik .............................................................................................................................................. 57

9.3 Seznam tabel............................................................................................................................................ 58

9.4 Seznam kratic........................................................................................................................................... 59

10 PRILOGE...........................................................................................................................................................60


Stran: 6/94

3 UVOD

Energetski koncept Arboretum Volčji Potok je izdelan v skladu z metodologijo izvedbe energetskega pregleda, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, z upoštevanjem navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov in v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

Vsebina poročila je sestavljena iz štirih poglavij, ki zajemajo energetski pregled objektov, analizo možnosti postavitve fotovoltaičnih sistemov, dokument identifikacije investicijskega projekta za ogrevanje objektov na lesno biomaso ter povzetek ugotovitev poročila.

Namen energetskega pregleda objektov je bil analizirati stanje rabe energije pred pričetkom izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije. Predstavlja pa tudi podlago za načrtovanje najbolj smotrnega sistema ogrevanja objektov, ki je v primeru Arboretuma Volčji Potok, sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, saj imajo v Arboretumu lastno biomaso.

Osnovni cilji energetskega pregleda so:

� pregled vseh stroškov energije, � možni potenciali prihrankov energije, � ocena vplivov na okolje, � spisek investicij, � celovit pristop ukrepov na področju učinkovite rabe energije in � osveščanje zaposlenih o učinkoviti rabi energije.

Podatki za izdelavo energetskega pregleda so bili zbrani na osnovi vprašalnika, ki so ga izpolnili v upravi Arboretuma Volčji Potok, ter pri samem ogledu objektov, ki se nahajajo v Arboretumu. Podatki o porabi energentov in stroških za energijo so bili zbrani na osnovi računov za energente.

Na podlagi ugotovitev ugotovljenih pri energetskem pregledu objektov se bo pripravil dokument identifikacije investicijskega projekta za ogrevanje objektov na lesno biomaso. DIIP je pripravljen v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

V sklopu energetskega koncepta se pripravi tudi analizo možnih lokacij za postavitev fotovoltaičnega sistema v Arboretumu Volčji Potok.


Stran: 7/94

4 SPLOŠNI DEL

4.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Energija je bistveni dejavnik človekovega okolja, od katere je odvisen naš življenjski in kulturni standard ter na koncu seveda tudi gospodarski razvoj. Čeprav se vsi zavedamo, da brez energije, tako kot brez vode, zraka in hrane, ni življenja in ne gospodarstva, dopuščamo, da energijo nesmotrno izkoriščamo. Vsak posameznik naj bi na svojem področju naredili čim več v smeri učinkovitejše rabe energije in trajnostnega razvoja na področju energije.

Primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kažejo na to, da se jih podjetja in javne ustanove lotevajo delno ter nepovezano z ostalimi možnimi ukrepi, brez celovite analize oskrbe in rabe energije. Tak način pristopa lahko privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev. Pred začetkom izvajanja ukrepov na področju učinkovite rabe energije v podjetju ali javni ustanovi mora biti izvedena študija energetski pregled objekta. Energetski pregled je tudi eno od pomembnih orodij za obvladovanje stroškov energije v javnih objektih. Celovit energetski pregled objekta zajema:

o analizo rabe energije po posameznih energentih, o pregled stanja objekta in glavnih uporabnikov energije, o analizo organiziranosti upravljanja z energijo, o uporaba objekta, toplotno ugodje, predvideni načrti za investiranje v ukrepe

učinkovite rabe energije ter pristojnosti in motiviranost ključnih sodelujočih o odločanju o njihovi izvedbi,

o analizo energetskih tokov v objektu, o pregled možnih ukrepov učinkovite rabe energije, o oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov učinkovite rabe energije, o predlog ukrepov učinkovite rabe energije za pregledani objekt, o oceno energetske učinkovitosti predlaganih ukrepov, o izdelavo tabele predlaganih ukrepov, razporejenih glede na njihovo energetsko

učinkovitost, o izdelavo končnega poročila, o izdelavo povzetka za poslovno odločanje in o predstavitev energetskega pregleda naročniku in uporabniku.

Osnovni cilji energetskega pregleda pa so:

o pregled vseh stroškov energije, o možni potenciali prihrankov energije, o manjši vplivi na okolje, o spisek investicij, o celovit pristop ukrepov na področju učinkovite rabe energije in o osveščanje zaposlenih o učinkoviti rabi energije.

Energetski pregled je izdelan po metodologiji izvedbe energetskega pregleda, z upoštevanjem navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Podatki za izdelavo energetskega pregleda so bili zbrani na osnovi vprašalnika, ki ga je izpolnila uprava Arboretuma, ter s samim ogledom objekta. Podatki o porabi energentov in stroških za energijo so bili zbrani na osnovi računov. Podatki o stanju objekta pa so bili zbrani na osnovi projektov in ogleda objekta.


Stran: 8/94

4.2 UVOD

4.2.1 Opis dejavnosti v objektu

Z Arboretumom Volčji Potok upravlja Javni zavod Arboretum Volčji Potok, katerega poslanstvo je trajno in nemoteno upravljanje s kulturnim spomenikom državnega pomena in prezentacija njegovih kulturnih vrednot. Glavne dejavnosti, ki se izvajajo v Arboretumu Volčji Potok so:

� varovanje in oskrba nasadov v arboretumu,

� spremljanje in analiza stanja nasadov vzdrževanje in načrtno izpolnjevanje nasadov drevja v dendroloških zbirkah,

� urejanje muzejske zbirke

Poleg opisanih dejavnost, pa se v sklopu Arboretuma Volčji potok opravlja tudi dejavnosti s področja:

� projektiranja in svetovanja s področja vrtne, parkovne in krajinske arhitekture,

� pridelovanje in prodaja okrasnih rastlin .

Slika 1: Obravnavano območje v Arboretumu Volčji Potok

Vir: Prostorski informacijski sistem občin, www.piso.si

V Arboretumu Volčji Potok je 74 zaposlenih, ki imajo gibljiv delovni čas. Od leta 2003 naprej se je število zaposlenih povečevalo. V letu 2009 je tako, kar za 13,8 % več zaposlenih, kakor jih je bilo v letu 2003.

Tabela 1: Število zaposlenih po letih

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Zaposleni 65 75 75 74 74 74

Prostori v objektih Arboretuma so po večini zasedeni v dopoldanskem času. Zaposleni se v pisarnah in kabinetih zadržujejo po 8 ur na dan medtem, ko se v trgovini zadržujejo


Stran: 9/94

12 ur na dan in sicer tudi med vikendi. Pisarne in kabineti so med vikendi zasedene le če je to potrebno. V tabeli 3 je prikazan časovni razpored zasedenosti prostorov v objektih Arboretum Volčji Potok.

Tabela 2: Povprečna časovna zasedenost prostorov po urah.

Ure ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja

Pisarne - kabineti 8 8 8 8 8 po potrebi

po potrebi

Trgovina 12 12 12 12 12 12 6

4.2.2 Prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo objektov

Na območju Arboretuma Volčji Potok se nahaja šest objektov. Gre za dva gospodarska poslopja, trgovino in tri rastlinjake.

Gospodarsko poslopje 1 v katerem so tudi prostori uprave Arboretuma Volčji Potok je bil zgrajen leta 2005. Objekt ima dve etaži in 250 m2 uporabne površine. Objekt se ogreva v celoti, kar pomeni, da znaša ogrevana površina objekta 250 m2.

Slika 2: Gospodarsko poslopje 1

Vir: Ogled objekta

Gospodarsko poslopje 2 je bilo zgrajeno okoli leta 1920. Gre za staro poslopje s tremi etažami in 400 m2 uporabne površine. Objekt se ne ogreva v celoti, tako da ogrevana površina objekta znaša 200 m2.


Stran: 10/94

Slika 3: Gospodarsko poslopje 2

Vir: Ogled objekta

Objekt v katerem se nahaja trgovina je bil zgrajen leta 1978. Objekt ima eno samo etažo in se ogreva v celoti. Uporabna površina objekta znaša 501 m2.

Slika 4: Trgovina

Vir: Ogled objekta

Prikaz razporeditev prostorov v objektu je podan v prilogi skupaj z njihovimi površinami.

Občasno se ogreva tudi tri rastlinjake. Rastlinjak 1 je bil zgrajen leta 2005. Uporabna površina rastlinjaka znaša 3400 m2, toliko znaša tudi ogrevalna površina rastlinjaka. Rastlinjak 2, ki je bil postavljen leta 1995, ima 200 m2 uporabne in ogrevalne površine. Rastlinjak 3 je bil zgrajen leta 1980 in ima enako uporabno in ogrevalno površino kot rastlinjak 2, to je 200 m2.

Skupna ogrevana površina vseh objektov znaša 4.814 m2.

Razporeditev posameznih prostorov z njihovimi površinami je podano v prilogi 1. Delež posameznih prostorov glede na površino posameznega prostora pa prikazujejo spodnji grafi.


Stran: 11/94

Graf 1: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino Gospodarsko poslopje 1

Sanitarije2%

Projektiva20%

Hodniki + vetrolov6%

Pisarne16%

Računovodstvo10%

Kuhinja in jedilnica41%

Čajna kuhinja5%

Graf 2: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino Gospodarsko poslopje 2

Arhiv1%

Sanitarije7%

Predprostor8%

Hodnik3%

Delavnica skladišče27%

Kotlovnica4%

Pisarne33%

Predavalnica + učilnica

17%

Graf 3: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino - Trgovina

Sanitarije4%

Skladišče16%

Kotlovnica4%

Prodajalna53%

Pisarna5%

Predprostor2%

Prostor za pomožni material

11%

Garderoba5%


Stran: 12/94

4.2.3 Skupna raba energije in stroški za energijo

Za ogrevanje objektov in pripravo sanitarne tople vode se v Arboretumu Volčji Potok uporablja ekstra lahko kurilno olje, UNP (propan) in sončne kolektorje. Utekočinjen naftni plin so pričeli uporabljati v letu 2006 za ogrevanje gospodarskega poslopja z upravo. Poraba energentov je odvisna od vremenskih razmere, predvsem temperature zraka. V nadaljevanju sledi prikaz trajanja kurilne sezone po dnevih. Podatki so podani za mesto, ki je najbližje Volčjemu Potoku.

Graf 4: Trajanje kurilne sezone (št. dni) v Radomljah

160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260

90/91

91/92

92/93

93/94

94/95

95/96

96/97

97/98

98/99

99/00

00/01

01/02

02/03

03/04

04/05

05/06

06/07

Leto

Št. dni

Vir: www.arso.gov.si


Stran: 13/94

Graf 5: Gibanje rabe energije po letih v Arboretumu

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2004 2005 2006 2007 2008

MW

hKurilno olje Električna energija UNP

Vir:Izpolnjen vprašalnik

Majhna nihanja porabe ekstra lahkega kurilnega olja skozi leta je posledica glede na trajanje kurilne sezone in glede na načina zbiranja podatkov o porabi energentov. Podatki o porabi kurilnega olja so se zbirali na osnovi računa za kurilno olje, ker se poraba kurilnega olja ne meri z ustreznim merilnikom. Le ta je prikazana v grafu 6. Povprečna primarna energija iz ekstra lahkega kurilnega olja za zadnjih pet let znaša 513 MWh, povprečna raba električne energije 80 MWh, povprečna raba utekočinjenega naftnega plina pa 25 MWh. Tako skupna povprečna raba energije znaša 608 MWh na leto.

Tabela 3: Količine porabe kurilnega olja in UNP po letih v litrih in MWh

Energent Enota 2004 2005 2006 2007 2008

Kurilno olje l 48.000 58.561 57.980 46.082 45.800

UNP - propan l 0 0 3197 3448 4249

Kurilno olje MWh 492 600,25 594,29 472,34 469,45

UNP - propan MWh 0 0 22,21 23,96 29,53

Graf 6 prikazuje nihanje porabe energentov glede na predhodno leto. V letu 2005 se je poraba kurilnega olja povečala za 22 % glede na leto 2004. Naslednje leto se poraba energenta ni spremenila, v letu 2007 pa se je poraba znižala za 20% glede na preteklo leto 2006.

