KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI · PDF fileELEKTRIČNI APARATI ... in pri toplotni energiji za 15,46 tone CO 2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije

ENERGETSKI PREGLED - GENERALNI SEKRETARIAT VLADE RS, GREGORČIČEVA 27a, 1000 LJUBLJANA

1

Jeranova 12, 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 283 8558 GSM: 041 679 220 E-mail: [email protected] www.energetski-pregledi.si

KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED ZA OBJEKT

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE RS, Gregorčičeva 27a, Ljubljana«

Ljubljana, junij 2015

mailto:[email protected]

http://www.energetski-pregledi.si/


2

Podatki o projektu: 1. Naslov projekta Razširjeni energetski pregled za objekt GENERALNI SEKRETARIAT VLADE RS, Gregorčičeva 27a, 1000 Ljubljana 2. Izvajalec PSP d.o.o. Jeranova 12, 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 283 8558 GSM: 041 679 220 E - pošta: [email protected] www.energetski-pregledi.si 3. Naročnik:

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE RS Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Tel/fax: 01 478 15 73

Generalni sekretar vlade mag. Darko Krašovec Koordinator naročnika: Vodja Sektorja za tehnične zadeve Leon Gostiša GSM: 051 684 329 e-pošta: [email protected] Vzdrževalec objekta: Sektor za tehnične zadeve

4. Vodja projekta Aljoša Pajk, inž.str. Sodelavci na projektu: dr. Polonca Brcar, dr.med. Alan Pajk, inž. str. Nika Pajk, univ.dipl.inž.geolo.

mailto:[email protected]

http://www.energetski-pregledi.si/


3

Vrsta kupljene energije Letna poraba Letni strošek

Električna energija 67.320 kWh 7.575,43 €

Gorivo

kurilno olje l kWh 0 €

zemeljski plin Sm3 kWh 0 €

tekoči

naftni plin

t kWh 0 €

mazut t kWh 0 €

drva m3 kWh 0 €

Daljinska toplota 66.939 kWh 5.380,10 €

Ostalo MWh 0 €

pitna voda 142 m3 762,00 €

SKUPAJ: 134.259 kWh 13.717,53 €

Podatki veljajo za obdobje :

(letno povprečje) 2012-2014


4

KAZALO

O. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ...................................................................................................... 6

I. SPLOŠNI DEL .............................................................................................................................................. .11

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................................ 11

2. UVOD…………………………………………… ………………………………………………………………... 12

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V OBJEKTU GSV RS Gegorčičeva 27a ............................................................. 12

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVBE ........................................................................................ 12

2.2.1. Relevantni klimatski parametri na lokaciji stavb ................................................................................... 13

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE IN STROŠKI ...................................................................................... 13

2.4. STANJE TOPLOTNEGA UGODJA ..................................................................................................... 18

2.4.1. Meritev mikroklime v objektu ............................................................................................................... 18

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO……………………………………………………….…………………..……19

3.1. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ................................. 19

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVEST. V URE ......... 19

3.3. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI .................................................................. 19

3.4. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ............................................................. 19

3.5. RAVEN PROMOVIRANJA URE .......................................................................................................... 19

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE ..................................................................................................................... 20

4.1. CENE ENERGENTSKIH VIROV ........................................................................................................ 20

4.2. MESEČNA PORABA GLAVNIH VIROV ENERGIJE ........................................................................... 21

4.3. ZANESLJIVOST OSKRBE Z ENERGENTI ......................................................................................... 23

4.3.1. Električna energija ............................................................................................................................... 23

4.3.2. Poraba energije za ogrevanje – vročevod ........................................................................................... 23

4.3.3. Oskrba z vodo ..................................................................................................................................... 23

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE ZARADI DOTRAJANOSTI OPREME ....................................................... 23

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ..................................................................................... 24

5.1. OGREVALNI SISTEM ......................................................................................................................... 24

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO ............................................................................................. 27

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S HLADNO VODO ........................................................................................... 28

5.4. ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ............................................................................. 28

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .......................................................................................................... 30

6.1. OVOJ STAVBE .................................................................................................................................... 30

6.2. ELEKTRIČNI APARATI ....................................................................................................................... 34

6.3. RAZSVETLJAVA ................................................................................................................................. 34

6.4. PRIPRAVA TOPLE VODE ................................................................................................................... 34

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA .............................................................................................. 34

7. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .............................................................................................. 35


5

7.1.1. Transmisijske izgube .................................................................................................................. 35

7.1.2. Izgube zaradi prezračevanja ...................................................................................................... 35

7.1.3. Toplotni pritoki ............................................................................................................................ 35

7.2. NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ZARADI NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJ. .................................... 35

7.3. KONČNA ENERGIJA POTREBNA ZA DELOVANJE STAVBE ........................................................... 36

7.3.1. Proizvodnja toplote ..................................................................................................................... 36

7.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi ..................................................................................................... 36

7.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje ........................................................................... 36

7.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode............................................................................ 36

II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .................................................. 37

8. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH MOŽNOSTI .................................................................................. 37

8.1. OVOJ STAVBE .................................................................................................................................... 37

8.2. PREZRAČEVANJE .............................................................................................................................. 37

8.3. KLIMATIZACIJA – HLAJENJE PROSTOROV ..................................................................................... 38

8.4. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE.............................................................................................. 38

8.5. PROIZVODNJA TOPLOTE –OGREVALNI SISTEMI ........................................................................... 39

8.6. RAZSVETLJAVA .................................................................................................................................. 39

8.7. ELEKTRIČNA ENERGIJA .................................................................................................................... 40

9. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................................................... 41

9.1. OSVEŠČANJE ..................................................................................................................................... 41

9.2. IZOBRAŽEVANJE ................................................................................................................................ 41

9.3. INFORMIRANJE .................................................................................................................................. 41

9.4. EKONOMIČNA RABA SVEŽE VODE ................................................................................................. 41

10. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ................................................................................ 42

10.1. IZRAČUN MOŽNIH PRIHRAN. ENERG. IN POTREBEN ČAS ZA VRAČILO INVEST. SREDSTEV .. 43

10.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ZA VSE UKREPE ... 44

11. PRILOGE ....................................................................................................................................................... 45


