KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI · PDF fileELEKTRIČNI APARATI ... in pri toplotni energiji za 149,94 tone CO 2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije

ENERGETSKI PREGLED - VLADNA PALAČA RS, GREGORČIČEVA 20, 1000 LJUBLJANA

1

Jeranova 12, 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 283 8558 GSM: 041 679 220 E-mail: [email protected] www.energetski-pregledi.si

KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED ZA OBJEKT

VLADNA PALAČA REPUBLIKE SLOVENIJE, Gregorčičeva 20, Ljubljana«

Ljubljana, junij 2015

mailto:[email protected]

http://www.energetski-pregledi.si/


2

Podatki o projektu: 1. Naslov projekta Razširjeni energetski pregled za objekt VLADNA PALAČA RS, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana 2. Izvajalec PSP d.o.o. Jeranova 12, 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 283 8558 GSM: 041 679 220 E - pošta: [email protected] www.energetski-pregledi.si 3. Naročnik:

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE RS Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 478 15 73

Generalni sekretar vlade mag. Darko Krašovec Koordinator naročnika: Vodja Sektorja za tehnične zadeve Leon Gostiša GSM: 051 684 329 e-pošta: [email protected] Vzdrževalec objekta: Sektor za tehnične zadeve

4. Vodja projekta Aljoša Pajk, inž.str. Sodelavci na projektu: dr. Polonca Brcar, dr.med. Alan Pajk, inž. str. Nika Pajk, univ.dipl.inž.geolo.

mailto:[email protected]

http://www.energetski-pregledi.si/


3

Vrsta kupljene

energije Letna poraba Letni strošek

Električna energija 753.992 kWh 85.157,67 €

Gorivo

kurilno olje l kWh 0 €

zemeljski plin Sm3 kWh 0 €

tekoči

naftni plin

t kWh 0 €

mazut t kWh 0 €

drva m3 kWh 0 €

Daljinska toplota 770.116 kWh 61.391,03 €

Ostalo kWh 0 €

pitna voda 904 m3 4.111,75 €

SKUPAJ: 1.524.108 kWh 150.660,45 €

Podatki veljajo za obdobje :

(letno povprečje) 2012-2014


4

KAZALO

O. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ...................................................................................................... 6

I. SPLOŠNI DEL ............................................................................................................................................... 11

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................................ 11

2. UVOD…………………………………………… ……………………………………………………………... 12

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V OBJEKTU VLADNA PALAČA RS ................................................................... 12

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVBE ........................................................................................ 13

2.2.1. Relevantni klimatski parametri na lokaciji stavb ................................................................................... 13

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE IN STROŠKI ...................................................................................... 14

2.4. STANJE TOPLOTNEGA UGODJA ..................................................................................................... 18

2.4.1. Meritev mikroklime v objektu ............................................................................................................... 18

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO……………………………………………………….………………...20

3.1. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ................................. 20

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVEST. V URE ......... 20

3.3. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI .................................................................. 20

3.4. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ............................................................. 20

3.5. RAVEN PROMOVIRANJA URE .......................................................................................................... 20

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE ..................................................................................................................... 21

4.1. CENE ENERGENTSKIH VIROV ........................................................................................................ 21

4.2. MESEČNA PORABA GLAVNIH VIROV ENERGIJE ........................................................................... 22

4.3. ZANESLJIVOST OSKRBE Z ENERGENTI ......................................................................................... 24

4.3.1. Električna energija ............................................................................................................................... 24

4.3.2. Poraba energije za ogrevanje – vročevod ........................................................................................... 24

4.3.3. Oskrba z vodo ..................................................................................................................................... 24

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE ZARADI DOTRAJANOSTI OPREME ....................................................... 24

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ..................................................................................... 25

5.1. OGREVALNI SISTEM ......................................................................................................................... 25

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO ............................................................................................. 28

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S HLADNO VODO ........................................................................................... 29

5.4. ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ............................................................................. 29

5.5. SISTEM ZA SAMOOSKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ................................................................ 34

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .......................................................................................................... 35

6.1. OVOJ STAVBE .................................................................................................................................... 35

6.2. ELEKTRIČNI APARATI ....................................................................................................................... 40

6.3. RAZSVETLJAVA ................................................................................................................................. 40

6.4. PRIPRAVA TOPLE VODE ................................................................................................................... 41

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA .............................................................................................. 41

7. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .............................................................................................. 42


5

7.1.1. Transmisijske izgube .................................................................................................................. 42

7.1.2. Izgube zaradi prezračevanja ...................................................................................................... 42

7.1.3. Toplotni pritoki ............................................................................................................................ 42

7.2. NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ZARADI NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJ. .................................... 43

7.3. KONČNA ENERGIJA POTREBNA ZA DELOVANJE STAVBE ........................................................... 44

7.3.1. Proizvodnja toplote ..................................................................................................................... 44

7.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi ..................................................................................................... 44

7.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje ........................................................................... 44

7.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode............................................................................ 44

II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .................................................. 45

8. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH MOŽNOSTI .................................................................................. 45

8.1. OVOJ STAVBE .................................................................................................................................... 45

8.2. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA .............................................................................................. 45

8.3. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE.............................................................................................. 46

8.4. PROIZVODNJA TOPLOTE –OGREVALNI SISTEMI ........................................................................... 46

8.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA .................................................................................................................... 47

8.6. RAZSVETLJAVA ................................................................................................................................. 48

9. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................................................... 49

9.1. OSVEŠČANJE ..................................................................................................................................... 49

9.2. IZOBRAŽEVANJE ................................................................................................................................ 49

9.3. INFORMIRANJE .................................................................................................................................. 49

9.4. EKONOMIČNA RABA SVEŽE VODE ................................................................................................. 49

10. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ................................................................................ 50

10.1. IZRAČUN MOŽNIH PRIHRAN. ENERG. IN POTREBEN ČAS ZA VRAČILO INVEST. SREDSTEV .. 51

10.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ZA VSE UKREPE ... 52

11. PRILOGE ....................................................................................................................................................... 53


6

O. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Razširjen energetski pregled prikazuje obstoječe stanje objekta, porabo energije in vode ter podaja oceno bivalnih in delovnih pogojev. Podana je ocena možnosti zmanjšanja porabe energije in tekočih stroškov. Predlagane so rešitve na področju energetsko učinkovite oskrbe objekta, izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev, kot tudi rešitve ostale problematike na objektu. V letu 2014 je bila poraba primarne energije 1.499.628 kWh, od tega električne energije 726.264 kWh in energije za ogrevanje objekta in sanitarne vode 773.364 kWh. Vode so porabili 864 m3. V letu 2014 so znašali stroški za porabljeno energijo 141.712,90 € in porabljeno vodo 3.763,90 €. Deležno je strošek električne energije predstavljal 53,37 %, strošek energije za ogrevanje objekta in sanitarne vode 44,04 % in strošek porabljene vode 2,59 %. Poraba električne energije za leto 2014 je znašala 106,01 kWh/m2. Poraba toplotne energije za leto 2014 je znašala 112,88 kWh/m2. Energijsko število objekta za leto 2014 je znašalo 218,89 kWh/m2. Izračun povprečne letne porabe energenta za obdobje 2012-2014. Povprečna letna poraba električne energije (2012-2014) je bila 753.992 kWh oziroma 110,06 kWh/m2. Povprečna letna poraba toplotne energije (2012-2014) je bila 770.116 kWh oziroma 112,41 kWh/m2. Energijsko število za tri leto obdobje (2012-2014) je 222,47 kWh/m2. Prihranek pri električni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Prihranek pri porabi električne energije bo po izvedbi predlaganih ukrepov znašal 371.718 kWh

oziroma 49,3 %. - Prihranek pri stroških za električno energijo bo znašal cca 39.773,00 € letno. Prihranek pri toplotni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Pričakujemo, da bo z izvedbo vseh navedenih ukrepov sanacije prihranek za toplotno energijo

znašal 454.368 kWh oziroma 59 %. - Prihranek pri stroških za ogrevanje bo znašal cca 37.712,00 € letno.