Tudi poraba električne energije se je skozi leta spreminjala. Na primer v letu 2005 in 2006 se je poraba povečala glede na predhodne leto, prvo leto za 15,5% drugo leto pa za 34,8%. Naslednji dve leti se je poraba znižala za 12 % na leto glede na preteklo leto.


Stran: 14/94

Od leta 2006 se je poraba UNP prav tako povečevala letno. V letu 2007 se je poraba povečala za 7,8 % glede na leto 2006, leto kasneje se je poraba povečala še dodatno za 23,3%.

Graf 6: Spreminjanje porabe energentov glede na predhodno leto

-25%

-15%

-5%

5%

15%

25%

35%

2005 2006 2007 2008

Kurilno olje Električna energija UNP


Kazalec učinkovite rabe električne energije v objektih je lahko, tudi raba energije na zaposlenega. V letu 2008 je bilo zaposlenih 74 oseb. Skupna raba električne energije v Arboretumu Volčji Potok pa je v tem letu znašala 76,65 MWh. V spodnji tabeli je prikazana raba električne energije na zaposlenega po posameznih letih. Največja skupna raba električne energije na zaposlenega je bila leta 2006 in sicer 1,3 MWh.

Tabela 4: Raba električne energije na zaposlenega

kWh/zaposlen 2004 2005 2006 2007 2008

Električna energije 848,6 980,2 1.339,9 1.173,3 1.035,8

Učinkovitost rabe energije za ogrevanje se najpogosteje spremlja s kazalnikom rabe energije za ogrevanje na ogrevano površino. Glede na medletno nihanje rabe energije za ogrevanje smo izračunati povprečno specifično rabo energije za ogrevanje za celotno opazovano obdobje. Povprečna specifična raba energije za obdobje od leta 2004 do 2008, pri upoštevanju površine 4.814 m2, je bila 109 kWh/m2. Specifična raba energije za ogrevanje samo v letu 2008 pa je znašala 101 kWh/m2, pri upoštevani površini 4.814 m2.

Letni stroški energije so v letu 2008 znašali 51.316 €. Od tega je bilo za ogrevanje namenjeno 41.263 € in za električno energijo 9.053 €.


Stran: 15/94

Tabela 5: Skupni letni stroški za energijo v Arboretumu Volčji Potok

Energent strošek (€) 2004 2005 2006 2007 2008

Kurilno olje 20.479 32.835 34.848 27.645 34.550

UNP-propan 0 0 1.923 3.894 7.712

Električna energija 7.139 5.019 9.762 6.692 9.053

Skupaj 27.619 37.855 46.534 38.232 51.316

Glede na število zaposlenih v letu 2008 je strošek energije na zaposlenega znašal 693 €.

4.2.4 Stanje toplotnega ugodja

Temperatura je po posameznih prostorih v času ogrevanja nastavljena na 22 , ne glede ali je to v delovnem času ali izven delovnega časa. Le rastlinjaki se ogrevajo po potrebi.

Tabela 6: Temperatura po posameznih prostorih v Arboretumu Volčji Potok v ogrevalni sezoni

V času prisotnosti (°C) Izven časa prisotnosti (°C)

Pisarne - kabineti 22 22

Hodniki 22 22

Sanitarije 22 22

Trgovina 22 22

Rastlinjaki Po potrebi Po potrebi

Ostali prostori Po potrebi [20] Po potrebi [20]

4.3 SHEMA UPRAVLJANJA Z OBJEKTOM

4.3.1 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Postopek naročanja in izvedba storitev na področju vzdrževanja je prikazan na spodnji sliki.


Stran: 16/94

Slika 5: Shema naročanja in izvedbe storitve na področju vzdrževanja

Z denarnimi tokovi se ukvarja uprava. Vse investicije, vzdrževanja, nakup materiala se izvaja preko javnih naročil. Nekatere pogodbe o vzdrževanju so letne, enako velja za pogodbe z dobavitelji električne energije, kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina. V skladu s pogodbami izvajalci pošljejo račun, ki ga nato potrdi oddelek gospodarsko tehničnih služb, nato pa se izvede plačilo.

4.3.2 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE

Postopek in sprejemanje odločitev pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije v URE in procesa odločanja na področju investiranja v URE je šele v teku in se do sedaj s tem niso ukvarjali.

4.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Potek nadzora nad rabo energije v Arboretumu Volčji Potok bi bil lahko boljši. Temperatura izven delovnega časa (popoldan, ponoči in čez vikende) bi v upravnih stavbah in trgovini lahko bila nastavljena na nižjo temperaturo. Na ogrevalih ni nameščenih termostatskih ventilov, ki uravnavajo temperaturo v prostoru in lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje do 5%.

4.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih

Na področju OVE in URE nimajo izdelane strategije, kako motivirati zaposlene k vedenju o učinkoviti rabi energije.


Stran: 17/94

4.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.4.1 Cene energetskih virov

Cene energentov, ki jih uporabljajo v Arboretumu so določene po pogodbah, ki jih ima Javni zavod Arboretum Volčji Potok sklenjene z dobavitelji energentov. Za dobavo električne energije ima Arboretum sklenjeno pogodbo z dobaviteljem Elektro Prodaja E.U. d.o.o., za dobavo kurilnega olja z dobaviteljem Petrol d.d. in za dobavo UNP-ja z dobaviteljem Butan plin d.d.. Tabela 7 prikazuje cena energenta po letih, pri tem je potrebno opozoriti, da so cene izračunane iz podanih podatkov.

Tabela 7: Povprečne letne cene energentov v Arboretumu Volčji Potok

Cena (€/enota) 2004 2005 2006 2007 2008 Kurilno olje (l) 0,43 0,56 0,60 0,60 0,75 UNP (l) 0,609 1,13 1,82

4.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije

Viri energije v Arboretumu Volčji Potok so kurilno olje, UNP in električna energija.

Graf 7: Gibanje porabe električne energije po mesecih za leto 2008

Električna energija

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

jan.

08

feb.

08

mar

.08

apr.0

8

maj

.08

jun.

08

jul.0

8

avg.

08

sep.

08

okt.0

8

nov.

08

dec.

08

kWh


Iz grafa je razvidno, da se sezonsko spreminja poraba električne energije. Raba električne energije je povečana predvsem v mesecih april, maj in junij. Energenta za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje in UNP) se ne spremlja mesečno zato tudi ni prikazano na grafu. V letu 2008 je bila povprečna mesečna poraba električne energije 6.388 kWh.


Stran: 18/94

4.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Ustrezno zanesljivost oskrbe z energenti za ogrevanje in obratovanje objektov Arboretuma zagotavljajo letne pogodbe z dobavitelji energentov. Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ima Arboretum sklenjeno pogodbo s podjetjem Petrol. S podjetjem ELEKTRO PRODAJA E.U. ima Arboretum sklenjeno pogodbo za dobavo električne energije in za dobavo UNP-ja ima sklenjeno pogodbo s podjetjem Butan plin d.d..

4.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme

Zanesljivost oskrbe s toploto je zagotovljena s štirimi kotli. Za ogrevanje trgovine, rastlinjakov in starejšega gospodarskega poslopja se uporablja kurilno olje. Za ogrevanje gospodarskega poslopja z upravo pa se uporablja UNP. Kotle se redno vzdržuje, tako da zagotavlja potrebe po toploti v ogrevalni sezoni.

Z zanesljivostjo oskrbe zaradi dotrajanosti opreme pri električni energiji nimajo težav.

4.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

4.5.1 Ogrevalni sistem

4.5.2 Ogrevanje rastlinjakov

Osnovni podatki o kotlovnici so naslednji: Moč kotla (kW): 400 kW Tip in proizvajalec kotla: RHOSS Tip in proizvajalec gorilca: Weishaupt (1973) Izolacija elementov v kurilnici (ventili, itd.): delno izolirana

Slika 6: Kotel in razvodne veje z črpalkami

Vir: Ogled objekta

Izolacija kotla je za trenutne predpise o toplotni zaščiti nezadovoljiva. Kotlovska instalacija je delno izolirana. Za regulacijo temperature v prostorih se uporablja centralna regulacija.


Stran: 19/94

4.5.3 Novejše gospodarsko poslopje

Osnovni podatki o kotlovnici so naslednji: Moč kotla (kW): 26 kW Tip in proizvajalec kotla: Sime Volumen zalogovnika: 800 litrov Izolacija elementov v kurilnici (ventili, itd.): izolirana

Slika 7: Kotel na UNP, sončni prejemniki in zalogovnik z razvodom

Vir: Ogled objekta

Kotel na utekočinjen naftni plin je nov. Kotlovska instalacija z zalogovnikom tople vode je dobro izolirana. Na strehi objekta, pa so vgrajeni štirje vakuumski sprejemniki sončne energije. Za regulacijo temperature v prostorih se uporablja centralna regulacija.

Vsi prostori se ogrevajo preko talnega ogrevanja.


Stran: 20/94

4.5.4 Starejše gospodarsko poslopje

Osnovni podatki o kotlovnici so naslednji: Moč kotla (kW): 34 kW 1997 Tip in proizvajalec kotla: Sime Izolacija elementov v kurilnici (ventili, itd.): delno izolirana

Slika 8: Kotel in razvodne veje z črpalkami 2

Vir: Ogled objekta

Kotel je redno vzdrževan, kotlovska instalacija pa je le delno izolirana in ni zadostna. Za regulacijo temperature v prostorih se uporablja časovna regulacija.

4.5.5 Trgovina

Osnovni podatki o kotlovnici so naslednji: Moč kotla (kW): 40 kW Tip in proizvajalec kotla: Ferrotherm (1983) Izolacija elementov v kurilnici (ventili, itd.): delno izolirana

Slika 9: Kotel in ogrevalna veja s črpalko

Vir: Ogled objekta


Stran: 21/94

Izolacija kotla je za trenutne predpise o toplotni zaščiti nezadovoljiva. Kotlovska instalacija je delno izolirana.

4.5.6 Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo

V Arboretumu Volčji Potok toplo sanitarno vodo pripravljajo centralno s sončnimi sprejemniki energije, ki so nameščeni na strehi novega gospodarskega objekta v katerem so prostori uprave.

V starejšem gospodarskem poslopju in v trgovini, pa sanitarno toplo vodo pripravljajo lokalno z dvema električnima grelnikoma po 10 litrov. Na ta način pripravljajo toplo vodo celo leto. Težav z oskrbo s toplo sanitarno vodo nimajo.

4.5.7 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo

S sistemom za oskrbo s sanitarno vodo v Arboretumu nimajo večjih težav. V letu 2008 so porabili 4581 m3 sanitarne vode. Letna povprečna poraba sanitarne vode v obdobju od leta 2004 do 2008 je bila 5.052 m3.

Graf 8: Poraba sanitarne tople vode in stroški za sanitarno vodo

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2004 2005 2006 2007 2008

m3

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

€

poraba sanitarne vode strošek za sanitarno vodo


Letna povprečna poraba sanitarne vode na zaposlenega v obdobju od leta 2004 do 2008 je 69 m3. Letna poraba sanitarne vode se po posameznih letih zelo spreminja, na to vpliva predvsem narava dela (vzgoja rastlin).


Stran: 22/94

4.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

4.6.1 Priprava toplote za ogrevanje

Graf 9 prikazuje trend rabe končne energije za ogrevanje. Premica, ki je prikazana v grafu z enačbo pa nam prikazuje, da se trend porabe energenta za pripravo toplote iz leta v leto povečuje.

Graf 9: Trend rabe energije za ogrevanje v Arboretumu

Raba energije za ogrevanje

y = -8,5765x + 553,72

0

100

200

300

400

500

600

700

2004 2005 2006 2007 2008

MW

h


4.6.2 Električni aparati

V objektih Arboretuma je priključna moč vseh električnih naprav brez razsvetljave nekaj več kot 23 kW.