6

O. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Razširjen energetski pregled prikazuje obstoječe stanje objekta, porabo energije in vode ter podaja oceno bivalnih in delovnih pogojev. Podana je ocena možnosti zmanjšanja porabe energije in tekočih stroškov. Predlagane so rešitve na področju energetsko učinkovite oskrbe objekta, izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev, kot tudi rešitve ostale problematike na objektu. V letu 2014 je bila poraba primarne energije 126.226 kWh, od tega električne energije 64.388 kWh in energije za ogrevanje objekta in sanitarne vode 61.838 kWh. Vode so porabili 142 m3. V letu 2014 so znašali stroški za porabljeno energijo 12.129,30 € in porabljeno vodo 934,20 €. Deležno je strošek električne energije predstavljal 52,87 %, strošek energije za ogrevanje objekta in sanitarne vode 39,98 % in strošek porabljene vode 7,15 %. Poraba električne energije za leto 2014 je znašala 112,76 kWh/m2. Poraba toplotne energije za leto 2014 je znašala 108,30 kWh/m2. Energijsko število objekta za leto 2014 je znašalo 221,06 kWh/m2. Izračun povprečne letne porabe energenta za obdobje 2012-2014. Povprečna letna poraba električne energije (2012-2014) je bila 67.320 kWh oziroma 117,90 kWh/m2. Povprečna letna poraba toplotne energije (2012-2014) je bila 66.939 kWh oziroma 117,23 kWh/m2. Energijsko število za tri leto obdobje (2012-2014) je 235,13 kWh/m2. Prihranek pri električni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Prihranek pri porabi električne energije bo po izvedbi predlaganih ukrepov znašal 41.065 kWh

oziroma 61 %. - Prihranek pri stroških za električno energijo bo znašal cca 4.394,00 € letno. Prihranek pri toplotni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Pričakujemo, da bo z izvedbo vseh navedenih ukrepov sanacije prihranek za toplotno energijo

znašal 46.857 kWh oziroma 70 %. - Prihranek pri stroških za ogrevanje bo znašal cca 3.936,00 € letno.


7

Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje za vse predlagane ukrepe Objekt trenutno s porabo električne energije pridela 35,68 ton emisij CO2 ter s porabo energije za ogrevanje prostorov in vode 22,09 tone emisij CO2. Emisije toplogrednih plinov kot npr. ogljikov dioksid, NOx, metan .., pripomorejo k segrevanju zemeljskega površja, kar vidno vpliva na pojav ekstremnih vremenskih sprememb. Po sanaciji starega objekta in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bodo emisije CO2 pri električni energiji zmanjšanje za 21,76 ton CO2 in pri toplotni energiji za 15,46 tone CO2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bo poraba energije zmanjšala na:

- električne energija iz 117,90 kWh/m2 na 45,98 kWh/m2

- toplotna energija iz 117,23 kWh/m2 na 35,17 kWh/m2


8

ZAKONSKE PODLAGE - EVROPSKI OKVIR IN SLOVENSKA ZAKONODAJA Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala k doseganju strateških ciljev EU na področju

energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Energetska učinkovitost ima velik pomen za

zagotavljanje vseh ciljev energetske politike in tudi širših razvojnih ciljev države, zlasti zaradi potenciala

za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala.

Za izvajanje Direktive 2006/32/ES, ki jo zdaj nadomešča Direktiva 2012/27/ES, je že v nacionalnih

strateških dokumentih, zlasti v AN URE 2, javnemu sektorju namenjena posebna vloga. Javni sektor

mora in bo, zlasti tudi v obdobju AN URE 2 2011-2016, moral delovati kot zgled na področju ukrepov

učinkovite rabe energije, predvsem pri novih investicijah, vzdrževanju in izdatkih za opremo, ki porablja

energijo.

Kot dva temeljna oz. ključna ukrepa sta v omenjenih dokumentih med drugim opredeljena tudi

pospešena prenova javnih stavb in uvajanje sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju, s

čimer bo izboljšana energetska učinkovitost javnega sektorja. Ukrepa se deloma financirata oz. bosta

financirana tudi iz sredstev Kohezijskega sklada EU v višini 190 mio EUR za obdobje 2007 – 2013,

predvideni pa so tudi dodatni novi viri iz sredstev kohezijske politike EU v finančni perspektivi 2014 do

2020.

Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) Ur.l. RS, št. 57/2004 Zakon o graditvi objektov (Ur.l.RS, št. 102/2004) UPB ureja pogoje za graditev vseh objektov, na področju energetske učinkovitosti določa tudi toplotno zaščito objektov z vključevanjem novih standardov za prezračevanje, časovno zasedenostjo objektov, sončnih in notranjih pridobitkov v skladu z novo Direktivo EU o energijskih lastnostih stavb (2002/91/EC). Podrobnosti so dosegljive na sledečih spletnih straneh Evropske unije: http://www.managenergy.net/products/R210.htm

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS, št. 52/2010) (PURES 2010) Energetski zakon /EZ-1 (Ur.l. RS, št. 17/2014)

Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS, št. 35/2008 z dne 9. 4. 2008)

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi (Ur.l.RS, št.53/2011) NPB-št.2 Nov Energetski zakon v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv in uredb s področja trga z zemeljskim plinom in električno energijo ter energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon poleg prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red ureja tudi druga področja energetske politike, kot npr. energetska infrastruktura in oskrba s toploto.

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (Ur.l. št. 140 z dne 5.6.2009, str. 16),

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (Ur.l. št. 153 z dne 18.6.2010, str. 13),

Direktiva 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Ur.l.št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1;

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669

http://www.managenergy.net/products/R210.htm

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201417&stevilka=538

http://www.uradni-list.si/1/content?id=104421

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Preciscena_besedila/Uredba_En_inf_NPB_2011.pdf


9

Direktiva 2004/8/ES dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (Ur.l. št. 52 z dne 21.4.2004, str. 50),

Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) je od držav članic zahtevala, da na nacionalni ali regionalni ravni opredelijo minimalne standarde energetske učinkovitosti stavb pri novogradnjah in večjih prenovah stavb. Od 31. decembra 2018 dalje bo treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj ničenergijske. Vse druge nove stavbe pa bodo morale biti skladne z novimi zahtevami dve leti kasneje. Učinkovito izvajanje direktive EPBD je velik izziv za mnoge države.


10

Nabor predlaganih ukrepov

Preglednica 1. Prikaz nabora predlaganih ukrepov po letnem prihranku (kWh in EUR), predvideni

investiciji, vračilnem roku in stopnji prioritete.