7

Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje za vse predlagane ukrepe Objekt trenutno s porabo električne energije pridela 399,62 ton emisij CO2 ter s porabo energije za ogrevanje prostorov in vode 254,14 tone emisij CO2. Emisije toplogrednih plinov kot npr. ogljikov dioksid, NOx, metan .., pripomorejo k segrevanju zemeljskega površja, kar vidno vpliva na pojav ekstremnih vremenskih sprememb. Po sanaciji starega objekta in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bodo emisije CO2 pri električni energiji zmanjšanje za 197,01 ton CO2 in pri toplotni energiji za 149,94 tone CO2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bo poraba energije zmanjšala na:

- električne energija iz 110,06 kWh/m2 na 55,80 kWh/m2

- toplotna energija iz 112,41 kWh/m2 na 46,09 kWh/m2


8

ZAKONSKE PODLAGE - EVROPSKI OKVIR IN SLOVENSKA ZAKONODAJA Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala k doseganju strateških ciljev EU na področju

energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Energetska učinkovitost ima velik pomen za

zagotavljanje vseh ciljev energetske politike in tudi širših razvojnih ciljev države, zlasti zaradi potenciala

za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala.

Za izvajanje Direktive 2006/32/ES, ki jo zdaj nadomešča Direktiva 2012/27/ES, je že v nacionalnih

strateških dokumentih, zlasti v AN URE 2, javnemu sektorju namenjena posebna vloga. Javni sektor

mora in bo, zlasti tudi v obdobju AN URE 2 2011-2016, moral delovati kot zgled na področju ukrepov

učinkovite rabe energije, predvsem pri novih investicijah, vzdrževanju in izdatkih za opremo, ki porablja

energijo.

Kot dva temeljna oz. ključna ukrepa sta v omenjenih dokumentih med drugim opredeljena tudi

pospešena prenova javnih stavb in uvajanje sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju, s

čimer bo izboljšana energetska učinkovitost javnega sektorja. Ukrepa se deloma financirata oz. bosta

financirana tudi iz sredstev Kohezijskega sklada EU v višini 190 mio EUR za obdobje 2007 – 2013,

predvideni pa so tudi dodatni novi viri iz sredstev kohezijske politike EU v finančni perspektivi 2014 do

2020.

Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) Ur.l. RS, št. 57/2004 Zakon o graditvi objektov (Ur.l.RS, št. 102/2004) UPB ureja pogoje za graditev vseh objektov, na področju energetske učinkovitosti določa tudi toplotno zaščito objektov z vključevanjem novih standardov za prezračevanje, časovno zasedenostjo objektov, sončnih in notranjih pridobitkov v skladu z novo Direktivo EU o energijskih lastnostih stavb (2002/91/EC). Podrobnosti so dosegljive na sledečih spletnih straneh Evropske unije: http://www.managenergy.net/products/R210.htm

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS, št. 52/2010) (PURES 2010) Energetski zakon /EZ-1 (Ur.l. RS, št. 17/2014)

Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS, št. 35/2008 z dne 9. 4. 2008)

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi (Ur.l.RS, št.53/2011) NPB-št.2 Nov Energetski zakon v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv in uredb s področja trga z zemeljskim plinom in električno energijo ter energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon poleg prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red ureja tudi druga področja energetske politike, kot npr. energetska infrastruktura in oskrba s toploto.

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (Ur.l. št. 140 z dne 5.6.2009, str. 16),

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (Ur.l. št. 153 z dne 18.6.2010, str. 13),

Direktiva 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Ur.l.št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1;

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669

http://www.managenergy.net/products/R210.htm

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201417&stevilka=538

http://www.uradni-list.si/1/content?id=104421

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Preciscena_besedila/Uredba_En_inf_NPB_2011.pdf


9

Direktiva 2004/8/ES dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (Ur.l. št. 52 z dne 21.4.2004, str. 50),

Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) je od držav članic zahtevala, da na nacionalni ali regionalni ravni opredelijo minimalne standarde energetske učinkovitosti stavb pri novogradnjah in večjih prenovah stavb. Od 31. decembra 2018 dalje bo treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj ničenergijske. Vse druge nove stavbe pa bodo morale biti skladne z novimi zahtevami dve leti kasneje. Učinkovito izvajanje direktive EPBD je velik izziv za mnoge države.


10

Nabor predlaganih ukrepov

Preglednica 1. Prikaz nabora predlaganih ukrepov po letnem prihranku (kWh in €), predvideni

investiciji, vračilnem roku in stopnji prioritete.

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok Prioriteta

kWh € € (let) -

1 Projektiranje, nadzor / / 35.000,00 1

2 Osveščanje ter izobraževanje uporabnikov, organizacijski ukrepi

15.080 (E=2%)

(E) 1.613,00 0,00 takoj 1

3 Sanacija temeljev oz. elementov na delu teren – fasada 400 m2

nujno nujno 32.000,00 0 1

4 Zamenjava oken 1.023 m2 vključno z notranjimi senčili

184.828 (Q=24 %)

(Q) 15.340,00 409.200,00 26,7 1

5 Vgradnja toplotne izolacije na podstrešju 2.234 m2

107.816 (Q=14 %)

(Q) 8.949,00 67.000,00 7,5 1

6

Vgradnja termostatskih ventilov 11 kos. in hidravlično uravnoteženje sistema, toplotna izolacija TP

46.207 (Q=6 %)

(Q) 3.835,00

18.800,00

4,9 1

7 Sanacija kuhinje – zamenjava opreme

75.399 (E=10 %)

(E) 8.068,00

45.000,00 5,6 1

8 Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode

15.402 (Q 2 %)

(Q) 1.278,00

3.000,00 2,3 1

9 Vgradnja CNS (centralno nadzorni sistem-delni), monitoring 5 let

7.701 (Q=1%) 7.540

(E=1%)

639,00 807,00

25.000,00 17 2

10

Sanacija razsvetljave- zamenjava žarnic, svetil 1.795 kos. in vgradnja senzorjev v vseh sanitarijah

205.840 (E=27,3 %)

(E) 22.024,00

81.950,00 1

11 Vgradnja sistema prezračevanje z rekuperacijo

92.414 (Q=12 %)

67.859 (E=9 %)

(Q) 7.670,00

(E) 7.261,00 280.000,00 18,6* 1

Skupaj (Q) 454.368 (E) 371.718

(Q) 37.712,00 (E) 39.773,00

996.950,00 12,9

Q - toplotna energija, E – električna energija, TČ – toplotna črpalka, STV –sanitarna topla voda


11

I. SPLOŠNI DEL

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA Namen energetskega pregleda je zmanjšati rabo energije in tekoče stroške, ustvariti ustrezne bivalne in delovne pogoje ter ohraniti zdravje ljudi. Cilji izdelave in izvedbe energetskega pregleda so:

izdelava uporabnega dokumenta, ki bo podlaga za vse nadaljnje aktivnosti v postopku sanacije (tudi za pridobitev nepovratnih EU sredstev),

zmanjšanje rabe končne energije, učinkovita raba energije, zmanjšanje stroškov za energijo, zagotovitev ustreznih delovnih oz. bivalnih mikroklimatskih pogojev, zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije in čistejšimi gorivi (zmanjšanje emisij v

ozračju), zviševanje ozaveščenosti in informiranosti vodstva, osebja ter uporabnikov objekta na

področju učinkovite rabe energije, uvajanja sodobnih energetskih rešitev, prikaz primera dobre prakse širši javnosti, z zmanjšanjem stroškov zagotoviti vir za investicije v energetsko infrastrukturo.