Tabela 8: Električne naprave v Arboretumu

Ogrevalna sezona Izven ogrevalne sezone

Naziv električne naprave Moč v kW

Število Št. ur uporabe na dan

Št. dni uporabe Št. ur uporabe na dan

Št. dni uporabe

Hladilnik 0,5 2 3 210 3 155 Električni bojler 2 2 5 180 5 90 Računalniki 0,25 25 8 180 8 90 Kuhalna plošča 3 3 1 180 1 90 Mikrovalovna pečica 1,2 2 1 180 1 90

Na osnovi priključne moči in ocenjenega časa delovanja posameznih električnih naprav je letna poraba električne energije nekaj več kot 23,5 MWh. Kar predstavlja 31 % od celotne letne rabe električne energije.

4.6.3 Razsvetljava

Neposredne meritve porabe električne energije samo za razsvetljavo v objektu nismo izvedli. Poleg tega je tudi težko oceniti rabo končne energije samo za razsvetljavo. V objektu je nameščeno cca 251 fluorescentnih svetil in16 varčnih sijalk. V sanitarijah in nekaterih drugih prostorih je vgrajeno cca 33 navadnih žarnic. Skupna priključna moč vseh svetil je ocenjena na 16.800 W.


Stran: 23/94

Slika 10: Fluorescentna svetila in navadne žarnice

Vir: Ogled objekta

Navadne žarnice so nameščene v sanitarijah in v starejšem gospodarskem poslopju. Na hodnikih so nameščene varčne sijalke, v vseh pisarnah in ostalih prostorih pa so nameščena novejša fluorescentna svetila z zrcali.

Graf 10: Delež posameznih svetil glede na število in glede na priključno moč

Varčne5%

Navadne11%

Fluorescentne84%

Fluorescentne87%

Navadne12%

Varčne1%

Za razsvetljavo v Arboretumu uporabljajo predvsem fluorescentna svetila 84%. V objektu ni nameščenega nobenega senzorja za vklop/izklop razsvetljave.

4.6.4 Prezračevanje in hlajenje

Prezračevanje v objektu je naravno, kar pomeni, da se prostori prezračujejo z odpiranjem oken in vrat. Prav tako na objektu ni nameščene nobene klimatske naprave za hlajenje v poletnih mesecih.


Stran: 24/94

5 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE

5.1 OSKRBA Z ENERGIJO

5.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije

Električna energija

Arboretum Volčji Potok ima za dobavo in dostop do distribucijskega omrežja električne energije sklenjeno pogodbo s podjetjem Elektro Prodaja E.U. za obdobje dveh let. Le ta se obnavlja letno. V pogodbi je določena letna cena za VT (višja tarifa) in MT (nižja tarifa).

Glede na to, da je pričakovati, da se bo cena električne energije v naslednjih leti precej povečala je pogodba, ki jo je uprava Arboretuma sklenila, delno ugodna, ker si glede na ceno električne energije in povprečno porabo električne energije, lahko predpostavi letne oziroma mesečne stroške električne energije.

5.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V OBJEKTU

Gospodarsko poslopje z upravo je novejše gradnje in nima večjih potencialov prihrankov toplotne energije oziroma električne energije. Zaradi same konstrukcije rastlinjakov in materialov iz katerih so rastlinjaki postavljeni prav tako ni možen večji prihranek. (Prihranek bo s skupno kotlovnico na lesno biomaso, ki bo obravnavana v študiji izvedljivosti).Zato smo se v sami izdelavi energetskega pregleda osredotočili predvsem na starejše gospodarsko poslopje, ki trenutno ni v celoti v uporabi in trgovino. Preračun gradbene fizike za starejše gospodarsko poslopje smo izdelali na predpostavki, da bo objekt v prihodnje obnovljen in da bo v uporabi celotna zgradba.

5.2.1 Starejše gospodarsko poslopje

5.2.1.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta

V sklopu projekta je bil opravljen tudi osnovni izračun gradbene fizike objekta (starejše gospodarsko poslopje). Priloga prikazuje celotne izračune gradbene fizike.

Specifična letna potrebna toplota za ogrevanje po izračunih znaša 64,91 kWh/m3/leto. Maksimalna dovoljena specifična letna poraba toplote za ogrevanje za ta objekt pa je 23,11 kWh/m3/leto, kar pomeni, da objekt ne ustreza zahtevam iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.

5.2.1.2 Transmisijske izgube

Toplotna prehodnost neprozornih elementov se giblje med 0,423 W/m2K in 1,064 W/m2K. Toplotna prehodnost prozornih elementov pa je med 1,39 W/m2K in 5,23 W/m2K. Koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub objekta je 1,09 W/m2K. Pravilnik o toplotni zaščiti pa določa, da je lahko koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub za objekt te vrste 0,51 W/m2K, kar pomeni, da so transmisijske izgube zunaj meja Pravilnika o toplotni zaščiti objekta.


Stran: 25/94

5.2.1.3 Izgube zaradi prezračevanja

Ocenjen koeficient prezračevalnih toplotnih izgub je 345 W/K.

Za objekta velja: če bi bilo urejeno centralno prisilno prezračevanje, bi lahko odpadni topel zrak uporabljali za segrevanje hladnega zunanjega zraka. Sedaj se prezračuje tako, da se v večini primerov odpirajo okna in na ta način se izgubi precej toplote.

5.2.1.4 Toplotni pritoki

Skupni toplotni pritoki (pribitki) so 26.960 kWh na leto.

5.2.2 Trgovina

5.2.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta

V sklopu projekta je bil opravljen tudi osnovni izračun gradbene fizike objekta (trgovina). Priloga prikazuje celotne izračune gradbene fizike.

Specifična letna potrebna toplota za ogrevanje po izračunih znaša 42,97 kWh/m3/leto. Maksimalna dovoljena specifična letna poraba toplote za ogrevanje za ta objekt pa je 22,01 kWh/m3/leto, kar pomeni, da objekt ne ustreza zahtevam iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.

5.2.2.2 Transmisijske izgube

Toplotna prehodnost neprozornih elementov se giblje med 0,466 W/m2K in 0,758 W/m2K. Toplotna prehodnost prozornih elementov pa je 1,56 W/m2K. Koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub objekta je 0,82 W/m2K. Pravilnik o toplotni zaščiti pa določa, da je lahko koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub za objekt te vrste 0,54 W/m2K, kar pomeni, da so transmisijske izgube zunaj meja Pravilnika o toplotni zaščiti objekta.

5.2.2.3 Izgube zaradi prezračevanja

Ocenjen koeficient prezračevalnih toplotnih izgub je 250 W/K.

Za objekta velja: če bi bilo urejeno centralno prisilno prezračevanje, bi lahko odpadni topel zrak uporabljali za segrevanje hladnega zunanjega zraka. Sedaj se prezračuje tako, da se v večini primerov odpirajo okna in na ta način se izgubi precej toplote.

5.2.2.4 Toplotni pritoki

Skupni toplotni pritoki (pribitki) so 11.927 kWh na leto.

5.2.3 Razsvetljava

Osvetljenost pisarn in ostalih delovnih površin je eden od osnovnih pogojev za varno in kvalitetno delo. V večini prostorov objekta je vgrajena fluorescentna razsvetljava z dušilko in štarterjem. Za fluorescentno, kakor tudi ostalo razsvetljavo, je značilen opazen tehnološki razvoj na področju energetske učinkovitosti, predvsem zaradi:


Stran: 26/94

� uvajanja sodobnih svetlobnih virov (zmanjšanje premera cevi, povečanje energetske učinkovitosti),

� izboljšane optike svetilk, � zmanjšanja izgub pred stikalnih naprav in � avtomatskega krmiljenja.

Pri optimizaciji porabe električne energije za razsvetljavo je potrebno upoštevati zahteve varnosti pri delu, kakor tudi večjo potrebo po svetlobi pri mlajših ljudeh in ljudeh z višjo starostjo. Kvaliteto osvetlitve delovnega prostora določa standard glede:

� nivoja osvetlitve, � porazdelitve svetlosti, � omejitev bleščanja, � smeri upada svetlobe, � barve svetlobe in barvnega videza ter � dnevne svetlobe.

Tabela 9: Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk

W lm/W varčne sijalke do 56 navadne žarnice do 18 halogenske žarnice do 30 fluorescenčne sijalke do 100

T 12 (38 mm) 20 - 140 45 - 100 T 8 (26 mm) 10 - 58 77 - 100 T 5 (16 mm) 14 - 80 80 - 100

metalhalogenidne sijalke do 60 visokotlačne živosrebrne sijalke do 150 nizkotlačne natrijeve sijalke do 200

Tabela 10: Priporočljiva osvetljenost v različnih prostorih po DIN 5035

Prostor Lux Hodniki, transportne poti 100 Stopnišča 200 Sanitarije 100 Pisarniški prostori 300

Vir. DIN 5035

Težave z razsvetljavo je potrebno odpravljati postopoma. Enostavnim ukrepom naj sledijo finančno in organizacijsko manj zahtevna dela ter šele nato večje rekonstrukcije. Pri investiranju v predelavo centralne razsvetljave ter uvajanju lokalne razsvetljave je pomembno, da se:

� določi potrebne nivoje osvetljenosti glede na namen prostora, � poveča delež lokalne razsvetljave ter zmanjša delež centralne razsvetljave in � nudi možnost stopenjskega vključevanja centralne razsvetljave v odvisnosti od

zunanje osvetljenosti (samodejno oziroma ročno).

Kot prvi ukrep, ki investicijsko ni preveč zahteven, bi bila zamenjava obstoječih žarnic z ekvivalentnimi varčnimi sijalkami. Predvsem v sanitarijah kjer so trenutno nameščene še navadne žarnice.


Stran: 27/94

Tabela 11: Razmerja pri električni moči med navadnimi žarnicami in varčnimi sijalkami

žarnica varčne sijalka 40 W 7 W 60 W 11 W 75 W 15 W

100 W 20 W 120 W 23 W

Tabela 12: Prihranek pri razsvetljavi med varčnimi sijalkami in navadni žarnicami

Vrsta/€ Moč (W)/čas (ur) 2 4 8 12 24 Sijalka 11 0,65 1,30 2,60 3,90 7,79 Žarnica 60 3,54 7,09 14,17 21,26 42,52 Prihranek (€) 2,89 5,79 11,57 17,36 34,72 Sijalka 20 1,18 2,36 4,72 7,09 14,17 Žarnica 100 5,91 11,81 23,62 35,43 70,86 Prihranek (€) 4,72 9,45 18,90 28,34 56,69

Vir: Lasten izračun

Pri izračunu je upoštevana obračunana cena za leto 2009 ki je znašala 0,118 €/kWh. V € izražen prihranek je za eno žarnico za eno leto oziroma 250 delovnih dni.

5.2.4 Poraba električne energije v pisarnah

Pisarniška oprema je drugi največji porabnik električne energije v pisarnah, takoj za razsvetljavo. Poraba električne energije za delovanje osebnih računalnikov, fotokopirnih strojev, tiskalnikov in ostale pisarniške opreme je ponavadi ocenjena na več kot 20% porabljene električne energije v pisarnah. V nekaterih primerih pa dosega tudi do 70% porabljene električne energije v pisarnah. Električno energijo, ki jo porabijo navedene naprave, pa lahko z uporabo energetsko varčnih pripomočkov znižamo tudi za več kot 50%.

Večina pisarniških električnih naprav se uporablja manj kot 4 ure dnevno, zato je smiselno izvesti nekatere enostavne varčevalne ukrepe, kot so:

� Izklop naprave: napravo izklopimo takrat, ko vemo, da jo nekaj časa ne bomo uporabljali. Nekatere naprave porabijo precej časa in električne energije za zagon, zato izklop ni smiseln, če bomo napravo kmalu uporabljali. Vsa pisarniška oprema pa naj bi bila izklopljena ponoči ter čez soboto in nedeljo.

� Samodejna pripravljenost: oprema gre v stanje pripravljenosti po nekem vnaprej določenem času, ki ga ponavadi prilagodimo sami. Večina enot ima eno ali dve stopnji, v katerih se porabi precej manj električne energije. Čas vzpostavitve operativnega stanja je različen in je lahko za posamezne naprave tudi daljši od 30 sekund.

� Samodejni izklop: smiselnost te operacije je odvisna od tega, koliko časa potrebuje naprava za vzpostavitev operativnega stanja. Ponavadi je samodejni izklop v uporabi pri napravah, ki jih pustimo prižgane čez noč.