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok Prioriteta

kWh € € (let) -

1 Projektiranje, nadzor / / 20.000,00 1

2 Osveščanje ter izobraževanje uporabnikov

posledično posledično 0 takoj 1

3 Sanacija temeljev oz. betonskih elementov na delu teren – fasada 60 m2

nujno nujno 6.000,00 0 1

4 Sanacija fasade površina 1.044 m2

9.371 (Q=14 %)

(Q) 787,00 57.420,00 78 1

5 Vgradnja toplotne in hidro izolacije na ravni strehi 273 m2

6.694 (Q=10 %)

(Q) 562,00 16.380,00 31 1

6 Zamenjava oken 177 m2 vključno z zunanjimi žaluzijami

6.694 (Q=10 %)

(Q) 562,00 53.100,00 94

7 Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, toplotna izolacija v TP

3.347 (Q=5 %)

(Q) 281,00 3.500,00 12 1

8 Vgradnja toplotne črpalke za hlajenje prostorov, z razvodom v stavbi

13.464

(E=20 %)

(Q) 1.440,00 (E) 784,00

25.000,00 11 1

9 Vgradnja CNS (centralno nadzorni sistem-delni), monitoring 5 let

669 (Q=1%)

673 (E=1%)

56,00 72,00

18.500,00 0 2

10

Sanacija razsvetljave - zamenjava svetil 180 kos. in vgradnja senzorjev v sanitarijah in hodnikih

25.926 (E=30 %)

(E) 3.137,00

14.400,00 4,6 1

11 Prezračevanje z rekuperacijo– pisarne in sanitarije

6.694

(Q=10 %)

(Q) 563,00

30.400,00 19* 1

Skupaj (Q) 46.857 (E) 41.065

(Q) 3.936,00 (E) 4.394,00

244.700 29

Q - toplotna energija, E – električna energija, TČ – toplotna črpalka, STV –sanitarna topla voda

Opomba * Predvideno prezračevanje z rekuperacijo je nujno, z njim so posledično zagotovljeni tudi prihranki drugih ukrepov, prav tako pa bodo vzpostavljeni ustrezni bivalni pogoji !


11

I. SPLOŠNI DEL

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA Namen energetskega pregleda je zmanjšati rabo energije in tekoče stroške, ustvariti ustrezne bivalne in delovne pogoje ter ohraniti zdravje ljudi. Cilji izdelave in izvedbe energetskega pregleda so:

izdelava uporabnega dokumenta, ki bo podlaga za vse nadaljnje aktivnosti v postopku sanacije (tudi za pridobitev nepovratnih EU sredstev),

zmanjšanje rabe končne energije, učinkovita raba energije, zmanjšanje stroškov za energijo, zagotovitev ustreznih delovnih oz. bivalnih mikroklimatskih pogojev, zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije in čistejšimi gorivi (zmanjšanje emisij v

ozračju), zviševanje ozaveščenosti in informiranosti vodstva, osebja ter uporabnikov objekta na

področju učinkovite rabe energije, uvajanja sodobnih energetskih rešitev, prikaz primera dobre prakse širši javnosti, z zmanjšanjem stroškov zagotoviti vir za investicije v energetsko infrastrukturo.


12

2. UVOD Investitor in obenem naročnik elaborata planira v naslednjem kratkoročnem obdobju izvesti sanacijo objekta z vidika celovite energetske prenove objekta. S sanacijo objekta želi investitor zmanjšati stroške obratovanja in zagotoviti primerne pogoje bivanja za zaposlene. Stavba na Gregorčičevi 27a, Generalnega sekretariata vlade RS je bila zgrajena 1950. V letu 2008 je bila sanirana toplotna postaja v kleti Gregorčičeve 27. Objekt je bil vzdrževan glede na namembnost prostorov (notranja ureditev), vendar ne omogoča energetsko učinkovitega obratovanja. 2.1. OPIS DEJAVNOSTI V OBJEKTU GREGORČIČEVA 27A Stavba na Gregorčičevi 27a je samostoječa stavba. V objektu so poslovni prostori javne uprave – Služba za prevajanje in lektoriranje, v pritličju in obeh nadstropjih so pisarne. V stavbi je 25 zaposlenih. 2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVBE

Preglednica 2. Podatki o stavbah - povprečna višina in ogrevalna površina prostorov, število etaž in leto izgradnje

Povprečna višina

prostorov (m) Čistilna -ogrevana

površina (m2) Število etaž

Leto izgradnje

Stavba 3,5 571 P+2 1950

Številka stavbe na Gregorčičevi 27a je 147, KO 1721 Gradišče I., številka parcele 283.

Slika 1. Lokacija objekta Generalni sekretariat vlade RS Gregorčičeva 27a, Ljubljana


13

2.2.1. Relevantni klimatski parametri na lokaciji stavb Projektne vrednosti temperaturnega primanjkljaja, ki je merilo za toplotne izgube stavb, se na lokaciji Ljubljana, gibljejo v razredu 3.300 dan K / leto. Projektna temperatura je - 13°C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najhladnejšega meseca je -1 °C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najtoplejšega meseca znaša 20°C. Povprečna letna temperatura je 9,7°C in vlaga 77%. Energija sevanja 1.121 kWh/m2. 2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE IN STROŠKI

Podatki za izdelavo energetskega pregleda so zbrani iz evidence s pomočjo vodstva sekretariata in s samim ogledom objekta. Poraba in stroški za energijo so zbrani na podlagi računov za energetske vire. Podatki o zgradbi so zbrani z ogledom stavbe in projektne dokumentacije. 2.3.1. Poraba električne energije v letu 2012, 2013 in 2014: Preglednica 3. Poraba električne energije v kWh in stroški v € (po letih 2012- 2014)

Leto Poraba v kWh Stroški v €

2012 68.498 7.786,20

2013 69.075 8.033,20

2014 64.388 6.906,90

povprečje 67.320

Slika 2. Poraba električne energije (MWh) v letu 2012,2013 in 2014


14

2.3.2. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v letu 2012, 2013 in 2014.

Preglednica 4. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v kWh in stroški v € po letih (2012-2014)

Leto Poraba v kWh Stroški v €

2012 59.225 4.707,60

2013 79.755 6.210,30

2014 61.838 5.222,40

povprečje 66.939

Slika 3. Poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (MWh) v letu 2012, 2013 in 2014


15

2.3.3. Poraba hladne vode v letu 2012, 2013 in 2014.

Preglednica 5. Poraba hladne vode v m3 in stroški v € po letih (2012-2014)

Leto Poraba m3 Stroški v €

2012 142 674,50

2013 141 677,30

2014 142 934,20

povprečje 142

Slika 4. Poraba hladne vode (m3) v letu 2012, 2013 in 2014


16

2.3.4. Poraba električne energije, energije za ogrevanje in vode v letu 2014 Preglednica 6. Poraba električne energije, energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (kWh, kWh/m2), poraba vode (m3) in delež stroškov v letu 2014

Poraba v

kWh Poraba v kWh/m2

Poraba m3

Stroški v €

Stroški %

Električna energija 64.388 112,76 / 6.906,90 52,87

Energija za ogrevanje 61.838 108,30 / 5.222,40 39,98

Voda / 142 934,20 7,15

Skupaj 126.226 221,06 142 13.063,50 100

Slika 5. Deležni prikaz stroškov za porabljeno električno energijo, energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter vodo v letu 2014.