12

2. UVOD Investitor in obenem naročnik elaborata planira v naslednjem kratkoročnem obdobju izvesti sanacijo objekta z vidika celovite energetske prenove objekta. S sanacijo objekta želi investitor zmanjšati stroške obratovanja in zagotoviti primerne pogoje bivanja za zaposlene, prav tako pa slediti obveznostim, ki jih zahteva naša in EU zakonodaja – energetska sanacija v letni višini 3 % nepremičnin vladnih objektov. Stavba na Gregorčičevi 20, Vladna palača RS je bila zgrajena 1898. Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba, ki je začela z izkopavanjem leta 1886. Tri ulične fasade imajo po dve nadstropji, četrta, dvoriščna fasada je za nadstropje nižja. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Največji prostor v palači, danes Kristalna dvorana, namenjena sprejemom, je bila prvotno kapela. Po drugi svetovni vojni je bila spremenjena v sejno dvorano, kjer je zasedala vlada. Po arhitektonski zasnovi in opremljenosti predstavlja enega najlepših tovrstnih prostorov pri nas. Predsedniška palača, ki je razglašena za kulturni spomenik, še danes dominira s svojo podobo v tem delu Ljubljane. Podobni palači, kjer so bili sedeži deželnih oblasti, pa stojita le še na Dunaju in v Sarajevu ( http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Predsedniska-palaca?Opendocument ). V vseh letih se znamenita neorenesančna podoba palače niti v notranjosti niti na zunaj ni veliko spreminjala. Pomembnejša sprememba na gabaritu je zazidava odprte terase na dvoriščni strani z ovalnim zidom. Tekoče so se izvajala vzdrževalna in obnovitvena dela znotraj in zunaj objekta. Fasada in stavbno pohištvo je bilo večkrat čiščeno in pleskano (1985, 1012), streha je bila temeljiteje sanirana 1980, leta 2010 je bila zamenjana vsa azbestna kritina in sanirano ostrešje, dimniki, strešna okna in zgrajenih šest strešnih frčad za zračnike, v letu 2010 je bilo izvedeno tudi centralno hlajenje v objektu. Leta 2007 je bila obnovljena toplotna postaja. 2.1. OPIS DEJAVNOSTI V OBJEKTU GREGORČIČEVA 20, VLADNA PALAČA REPUBLIKE

SLOVENIJE Leta 1898 je vladna palača na Prešernovi dobila prvo uporabno dovoljenje. Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstroogrske oblasti dežele kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v Predsedniški palači domujeta predsednik Republike Slovenije, njegov urad in Generalni sekretariat slovenske vlade ( http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Predsedniska-palaca?Opendocument ). Poleg velike kristalne dvorane s pripadajočimi prostori, kuhinje in jedilnice, so še drugi prostori za protokolarne in poslovne dejavnosti, arhivski prostori in pisarne. V stavbi je 150 zaposlenih, v hišo pa dnevno prihaja na sestanke povprečno 100 obiskovalcev.

http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Predsedniska-palaca?Opendocument




13

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVBE

Preglednica 2. Podatki o stavbah - povprečna višina in ogrevalna površina prostorov, število etaž in leto izgradnje

Povprečna višina prostorov (m) Čistilna -ogrevana

površina (m2) Število etaž

Leto izgradnje

Stavba K 2,6/ P4,2/ I.N 4,7/ II.N 3,7

dvorana 8,73 6.851

Visoka K

+P+2 1898

Številka stavbe na Gregorčičevi 20 je 39, KO 1721 Gradišče I., številka parcele 50/3.

Slika 1. Lokacija objekta Vladna palača RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana

2.2.1. Relevantni klimatski parametri na lokaciji stavb Projektne vrednosti temperaturnega primanjkljaja, ki je merilo za toplotne izgube stavb, se na lokaciji Ljubljana, gibljejo v razredu 3.300 dan K / leto. Projektna temperatura je - 13°C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najhladnejšega meseca je -1 °C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najtoplejšega meseca znaša 20°C. Povprečna letna temperatura je 9,7°C in vlaga 77%. Energija sevanja 1.121 kWh/m2.


14

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE IN STROŠKI

Podatki za izdelavo energetskega pregleda so zbrani iz evidence s pomočjo vodstva sekretariata in s samim ogledom objekta. Poraba in stroški za energijo so zbrani na podlagi računov za energetske vire. Podatki o zgradbi so zbrani z ogledom stavbe in projektne dokumentacije. 2.3.1. Poraba električne energije v letu 2012, 2013 in 2014: Preglednica 3. Poraba električne energije v kWh in stroški v € (po letih 2012- 2014)

Leto Poraba v kWh Stroški v €

2012 769.998 87.526,30

2013 765.714 90.302,70

2014 726.264 77.644,00

povprečje 753.992

Slika 2. Poraba električne energije (MWh) v letu 2012,2013 in 2014


15

2.3.2. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v letu 2012, 2013 in 2014.

Preglednica 4. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v kWh in stroški v € po letih (2012-2014)

Leto Poraba v kWh Stroški v €

2012 736.630 57.788,60

2013 800.354 62.315,60

2014 773.364 64.068,90

povprečje 770.116

Slika 3. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (MWh) v letu 2012, 2013 in 2014


16

2.3.3. Poraba hladne vode v letu 2012, 2013 in 2014. Preglednica 5. Poraba hladne vode v m3 in stroški v € po letih (2012-2014)

Leto Poraba m3 Stroški v €

2012 1.478* 6.291,80

2013 944 4.459,60

2014 864 3.763,90

povprečje 904

* v letu 2012 je prišlo do izliva vode zato upoštevamo samo dvoletno povprečje

Slika 4. Poraba hladne vode (m3) v letu 2012, 2013 in 2014


17

2.3.4. Poraba električne energije, energije za ogrevanje in vode v letu 2014 Preglednica 6. Poraba električne energije, energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (kWh, kWh/m2), poraba vode (m3) in delež stroškov v letu 2014

Poraba v

kWh Poraba v kWh/m2

Poraba m3

Stroški v €

Stroški %

Električna energija 726.264 106,01 / 77.644,00 53,37

Energija za ogrevanje 773.364 112,88 / 64.068,90 44,04

Voda / 864 3.763,90 2,59

Skupaj 1.499.628 218,89 864 145.476,80 100

Slika 5. Deležni prikaz stroškov za porabljeno električno energijo, energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter vodo v letu 2014.