Ob nakupu novih naprav naj bi prodajalec oziroma distributer navedel:

� katera oprema ima vgrajene energetsko varčne pripomočke, � efektivnost oziroma izkoristek glede na stopnjo pripravljenosti, � kako nastaviti čas, ko nam naprava preide v stanje pripravljenosti in � čas, ki ga porabi naprava, da znova preide v operativno stanje.


Stran: 28/94

5.3 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

5.3.1 Ovoj objekta

Starejše gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1920. Od tistega časa do danes ni bilo večje obnove. Zato je potrebna celovita sanacija objekta, ki predvideva dodatno izolacijo ovoja objekta, kot tudi zamenjava steklenih površin. Tako starejša enoslojna in dvoslojna okna ne ustrezajo sodobnim zahtevam za toplotno in sončno zaščito. Okna je zaradi netesnosti in neprimernosti toplotne in sončne zaščite potrebno zamenjati.

Po novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, morajo biti zagotovljene vsaj naslednje prehodnosti:

• Za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, tla nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tla nad zunanjim zrakom, mora biti prehodnost 0,28 W/m2K.

• Za celotno okno z okvirjem je zahtevana prehodnost 1,3 W/m2K.

• Tla na terenu in tla nad terenom pri ploskovnem gretju 0,30 W/m2K.

• Okna in okenska vrata v ogrevanih prostorih 1,3 W/m2K s prepustnostjo celotnega sončnega sevanja stekla g=0,6.

• Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad neogrevanim prostorom 0,20 W/m2K.

Pravilnik bo stopil v veljavo v drugi polovici leta 2010.

Slika 11: Dvojna in enojna zasteklitev

Vir: Ogled objekta

Slika 11 prikazuje dvojno zasteklitev v pisarniških prostorih (starejši objekt), desna slika pa prikazuje enojno zasteklitev na stopnišču oziroma hodniku. Zaradi slabe izolativnosti na tem mestu prihaja do velikih izgub toplotne energije.

Na spodnji sliki je prikazan strop v sanitarijah, pri katerem je prišlo do poškodbe. Na sliki se vidi tudi struktura same stropne konstrukcije. Ob ogledu objekta je bila opažena tudi debelina izolacijskega materiala, ki ne ustreza trenutnim kriterijem o toplotni zaščiti (trenutno vgrajeno 15 cm).


Stran: 29/94

Slika 12: Poškodba na stropu

Vir: ogled objekta

Toplotna izolacija objekta ne ustreza Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Objekt ima sorazmerno majhen delež steklenih površin.

Starejše gospodarsko poslopje

Toplotna prehodnost obstoječih oken in ostalih steklenih površin je med 1,39 Wm2/K in 5,23 Wm2/K. Zamenjati bi bilo potrebno 46 m2 zastekljenih površin. V kolikor bi zamenjali vse steklene površine, bi prihranili 9,3 % energije za ogrevanje. Fasada ima trenutno povprečno toplotno prehodnost 1,028 Wm2/K. Površina fasade, ki bi jo bilo potrebno dodatno izolirati je cca 540 m2. V primeru da se fasada uredi po kriterijih iz Pravilnika o toplotni zaščiti (najmanj 10 cm izolacije), bi lahko na leto prihranili 15% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. Investicija v dodatno izolacijo z zaključnim slojem, sidranjem, fasadnim odrom in vsemi pomožnimi deli je ocenjena na 42€/m2, kar skupaj znese 22.600€.

Če se izolira podstrešje (287 m2) z najmanj 10 cm dodatne izolacije, tako da bi ustrezalo Pravilniku o toplotni zaščiti, bi lahko na leto prihranili 12% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. Investicija za izdelavo dodatnega sloja toplotne izolacije iz mineralne volne debeline 10 cm, na obstoječo ravno podstrešje je ocenjena na 52€/m2 in skupaj znaša 14.924€.

V kolikor bi na objektu opravili vse posege, bi lahko prihranili do 37% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. (priloga gradbena fizika)

Trgovina

Toplotna prehodnost obstoječih oken in ostalih steklenih površin je 1,56 Wm2/K. Zamenjati bi bilo potrebno 89 m2 zastekljenih površin. V kolikor bi zamenjali vse steklene površine, bi prihranili 10 % energije za ogrevanje. Fasada ima trenutno povprečno toplotno prehodnost 0,758 Wm2/K. Površina fasade, ki bi jo bilo potrebno dodatno izolirati je cca 219 m2. V primeru da se fasada uredi po kriterijih iz Pravilnika o toplotni zaščiti (najmanj 10 cm izolacije), bi lahko na leto prihranili 13% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. Investicija v dodatno izolacijo z zaključnim slojem, sidranjem, fasadnim odrom in vsemi pomožnimi deli je ocenjena na 42€/m2, kar skupaj znese 9.200 €.

Če se izolira podstrešje (318 m2) z najmanj 15 cm dodatne izolacije, tako da bi ustrezalo Pravilniku o toplotni zaščiti, bi lahko na leto prihranili 18% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. Investicija za izdelavo dodatnega sloja toplotne


Stran: 30/94

izolacije iz mineralne volne debeline 15 cm, na obstoječo ostrešje je ocenjena na 55€/m2 in skupaj znaša 16.500€.

V kolikor bi na objektu opravili vse posege, bi lahko prihranili do 41% energije za ogrevanje glede na trenutno porabo. (priloga gradbena fizika)

Termovizija

Pregled toplotnih izgub objektov v Arboretumu je bil opravljen tudi s termovizijsko kamero. Zunanja temperatura zraka je bila v času termovizijskega snemanja -7,5°C. Zunanja temperatura oziroma temperaturna razlika med notranjo in zunanjo temperaturo je bila zelo primerna za termovizijski pregled objekta, saj so se na nekaterih mestih objekta pokazale nekatere pomanjkljivosti na toplotni izolaciji objekta. Na termovizijskih slikah je včasih težko prepoznati določen element objekta. Zaradi boljše prepoznavnosti elementa objekta, je posnetek narejen tudi z digitalnim fotoaparatom.

Na termovizijskih posnetkih se vidi izgube toplotne energije. Običajno pride do največjih izgub zaradi slabega tesnjenja oken, starejših (neizoliranih) steklenih površin, slabe izolacije…

Slika 13: Primer toplotnih izgub na spoju vratnega krila z okvirjem vrat

Vir: ogled objekta

Na zgornji sliki vidimo da prihaja do izgub toplotne energije na spoju vratnega krila z okvirjem vrat, tako je bila izmerjena temperatura na spoju 15,6°C. Med tem je bila temperatura na krilu vrat -4,3°C, na betonski prekladi nad vrati pa -1,5°C.

Slika 14: Slaba zasteklitev in tesnjenje vrat

Vir: ogled objekta


Stran: 31/94

Slika 14 prikazujeta toplotne izgube na spoju vratnega krila z okvirjem vrat (starejše gospodarsko poslopje). Slika je narejena iz notranjega dela objekta, tako vidimo, da zaradi slabega tesnjenja vdira v objekt hladen zrak. Na spoju je bila temperatura zraka -6,3°C, med tem je bila temperatura na lesenem delu vrat 2,6°C. Vrata imajo enojno zasteklitev.

Slika 15: Temperatura na razvodnih vejah

Vir: ogled objekta

Ta termovizijski posnetek prikazuje temperaturo na neizoliranih razvodnih vejah v objektu za ogrevanje rastlinjakov. Na razvodu je bila izmerjena temperatura 62,4°C. Z dobro izolacijo kotlovske instalacije bi zmanjšali porabo toplotne energije.

Slika 16: Temperatura na ovoju kotla - 1

Slika 16 in Slika 17 prikazujeta isti kotel in enak problem, slaba izolacija kotla. Tako je bila izmerjena temperatura na zadnjem delu kotla 146°C, kar je neprimerljivo z tehnologijo, ki je trenutno na trgu. Z zamenjavo kotla bi bistveno znižali stroške za ogrevanje.


Stran: 32/94

Slika 17: Temperatura na ovoju kotla - 2

Vir: ogled objekta

Slika 17 prikazuje sprednji del kotla, na katerem je bila izmerjena temperatura 96,8°C

Slika 18: Temperatura na loputi kotla

Vir: ogled objekta

Podoben primer je tudi na kotlu, ki ogreva trgovino. Kotel je narejen za trda goriva, zato so na sprednjem delu vgrajena vrata za nakladanje goriva. Na teh vratih je bila izmerjena temperatura 73°C, kar bistveno presega današnje standarde pri izolaciji kotlov in kotlovske instalacije.

5.3.2 Prezračevanje

Z zračenjem dovajamo v prostor svež zrak. Ponavadi to storimo z odpiranjem oken, kar pa prispeva k lokalnemu neugodju v prostoru ter večjim in nepotrebnim izgubam pozimi oz. toplotnim dobitkom poleti. Ventilacijske izgube so pri modernih oknih majhne, zato je izmenjava zraka v prostorih nezadostna. S centralnim rekuperatorjem toplote zraka lahko prezračujemo, zmanjšujemo ventilacijske izgube s prisilnim prezračevanjem. Dejstvo pa je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni.

Naravno prezračevanje je posledica naravnega vdora zraka preko rež in netesnosti okoli oken in vrat. Svež zrak nadomešča zrak v prostorih, ki tako ponavadi prehaja


Stran: 33/94

preko zračnikov v okolico. Naravno prezračevanje je močnejše pri starejših hišah, kjer so zaradi pomanjkljivosti gradnje in oken slabše kvalitete, ventilacijske izgube večje.

Pri prisilnem prezračevanju zrak vpihujemo v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v objektu. Lokalno lahko zračimo le določene prostore, npr. kopalnico. Za centralno prezračevanje pa je značilno prezračevanje več prostorov naenkrat, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Za oba načina lahko uporabimo prenosnike toplote t.i. rekuperatorje. Rekuperator nam zniža potrebo po energiji in posledično s tem tudi stroške energije za ogrevanje.

Hišne naprave za lokalno prezračevanje so namenjene zračenju posameznih prostorov znotraj hiše. Mednje štejemo tudi klasične ventilatorje za odvod zraka iz kopalnic in kuhinjske nape. Z ventilatorjem, ki je vgrajen v napravi, odvajamo odpaden zrak iz prostora.

Centralni sistem prezračevanja je podoben lokalnemu, z razliko, da lahko prezračujemo več prostorov hkrati. Svež zrak najprej vodimo preko rekuperatorja v centralni enoti, ki je osnova prezračevalnega sistema. Nato pa ga po dovodnem kanalu z ventilatorjem vpihujemo v prezračevane prostore. Podobno je z odpadnim zrakom iz prostorov, ki ga s pomočjo drugega ventilatorja v centralni enoti odvedemo iz objekta.

Slika 19: Prikaz prezračevanja z vračanjem toplote

Vir: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.elter.si/images1/princip_delovanja_lossnay.gif&imgrefurl=http://www.elter.si

/slo/toplotne_crpalke.php

Učinkovitost prezračevanja prostorov bi bila neprimerno večja, bivanje pa bolj zdravo in ugodno. O ekonomski upravičenosti centralne prisilne naprave pa v tem trenutku zelo težko govorimo in bi bilo potrebno pripraviti posebno študijo izvedljivosti oziroma poiskati vsaj ustrezno ponudbo za izvedbo centralnega prisilnega prezračevanja z rekuperacijo odpadne toplote. Po našem mnenju pa bi bilo to ekonomsko upravičeno v primeru če pride do rekonstrukcije notranjosti objekta.

Pravilno zračenje

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje s priprtimi okni, se zrak le počasi zamenja s svežim zrakom, zato so le ta okna priprta večji del dneva oziroma noči. Pri tem se ohladi celoten prostor, posledično temu se poveča poraba toplotne energije. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake dve uri) odpremo za kratek čas (5 –10 minut) okna na stežaj. V tem času se zrak zamenja s svežim zrakom, prostor (stene) pa se ne ohladijo.