17

Preglednica 7. Povprečje porabe električne energije in povprečje energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (kWh/m2) v letih 2012- 2014 ter priporočeno letno povprečje porabe energije

Poraba energije Priporočena

Električna energija 117,90 kWh/m2 30 kWh/m2

Energija za ogrevanje 117,23 kWh/m2 30 kWh/m2

Skupaj 235,13 kWh/m2 60 kWh/m2

Iz podatkov je razvidno, da je poraba energije močno previsoka.

S temeljito sanacijo objekta obstajajo precejšnje možnosti za prihranke energije pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode ter pri porabi električne energije. Podrobnejši opis ukrepov je podan v nadaljevanju študije.


18

2.4. STANJE TOPLOTNEGA UGODJA Po pridobljenih informacijah in meritvah se je objekt ogreval skladno z namembnostjo posameznih prostorov. Pisarne se v običajnih razmerah ogrevajo na temperaturo 23°C, sanitarije in hodniki na 22 °C. Prezračevanje prostorov je naravno z odpiranjem oken. Klimatiziranih je le nekaj prostorov. 2.4.1. Meritev mikroklime v objektu Meritev mikroklime nekaterih tipičnih prostorov in hodnikov objekta smo izvedli meseca maja 2015 v dopoldanskem času, pri zunanji temperaturi 20°C in relativni zunanji zračni vlagi 56 %. Temperaturo in relativno zračno vlago smo izmerili v sredini prostora. Meritve smo izvedli z napravo FLUKE 971 temperature - humidity meter z večtočkovnim simetričnim merjenjem na višini 85 cm od tal. Osvetljenost prostora smo izmerili z napravo Voltcraft MS-1300 luxmeter. Temperatura in relativna zračna vlaga v zgradbi je bila izmerjena ob zaprtih oknih. Preglednica 8. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti na hodnikih.

Vrsta meritev Izmerjene vrednosti Referenčne vrednosti

Temperatura (°C) 21 18-20

Relativna vlažnost (%rh) 60 40 – 70

Osvetlitev (lux) 100 200

Preglednica 9. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti v pisarnah.


Temperatura (°C) 21 21±1

Relativna vlažnost (% rh) 60 40 – 70

Osvetlitev (lux) 150 300*-500

*nad delovno mizo mora biti dodatna osvetlitev Preglednica 10. Povprečne vrednosti meritev temperature, relativne vlažnosti in osvetljenosti v sanitarijah.


Temperatura (°C) 21 22±1

Relativna vlažnost (% rh) 66 40 – 70

Osvetlitev (lux) 120 200


19

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV Vodstvo sektorja za tehnične zadeve spremlja stroške porabe energije in ob očitnih odstopanjih tudi ustrezno ukrepa.

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVESTIRANJA V

UČINKOVITO RABO ENERGIJE Vodstvo sektorja za tehnične zadeve in tehnično osebje glede na visoko porabo energije predlaga odgovornim energetsko sanacijo objekta.

3.3. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI Poraba energije v objektu se spremlja preko merilnikov porabe daljinskega ogrevanja v toplotni postaji in elektro števca ter razdelilnikov za posamezne objekte. Nadzor nad stroški pa se spremlja s primerjavo odčitkov in prejetih računov.

3.4. MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH

Vodstvo generalnega sekretariata vlade RS se zaveda pomena zmanjšanja stroškov za energijo.

3.5. RAVEN PROMOVIRANJA UČINKOVITE RABE ENERGIJE V organizaciji ni organizirane promocije URE za zaposlene, kot tudi ne za vodstvo in tehnično osebje, kar pa je predvideno.


20

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1. CENE ENERGENTSKIH VIROV

Naročnik energetskega pregleda nam je posredoval cene energentov in obratovalne stroške za opazovana leta. Stroške za energijo pokrivajo pravni uporabniki objekta. Zanesljivost oskrbe z energijo je zadovoljiva in konstantna. Električna energija v letu 2014

Dobavljena količina električne energije 64.388 kWh

Strošek dobavljene količine energije 6.906,90 €

Cena energenta za kWh 0,107 €

(Vključuje strošek električne energije, omrežnino, trošarino ..)

Toplotna energija v letu 2014 Za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se uporablja daljinsko ogrevanje.

Dobavljena količina toplote v kWh 61.838 kWh

Strošek dobavljene energije 5.222,40 €

Cena energije za kWh 0,084 €

(Vključuje strošek vezan na dobavo)


21

4.2. MESEČNA PORABA GLAVNIH VIROV ENERGIJE 4.2.1. Poraba električne energije V letu 2014 je bilo v objektu porabljeno 64.388 kWh električne energije, strošek za porabljeno energijo je znašal 6.906,90 €. Povprečna cena električne energije je v letu 2014 znašala 0,107 €/ kWh. Kot prikazuje diagram je poraba električne energije v objektu skozi vse leto konstantno visoka.

Slika 6. Poraba električne energije po mesecih v kWh za leto 2014

Slika 7. Stroški za električno energijo v objektu po mesecih v letu 2014


22

4.2.2. Poraba energije za ogrevanje – daljinsko ogrevanje V letu 2014 je bilo v objektu porabljeno 61.838 kWh energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, strošek za porabljeno energijo je znašal 5.222,40 €. Povprečna cena toplotne energije je v letu 2014 znašala 0,084 €/ kWh. Poraba energije za ogrevanje prostorov in STV je previsoka glede na namembnost objekta.

Slika 8. Poraba energije za daljinsko ogrevanje in STV (kWh) po mesecih v letu 2014

Slika 9. Stroški daljinskega ogrevanja (EUR) po mesecih v letu 2014 4.2.3. Poraba hladne vode Poraba hladne vode je bila v povprečju 12 m3 na mesec kar je predstavljalo mesečni strošek v povprečju 63,50 €. Cena za 1 m3 vode je znašala 5,37 €.