18

Preglednica 7. Povprečje porabe električne energije in povprečje energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (kWh/m2) v letih 2012- 2014 ter priporočeno letno povprečje porabe energije

Poraba energije Priporočena

Električna energija 110,06 kWh/m2 50 kWh/m2

Energija za ogrevanje 112,41 kWh/m2 30 kWh/m2

Skupaj 222,47 kWh/m2 80 kWh/m2

Iz podatkov je razvidno, da je poraba energije močno previsoka.

S temeljito sanacijo objekta obstajajo precejšnje možnosti za prihranke energije pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode ter pri porabi električne energije. Podrobnejši opis ukrepov je podan v nadaljevanju študije. 2.4. STANJE TOPLOTNEGA UGODJA Po pridobljenih informacijah in meritvah se je objekt ogreval skladno z namembnostjo posameznih prostorov. Pisarne se v običajnih razmerah ogrevajo na temperaturo 22°C, sejna dvorana in jedilnica 20 °C in velika kristalna dvorana na 19°C. Sanitarije in hodniki na 21 °C. Prezračevanje prostorov je naravno z odpiranjem oken in sanitarijah prisilno z ventilatorji. Iz pisarniških prostorov potekajo do podstrešja prezračevalni jaški za naravno minimalno kroženje zraka. Celotna stavba je centralno klimatizirana. 2.4.1. Meritev mikroklime v objektu Meritev mikroklime nekaterih tipičnih prostorov in hodnikov objekta smo izvedli meseca junija 2015 v dopoldanskem času, pri zunanji temperaturi 20°C in relativni zunanji zračni vlagi 56 %. Temperaturo in relativno zračno vlago smo izmerili v sredini prostora. Meritve smo izvedli z napravo FLUKE 971 temperature - humidity meter z večtočkovnim simetričnim merjenjem na višini 85 cm od tal. Osvetljenost prostora smo izmerili z napravo Voltcraft MS-1300 luxmeter. Temperatura in relativna zračna vlaga v zgradbi je bila izmerjena ob zaprtih oknih.


19

Preglednica 8. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti na hodnikih.

Vrsta meritev Izmerjene vrednosti Referenčne vrednosti

Temperatura (°C) 19 18

Relativna vlažnost (%rh) 58 40 – 70

Osvetlitev (lux) 150 200

Preglednica 9. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti v pisarnah.


Temperatura (°C) 22 21±1

Relativna vlažnost (% rh) 60 40 – 60

Osvetlitev (lux) 180 200-300*

*nad delovno mizo mora biti dodatna osvetlitev Preglednica 10. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti v sanitarijah.





Preglednica 11. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti v kristalni dvorani.






20

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV Vodstvo sektorja za tehnične zadeve spremlja stroške porabe energije in ob očitnih odstopanjih tudi ustrezno ukrepa.

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVESTIRANJA V

UČINKOVITO RABO ENERGIJE Vodstvo sektorja za tehnične zadeve in tehnično osebje glede na visoko porabo energije predlaga odgovornim energetsko sanacijo objekta.

3.3. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI Poraba energije v objektu se spremlja preko merilnikov porabe daljinskega ogrevanja v toplotni postaji in elektro števca ter razdelilnikov za posamezne objekte. Nadzor nad stroški pa se spremlja s primerjavo odčitkov in prejetih računov.

3.4. MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH

Vodstvo generalnega sekretariata vlade RS se zaveda pomena zmanjšanja stroškov za energijo.

3.5. RAVEN PROMOVIRANJA UČINKOVITE RABE ENERGIJE V organizaciji ni organizirane promocije URE za zaposlene, kot tudi ne za vodstvo in tehnično osebje, kar pa je predvideno.


21

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1. CENE ENERGENTSKIH VIROV

Naročnik energetskega pregleda nam je posredoval cene energentov in obratovalne stroške za opazovana leta. Stroške za energijo pokrivajo pravni uporabniki objekta. Zanesljivost oskrbe z energijo je zadovoljiva in konstantna. Električna energija v letu 2014

Dobavljena količina električne energije 726.264 kWh

Strošek dobavljene količine energije 77.644,00 €

Cena energenta za kWh 0,107 €

(Vključuje strošek električne energije, omrežnino, trošarino ..)

Toplotna energija v letu 2014 Za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se uporablja daljinsko ogrevanje.

Dobavljena količina toplote v kWh 773.364 kWh

Strošek dobavljene energije 64.068,90 €

Cena energije za kWh 0,083 €

(Vključuje strošek vezan na dobavo)


22

4.2. MESEČNA PORABA GLAVNIH VIROV ENERGIJE 4.2.1. Poraba električne energije V letu 2014 je bilo v objektu porabljeno 726.264 kWh električne energije, strošek za porabljeno energijo je znašal 77.644,00 €. Povprečna cena električne energije je v letu 2014 znašala 0,107 €/ kWh. Kot prikazuje diagram je poraba električne energije v objektu skozi vse leto konstantno visoka.

Slika 6. Poraba električne energije po mesecih v kWh za leto 2014

Slika 7. Stroški za električno energijo v objektu po mesecih v letu 2014


23

4.2.2. Poraba energije za ogrevanje – daljinsko ogrevanje V letu 2014 je bilo v objektu porabljeno 773.364 kWh energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, strošek za porabljeno energijo je znašal 64.068,90€. Povprečna cena toplotne energije je v letu 2014 znašala 0,083 €/ kWh. Poraba energije za ogrevanje prostorov in STV je previsoka glede na namembnost objekta.

Slika 8. Poraba energije za daljinsko ogrevanje in STV (kWh) po mesecih v letu 2014

Slika 9. Stroški daljinskega ogrevanja (EUR) po mesecih v letu 2014 4.2.3. Poraba hladne vode Poraba hladne vode je bila v povprečju 75 m3 na mesec kar je predstavljalo mesečni strošek v povprečju 342,65 €. Cena za 1 m3 vode je znašala 4,55 €.


24

4.3. ZANESLJIVOST OSKRBE Z ENERGENTI 4.3.1. Električna energija Oskrba z električno energijo je zanesljiva. Dobavitelj električne energije je GEN-i d.o.o., Ulica Vinka Vodopivca 45a, 5000 Nova Gorica in Sistemski operater distribucijskega omrežja Elektro Ljubljana d.d., za SODO d.o.o., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana.

Merilno mesto je 3-476, skupno za štiri stavbe: Gregorčičeva 20, 25, 27 in 27a je vgrajeno v podhodu stavbe na Gregorčičevi 25.

4.3.2. Energija za ogrevanje prostorov in sanitarne vode – daljinsko ogrevanje Dobava toplote do sedaj ni bila prekinjena. Dobavitelj toplote za ogrevanje je Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, 1001 Ljubljana.

Odjemna mesta: 01600130851 (OGR), 01600030860 (STV) so skupna za stavbo Gregorčičeva 20 in Erjavčeva 15 ter so v toplotni postaji.

4.3.3. Oskrba z vodo Instalacije so v funkcionalnem stanju. Uporabnik je priključen na javno vodovodno omrežje Vodovod – Kanalizacija d.o.o., Vodnikova cesta 90, Ljubljana.