Stran: 34/94

5.3.3 Priprava tople vode

Sanitarna topla voda se trenutno celo leto pripravlja lokalno z dvema električnima grelnikoma. Eden je nameščen v starejšem gospodarskem poslopju in eden je v trgovini. V novejšem gospodarskem poslopju se večji del leta sanitarno toplo vodo pripravlja centralno z vakuumskimi sončnimi sprejemniki. V preostalem delu leta pa z ogrevalnim sistemom na utekočinjen naftni plin. Ta kombinacija je najučinkovitejša in prinese največje prihranke pri zagotavljanju sanitarne tople vode.

5.3.4 Razsvetljava

V Arboretumu se uporabljajo predvsem fluorescentna svetila, nekaj navadnih žarnic in nekaj varčnih sijalk. Pri razsvetljavi, lahko največ privarčujejo s postopno zamenjavo navadnih žarnic z varčnimi sijalkami in starejše fluorescentna svetila z novejšimi fluorescentnimi svetili. Ker so navadne žarnice vgrajene le v nekaterih prostorih, katere se ne uporablja veliko, razen dveh pisarn v starejšem gospodarskem poslopju ni večjega potenciala pri razsvetljavi.

5.3.5 Hlajenje

Ustrezno hlajenje prostorov ni možno enostavno rešiti z investiranjem samo v sobne klimatske naprave, ampak so delne rešitve za hlajenje prostorov oziroma vsaj za blaženje segrevanja prostorov v poletnem času, kot tudi ustrezna nameščena oprema za zastiranje oken (zavese, žaluzije, rolete itd.) in seveda v poletnem času k hladnim prostorom pripomore tudi ustrezna toplotna izolacija objekta.

V prihodnje lahko predvidevamo, da se bo poraba predvsem električne energije za hlajenje povečevala. Z učinkovitim hlajenjem in z drugimi metodami pa lahko poleg omejevanja rasti porabe električne energije zagotavljamo, tudi kvalitetnejše pogoje bivanja. Pomemben je tudi podatek da se za vsako nižjo nastavljeno °C poraba električne energije poveča za 6 – 8%. Najnižja nastavljena temperatura, naj bi bila 25°C, v nasprotnem primeru se poraba še bistveno bolj poveča.

5.3.6 Ogrevalni sistem

5.3.6.1 Starejše gospodarsko poslopje

V prihodnje bi bilo smiselno zamenjati kotel za ogrevanje rastlinjakov z novim na lesno biomaso. Pri tem je potrebno razmišljati, da se na nov sistem priključi oba gospodarska poslopja oziroma vsaj starejše gospodarsko poslopje. S tem se zmanjšajo tudi stroški vzdrževanja (dveh ali treh kotlov) in poenoti se energent za ogrevanje, ki ga je v Arboretumu v izobilju – lesni sekanci. Pri tem je pomembno, da se za ogrevanje uporabi najnovejšo tehnologijo.

5.3.6.2 Trgovina

Trenutno vgrajen kotel za ogrevanje trgovine je zastarel in izdelan je bil za trdo gorivo, kar pomeni da ni bil skonstruiran za tekoče gorivo in posledično temu je tudi manjši izkoristek. Prav tako izkoristek kotla z leti pada zaradi naloženega vodnega kamna v kotlu. Vodni kamen je velik izolator le ta preprečuje prenos toplote iz ogrevalne komore na ogrevalni sistem. Zato predlagamo da se kotel zamenja in vgradi kotel na pelete.


Stran: 35/94

Termostatski ventili

Poleg že omenjene regulacije je potrebno omeniti termostatske ventile, ki samodejno uravnavajo oziroma kompenzirajo temperaturo v posameznih prostorih glede na sončne dobitke. Le te se razlikujejo glede na smer neba in zasenčenost steklenih površin. Po raziskavah se lahko z vgradnjo termostatskih ventilov pričakuje prihranek do 5 %.

Mehčanje vode

Za dolgo življenjsko dobo kotlov in delovanjem z visokimi izkoristki kotlov je potrebno vgraditi napravo za mehčanje vode. Naprava mehča vodo in posledično temu preprečuje odlaganje vodnega kamna v ogrevalnem sistemu (kotlu in cevovodih). Na ta način se bo življenjska doba kotla in kotlovske instalacije bistveno podaljšala. Investicija v mehčalec vode se ocenjuje na 1.200 €.

Temperatura ogrevanja

Poleg vseh naštetih ukrepov za zmanjšanje rabe toplotne energije je potrebno omeniti še najpreprostejši in najučinkovitejši ukrep. Po izračunih je dokazano, da vsaka povišana °C v prostoru poveča porabo toplotne energije od 5 do 7 %. Iz česar sledi, da se ne pretirava s temperaturo in naj ne preseže 23 °C v prostoru.


Stran: 36/94

6 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

6.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI

6.1.1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje

Ozaveščenost o energiji, ki jo uporabljamo kot posamezniki, družine, gospodinjstva, šolarji ali organizacije, je zelo pomembna, prav tako pomemben pa je vpliv varčevanja z energijo, tako na individualni, kot na skupni ravni.

Izboljševanje ozaveščenosti vseh starosti o osrednji vlogi energije v modernem življenju, o tem, kako se jo proizvaja, pretvarja in porablja, ter o posledicah teh postopkov, predstavlja glavno skrb. Ta vključuje razvoj ozaveščenosti o lastnostih in vzrokih zgodovinskih ter prihodnjih energetskih kriz. Razumevanje zmožnosti, stroškov in vplivov številnih energetskih virov (obnovljivih in neobnovljivih), ki so na voljo ali še bodo, ter posledic izbire med njimi, lahko pomaga razviti dragocene življenjske sposobnosti. Z upoštevanjem posledic ukrepov, ki jih je uvedla zdajšnja energetska politika, morajo zaposleni prepoznati celovite rešitve, ki so prilagojene njihovim lokalnim razmeram ter so trajnostne, praktične in cenovno ugodne.

Izobraževanje o rabi energije je najučinkovitejša metoda varčevanja z energijo in spodbujanja energetske učinkovitosti.

6.1.2 Energetsko knjigovodstvo

Uvajanje energetskega knjigovodstva v javne objekte vpliva na preglednost rabe energije na vseh področjih. Poleg tega tuje izkušnje kažejo, da lahko že zgolj na podlagi rednega (samo)nadzora pričakujemo prihranke pri rabi energije, prihranke pri obratovalnih stroških ter zmanjšanje emisij škodljivih snovi v obsegu 5-15% glede na izhodiščno nenadzorovano stanje. Neposreden rezultat učinkovite rabe energije (URE) v javne objekte je finančne narave - zmanjšanje stroškov za energijo. Denarna sredstva, prihranjena na področju rabe energije, bi se lahko po dogovoru uporabila v druge namene, za katere sicer ni na voljo dovolj sredstev. Drugi, nič manj pomembni rezultati pa so:

o Izboljšane delovne in bivalne razmere v objektu.

Večji nadzor nad rabo energije in njena učinkovita raba se izražata v višji ravni toplotnega ugodja v prostorih, boljšem počutju in ugodnejših delovnih razmerah za zaposlene. Rezultat je višja splošna raven zadovoljstva, boljša možnost koncentracije, in večja storilnost.

o Seznanitev zaposlenih s problematiko rabe energije.

Raba energije in s tem povezani stroški, posledice za počutje v prostoru in ekološki vidiki - ta in podobna področja je potrebno vključiti v izobraževalni načrt zaposlenih.

o Ekološki učinki.

Učinkovita raba energije je pomemben gradnik v prizadevanjih za zmanjšanje rabe neobnovljivih virov energije in ohranitev naravnega okolja. Znižajo se emisije ogljikovega dioksida, ki najbolj vpliva na globalno segrevanje, in emisije žveplovega dioksida, ki je glavni povzročitelj kislega dežja (Vir: http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj/).


Stran: 37/94

Energetsko knjigovodstvo zajema:

o spremljanje rabe energije in drugih energetskih/ekoloških kazalcev, o ugotavljanje odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, o odkrivanje vzrokov za odstopanja in o spremljanje učinkov izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov učinkovite rabe

energije (URE) v objektu (npr. spremembe bivalnih navad uporabnika, pravilno delovanje regulacijske tehnike).

6.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

6.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila

Pod organizacijske ukrepe štejemo vse tiste ukrepe, ki ne zahtevajo investicijskih vlaganj, kot je na primer sprememba režima obratovanja klimatske naprave, v nekaterih primerih le nova nastavitev določenih parametrov delovanja naprav ter osveščeno ravnanje zaposlenih. Vsi podobni ukrepi morajo v ustanovi imeti visoko prioriteto.

Investicijski ukrepi so zahtevnejši in obsežnejši v primerjavi z organizacijskimi, tako po izvedbi, kot tudi po pridobivanju potrebnih investicijskih sredstev. Za ukrepe, ki zahtevajo višjo investicijo, je običajno pred izvedbo potrebna podrobnejša analiza.

V spodnjih tabelah so prikazani posamezni ukrepi. Vsak ukrep je ocenjen z:

• prihranki energije (MWh), • prihranki pri stroških (€), • investicijo za realizacijo ukrepa (€) in • enostavno dobo vračila (leta).

V prihodnje naj bi se uporabljal celoten objekt, pritličje, prvo nadstropje in podstrešje. Glede na gradbeno stanje objekta je bila narejena gradbena fizika za celoten objekt, kjer je predvidena poraba toplotne energije za ogrevanje 123 MWh. Zato je v spodnji tabeli narejen preračun investicij in prihrankov na predpostavki, da se ogreva celoten objekt.

Organizacijski ukrepi

Tabela 13: Organizacijski ukrepi – za vse objekte

Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

Št. Opis ukrepa MWh € € (let) -

1 Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje 0,33 35 0 - 1

2 Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električni napravah - osveščanje

0,94 100 0 - 1

Skupaj 1,27 135 0 - 1


Stran: 38/94

Investicijski ukrepi

Tabela 14: Investicijski ukrepi – starejše gospodarsko poslopje


Št. MWh € € leta -

1 Zamenjava navadnih žarnic z varčnimi sijalkami in starejših fluorescentih svetil z novejšimi varčnejšimi

0,79 84,33 396 4,7 1

2 Vgradnja termostatskih ventilov – regulacija temperature 5,21 332 1.084 3,3 1

3 Dodatna izolacija podstrešja 15,49 986 14.924 15,1 2 4 Izolacija zunanjih sten 19,36 1.233 22.596 18,3 2 5 Zamenjava vseh steklenih površin 11,66 742 11.556 15,6 2

Skupaj 53 3.379 50.557

V primeru, da bi posamično realizirali vse ukrepe, bi lahko na leto prihranili 54 MWh, kar glede na energente za ogrevanje in električno energijo predstavlja 3.483 € letnega prihranka pri energiji. Pri tem je potrebno poudariti, da so prihranki pri realizaciji ukrepov izračunani za vsak ukrep posebej. V kolikor bi postopno realizirali vse ukrepe, bi bil skupni prihranek nekoliko manjši.

V kolikor bi se izvedli vsi ukrepi in bi tudi prinesli pričakovane rezultate, bi za ogrevanje objekta in pripravo sanitarne tople vode porabili okvirno 69 MWh energije. Tako bi za svoje obratovanje in stroške za energijo zmanjšala za 44% glede na trenutno porabo. Po celoviti obnovi in vgradnji toplotne izolacije, bi bila specifična raba energije 107 kWh/m2. Prihranek prenovljenega ogrevalnega sistema bo opredeljen v študiji izvedljivosti.

Tabela 15: Investicijski ukrepi – trgovina


Št. MWh € € leta -

1 Vgradnja termostatskih ventilov – regulacija temperature 2,84 181 591 3,3 1

2 Zamenjava kotla za ogrevanje 9,2 1.431 11.500 8 3 3 Izolacija podstrešja 12,88 820 16.536 20,2 2 4 Izolacija zunanjih sten 9,42 599 9.198 15,3 2 5 Zamenjava vseh steklenih površin 7,2 459 19.046 41,5 2

Skupaj 42 3.491 56.872

V primeru, da bi posamično realizirali vse ukrepe, bi lahko na leto prihranili 42 MWh, kar glede na energent za ogrevanje predstavlja 3.491 € letnega prihranka pri energiji. Pri tem je potrebno poudariti, da so prihranki pri realizaciji ukrepov izračunani za vsak ukrep posebej. V kolikor bi postopno realizirali vse ukrepe, bi bil skupni prihranek nekoliko manjši. Največji prihranek je pri zamenjavi peči in energenta.