23

4.3. ZANESLJIVOST OSKRBE Z ENERGENTI 4.3.1. Električna energija Oskrba z električno energijo je zanesljiva. Dobavitelj električne energije je GEN-i d.o.o., Ulica Vinka Vodopivca 45a, 5000 Nova Gorica in Sistemski operater distribucijskega omrežja Elektro Ljubljana d.d., za SODO d.o.o., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana.

Merilno mesto 3-476 skupno za štiri stavbe: Gregorčičeva 20, 25, 27 in 27a je v podhodu stavbe Gregorčičeva 25.

4.3.2. Energija za ogrevanje prostorov in sanitarne vode – daljinsko ogrevanje Dobava toplote do sedaj ni bila prekinjena. Dobavitelj toplote za ogrevanje je Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, 1001 Ljubljana.

Odjemna mesta: 01600130778(STV), 01600130743 (OGR), 01600130760 (STV) in 01600130735 (OGR) so skupna za stavbo Gregorčičeva 27 in 27a. 4.3.3. Oskrba z vodo Instalacije so v funkcionalnem stanju. Uporabnik je priključen na javno vodovodno omrežje Vodovod – Kanalizacija d.o.o., Vodnikova cesta 90, Ljubljana. Vodomer je vgrajen v toplotni postaji v kleti objekta.

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE ZARADI DOTRAJANOSTI OPREME 4.4.1. Električna oprema Porabniki, ki se napajajo z električno energijo, so dobro vzdrževani tako trenutno ni težav glede zanesljivosti oskrbe zaradi dotrajanosti opreme. 4.4.2. Ogrevalni sistem V kleti objekta je toplotna postaja v kateri se pripravlja toplota za ogrevanje objekta in sanitarne vode. Toplotna postaja, tako za ogrevanje prostorov kot pripravo sanitarne tople vode je v celoti obnovljena. Obratovanje je zanesljivo. .


24

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1. OGREVALNI SISTEM

V kleti stavbe na Gregoričevi 27 je toplotna postaja v kateri se pripravlja toplota za ogrevanje prostorov in sanitarne vode za Gregorčičevo 27 in 27a. Toplota za ogrevanje se pripravlja s pomočjo daljinskega ogrevanja. Toplotna postaja je bila postopno obnovljena. Regulacija je conska, ogrevalni sistem ni hidravlično uravnotežen. Preglednica 11. Pregled ogrevalnega sistema – daljinsko ogrevanje

OGREVALNI SISTEM OPIS TIP

Toplotna postaja Obnovljena, moč 441,78 kW V kleti stavbe

Ogrevanje daljinsko

Prenosnik toplote Q= 419 kW (leto 2008), lamelni Alfa Laval

Raztezna posoda Zaprt direktni sistem Reflex

Regulacijska proga regulacija je conska, nova pomanjkljivo izolirana

Črpalke 8 kom – frekvenčne, nove Wilo

Grelni elementi 38 kom radiatorjev V&N

Regulacija ogreval 38 termostatskih ventilov sistem ni hidravlično uravnotežen

Mešalni ventili Novi Danfoss

Avtomatika Nova, po krivulji ogrevanja zunanje temperature Danfoss

Priprava STV daljinsko

Bojler za pripravo STV 600 l (2008) notranji prenosnik Q=26 kW (2002) Simon

Mehčanje vode Z dozirno napravo

Raztezna posoda Da - pretočna

Črpalke 2 kom - nove Wilo


25

Slika 10. Sodobna avtomatika Danfoss v toplotni postaji

Slika 11. Frekvenčne črpalke, neizolirana regulacijska proga v TP


26

Slika 12. Diktirna naprava - raztezna posoda v TP

Slika 13. Radiator V&N s termostatskim ventilom


27

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO

Topla voda se za potrebe objekta pripravlja v toplotni postaji preko vročevoda in hrani v 600 l bojlerju (2008). Notranji prenosnik je 26 kW (2002). Črpalke in mešalni ventili so novi, frekvenčne regulacije ni. Za mehčanje vode imajo dozirno napravo.

Slika 14. Bojler, črpalka in raztezna posoda

V sanitarijah so enoročne in dvoročne armature na umivalnikih, senzorji splakovanja na pisoarjih in

navadni izplakovalniki.

Slika 15. Enoročna in dvoročna baterija na umivalniku


28

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S HLADNO VODO Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Hladna voda se uporablja kot sanitarna voda.

Slika 16. Vodomer v kleti stavbe na Gregorčičevi 27

5.4. ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Porabniki električne energije v objektu so svetila, računalniki, kopirni stroji, nadzorni sistem s kamerami, split klime, oprema v toplotni postaji itd, ki obratujejo konstantno.

Slika 17. Zunanji del split klime na vzhodni strani objekta


29

Za razsvetljavo uporabljajo pretežno navadne in fluorescentne sijalke, zunaj so reflektorji. Razsvetljava ne ustreza namembnosti prostorov in tudi ne varčnosti.

Slika 18. Razsvetljava z fluorescentnimi sijalkami po hodnikih

Slika 19. Razsvetljava z fluorescentnimi sijalkami po hodnikih spuščeni stropi 5.4.1. Kompenzacija jalove energije Naprave za kompenzacijo jalove energije ni (imajo 13% jalove energije), če se bodo vgradila nova sodobnejša svetila z že vgrajenim elektronskim vžigom in Led žarnice, sodobna regulacijska oprema na klimi in prezračevanju, naprava za kompenzacijo ne bo potrebna.


30

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE 6.1. OVOJ STAVBE Fasada objekta ni toplotno izolirana, zidovi so iz polne opeke. Problem pri toplotnih izgubah predstavljajo toplotni mostovi. Fasada je razpokana, odpada in je potrebna temeljite obnove. Stene ob zemljini so vlažne. Streha je ravna, brez toplotne izolacije. Okna so lesena - enoslojna, vezana, delno vzdrževana, vendar prvotna in potrebna zamenjave. Vhodna vrata so steklena. Preglednica 12. Opis ovoja stavbe

Zunanja zid proti okolici:

sloji debelina in vrsta

notranji sloj 2 cm omet

osnovni gradbeni material 45 cm polna opeka

toplotna izolacija 0

zaključni sloj 3 cm omet

površina zunanjega zidu (m2) 2.044 m2

toplotna prehodnost (U=W/m2K) 1,04

Strop – ravna streha:


kovinske obrobe

hidroizolacija 2 cm bitumenski trak in premaz


osnovni gradbeni material 18 cm AB

notranji sloj 2 cm omet

površina (m2) 273 m2


Tlak na terenu:


notranji sloji 1,5 cm talna obloga


hidroizolacija 0,5 cm bitumenski trak in premaz

osnovni gradbeni material 20 cm AB

spodnji sloj 30 cm gramozno nasutje

površina (m2) 218 m2



31

Okna in vrata

površina (m2) vrsta toplotna prehodnost (U=W/m2K)

okna 177 m2 Lesena-enoslojna, vezana 3,5

vrata 5 m2 Steklena - novejša 2,0

zunanja senčila imajo na oknih II. nadstropja na južni strani na ostalih oknih imajo zavese