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE ZARADI DOTRAJANOSTI OPREME 4.4.1. Električna oprema Porabniki, ki se napajajo z električno energijo, so dobro vzdrževani tako trenutno ni težav glede zanesljivosti oskrbe zaradi dotrajanosti opreme. Centralno klimatiziranje prostorov je iz leta 2010. V kleti je dizel agregat 560 kVA , letnik 1980, za primer izpada električne energije. Oprema je redno vzdrževana in servisirana. 4.4.2. Ogrevalni sistem V kleti objekta je toplotna postaja v kateri se pripravlja toplota za ogrevanje objekta in sanitarne tople vode, ki je bila obnovljena leta 2007. Ker je oprema sistema redno vzdrževana, je varno obratovanje zagotovljeno.


25

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1. OGREVALNI SISTEM

V kleti stavbe je toplotna postaja v kateri se pripravlja toplota za ogrevanje prostorov in sanitarne vode za Gregorčičevo 20 in Erjavčevo 15. Toplota za ogrevanje se pripravlja s pomočjo daljinskega ogrevanja. Toplotna postaja je bila v celoti obnovljena 2007 leta. Regulacija je conska, ogrevalni sistem pa ni hidravlično uravnotežen. Na podstrešju je vgrajena toplotna črpalka za potrebe kuhinje. Preglednica 12. Pregled ogrevalnega sistema – daljinsko ogrevanje

OGREVALNI SISTEM OPIS TIP

Toplotna postaja Obnovljena (2007), moč 1102 kW V kleti stavbe

Ogrevanje daljinsko

Prenosnik toplote Q= 719 kW (leto 2007) za ogrevanje stavbe nad kl. Q= 382 kW – klimati, radiatorji klet

Danfoss XB 70-1 90 Danfoss XB 60-1 90

Raztezna posoda Zaprt sistem Reflex

Regulacijska proga regulacija je conska pomanjkljivo izolirana

Črpalke 6 kom., frekvenčne Wilo

Grelni elementi 223 kom radiatorjev, 14 konvektorji za dvorano in jedilnico

V&N

Regulacija ogreval 212 termostatskih in 11 navadnih ventilov, sistem ni hidravlično uravnotežen

Mešalni ventili Novi Danfoss

Avtomatika Nova - krivulja ogrevanja po zunanji temperaturi Danfoss

Priprava STV Simon

Bojler za pripravo STV 1000 l (2007) notranji prenosnik Q=38 kW

Mehčanje vode Z dozirno napravo

Raztezna posoda Zaprt sistem Reflex

Črpalke 2 kom - nove Wilo

Toplotna podpostaja Regulacijska proga za Erjavčevo 15 V kleti stavbe


26

Slika 10. Frekvenčne črpalke, regulacijska proga in sodobna avtomatika v TP

Slika 11. Raztezna posoda in diktirna naprava v TP


27

Slika 12. Radiator V&N s termostatskim ventilom

Slika 13. Konvektorji – ogrevanje in hlajenje


28

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO

Topla voda se za potrebe objekta pripravlja v toplotni postaji preko vročevoda in hrani v 1000 l bojlerju (2007). Notranji prenosnik je 38 kW (2007). Za mehčanje vode je vgrajena dozirna naprava.

Slika 14. Bojler, mešalni ventil

Slika 15. Dozirna naprava za mehčanje vode


29

V sanitarijah so enoročne armature na umivalnikih, senzorji splakovanja na pisoarjih in navadni

izplakovalniki.

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S HLADNO VODO Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Hladna voda se uporablja kot sanitarna voda in za potrebe kuhinje.

5.4. ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Porabniki električne energije v objektu so svetila, računalniki, kopirni stroji, nadzorni sistem s kamerami in snemalne naprave, klimati, hladilniki, oprema v kuhinji, hladilnice, zamrzovalnice, toplotna črpalka, osebno dvigalo, tovorno dvigalo, dvižna ploščad za invalide in oprema v toplotni postaji itd, ki obratujejo konstantno.

Slika 16. Klimati na podstrehi


30

Slika 17. Notranji del centralnega klimatskega sistema v pisarnah

Slika 18. Zunanje enote klimatov na dvorišču


31

Slika 19. Kuhinjske nape in prezračevanje v kuhinji

Slika 20. Toplotna črpalka na podstrehi za kuhinjo


32

Za razsvetljavo uporabljajo pretežno navadne, fluorescentne sijalke in posebna svetila (po namembnosti), zunaj stavbe so vgrajeni reflektorji.

Slika 21. Razsvetljava v kristalni dvorani

Slika 22. Razsvetljava z navadnimi žarnicami v sejni dvorani


33

Slika 23. Razsvetljava z navadnimi sijalkami po hodnikih

Slika 24. Dvižna ploščad za invalide


34

5.4.1. Kompenzacija jalove energije Naprave za kompenzacijo jalove energije ni (imajo 13% jalove energije), če se bodo vgradila nova sodobnejša svetila z že vgrajeno elektroniko in sodobna regulacijska oprema na prezračevanju, naprava za kompenzacijo ne bo potrebna.

5.5. SISTEM ZA SAMOOSKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Slika 25. Dizelski agregat 560 kVA v kleti stavbe


35

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE 6.1. OVOJ STAVBE Stavba je pod spomeniškim varstvom. Fasada objekta ni toplotno izolirana ima pa debele zidove iz glinene opeke. Problem pri toplotnih izgubah predstavljajo toplotni mostovi pri oknih. Fasada je vzdrževana – prana in pleskana. Stene ob zemljini so vlažne, kar je vidno na stenah kleti in tlakih, v del kletnih prostorov pa ob nalivih vdira voda. Streha je praviloma dvokapnica, krita z vlaknocementnimi ravnimi strešnimi ploščami in bakrenimi obrobami. Podstrešje je pohodno, strop je brez izolacije, na nekaterih delih sta stiropor cca 3 cm in estrih položena nad opeko. Okna so lesena - enoslojna, vezana, vzdrževana, vendar prvotna in nujno potrebna zamenjave. Vhodna vrata so lesena in vzdrževana. Preglednica 13. Opis ovoja stavbe

Zunanja zid proti okolici:

sloji debelina in vrsta

notranji sloj 2 cm omet

osnovni gradbeni material 79 cm polna opeka

toplotna izolacija 0

zaključni sloj 3 cm omet

površina zunanjega zidu (m2) 7.556 m2

toplotna prehodnost (U=W/m2K) 0,56

Strop proti neogrevanemu podstrešju:


zunanji sloji 7 cm polna opeka

polnilo 5 cm šodra

osnovni gradbeni material 25 cm leseni tramovi

notranji sloj 4 cm trstika

notranji sloj 3 cm omet

površina (m2) 2.234 m2


Tlak na terenu ali proti kleti:


notranji sloji 1 cm talna obloga

estrih 5 cm

toplotna izolacija 0

hidroizolacija 1 cm bitumenski trak

osnovni gradbeni material 15 cm AB

spodnji sloj 25 cm gramozno nasutje

površina (m2) 2.031 m2



36

Okna in vrata

površina (m2) vrsta toplotna prehodnost (U=W/m2K)

okna 1.023 m2 Lesena-enoslojna, vezana 3,0

vrata 52 m2 Lesena- masivna 2,5

zunanja senčila - NIMAJO Imajo samo notranje zavese

Preglednica 14. Podatki o stavbi

Ogrevana

površina

stavbe (m2)