V kolikor bi se izvedli vsi ukrepi in bi tudi prinesli pričakovane rezultate, bi za ogrevanje objekta in pripravo sanitarne tople vode porabili okvirno 36 MWh energije.

6.2.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Z učinkovito rabo energije, predvsem pa s prehodom na uporabo obnovljivih virov energije zmanjšujemo tudi emisije. Slovenija se je zavezala, da bo za 8% zmanjšala izpust emisij CO2 v prvem ciljnem petletnem obdobju od 2008 do 2012 glede na izhodiščno leto 1986. V okviru teh aktivnosti je predvideno tudi povečanje energetske


Stran: 39/94

učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije.

Pri preračunavanju emisij za različne energente se uporabljajo standardni pretvorniki, ki se jih uporablja tudi v Evropski Skupnosti.

Tabela 16: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov in tehnologij

CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ prah kg/TJ

Kurilno olje 74.000 96 48 6 41 5

UNP 55.000 3 57 6 41 1

Les 0 11 75 85 2.400 35

Električna energije 129.444 806 722 306 1.778 28

Zemeljski plin 57.000 0 38 6 41 0

Rjavi premog 97.000 848 150 532 500 320

Vir: CORINAIR (www.eea.europa.eu) in zakonodaja 2005 ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"

Za pregled emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin:

Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarvni, ostro dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel dež", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastajajo pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1000°C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na Zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3°C +/- 1,5°C.

Z učinkovito rabo energije ne dosežemo samo prihranke pri energiji in stroških za energijo ter zmanjšanje emisij, ampak tudi večje ugodje, boljšo, zdravo in kakovostnejšo kulturo bivanja in zdravje ljudi ter okolja, kar je v mnogih primerih še najpomembnejše.

Z učinkovito rabo energije praktično pri vseh emisijah dosežemo zmanjšanje. Z realizacijo ukrepov v tabeli bi zmanjšali tudi obremenitve okolja, predvsem emisije plina CO2, ki bi se zmanjšale iz sedanjih 180 ton na 37 ton CO2 letno. Razlog za tako veliko znižanje CO2 je prehod ogrevanja vseh zgradb na lesno biomaso.


Stran: 40/94

Graf 11: Zmanjšanje emisij v primeru, da se realizirajo vsi ukrepi

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

CO2 *1000 SO2 NOx CxHy prah CO*10

kg2009 po ukrepih

Vir: Lasten izračun


Stran: 41/94

7 ANALIZA MOŽNOSTI POSTAVITVE FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV

Sončno sevanje je trajen, trenutno neusahljiv in ekološko neoporečen vir energije, ki ga narava izkorišča že od samih začetkov. Letna količina sončne energije, ki pade na Zemljo, 8.000-krat presega letno svetovno potrebo po primarni energiji. Energija letnega sončnega obsevanja tudi močno presega trenutno znane zaloge konvencionalnih virov energije. Pretvorba energije se zgodi ob vpadu sončnega sevanja na sprejemnik. Rastline s fotosintezo pretvarjajo sončno energijo v kemično (biomasa), solarni kolektorji v toploto, sončne celice pa pretvarjajo sončno energijo neposredno v električno energijo.

Za praktično izrabo sončne energije je pomembno poznavanje količine in tipa vpadnega sevanja na zemeljsko površino. Gostota moči sončnega sevanja se stalno spreminja glede na čas dneva, vremenske razmere in letni čas. Gostoto moči sevanja merimo v vatih na kvadratni meter (W/m2). Energijo sevanja, to je integrirano moč prek določene časovne periode, imenujemo obsevanje in jo podajamo v vatnih urah na kvadratni meter (Wh/m2). Gostota moči sončnega sevanja nad zemeljsko atmosfero je med 1.325 in 1.420 vati na kvadratni meter. Povprečje tega zunajzemeljskega sončnega sevanja znaša 1.367 vatov na kvadratni meter.

Povprečno sončno obsevanje na kvadratni meter horizontalne površine je v Sloveniji večje od 1.000 kWh/m2. Desetletno merjeno (1993-2003) povprečje letnega globalnega obseva je med 1.053 in 1.389 kWh/m2, pri čemer polovica Slovenije prejme med 1.153 in 1.261 kWh/m2. Povprečno obsevanje poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja, kljub temu pa lahko Slovenijo razdelimo na posamezna področja. V osrednji Sloveniji znaša povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1.195 kWh/m2, v severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1.236 kWh/m2, na Primorskem in Goriškem pa presega vrednost 1.300 kWh/m2. Večje vrednosti obsevanja (preko 1.250 kWh/m2) lahko opazimo tudi v Posavskem hribov in na Kozjanskem.

Zaradi nagnjenosti in orientacije terena določena površina prejme več oziroma manj sončnega obsevanja, kot je podano za horizontalno ravnino.


Stran: 42/94

Slika 20: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji

Sončno energijo lahko pretvarjamo v toploto (ogrevanje sanitarne vode) in preko nje posredno v elektriko (sončne termoelektrarne) ali pa jo neposredno pretvarjamo s pomočjo fotonapetostnega učinka v električno energijo (sončne PV elektrarne).

Povprečen izkoristek modula pod standardnimi testnimi pogoji se giblje med 11 in 13%. Trenutno so na tržišču najbolj uveljavljeni polikristalni fotovoltaičnih moduli, ki dosegajo izkoristke pretvorbe do 15%. Neto cena postavite sončne elektrarne se spreminja glede na način namestitve fotovoltaičnih modulov in velikost sončne elektrarne. V povprečju giblje okoli 5 €/Wp in zajema celotno postavitev sončne elektrarne do stične točke z električnim omrežjem v bližini sončne elektrarne.

7.1 IDENTIFIKACIJA MOŽNIH LOKACIJ

Pri izbiri optimalne lokacije za postavitev fotovoltaičnih modulov je potrebno zagotoviti čim manjše senčenje modulov s strani obstoječih okoliških stavb in vegetacije. Nosilna konstrukcija fotovoltaičnih modulov biti odporna na vse učinke sil, ki se pojavljajo na strehi in ne sme obremenjevati obstoječe strešne kritine. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati težo modulov in dodatne obremenitve v zimskem času zaradi snega, poleg statičnih sil pa je potrebno upoštevati tudi dinamične obremenitve, ki jih povzroča veter.

Na območju Arboretuma Volčji Potok stoji več objektov. Gre za dva gospodarska poslopja, objekt v katerem je trgovina in rastlinjaki. Pri energetskem pregledu teh objektov, smo ocenjevali tudi možnost postavitve fotovoltaičnega sistema na enemu od objektov. Za postavitev fotovlatičnih sistemov na objektih so najbolj primerni tisti objekti, ki imajo ravno streho ali pa je ta nagnjena pod kotom od 20 do 30° in obrnjena proti jugu.

Gospodarsko poslopje, v katerem se nahajajo tudi prostori uprave, je nov objekt v katerem se pripravlja topla sanitarna voda s sončnimi kolektorji, ki so nameščeni na JV strani strehe objekta. Prostor za postavitev fotovoltaičnega sistema na tem objektu bi bil


Stran: 43/94

na SZ strani strehe, ki pa zaradi same usmerjenosti strehe proti SZ ni primeren, zaradi premajhnega sončnega obsevanja. Poleg novega gospodarskega poslopja stoji staro gospodarsko poslopje, ki je pod spomeniško zaščito, zato na objektu niso dovoljeni posegi, ki bi spreminjali izgled objekta, kar pomeni, da na objektu ne smemo postaviti fotovoltaičnega sistema.

Poleg teh dveh objektov, stoji ob vhodu v Arboretum Volčji Potok poslopje v katerem se nahaja trgovina. Poslopje ima veliko trokapno streho, ki je nagnjena 30°. Streha je obrnjena na JZ, JV in SV. Za namestitev fotovoltaičnega sistema je najbolj primerna JZ in SV stran strehe. Sama površina strehe, ki bi jo lahko izkoristili meri približno 50 m2. Okoli objekta ni drugih višjih objektov ali visokih dreves, ki bi ovirala sončno obsevanost fotovoltaičnega sistema nameščenega na strehi.

Rastlinjaki v Arboretumu, ki bi glede na svojo veliko in ravno površino lahko predstavljali idealno lokacijo za postavitev fotovoltaičnih sistemov, pa zaradi svoje konstrukcije niso primerni. Aluminijasto ogrodje, ki podpira steklene površine rastlinjaka, je prelahko za tako težko konstrukcijo, kot so fotovoltaični moduli s svojim ogrodjem. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, koliko so rastlinjaki primerne lokacije, saj bi fotovoltaični moduli posrkali veliko svetlobe in sončne energije, ki jo potrebujejo za rast tudi rastline, ki so gojene v rastlinjakih.

V Arboretumu je veliko ravnih površin, ki bi se tudi lahko uporabile za postavitev samostoječih fotovoltaičnih sistemov. Izbrali smo tri alternativne lokacije, ki ne zasedajo površin parka v Arboretumu. Prvi dve lokaciji (slika 22 in 23) se nahajata ob rastlinjakih nad trgovino in na območju nad rastlinjaki, tretja alternativna lokacija je območje parkirišča pred trgovino (slika 21), kjer se lahko nad parkiriščem postavil nosilno konstrukcijo za fotovoltaični sistem, ki bi bila ob enem tudi streha parkirišča.

Tabela 17: Izbrane lokacije

Površina Potencial Postavitev Gradbeno dovoljenje

1. Streha trgovine v Arboretumu 50 m2 6,75 kW na strehi objekta obvezno

2. Ob rastlinjakih nad trgovino 400 m2 54,95 kW na tleh obvezno

3. Območje nad rastlinjaki 300 m2 41,25 kW na tleh obvezno

4. Parkirišče pred trgovino 120 m2 16,50 kW na dvignjeni

konstrukciji obvezno

Kot predpostavko za izračun potenciala smo upoštevali dimenzije fotovoltaičnega panela proizvajalca ET Solar 165W (monokristalni panel). Površina panela ET Solar 165W meri 1,2 m2.

Prostorski potencial izbranih lokacij dopušča inštalacijo fotovoltaičnih sistemov s skupno inštalirano močjo 116,45 kW.

Za fotovoltaične sisteme, ki se postavijo samostojno na tleh je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, med tem ko za fotovoltaične sisteme, ki so nameščeni na strehah in fasadah in niso samostojni objekt, gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti.


Stran: 44/94

Slika 21: Lokacija 1 in lokacija 4, trgovina v Arboretumu Volčji Potok s parkiriščem pred trgovino

Slika 22: Lokacija 2, ob rastlinjakih


Stran: 45/94

Slika 23: Lokacija 3, nad rastlinjaki

7.2 ZAKONODAJA IN UPRAVNI POSTOPKI

Investitor v sončno elektrarno potrebuje za obratovanje fotovoltaičnih sistemov pridobiti deklaracijo za proizvodnjo napravo.

Deklaracije se po Uredbi o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (UL RS, št. 8/09) izdajajo za proizvodne naprave, ki uporabljajo kot vhodno energijo enega od OVE in izpolnjujejo predpisane pogoje.

Deklaracijo izda Javna agencija RS za energijo, na zahtevo proizvajalca. Deklaracija velja za obdobje pet let za vse naprave za proizvodnjo električne energije iz OVE.

Imetnik deklaracije mora najkasneje do konca januarja v naslednjem letu po pridobitvi deklaracije, z vlogo JARSE dokazati, da je s svojimi parametri in drugimi značilnostmi obratovanja v preteklem letu izpolnjeval pogoje in zahteve iz deklaracije.

Register izdanih deklaracij vodi Javna agencija RS za energijo, v katerem so zbrani podatki o proizvodni napravi, merilnih mestih za energijske tokove, na podlagi katerih se izdaja deklaracija in potrdila o izvoru za proizvedeno električno energijo, značilnostih in obratovanju proizvodne naprave ter o izdaji, veljavnosti ter prenehanju veljavnosti deklaracije.