Preglednica 13. Podatki o stavbi

Ogrevana

površina

stavbe (m2)

Ogrevana

prostornina

stavbe (m3)

Površina

fasade

(m2)

Ovoj stavbe

(m2)

Oblikovni

faktor stavbe

(m-1)

OBJEKT 571 2.763 1.044 1.590 0,58

Slika 20. Severna fasada


32

Slika 21. Južna fasada

Slika 22. Fasada nad pritličnim hodnikom


33

Slika 23. Vlaga v stenah ob zemljini

Slika 24. Stara okna lesena-enojna, vezana


34

6.2. ELEKTRIČNI APARATI Porabniki električne energije v objektu so svetila, računalniki, kopirni stroji, klime split, nadzorni sistem s

kamerami in oprema v toplotni postaji.

6.3. RAZSVETLJAVA Med pomembne porabnike električne energije sodi razsvetljava. Na hodnikih in v sanitarijah ni vgrajenih senzorjev prisotnosti. Fluorescentne sijalke nimajo elektronskega vžiga – so zastarele. Skupna moč sijalk je 20,33 kW. Varčnih sijalk nimajo.

Preglednica 14. Podatki o številu in moči svetil

Vrsta sijalk – moč sijalk v prostorih

navadne navadne fluorescentne

Moč sijalk (W) 75 100 58

Število sijalk 3 20 312

Skupaj kW 0,23 2,00 18,10

Skupaj moč kW 20,33

6.4. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE Topla voda se za potrebe objekta pripravlja v toplotni postaji preko vročevoda in hrani v 600 l bojlerju.

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Prostori se prezračujejo naravno z odpiranjem oken. Nekaj prostorov je klimatiziranih (hlajenje) z split klimami (8 zunanjih enot). Sanitarije se prezračujejo s stenskimi ventilatorji.


35

7. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

7.1. POTREBNA TOPLOTA ZA OGREVANJE STAVBE 7.1.1. Transmisijske izgube Transmisijske izgube se odražajo na slabi toplotni izolaciji ovoja objeta, kar je opisano v poročilu z vidika možnosti za zmanjšanje porabe energije. 7.1.2. Izgube zaradi prezračevanja Izgube zaradi naravnega prezračevanja se pokrivajo z ogrevanjem in se upoštevajo pri nadaljnjih izračunih. 7.1.3. Toplotni pritoki Toplotni pritoki ( sonce, uporabniki, svetila) so upoštevani v izračunih.

Preglednica 15. Toplotni pridobitki v objektu glede na vir toplote v kWh

pridobitki oseb 2.759 kWh

pridobitki svetil 3.569 kWh

pridobitki sonca 5.648 kWh

pridobitki skupaj 11.967 kWh

7.2. NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ZARADI NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE Preglednica 16. Večji porabniki električne energije po številu in moči. Vrsta porabnika število kW Skupaj kW

Osebni računalniki 30 0,35 10,50

Kopirni stroji 2 1,20 2,40

Hladilnik 2 0,80 1,60

Nadzorni sistem s kamerami kpl 5,00 5,00

Skupaj tehnična oprema 19,50 cca 20 % od skupne porabe

Razsvetljava skupaj 20,33 cca 40 % od skupne porabe

Klime split 8 3 48,00 cca 30 % od skupne porabe

Toplotna postaja kpl 10,00 10,00 cca 10 % od skupne porabe

Skupaj: 95,33


36

7.3. KONČNA ENERGIJA POTREBNA ZA DELOVANJE STAVBE

7.3.1. Proizvodnja toplote Porabljena količina toplotne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v objektu je v letu 2014 znaša 61.838 kWh/leto. 7.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi Objekt je grajen iz glinene opeke brez izolacije in je energetsko potraten. Ogrevanje je radiatorsko. V zgradbi je 38 radiatorjev. Radiatorski ventili so termostatski. 7.3.3. Sistemi za razdeljevanje toplote za ogrevanje Ogrevalni sistem ni hidravlično uravnotežen. Pri distribuciji vode v ogrevalnemu sistemu prihaja do večjih tlačnih izgub, povečane porabe energije in neenakomernega ogrevanja prostorov (bolj oddaljeni prostori so hladnejši). 7.3.4. Sistemi za razdeljevanje sanitarne tople vode Topla sanitarna voda se pripravlja preko vročevoda v 600 l bojlerju v toplotni postaji. Sistema ki vključuje OVE ni.


37

II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

8. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH MOŽNOSTI 8.1. OVOJ STAVBE

Predlagamo, da se obnovijo naslednji elementi ovoja stavb:

- fasada v celoti s predpisano izolacijo debeline min. 16 cm - sanacija vseh toplotnih mostov, prav tako izvedba hidroizolacije temeljev, - toplotna izolacija stropa proti strehi debeline min. 25 cm, - na okna je potrebno vgraditi zunanje žaluzije z vodili.

8.1.1. Obnova fasade Na fasadi se vgradi toplotno izolacijo iz kamene ali steklene volne, na površini 1.044 m2, minimalne debeline 16 cm ter prekine toplotne mostove. V predelu temeljev je potrebno sanirati oz. preprečiti prehod vlage na preostali del konstrukcije ter jih hidro izolirati na površini 60 m1. 8.1.2. Vgradnja toplotne izolacije na stropu proti strehi Strop proti ravni strehi ni toplotno izoliran. Na zgornji strani AB plošče je potrebna namestitev toplotne izolacije iz zaprtoceličnega izolacijskega materiala (ustreza XPS) debeline min. 25 cm. 8.1.3. Zamenjava dotrajanih oken V objektu je potrebno zamenjati vsa stara dotrajana okna s površino 177m2 in vgraditi nova okna s toplotno prehodnostjo max. U= 1,0 /m2K. Na okna je potrebno vgraditi zunanje žaluzije v vodilih. 8.2. PREZRAČEVANJE Objekt nima ustreznega prezračevanja. Za udobno in zdravo bivanje v stavbi je potrebno urediti sodobno prezračevanje. Predlagamo vgradnjo prezračevalnih naprav z rekuperacijo min. 87 % izkoristek, oziroma je ta nujna in zakonsko obvezna. Da se zagotovi svež zrak, so potrebne kakovostne prezračevalne naprave, ki omogočajo tudi vračanje odpadne toplote. Različni ukrepi glede varčevanja z energijo na področju prezračevalnih naprav so pripomogli, da se je zadnjih letih njihova kakovost zelo izboljšala. Poleg tega bo potrebno upoštevati vse strožje predpise glede primerne kakovosti zraka v bivalnih prostorih. Predvidi naj se enostavno regulacija naprave. Standardna stopnja prezračevanja znaša 30 m3/h, osebo, dovoljen nivo hrupa pa ne sme presegati 25 dBA , hitrost vpiha zraka pa mora biti 0,15 m/s.