Ogrevana

prostornina

stavbe (m3)

Površina

fasade

(m2)

Ovoj stavbe

(m2)

Oblikovni

faktor stavbe

(m-1)

OBJEKT 6.851 28.654 7.556 12.964 0,45

Slika 26. Severna fasada


37

Slika 27. Južna fasada

Slika 28. Vzhodna fasada


38

Slika 29. Fasada z dvoriščne strani

Slika 30. Podstreha s pomanjkljivo toplotno izolacijo, delno estrih delno opeka


39

Slika 31. Strešna kritina z bakrenimi obrobami in neobdelani dimniki

Slika 32. Vlaga v stenah kleti


40

Slika 33. Stara, dotrajana okna lesena-enojna zasteklitev, vezana

6.2. ELEKTRIČNI APARATI Porabniki električne energije v objektu so svetila, računalniki, kopirni stroji, klimati, toplotna črpalka

nadzorni sistem s kamerami, hladilniki mali, osebno dvigalo, tovorno dvigalo, dvižna ploščad za

invalide, oprema v kuhinji, hladilnice, zamrzovalnice in oprema v toplotni postaji.

6.3. RAZSVETLJAVA Med pomembne porabnike električne energije sodi razsvetljava. Na hodnikih in v sanitarijah ni vgrajenih senzorjev prisotnosti. Fluorescentne sijalke nimajo elektronskega vžiga. Skupna moč sijalk je 98,80 kW. Varčnih sijalk nimajo.

Preglednica 15. Podatki o številu in moči svetil

Vrsta sijalk – moč sijalk v prostorih

navadne fluorescentne žarometi

Moč sijalk (W) 60 40 400

Število sijalk 1.030 765 16

Skupaj kW 61,80 30,60 6,40


41

6.4. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE Topla voda se za potrebe objekta pripravlja v toplotni postaji preko vročevoda v 1.000 l bojlerju, za potrebe kuhinje pa s toplotno črpalko.

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Prostori se prezračujejo naravno z odpiranjem oken, prav tako v sanitarijah kjer je tudi prisilno prezračevanje z ventilatorji. Stavba je klimatizirana. Centralna klimatska naprava omogoča poleg hlajenja v prehodnem obdobju tudi ogrevanje.

Slika 34. Strešna frčada za zračnike klimatov


42

7. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

7.1. POTREBNA TOPLOTA ZA OGREVANJE STAVBE 7.1.1. Transmisijske izgube Transmisijske izgube se odražajo na slabi toplotni izolaciji ovoja objeta, kar je opisano v poročilu z vidika možnosti za zmanjšanje porabe energije. 7.1.2. Izgube zaradi prezračevanja Izgube zaradi naravnega prezračevanja se pokrivajo z ogrevanjem in se upoštevajo pri nadaljnjih izračunih. 7.1.3. Toplotni pritoki Toplotni pritoki ( sonce, uporabniki, svetila) so upoštevani v izračunih.

Preglednica 16. Toplotni pridobitki v objektu glede na vir toplote v kWh

pridobitki oseb 27.594 kWh

pridobitki svetil 42.750 kWh

pridobitki sonca 33.500 kWh

pridobitki skupaj 103.844 kWh


43

7.2. NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ZARADI NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE Preglednica 17. Večji porabniki električne energije po številu in moči. Vrsta porabnika število kW Skupaj kW

Razsvetljava kpl v opisu 98,0 98,8 cca 39 % od skupne porabe

Osebni računalniki 300 0,35 105,0

Kopirni stroji 4 1,2 4,8

Hladilniki mali 8 0,5 4,0

Osebno dvigalo 1 10,0 10,0

Nadzorni sistem s kamerami

in snemalne naprave kpl 10,0 10,0

Skupaj tehnična oprema 133,8 cca 10 % od skupne porabe

Kuhinjska napa 2 4,0 8,0

Konvektomat 2 60,0 120,0

Kotel 2 15,0 30,0

Prekucni kotel 1 15,0 15,0

Friteza 1 10,0 10,0

Pomivalni stroj 1 3,0 3,0

Servirni pult 1 3,0 3,0

Hladilnik 4 0,50 2,0

Zamrzovalna omara 3 5,0 15,0

Hladilnik za vino 1 0,5 0,5

Zamrzovalna komora 1 4,0 4,0

Hladilnica za vino 1 4,0 4,0

Hladilnica 1 10,0 10,0

Toplotna črpalka 1 2,5 2,5

Tovorno dvigalo 1 10,0 10,0

Pralni stroj-gospodinjski 1 1,5 1,5

Kuhinja skupaj 238,5 cca 20 % od skupne porabe

Prezračevanje in klimati kpl 195,0 cca 26 % od skupne porabe

Kotlovnica kpl 10,0 cca 5 % od skupne porabe

Skupaj moč porabnikov: 676,1 100 %


44

7.3. KONČNA ENERGIJA POTREBNA ZA DELOVANJE STAVBE

7.3.1. Proizvodnja toplote Porabljena količina toplotne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v objektu je v letu 2014 znaša 773.364 kWh/leto. 7.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi Toplotna postaja je obnovljena, vgrajena je ustrezna oprema (frekvenčne črpalke, lamelni izmenjevalec, sodobna regulacija). Ogrevanje je radiatorsko in s konvektorji. V zgradbi je 223 radiatorjev in 18 konvektorjev. Radiatorskih ventilov je 212 kosov termostatskih in le 11 kosov navadnih. 7.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje Ogrevalni sistem ni hidravlično uravnotežen. Pri distribuciji ogrevne vode v ogrevalnemu sistemu prihaja do večjih tlačnih izgub, povečane porabe energije in neenakomernega ogrevanja prostorov (bolj oddaljeni prostori so hladnejši). 7.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode Topla sanitarna voda se pripravlja preko vročevoda v 1.000 l bojlerju v toplotni postaji. Voda za potrebe kuhinje se pripravlja s toplotno črpalko. Sistem ki vključuje OVE je samo TČ za kuhinjo.


45

II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

8. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH MOŽNOSTI 8.1. OVOJ STAVBE

Predlagamo, da se obnovijo naslednji elementi ovoja stavb:

- sanacija vseh toplotnih mostov, oziroma izvedba hidroizolacije temeljev, - toplotna izolacija stropa proti podstrešju debeline 30 cm, - vsa dotrajana okna je potrebno zamenjati z novimi z vrednostjo U=1,0 W/m2K,