Podatki iz registra, razen osebnih podatkov (če so proizvajalci električne energije fizične osebe), so javni. Osebni podatki se lahko uporabljajo samo za namene vodenja registra deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru.

Za električno energijo, proizvedeno iz OVE lahko proizvajalec zahteva izdajo potrdil o izvoru električne energije, ki omogoča proizvajalcu, da dokaže, da je električna energije proizvedena v njegovem objektu iz obnovljivih virov energije.


Stran: 46/94

Soglasje za priklop sončne elektrarne na omrežje je smiselno pridobiti že na začetku projekta. Investitor pri upravljavcu distribucijskega omrežja vloži vlogo za izdajo soglasja. V soglasju za priključitev so navedeni tehnični pogoji za opremo priključno-merilnega mesta sončne elektrarne.

7.3 IZRAČUN PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PREDVIDENIH LOKACIJAH.

Za izračun podatkov o proizvodnji električne energije proizvedene v predvideni sončni elektrarni potrebujemo osnovne klimatološke podatke na predvideni lokaciji.

Klimatološki podatki so podani za merilno mesto Ljubljana – Bežigrad, ki je med merilnimi postajami najbližje predvidenim lokacijam za sončno elektrarno.

Tabela 18: Podatki o klimi na merilni točki najbližji lokacijam za sončno elektrarno

Enota Podatki o klimi

za lokacijo Lokacija projekta

Geografska širina ˚N 46,1 46,1 Geografska dolžina ˚E 14,5 14,5 Višina m 316 316 Projektirana temperatura ogrevanja °C -9,9 Projektirana temperatura ohlajanja °C 28,5 Amplituda temperature zemlje °C 19,8

Tabela 19: Klimatološki podatki na merilni točki

Mesec Temperatura

zraka Relativna vlažnost

Dnevno sončno

sevanje - horizontal

no Atmosfersk

i tlak Hitrost vetra

Temperatura zemlje

Stopinje-dnevi

segrevanje

Stopinje-dnevi,

ohlajanje °C % kWh/m²/d kPa m/s °C °C-d °C-d Januar -1,1 83,1% 0,77 98,3 2,0 -4,8 592 0 Februar 1,4 79,0% 1,58 98,1 2,1 -2,9 465 0 Marec 5,4 74,5% 2,63 97,9 2,3 2,4 391 0 April 9,9 70,0% 3,73 97,7 2,3 7,8 243 0 Maj 14,6 64,8% 5,03 97,8 2,2 14,0 105 143 Junij 17,8 63,0% 5,20 97,8 2,1 17,3 6 234 Julij 19,9 60,7% 5,43 97,9 2,0 19,5 0 307 Avgust 19,1 63,6% 4,45 97,9 1,9 18,8 0 282 September 15,5 71,5% 3,28 98,1 2,0 13,3 75 165 Oktober 10,4 80,5% 2,05 98,2 1,9 7,8 236 12 November 4,6 85,0% 0,97 98,1 1,9 1,4 402 0 December 0,0 85,1% 0,64 98,2 2,0 -3,8 558 0 Letno 9,8 73,4% 2,99 98,0 2,1 7,6 3.073 1.143 Merjeno na (m) 10,0 0,0


Stran: 47/94

Proizvedeno električno energijo na fotovoltaičnih sistemih smo računali za vsako lokacijo posebej, saj se vhodni podatki med seboj razlikujejo. Lokacija 1 in 4 sta obrnjeni proti azimutu za 25°, med tem ko je potrebno fotovoltaične sisteme na lokaciji 2 in 3 rotirati proti azimutu za 45°.

Različna je tudi odkupna cena električne energije. Po Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št.:37/2009) za fotovoltaične sisteme, ki so nameščeni na objektu oziroma na fasadi objekta, določena ena višina cene, za fotovoltaične sisteme, ki stojijo samostojno pa je odkupna cena nekoliko nižja. Z uredbo je bila določena višina odkupne cene za fotovoltaične sisteme, ki so nameščeni na objektih 415,46 €/MWh in za samostojne sisteme 390,42 €/MWh. Odkupna cena se vsako leto znižuje za 7 %, kar pomeni, da če prične projekt sončne elektrarne obratovati v letu 2012, bo odkupna cena za 14 % nižja od tiste, ki je zapisana v uredbi. To je bila tudi predpostavka, ki smo jo upoštevali pri izračunu. Odkupna cena električne energije v projektu je tako za fotovoltaične sisteme nameščene na objektih 357,3 €/MWh in pri samostojnih objektih 335,76 €/MWh. V primeru, da bo fotovoltaični sistem začel z obratovanje v letu 2011, bodo te odkupne cene veljale 15 let, za kolikor let velja pogodba o odkupnih cenah električne energije za nameščen fotovoltaični sistem.

Pri finančni analizi smo upoštevali, da je življenjska doba projektov na vseh štirih lokacijah 25 let. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj je napoved inflacije za letošnje leto 2,5 %, kar smo tudi upoštevali v izračunih. V predstavitvenih tabelah po lokacijah so izračuni narejeni za investiranje projektov iz lastnih virov investitorja. V tabelah s povzetki pa so za primerjavo podani tudi izračunani podatki v primeru, da se za investicijo najame 50 % kredit.

Med stroški za fotovoltaični sistem smo poleg samih fotovoltaičnih modulov upoštevali še naslednjo opremo, ki je potrebna za delovanje sistema:

� osnovna nosilna konstrukcija

� DC odklop in prenapetostna zaščita

� Razsmerniki z merilnimi in zaščitnimi napravami

� AC spojišče

� sistem za nadzor sončne elektrarne

� projektna dokumentacija, upravni postopki, izvedba


Stran: 48/94

7.3.1 Lokacija 1

Streha trgovine v Arboretumu (slika 21)

Tabela 20: Ocena sončnega potenciala

Mesec Dnevno sončno sevanje- nagib

Odkupna cena električne energije

Električna energija oddana v omrežje

kWh/m²/d €/MWh MWh Januar 1,18 357,3 0,227 Februar 2,04 357,3 0,347 Marec 3,06 357,3 0,563 April 3,92 357,3 0,682 Maj 4,92 357,3 0,863 Junij 4,90 357,3 0,823 Julij 5,20 357,3 0,892 Avgust 4,55 357,3 0,785 September 3,70 357,3 0,629 Oktober 2,64 357,3 0,476 November 1,37 357,3 0,248 December 1,06 357,3 0,203

Letno 3,22 357,30 6,737 Letno sončno sevanje - horizontalno MWh/m² 1,09 Letno sončno sevanje - nagib MWh/m² 1,17

Tehnični podatki

Fotovoltaični sistem Tip mono-Si

Inštalirana moč kW 6,56 Proizvajalec BP Solar – 41 enot Model mono-Si - BP 4160 S Učinkovitost % 12,7% Nazivna pogonska temperatura celice °C 45 Temperaturni koeficient % / °C 0,40% Površina fotovoltaičnega modula m² 52 Pretvornik Učinkovitost % 93,0% Kapaciteta kW 7,0 Ostale izgube % 2,0% Faktor obremenitve % 11,7% Električna energije isporu tere MWh 0,000 Električna energija oddana v omrežje MWh 6,737


Stran: 49/94

Finančna analiza:

Finančni parametri Stopnja inflacije % 2,5% Življenjska doba projekta letno 25 kredit % 0% Stroški Fotovoltaični sistem € 15.744 59,7% Ostalo € 10.642 40,3% Skupni začetni stroški € 26.386 100,0%

Letni prihodki in prihranki Prihodek od prodaje električne energije € 2.407 Ekonomičnost projekta IRR % 10,4% enostavna vračilna doba letno 11,0 Diskontirana vračilna doba letno 9,6

7.3.2 Lokacija 2:

Lokacija ob rastlinjakih nad trgovino (slika 22)

Vhodni klimatološki podatki za lokacijo 2 in 3 so enaki.







Stran: 50/94

Tehnični podatki

Fotovoltaični sistem Tip mono-Si Inštalirana moč kW 53,28 Proizvajalec BP Solar - 333 enot Model mono-Si - BP 4160 S

Učinkovitost % 12,7% Nazivna pogonska temperatura celice °C 45 Temperaturni koeficient % / °C 0,40% Površina fotovoltaičnega sistema m² 420

Regulacijska metoda Praće rad točke maksimalne proizvodnje

(MPPT) Ostale izgube % 2,0% Pretvornik Učinkovitost % 93,0% Kapaciteta kW 7,0 Ostale izgube % 2,0% Faktor obremenitve % 11,4% Električna energije isporuč ter MWh 0,000 Električna energija oddana v omrežje MWh 53,115

Finančna analiza




Stran: 51/94

7.3.3 Lokacija 3

Lokacija nad rastlinjaki (slika 23)

Tehnični podatki


Učinkovitost % 12,7% Nazivna pogonska temperatura celice °C 45

Temperaturni koeficient % / °C 0,40%

Površina fotovoltaičnega sistema m² 315

Regulacijska metoda Prać rad točke maksimalne proizvodnje

(MPPT) Ostale izgube % 2,0% Pretvornik Učinkovitost % 93,0% Kapaciteta kW 7,0 Ostale izgube % 2,0% Faktor obremenitve % 11,4% Električna energije isporu ter MWh 0,000 Električna energija oddana v omrežje MWh 39,876

Finančna analiza




Stran: 52/94

7.3.4 Lokacija 4

Lokacija se nahaja na parkirišču pred trgovino Arboretum. Fotovoltaični sistem je predviden na konstrukciji nad parkiriščem.

Vhodni klimatološki podatki za lokacijo 4






Tehnični podatki


Učinkovitost % 12,7% Nazivna pogonska temperatura celice °C 45 Temperaturni koeficient % / °C 0,40% Površina fotovoltaičnega sistema m² 126

Regulacijska metoda Pra rad točke maksimalne proizvodnje

(MPPT) Ostale izgube % 2,0% Pretvornik Učinkovitost % 93,0% Kapaciteta kW 7,0 Ostale izgube % 2,0% Faktor obremenitve % 11,7% Električna energije ispor ter MWh 0,000 Električna energija oddana v omrežje MWh 16,432


Stran: 53/94

Finančna analiza



Pri stroških za lokacijo 4 nismo upoštevali nosilne konstrukcije za fotovoltaični sistem, ki bi jo bilo potrebno postaviti nad parkiriščem pred trgovino. Višina konstrukcije bi morala biti najmanj 3,5 metra.

7.4 POVZETEK IZRAČUNANIH VREDNOSTI

Tabela 21: Tehnični parametri

Površi. fotovo. sistema Inšta. moč Kol. el. en. oddane v

omrežje 1. Streha trgovine v Arboretumu 52 m2 6,56 kW 6.737 MWh 2. Ob rastlinjakih nad trgovino 420 m2 53,28 kW 53.115 MWh 3. Območje nad rastlinjaki 315 m2 40,00 kW 39.876 MWh 4. Parkirišče pred trgovino 126 m2 16,00 kW 16.432 MWh

Tabela 22: Ekonomski parametri v primeru lastnega vira financiranja

Ekonomičnost projekta

Skupni začetni stroški

Letni prihodki

in prihranki IRR

Enostavna vračilna

doba

Diskontirana vračilna

doba 1. Streha trgovine v Arboretumu 26.386 € 2.407 € 9,6 % 11 let 10,4 leta 2. Ob rastlinjakih nad trgovino 203.713 € 17.834 € 9,0 % 12,4 leta 10,7 let 3. Območje nad rastlinjaki – ob jarku 155.880 € 13.389 € 9,7 % 11,6 leta 10,1 let 4. Parkirišče pred trgovino 64.080 € 5.517 € 9,7 % 11,4 leta 10 let


Stran: 54/94

Pri obratovanju sončnih elektrarn smo pri izračunu upoštevali izključno stroške investicije in prihodke od prodane električne energije. Ker gre za grobo oceno smo izračun poenostavili, pri čemer nismo upoštevali stroškov vzdrževanja, amortizacijskih stroškov in stroškov zavarovanja.