38

Preglednica 17. Parametri prezračevanja v bivalnem prostoru

Prezračevalni sistem

Pretok zraka m3/h 10-30

Priključna napetost (V) AC/DC 230/12 in 110/12

Potrebna moč (W) 4-21

Vračanje toplote (η1) do (v %) 75-87

Šumnost pri dušenju 8 dB v prostoru*

Max 25-30

Slika 25. Prikaz vpiha zraka v prostor

8.3. KLIMATIZACIJA – HLAJENJE PROSTOROV V stavbi se za hlajenje oz. klimatizacijo prostorov predvidi vgradnja toplotne črpalke zrak - zrak, potratne obstoječe split klime se odstrani. Povezovalno inštalacijo se vodi nad spuščenimi stropi, vgradi se stropne konvektorje. S tem posegom bo znižana poraba el. energije za 70 % na delu pohlajevanja prostorov. Moč TČ se predvidi s projektom. 8.4. PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE Priprava tople sanitarne vode ostaja v sedanjem sklopu, saj je sedanja poraba minimalna.

radiator


39

8.5. PROIZVODNJA TOPLOTE – OGREVALNI SISTEMI - V toplotni postaji je potrebno toplotno izolirati vse cevovode in ostale elemente ogrevanja.

- potrebno je hidravlično uravnotežiti celoten ogrevalni sistem, - za celovito spremljanje porabe energije in upravljanje kotlovnice s toplotno postajo se vgradi delni

CNS sistem in vzpostavi sistem spremljanja delovanja (on–line), Preglednica 18. Priporočila za temperaturo, vlažnost zraka in količino vtoka zraka v prostorih

Vrsta prostora temperatura ºC

pozimi poleti

relativna vlažnost

%

količina vtoka zraka

m3/h na osebo

hodniki, ostali teh. prostori 18±1 40-70 1,8 m3/h na m2

pisarne 20-22*

25-26** 40-70 30

sanitarije 22-23*

25-26** 40-70 9,0 m3/h na m2

- Legenda : * temperatura prostorov v času ogrevanja ** temperatura prostorov poleti – največ 5 K pod zunanjo temperaturo

Opomba: Vsaka prekomerna °C povzroči povečano porabo energije za 6 %

8.6. RAZSVETLJAVA

Razsvetljava sodi med večje porabnike električne energije. Varčevanje je doseženo samo z zagotovilom, da je razsvetljevalna oprema in njeno nadzorovanje urejeno po najvišjih standardih, in sicer z: - ugašanjem luči, ko le te niso več potrebne (prostori niso zasedeni ali je dovolj naravne svetlobe), - zamenjavo klasičnih in fluorescentnih žarnic z nameščanjem žarnic T 5 z vgrajeno predstikalno

elektroniko oziroma Led žarnicami, - v sanitarijah nameščanjem samodejnih svetlobnih kontrolorjev (detektorjev), kot so časovni

senzorji, svetlobni senzorji in senzorji prisotnosti. Osvetljenost delovnih mest in bivalnih prostorov je eden od osnovnih pogojev za kvalitetno delo. Prvo vodilo pri uvajanju ukrepov na področju učinkovite rabe električne energije za razsvetljavo je, da se osvetljenost delovnih mest z ukrepi ne sme poslabšati, nasprotno, ostati mora enaka ali celo boljša, posebno še na teh specifičnih delovnih mestih.


40

8.7. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Predlagani ukrepi: - potrebno je zamenjati vse obstoječe žarnice z varčnimi in s primerno svetilnostjo, - potrebno je zamenjati split hladilne naprave z vgradnjo ustrezne toplotne črpalke z visokim

hladilnim številom (COP), - ob času nezasedenosti pisarn s časom več kot 30 min. naj se računalniku ugašajo, - potrebno je vgraditi CNS (centralno nadzorni sistem), ki je obvezen za natančno spremljanje porabe

energije. CNS med drugim omogoča: - spremljanje in evidentiranje porabe energije, - ocenjevanje porabe,

- nazoren prikaz porabe energije in stroškov (benchmarking),

- vzpostaviti je potrebno samostojno merjenje tako toplotne kot električne energije za zgradbo (kar velja tudi za vse ostale zgradbe v tem sklopu).


41

9. ORGANIZACIJSKI UKREPI

9.1. OSVEŠČANJE Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu bomo predstavili vodstvu in zaposlenim saj bomo na ta način dosegli večjo osveščenost do učinkovite rabe energije in varovanja okolja. Čas izvedbe bomo dogovorili z vodstvom.

9.2. IZOBRAŽEVANJE

Upravljavce in uporabnike je potrebno ozavestiti ter izobraziti z namenom učinkovitega in smotrnega delovanja ter v skladu s splošnimi načeli učinkovite rabe energije in uporabe OVE.

9.3. INFORMIRANJE Odgovorni zaposleni morajo prejemati informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega obveščanja, jih kritično obdelati in na primeren način posredovati naprej ostalim zaposlenim oz. uporabnikom. Informiranje mora biti prisotno stalno, saj se bo tudi na ta način uveljavila učinkovita raba energije.

9.4. EKONOMIČNA RABA SVEŽE VODE

Porabnike sanitarne vode je potrebno poučiti o varčni rabi vode. Potrebna je redna kontrola elementov vodovodne instalacije in zamenjava dvoročnih sistemov pip z enoročnimi (pipe, wc kotlički, i td ).


42

10. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

Opisani ukrepi v večjem delu znižujejo porabo energije in so nujno potrebni za zanesljivo obratovanje objekta, hkrati pa tudi za izboljšanje bivalnih pogojev.