8.1.1. Obnova gradbene konstrukcije V predelu temeljev je potrebno sanirati oz. preprečiti prehod vlage na preostali del konstrukcije ter jih hidro izolirati. Stike notranjih zidov, ki mejijo na tla proti terenu, je potrebno hidro izolirati in zidove sanirati (preprečitev vlage v konstrukciji). 8.1.2. Vgradnja toplotne izolacije na stropu proti podstrešju Strop proti podstrešju ni toplotno izoliran (oziroma je dosedanja 3 cm toplotna izolacija iz stiropora poškodovana in zanemarljiva) na površini 2.234 m2, zato je potrebno na celotni površini podstrešja vgraditi toplotno izolacijo v obliki trdih izolacijskih plošč iz kamene volne, debeline min. 25 cm. 8.1.3. Zamenjava dotrajanih oken V objektu je potrebno zamenjati vsa stara dotrajana okna s površino 1.023 m2 in vgraditi nova okna s toplotno prehodnostjo max. U= 1,0 /m2K. V notranjost se namesto zaves vgradi svetlobno propustna Screen senčila, ki v letnem času preprečujejo pregrevanje prostorov, prav tako pa tudi toplotne izgube v zimskem času. Pri zamenjavi oken je potrebno uskladiti navodila ZVKD. 8.2. KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE Objekt ima ustrezno hlajenje prostorov, za udobno in zdravo bivanje ter energijske prihranke v stavbi pa je potrebno urediti tudi sodobno prezračevanje. Predlagamo vgradnjo prezračevalnih naprav z rekuperacijo, oziroma je ta nujna in zakonsko obvezna. Da se zagotovi svež zrak, so potrebne kakovostne prezračevalne naprave, ki omogočajo tudi vračanje odpadne toplote. Različni ukrepi glede varčevanja z energijo na področju prezračevalnih naprav so pripomogli, da se je zadnjih letih njihova kakovost zelo izboljšala. Poleg tega bo potrebno upoštevati vse strožje predpise glede mikroklime oz. primerne kakovosti zraka v bivalnih prostorih. Pri sanaciji ovoja zgradbe (zamenjava oken itd.) prihaja do zrakotesnosti prostorov, zato je prezračevanje s primerno prezračevalno napravo nujno potrebno tudi glede energijskih prihrankov (ni odpiranja oken).


46

Objekt ima že od začetka gradnje vgrajene vertikalne prezračevalne jaške, ki potekajo od spodnjih pisarn do podstrešja. Za distribucijo svežega zraka je potrebno te kanale tudi izkoristiti, na podstrešnem delu pa vgraditi sodobno prezračevalno napravo z rekuperacijo z min. 85 % izkoristka ali več. Standardna stopnja prezračevanja znaša 30 m3/h, osebo, dovoljen nivo hrupa ne sme presegati 25 dBA, hitrost vpiha zraka pa mora biti 0,15 m/s.

Preglednica 18. Parametri prezračevanja v bivalnem prostoru

Prezračevalni sistem

Pretok zraka m3/h 10-30

Priključna napetost (V) AC/DC 230/12 in 110/12

Potrebna moč (W) 4-21

Vračanje toplote (η1) do (v %) 75-87

Šumnost pri dušenju 8 dB v prostoru*

Max 25-30

Slika 35. Prikaz vpiha zraka v prostor

8.3. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE Za ogrevanje sanitarne vode v poletnem času (v terminih ko ni potrebno ogrevanje stavbe) se vgradi toplotno črpalko zrak – voda, ki bo pokrivala potrebe tople sanitarne vode in obenem ohlajevala prostor za skladiščenje vin. Z elektronsko regulacijo se bo uravnaval vklop in izklop dovoda daljinskega ogrevanja na delu priprave sanitarne vode.

radiator


47

8.4. PROIZVODNJA TOPLOTE – OGREVALNI SISTEMI - V toplotni postaji je potrebno toplotno izolirati celotno regulacijsko progo, vse cevovode in ostale

elemente ogrevanja.

- vgraditi je potrebno radiatorske ventile s termostatskimi glavami da radiatorjih kjer so sedaj vgrajeni navadni ventili (11 kos) ter hidravlično uravnotežiti celoten ogrevalni sistem,

- za celovito spremljanje porabe energije in upravljanje kotlovnice s toplotno postajo se vgradi CNS

(centralno nadzorni sistem) sistem in vzpostavi sistem spremljanja delovanja (on–line). Preglednica 19. Priporočila za temperaturo, vlažnost zraka in količino vtoka zraka v prostorih

Vrsta prostora temperatura ºC

pozimi poleti

relativna vlažnost

%

količina vtoka zraka

na osebo

hodniki, ostali teh. prostori 18±1 40-70 1,8 m3/h na m2

pisarne 20-22*

25-26** 40-70 30 m3/h

dvorane po potrebah 40-60 30 m3/h

sanitarije 22-23*

25-26** 40-70 9,0 m3/h na m2

- Legenda : * temperatura prostorov v času ogrevanja ** temperatura prostorov poleti

8.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Predlagani ukrepi: - predlagamo zamenjavo iztrošenih aparatov z energijsko učinkovitimi razreda »A« – z nekaj večjim

vložkom investicijskih sredstev dobimo sodobne energijsko učinkovitejše naprave z bistveno manjšo porabo električne energije, kar je še posebej pomembno pri pogostejših delujočih porabnikov električne energije,

- potrebno je zamenjati vse obstoječe žarnice z varčnimi in s primerno svetilnostjo, - potrebno je vgraditi CNS (centralno nadzorni sistem), ki je obvezen za natančno spremljanje porabe

energije, - v kuhinji naj se preide iz potratnih električnih konvektomatov, kotlov itd na opremo, ki za delovanje

uporablja zemeljski plin, - s sanacijo ovoja zgradbe bo občutno znižana poraba električne energije potrebne za hlajenje

stavbe (klima naprave), - organizacijski ukrep: osebni računalniki, ki niso v uporabi v času odsotnosti (več kot 30 min.) naj se

ugašajo,


48

8.6. RAZSVETLJAVA Razsvetljava sodi med večje porabnike električne energije. Varčevanje je doseženo samo z zagotovilom, da je razsvetljevalna oprema in njeno nadzorovanje urejeno po najvišjih standardih, in sicer z: - ugašanjem luči, ko le te niso več potrebne (prostori niso zasedeni ali je dovolj naravne svetlobe), - zamenjavo klasičnih fluorescentnih žarnic z nameščanjem žarnic T 5 z vgrajeno predstikalno

elektroniko in Led žarnicami, - v sanitarijah in hodnikih z nameščanjem samodejnih svetlobnih kontrolorjev (detektorjev), kot so

časovni senzorji, svetlobni senzorji in senzorji prisotnosti. Osvetljenost delovnih mest in bivalnih prostorov je eden od osnovnih pogojev za varno in kvalitetno delo in bivanje. Prvo vodilo pri uvajanju ukrepov na področju učinkovite rabe električne energije za razsvetljavo je, da se osvetljenost delovnih mest z ukrepi ne sme poslabšati, nasprotno, ostati mora enaka oziroma celo boljša.


49

9. ORGANIZACIJSKI UKREPI

9.1. OSVEŠČANJE Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu bomo predstavili vodstvu in zaposlenim saj bomo na ta način dosegli večjo osveščenost do učinkovite rabe energije in varovanja okolja. Čas izvedbe bomo dogovorili z vodstvom. 9.2. IZOBRAŽEVANJE

Upravljavce in uporabnike je potrebno ozavestiti ter izobraziti z namenom učinkovitega in smotrnega delovanja ter v skladu s splošnimi načeli učinkovite rabe energije in uporabe OVE. 9.3. INFORMIRANJE Odgovorni zaposleni morajo prejemati informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega obveščanja, jih kritično obdelati in na primeren način posredovati naprej ostalim zaposlenim oz. uporabnikom. Informiranje mora biti prisotno stalno, saj se bo tudi na ta način uveljavila učinkovita raba energije.