Tudi v primeru, da bi v izračun vključili zgoraj naštete postavke se finančni tokovi nebi bistveno spremenili, zaradi majhnih vrednosti izključenih spremenljivk. Stroški vzdrževanja so nizki, saj ko je sistem enkrat postavljen deluje povsem avtomatsko, vzdrževanje oziroma servisiranje sistema je potrebno le v primeru napak in okvar. Če je investiranje odvisno od dolžniškega kapitala, predstavljajo največji delež v skupni vsoti vseh stroškov prav obresti za odplačilo kreditov.


Stran: 55/94

8 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA

1) [Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, UL št. 93/2008, 30.9.2008]

2) [Metodologija izvedbe energetskega pregleda, MOP, 2006]

3) [http://ec.europa.eu/energy/action_plan_energy_efficiency/doc/education_sl.pdf]

4) [http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj]

5) [http://www.uradni-list.si/1/content?id=88520&part=&highlight=pravilnik+o+učinkoviti]

6) [http://www.novoterm.si]

7) [[CORINAIR (www.eea.europa.eu)]

8) [zakonodaja 2005 ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe]

9) [DIN 5035: http://www.svetila.com/Menas/Leksikon/din5035.htm]

10) [www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf]

11) [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.elter.si/images1/princip_delovanja_lossnay.gif&imgrefurl=http://www.elter.si/slo/toplotne_crpalke.php]

12) [Izpolnjen vprašalnik o energetskem stanju objekta]

13) D. Florjančič, B. Noč, Mala fotovoltaična elektrarna – od ideje do realizacije, Koroška Bela, 2006

14) http://www.solar-invest.si/pv_elektrarne.html

15) Photovoltaic project analysis, Minister of Natural Resources Canada 2001 - 2004.

16) Programsko orodje RETScreen International, Minister of Natural Resources Canada 2001 - 2004. (za izračun proizvodnje električne energije fotovoltaičnih sistemov)


Stran: 56/94

9 SEZNAM GRAFOV, SLIK, TABEL IN KRATIC

9.1 SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino Gospodarsko poslopje 1 ..........................................11

Graf 2: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino Gospodarsko poslopje 2 ..........................................11

Graf 3: Delež posameznih prostorov glede na njihovo površino - Trgovina.................................................................11

Graf 4: Trajanje kurilne sezone (št. dni) v Radomljah ..................................................................................................12

Graf 5: Gibanje rabe energije po letih v Arboretumu....................................................................................................13

Graf 6: Spreminjanje porabe energentov glede na predhodno leto .............................................................................14

Graf 7: Gibanje porabe električne energije po mesecih za leto 2008...........................................................................17

Graf 8: Poraba sanitarne tople vode in stroški za sanitarno vodo................................................................................21

Graf 9: Trend rabe energije za ogrevanje v Arboretumu..............................................................................................22

Graf 10: Delež posameznih svetil glede na število in glede na priključno moč ............................................................23

Graf 11: Zmanjšanje emisij v primeru, da se realizirajo vsi ukrepi ...............................................................................40


Stran: 57/94

9.2 SEZNAM SLIK

Slika 1: Obravnavano območje v Arboretumu Volčji Potok ............................................................................................8

Slika 2: Gospodarsko poslopje 1....................................................................................................................................9

Slika 3: Gospodarsko poslopje 2..................................................................................................................................10

Slika 4: Trgovina ..........................................................................................................................................................10

Slika 5: Shema naročanja in izvedbe storitve na področju vzdrževanja.......................................................................16

Slika 6: Kotel in razvodne veje z črpalkami..................................................................................................................18

Slika 7: Kotel na UNP, sončni prejemniki in zalogovnik z razvodom............................................................................19

Slika 8: Kotel in razvodne veje z črpalkami 2...............................................................................................................20

Slika 9: Kotel in ogrevalna veja s črpalko.....................................................................................................................20

Slika 10: Fluorescentna svetila in navadne žarnice .....................................................................................................23

Slika 11: Dvojna in enojna zasteklitev..........................................................................................................................28

Slika 12: Poškodba na stropu ......................................................................................................................................29

Slika 13: Primer toplotnih izgub na spoju vratnega krila z okvirjem vrat.......................................................................30

Slika 14: Slaba zasteklitev in tesnjenje vrat .................................................................................................................30

Slika 15: Temperatura na razvodnih vejah...................................................................................................................31

Slika 16: Temperatura na ovoju kotla - 1 .....................................................................................................................31

Slika 17: Temperatura na ovoju kotla - 2 .....................................................................................................................32

Slika 18: Temperatura na loputi kotla...........................................................................................................................32

Slika 19: Prikaz prezračevanja z vračanjem toplote.....................................................................................................33

Slika 20: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji.....................................................................42

Slika 21: Lokacija 1 in lokacija 4, trgovina v Arboretumu Volčji Potok s parkiriščem pred trgovino..............................44

Slika 22: Lokacija 2, ob rastlinjakih ..............................................................................................................................44

Slika 23: Lokacija 3, nad rastlinjaki ..............................................................................................................................45


Stran: 58/94

9.3 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Število zaposlenih po letih .............................................................................................................................8

Tabela 2: Povprečna časovna zasedenost prostorov po urah. ......................................................................................9

Tabela 3: Količine porabe kurilnega olja in UNP po letih v litrih in MWh......................................................................13

Tabela 4: Raba električne energije na zaposlenega ....................................................................................................14

Tabela 5: Skupni letni stroški za energijo v Arboretumu Volčji Potok ..........................................................................15

Tabela 6: Temperatura po posameznih prostorih v Arboretumu Volčji Potok v ogrevalni sezoni ................................15

Tabela 7: Povprečne letne cene energentov v Arboretumu Volčji Potok .....................................................................17

Tabela 8: Električne naprave v Arboretumu.................................................................................................................22

Tabela 9: Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk ...............................................................................................26

Tabela 10: Priporočljiva osvetljenost v različnih prostorih po DIN 5035.......................................................................26

Tabela 11: Razmerja pri električni moči med navadnimi žarnicami in varčnimi sijalkami.............................................27

Tabela 12: Prihranek pri razsvetljavi med varčnimi sijalkami in navadni žarnicami .....................................................27

Tabela 13: Organizacijski ukrepi – za vse objekte .......................................................................................................37

Tabela 14: Investicijski ukrepi – starejše gospodarsko poslopje..................................................................................38

Tabela 15: Investicijski ukrepi – trgovina .....................................................................................................................38

Tabela 16: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov in tehnologij...........................................39

Tabela 17: Izbrane lokacije: .........................................................................................................................................43

Tabela 18: Podatki o klimi na merilni točki najbližji lokacijam za sončno elektrarno ....................................................46

Tabela 19: Klimatološki podatki na merilni točki ..........................................................................................................46

Tabela 20: Ocena sončnega potenciala ......................................................................................................................48

Tabela 21: Tehnični parametri .....................................................................................................................................53

Tabela 22: Ekonomski parametri v primeru lastnega vira financiranja.........................................................................53


Stran: 59/94

9.4 SEZNAM KRATIC

kW - kilovat

kWh - kilovatna ura

MWh - megavatna ura

SSE – sprejemniki sončne energije

URE – učinkovita raba energije

OVE – obnovljivi viri energije

ELKO – ekstra lahko kurilno olje

UNP – utekočinjen naftni plin


Stran: 60/94

10 PRILOGE

Priloga 1: Površine prostorov objektov v Arboretumu Volčji potok

Gospodarsko poslopje z upravo

Prostor Površina v m2 Delež v % Pisarne 47 16,32 Sanitarije 5 1,75 Projektiva 58 20,35 Hodniki + vetrolov 17,5 6,14 Računovodstvo 29 10,18 Čajna kuhinja 15 5,26 Kuhinja + jedilnica 114 40

Skupaj 285 m2 100 %

Gospodarsko poslopje (starejše)

Prostor Površina v m2 Delež v % Delavnica + skladišče 136 27,14 Predavalnica + učilnica 86 17,16 Pisarne 161 32,25 Kotlovnica 18 3,59 Hodnik 17 3,39 Arhiv 7 1,4 Sanitarije 35 6,88 Predprostor 41 8,18

Skupaj 501 m2 100 %

Trgovina

Prostor Površina v m2 Delež v % Prodajalna 138 52,47 Sanitarije 11 4,18 Skladišče 43 16,35 Kotlovnica 10 3,80 Pisarna 14 5,32 Garderoba 13 4,94 Prostor za pomožni material 28 10,65 Predprostor 6 2,28

Skupaj 263 m2 100 %


Stran: 61/94

Priloga 2: Seznam predlaganih ukrepov v Arboretumu.

Ukrep: Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje

Opis ukrepa:

Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje. Ugašanje luči, ko se le ta ne potrebuje.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 0,33 MWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 35 €/leto

Skupni stroški: 0 € Vračilna doba: -

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��

(nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje, visoko)

Težavnost: nizka Tveganje: nizko


Stran: 62/94

Ukrep: Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električnih napravah - osveščanje

Opis ukrepa:

Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električnih napravah – osveščanje. Ugašanje računalnikov in ostalih naprav, ko se jih ne potrebuje. Izklapljanje naprav iz stanja pripravljenosti.



Skupni stroški: 0 € Vračilna doba: -


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 63/94

Ukrep: Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi. (starejše gospodarsko poslopje)

Opis ukrepa:

Zamenjava navadnih žarnic z varčnimi sijalkami in starejših fluorescentnih svetil z novejšimi.


Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 84,33 €/leto

Skupni stroški: 396 € Vračilna doba: 4,7


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 64/94

Ukrep: Vgradnja termostatskih ventilov, znižanje rabe toplotne energije za ogrevanje. (starejše gospodarsko poslopje)

Opis ukrepa:

Vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa – regulacija temperature.



Skupni stroški: 1.084 € Vračilna doba: 3,3


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��


Težavnost: nizka Tveganje: srednje


Stran: 65/94

Opis ukrepa:

Dodatna izolacija celotnega podstrešja zgradbe. (starejše gospodarsko poslopje)





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��


Težavnost: srednja Tveganje: srednje


Stran: 66/94

Ukrep: Izolacija ovoja objekta.

Opis ukrepa:

Izolacija celotne površine zunanjega ovoja zgradbe. (starejše gospodarsko poslopje)


Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 1.233 €/leto



0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 67/94

Ukrep: Zamenjava oken.

Opis ukrepa:

Zamenjava vseh steklenih površin. (starejše gospodarsko poslopje)





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��


Težavnost: visoka Tveganje: srednje


Stran: 68/94

Ukrep: Vgradnja termostatskih ventilov, znižanje rabe toplotne energije za ogrevanje. (trgovina)

Opis ukrepa:

Vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa – regulacija temperature.



Skupni stroški: 591 € Vračilna doba: 3,3


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��


Težavnost: nizka Tveganje: srednje


Stran: 69/94

Ukrep: Zamenjava kotla in prehod na pelete. (trgovina)

Opis ukrepa:

Zamenjava kotla na ELKO s sodobnim kotlom na pelete. Prihranek zaradi boljšega izkoristka novega kotla in cenejšega energenta.


Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 1.431 €/leto

Skupni stroški: 11.500 € Vračilna doba: 8


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 70/94

Opis ukrepa:

Izolacija celotnega podstrešja zgradbe. (trgovina)





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 71/94

Ukrep: Izolacija ovoja objekta.

Opis ukrepa:

Izolacija celotne površine zunanjega ovoja zgradbe. (trgovina)





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��




Stran: 72/94

Ukrep: Zamenjava oken.

Opis ukrepa:

Zamenjava vseh steklenih površin. (trgovina)





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

��


Težavnost: visoka Tveganje: srednje


Stran: 73/94


Stran: 74/94


Stran: 75/94


Stran: 76/94


Stran: 77/94


Stran: 78/94


Stran: 79/94


Stran: 80/94


Stran: 81/94


Stran: 82/94


Stran: 83/94


Stran: 84/94


Stran: 85/94


Stran: 86/94


Stran: 87/94


Stran: 88/94


Stran: 89/94


Stran: 90/94


Stran: 91/94


Stran: 92/94


Stran: 93/94


Stran: 94/94

Documents

KON ČNO PORO ČILO - Ministrstvo za · PDF file4.6.2 Elektri čni aparati ... 5.2.1.4 Toplotni pritoki