Preglednica 1. Nabor predlaganih ukrepov

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok Prioriteta

kWh € € (let) -

1 Projektiranje, nadzor / / 20.000,00 1

2 Osveščanje ter izobraževanje uporabnikov

posledično posledično 0 takoj 1

3 Sanacija temeljev oz. betonskih elementov na delu teren – fasada 60 m2

nujno nujno 6.000,00 0 1

4 Sanacija fasade površina 1.044 m2

9.371 (Q=14 %)

(Q) 787,00 57.420,00 78 1

5 Vgradnja toplotne in hidro izolacije na ravni strehi 273 m2

6.694 (Q=10 %)

(Q) 562,00 16.380,00 31 1

6 Zamenjava oken 177 m2 vključno z zunanjimi žaluzijami

6.694 (Q=10 %)

(Q) 562,00 53.100,00 94

7 Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, toplotna izolacija v TP

3.347 (Q=5 %)

(Q) 281,00 3.500,00 12 1

8 Vgradnja toplotne črpalke za hlajenje prostorov, z razvodom v stavbi

13.464

(E=20 %)

(Q) 1.440,00 (E) 784,00

25.000,00 11 1

9 Vgradnja CNS (centralno nadzorni sistem-delni), monitoring 5 let

669 (Q=1%)

673 (E=1%)

56,00 72,00

18.500,00 0 2

10

Sanacija razsvetljave - zamenjava svetil 180 kos. in vgradnja senzorjev v sanitarijah in hodnikih

25.926 (E=30 %)

(E) 3.137,00

14.400,00 4,6 1

11 Prezračevanje z rekuperacijo– pisarne in sanitarije

6.694

(Q=10 %)

(Q) 563,00

30.400,00 19* 1

Skupaj (Q) 46.857 (E) 41.065

(Q) 3.936,00 (E) 4.394,00

244.700 29

Q - toplotna energija, E – električna energija, TČ – toplotna črpalka, STV –sanitarna topla voda

Opomba * Predvideno prezračevanje z rekuperacijo je nujno, z njim so posledično zagotovljeni tudi prihranki drugih ukrepov, prav tako pa bodo vzpostavljeni ustrezni bivalni pogoji !


43

10.1. IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV ENERGIJE IN POTREBEN ČAS ZA VRAČILO

INVESTIRANIH SREDSTEV Izračun povprečne letne porabe energenta za obdobje 2012-2014. Povprečna letna poraba električne energije (2012-2014) je bila 67.320 kWh oziroma 117,90 kWh/m2. Povprečna letna poraba toplotne energije (2012-2014) je bila 66.939 kWh oziroma 117,23 kWh/m2. Energijsko število za tri leto obdobje (2012-2014) je 235,13 kWh/m2. 10.1.1. Prihranek pri električni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Prihranek pri porabi električne energije bo po izvedbi predlaganih ukrepov znašal 41.065 kWh

oziroma 61 %. - Prihranek pri stroških za električno energijo bo znašal cca 4.394,00 € letno. 10.1.2. Prihranek pri toplotni energiji z vsemi predlaganimi ukrepi - Pričakujemo, da bo z izvedbo vseh navedenih ukrepov sanacije prihranek za toplotno energijo

znašal 46.857 kWh oziroma 70 %. - Prihranek pri stroških za ogrevanje bo znašal cca 3.936,00 € letno.


44

10.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ZA VSE PREDLAGANE UKREPE

Objekt trenutno s porabo električne energije pridela 35,68 ton emisij CO2 ter s porabo energije za ogrevanje prostorov in vode 22,09 tone emisij CO2. Emisije toplogrednih plinov kot npr. ogljikov dioksid, NOx, metan .., pripomorejo k segrevanju zemeljskega površja, kar vidno vpliva na pojav ekstremnih vremenskih sprememb. Po sanaciji starega objekta in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije se bodo emisije CO2 pri električni energiji zmanjšanje za 21,76 ton CO2 in pri toplotni energiji za 15,46 tone CO2.

Znižanje porabe energije, stroškov in emisij CO2 po celotni energetski sanaciji stavbe

Znižanje

%

Znižanje

porabe

kWh/leto

Znižanje stroškov

EUR/leto

Poraba po sanaciji

kWh/m2

Znižanje

emisij CO2

ton/leto

Električna

energija 61 41.065 4.394,00 45,98 21,76

Energija za

ogrevanje 70 46.857 3.936 35,17 15,46

Skupaj 87.922 8.330 81,15 37,22


45

11. PRILOGE

- Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv. - Največje dovoljene toplotne prehodnosti U max (W/m2K) za posamezne gradbene konstrukcije.


46

PRILOGA 1.:

Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Vira: UL št. 93, 30. 9. 2008) Specifične emisije CO2 za posamezne nosilce energije*

Vir energije Na enoto goriva

Na enoto energije

zemeljski plin 1,9 kg/Sm3 0,20 kg/kWh

utekočinjeni naftni plin 2,9 kg/kg 0,215

ekstra lahko kurilno olje 2,6 kg/kg 0,265

lahko kurilno olje 3,06 kg/kg 0,28

daljinska toplota 0,33 kg/kWh 0,33

elektrika 0,53 kg/kWh 0,53

rjavi premog - domač 1,5 kg/kg 0,32

rjavi premog - uvožen 1,88 kg/kg 0,40

lignit 1,0 kg/kg 0,33

* podatki se uporabijo, kadar dobavitelj ne poda emisij za svoj vir energije


47

PRILOGA 2: Največje dovoljene toplotne prehodnosti U max (W/m2K) za posamezne gradbene konstrukcije pri energetski sanaciji ne smejo presegati sledečih vrednosti :

Gradbena konstrukcija W/m2K

1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0,252

2. Stene med ogrevanimi prostori 0,81

3. Zunanja stena in strop proti terenu 0,252

5. Pod na terenu 0,27

6. Strop proti neogrevanemu podstrešju 0,18

7. Strop nad neogrevano kletjo 0,18

8. Strop ali tla, ki mejita na zunanji zrak ali odprti prehod ali tla na

terenu pri panelnem - talnem ogrevanju

0,27

9. Poševna streha nad ogrevanim podstrešjem 0,18

10. Ravna streha 0,18

11. Lahke gradbene konstrukcije razen streh (pod 150 kg/m2) 0,18

12. Okna in okenska vrata v gretih prostorih: 1,17

Documents

KONČNO POROČILO »RAZŠIRJENI ENERGETSKI · PDF fileELEKTRIČNI APARATI ... in pri toplotni energiji za 15,46 tone CO 2. Po sanaciji in uvedbi vseh ukrepov učinkovite rabe energije