9.4. EKONOMIČNA RABA SVEŽE VODE Porabnike sanitarne vode je potrebno poučiti o varčni rabi vode. Potrebna je redna kontrola elementov vodovodne instalacije in zamenjava dvoročnih sistemov pip z enoročnimi (pipe, wc kotlički, i td ).


50

10. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

Opisani ukrepi v večjem delu znižujejo porabo energije in so nujno potrebni za zanesljivo obratovanje objekta, hkrati pa tudi za izboljšanje bivalnih pogojev. Pri izračunu vračilne dobe za gradbene ukrepe in ukrepe na strojnih inštalacijah, ki smo jih predlagali, so vrednosti približne, obstaja nekaj odstotkov odstopanja.

Preglednica 1. Nabor predlaganih ukrepov

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok Prioriteta

kWh € € (let) -

1 Projektiranje, nadzor / / 35.000,00 1

2 Osveščanje ter izobraževanje uporabnikov, organizacijski ukrepi

15.080 (E=2%)

(E) 1.613,00 0,00 takoj 1

3 Sanacija temeljev oz. elementov na delu teren – fasada 400 m2

nujno nujno 32.000,00 0 1

4 Zamenjava oken 1.023 m2 vključno z notranjimi senčili

184.828 (Q=24 %)

(Q) 15.340,00 409.200,00 26,7 1

5 Vgradnja toplotne izolacije na podstrešju 2.234 m2

107.816 (Q=14 %)

(Q) 8.949,00 67.000,00 7,5 1

6

Vgradnja termostatskih ventilov 11 kos. in hidravlično uravnoteženje sistema, toplotna izolacija TP

46.207 (Q=6 %)

(Q) 3.835,00

18.800,00

4,9 1

7 Sanacija kuhinje – zamenjava opreme

75.399 (E=10 %)

(E) 8.068,00

45.000,00 5,6 1

8 Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode

15.402 (Q 2 %)

(Q) 1.278,00

3.000,00 2,3 1

9 Vgradnja CNS (centralno nadzorni sistem-delni), monitoring 5 let

7.701 (Q=1%) 7.540

(E=1%)

639,00 807,00

25.000,00 17 2

10

Sanacija razsvetljave- zamenjava žarnic, svetil 1.795 kos. in vgradnja senzorjev v vseh sanitarijah

205.840 (E=27,3 %)

(E) 22.024,00

81.950,00 1

11 Vgradnja sistema prezračevanje z rekuperacijo

92.414 (Q=12 %)

67.859 (E=9 %)

(Q) 7.670,00

(E) 7.261,00 280.000,00 18,6* 1

Skupaj (Q) 454.368 (E) 371.718

(Q) 37.712,00 (E) 39.773,00

996.950,00 12,9

Q - toplotna energija, E – električna energija, TČ – toplotna črpalka, STV –sanitarna topla voda

Opomba * Predvideno prezračevanje z rekuperacijo je nujno, z njim so posledično zagotovljeni tudi prihranki drugih ukrepov, prav tako pa bodo vzpostavljeni ustrezni bivalni pogoji !


51

10.1. IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV ENERGIJE IN POTREBEN ČAS ZA VRAČILO

INVESTIRANIH SREDSTEV Izračun povprečne letne porabe energenta za obdobje 2012-2014. Povprečna letna poraba električne energije (2012-2014) je bila 753.992 kWh oziroma 110,06 kWh/m2. Povprečna letna poraba toplotne energije (2012-2014) je bila 770.116 kWh oziroma 112,41kWh/m2. Energijsko število za tri leto obdobje (2012-2014) je 222,47 kWh/m2. 10.1.1. Prihranek pri električni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Prihranek pri porabi električne energije bo po izvedbi predlaganih ukrepov znašal 371.718 kWh

oziroma 49,3 %. - Prihranek pri stroških za električno energijo bo znašal cca 39.773,00 € letno. 10.1.2. Prihranek pri toplotni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Pričakujemo, da bo z izvedbo vseh navedenih ukrepov sanacije prihranek za toplotno energijo

znašal 454.368 kWh oziroma 59 %. - Prihranek pri stroških za ogrevanje bo znašal cca 37.712,00 € letno.


52

10.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ZA VSE PREDLAGANE UKREPE

Objekt trenutno s porabo električne energije pridela 399,62 ton emisij CO2 ter s porabo energije za ogrevanje prostorov in vode 254,14 tone emisij CO2. Emisije toplogrednih plinov kot npr. ogljikov dioksid, NOx, metan .., pripomorejo k segrevanju zemeljskega površja, kar vidno vpliva na pojav ekstremnih vremenskih sprememb. Po sanaciji starega objekta in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bodo emisije CO2 pri električni energiji zmanjšanje za 197,01 ton CO2 in pri toplotni energiji za 149,94 tone CO2.

Znižanje porabe energije, stroškov in emisij CO2 po celotni energetski sanaciji stavbe

Znižanje

%

Znižanje

porabe

kWh/leto

Znižanje stroškov

EUR/leto

Poraba po sanaciji

kWh/m2

Znižanje

emisij CO2

ton/leto

Električna

energija 49,3 371.718 39.773,00 55,80 197,01

Energija za

ogrevanje 59 454.368 37.712,00 46,08 149,94

Skupaj 826.086 77.485,00 101,88 346,95


53

11. PRILOGE

- Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv. - Največje dovoljene toplotne prehodnosti U max (W/m2K) za posamezne gradbene konstrukcije.


54

PRILOGA 1.:

Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Vira: UL št. 93, 30. 9. 2008) Specifične emisije CO2 za posamezne nosilce energije*

Vir energije Na enoto goriva

Na enoto energije

zemeljski plin 1,9 kg/Sm3 0,20 kg/kWh

utekočinjeni naftni plin 2,9 kg/kg 0,215

ekstra lahko kurilno olje 2,6 kg/kg 0,265

lahko kurilno olje 3,06 kg/kg 0,28

daljinska toplota 0,33 kg/kWh 0,33

elektrika 0,53 kg/kWh 0,53

rjavi premog - domač 1,5 kg/kg 0,32

rjavi premog - uvožen 1,88 kg/kg 0,40

lignit 1,0 kg/kg 0,33

* podatki se uporabijo, kadar dobavitelj ne poda emisij za svoj vir energije


55

PRILOGA 2: Največje dovoljene toplotne prehodnosti U max (W/m2K) za posamezne gradbene konstrukcije pri energetski sanaciji ne smejo presegati sledečih vrednosti :

Gradbena konstrukcija W/m2K

1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0,252

2. Stene med ogrevanimi prostori 0,81

3. Zunanja stena in strop proti terenu 0,252

5. Pod na terenu 0,27

6. Strop proti neogrevanemu podstrešju 0,18

7. Strop nad neogrevano kletjo 0,18

8. Strop ali tla, ki mejita na zunanji zrak ali odprti prehod ali tla na

terenu pri panelnem - talnem ogrevanju

0,27

9. Poševna streha nad ogrevanim podstrešjem 0,18

10. Ravna streha 0,18

11. Lahke gradbene konstrukcije razen streh (pod 150 kg/m2) 0,18

12. Okna in okenska vrata v gretih prostorih 1,0

Documents

KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI · PDF fileELEKTRIČNI APARATI ... in pri toplotni energiji za 149,94 tone CO 2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije