KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO - icarus.dzs.siicarus.dzs.si/pdf/LP_Skupine_ DZS-leto2013.pdf · Vodstvo: Jože Hočevar, direktor Nadzorni svet: Blaž de Costa, predsednik nadzornega

Skupina DZS Konsolidirano letno poročilo 2013

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO

SKUPINA DZS

2013


1

KAZALO

KAZALO

POSLOVNO POROČILO ....................................................................................................... 2

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE .................................................................................................... 3

PREDSTAVITEV SKUPINE DZS ....................................................................................................... 5

STRATEGIJA POSLOVANJA ........................................................................................................... 8

SKUPINA DZS ............................................................................................................................... 9

ZGODOVINSKI PREGLED SKUPINE DZS.................................................................................... 11

POSLOVANJE SKUPINE DZS V LETU 2013 .................................................................................. 14

RAZISKAVE IN RAZVOJ ............................................................................................................... 18

KORPORATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ .................................... 20

IZJAVA O UPRAVLJANJE DRUŽBE DZS, D.D. ............................................................................... 24

PODRUŽNICE ............................................................................................................................. 26

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI ........................................................................... 27

FINANČNI KAZALNIKI ................................................................................................................. 30

DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA .............................................................................. 31

NAČRTI ZA LETO 2014 IN PRIHODNJI RAZVOJ ........................................................................... 32

RAČUNOVODSKO POROČILO ........................................................................................... 34

BILANCA STANJA........................................................................................................................ 35

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ......................................................................................................... 36

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ......................................................................................... 37

IZKAZ DENARNIH TOKOV ........................................................................................................... 38

IZKAZ GIBANJA KAPITALA .......................................................................................................... 39

IZJAVA POSLOVODSTVA ............................................................................................................ 40

POVEZANE DRUŽBE ................................................................................................................... 41

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV.......................................................... 43

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................... 54

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA .............................................................................. 79


2

Poslovno poročilo


3

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

Za nami je še eno zahtevno in izzivov polno poslovno leto. Skupina DZS je tudi v letu 2013 ohranila zdravo

poslovno jedro ter s 131 milijoni EUR poslovnih prihodkov in 14,4 milijoni EUR EBITDA obdržala položaj ene

večjih gospodarskih skupin v Sloveniji, ki je konec lanskega leta zaposlovala 1.239 ljudi. Tudi v preteklem letu je

bilo ključno sodelovanje in dopolnjevanje ponudbe vseh treh stebrov, na katerih deluje Skupina DZS: založniško

- medijski, trgovski in turistični steber.

V založniško - medijskem stebru smo se tudi v letu 2013 prilagajali konkurenčnim razmeram in iskali nove

priložnosti. V Izobraževalnem založništvu družbe DZS, d.d. smo uspešno zaključili projekt EuroBasket Slovenia

2013 v povezavi z evropskim prvenstvom v košarki, kot največjim športnim dogodkom v zgodovini slovenske

države. Izdelke z navijaško vsebino smo tržili, distribuirali in prodajali na več kot 500 prodajnih mestih v

Sloveniji in tujini. Še naprej smo skrbno sledili prenovam učnih načrtov in razvijali nova gradiva v elektronski

obliki. Založništvo tiskovin družbe DZS, d.d. je tudi v letu 2013 upravičilo sloves največjega založnika klasičnih

tiskovin v Sloveniji, ki svoje blagovne znamke nenehno razvija, prilagaja potrebam trga in krepi njihovo

prepoznavnost. V časopisni družbi Dnevnik, d.d. se lahko pohvalimo z nazivom najbolj citiranega medija na

Slovenski tiskovni agenciji v letu 2013, kar dokazuje, da so naše informacije kakovostne in atraktivne.

Največji del trgovskega stebra Skupine DZS predstavlja po celotni Sloveniji razširjena mreža papirniških in

knjigotrških maloprodajnih poslovalnic ter dva veleprodajna centra družbe DZS, d.d. Tudi v letu 2013 so bile

naše aktivnosti usmerjene k izpopolnjevanju ponudbe, iskanju novih priložnosti in kupcev, prilagajanju

sezonskemu povpraševanju ter gradnji drugačnosti in prepoznavnosti naše ponudbe v primerjavi z močno

konkurenco na tržišču. Družba DZS Grafik, d.o.o. se je s svojo celovito ponudbo na področju grafičnih storitev in

prodaje tiskarskega materiala v letu 2013 uspešno zoperstavljala močni konkurenci in povečala obseg

poslovanja.

Turistični steber predstavlja pomemben delež prihodkov Skupine DZS. Družba Terme Čatež, d.d. predstavlja

največje in najuspešnejše slovensko naravno zdravilišče, ki ga odlikujeta pestrost in atraktivna turistična

ponudba. Uspešne trženjske aktivnosti zadnjih let se odražajo tudi v vsakoletnem porastu obiskov tujih gostov,

ki prihajajo predvsem iz Poljske, Rusije, Nizozemske, Belgije, Danske in celo Izraela. Marina Portorož, d.d. sodi v

sam vrh navtične ponudbe v regiji Jadranskega morja. Ponudbo privezov in servisiranja plovil marina dopolnjuje

s ponudbo športno-rekreativnih aktivnosti ter gostinskih in nastanitvenih kapacitet. Prepoznavnost družbe

vsako leto utrdimo z organizacijo mednarodno odmevnih prireditev in regat, med katerimi je najbolj poznana

Internautica, v letu 2013 pa smo prvič izvedli jesenski navtični sejem Bonaca. Nadaljevali smo s pripravami in

izvedbo treh razvojnih projektov širitve marine in območja Lucije, ki predstavlja izreden dolgoročni potencial za

podjetje, njegovo vrednost, bodoče investitorje ter širšo lokalno skupnost. S tesnim sodelovanjem z lokalno

oblastjo in s pozitivnimi odzivi prebivalcev smo dosegli, da je občinski podrobni prostorski načrt na dobri in

zanesljivi poti do potrditve.


4

Tudi v letu 2014 se bomo osredotočili na ohranitev stabilnega poslovanja vseh treh stebrov Skupine DZS.

Družbi DZS, d.d. in Terme Čatež, d.d. sta aprila letošnjega leta s svojimi bankami upnicami podpisali Okvirni

pogodbi o finančnem prestrukturiranju, v kateri sta se z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih

razmerij, v zvezi s finančnimi obveznostmi družb do bank upnic. Nadaljevali bomo z aktivnostmi in projekti,

začetimi v letu 2013, in iskali nove rešitve, s katerimi se bomo zoperstavljali neugodni ekonomski situaciji in

močni konkurenci. Zavedamo se, da nam to lahko uspe le ob preudarnem in racionalnem poslovanju ter

sodelovanju vseh družb znotraj Skupine DZS.

Prepričan sem, da bomo nove izzive obrnili v našo korist in se še naprej uspešno borili za svoj položaj na trgih

vseh treh stebrov Skupine DZS. Vsem sodelavcem, delničarjem in poslovnim partnerjem se ob tej priložnosti

iskreno zahvaljujem za izkazan trud in zaupanje v naše sposobnosti.

Ljubljana, april 2014


5

PREDSTAVITEV SKUPINE DZS

DZS, d.d. Firma: DZS, založništvo in trgovina, d.d.

Sedež: Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana

Vodstvo: Bojan Petan, predsednik uprave

Nadzorni svet: Aljoša Roksandić, predsednik nadzornega sveta

Blaž De Costa, namestnik predsednika nadzornega sveta

Marjan Ratajec, član nadzornega sveta

Rolando Krajnik, član nadzornega sveta

Stane Kocjan, član nadzornega sveta

Nenad Ninković, član nadzornega sveta

DZS Investicije, d.o.o. Firma: DZS Investicije, upravljanje naložb, d.o.o.

Sedež: Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana

Vodstvo: Bojan Petan, direktor

UNI ZALOŽBA d.o.o. Firma: UNI Založba, založba, storitve in trgovina, d.o.o.

Sedež: Glavni trg 17, 2000 Maribor

Vodstvo: Rok Gorjup, direktor

TRIPLUS, d.o.o. Firma: TRIPLUS upravljanje naložb d.o.o.

Sedež: Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana

Vodstvo: Blanka Muster, direktorica

Skupina SUPRIMA Firma: SUPRIMA, agencija za varnost, d.o.o.

Sedež: Narpel 31, 8270 Krško

Vodstvo: Ljubomir Božović, direktor

Firma: Društvo za pružanje usluga Good Select, d.o.o., Beograd

Sedež: Svetog Save 25, Stan 5, 11 000 Beograd

Vodstvo: Miodrag Milić, direktor

Skupina EOL Firma: EOL Grupa, d.o.o.

Sedež: Smičiklasova 5c , 47000 Karlovac

Vodstvo: Hrvoje Hasnek, direktor

Firma: Margento Tehnologije, d.o.o.

Sedež: Buzinska cesta 58 , 10000 Zagreb

Vodstvo: Hrvoje Hasnek, direktor


6

Skupina Terme Čatež Firma: Terme Čatež d.d. Čatež ob Savi

Sedež: Topliška cesta 35, 8250 Brežice

Vodstvo: Sebastjan Selan, generalni direktor

Nadzorni svet: Robert Krajnik, predsednik nadzornega sveta

Vesna Uršič, članica nadzornega sveta

Vladimir Smolec, član nadzornega sveta

Samo Roš, član nadzornega sveta

Mitja Grum, član nadzornega sveta

Ada De Costa Petan, članica nadzornega sveta

Damjan Krulc, član nadzornega sveta

Andreja Gošek, član nadzornega sveta

Tomislav Kolarek, član nadzornega sveta

Firma: Marina Portorož, turistično podjetje, d.d.

Sedež: Cesta solinarjev 8, 6320 Portorož

Vodstvo: Sebastjan Selan, direktor

Nadzorni svet: Bojan Petan, član

Franc Zavrl, član

Baruca Roman, član

Firma: Termalna rivijera Ilidža, Društvo za ugostiteljstvo i turizam, d.o.o.

Sedež: Butmirska cesta 18, Sarajevo

Vodstvo: Irhad Kovačević, direktor

Nadzorni svet: Blaž de Costa, predsednik nadzornega sveta

Elvir Kazazović, član nadzornega sveta

Renata Martinčič, članica nadzornega sveta

Firma: Del Naložbe, investiranje in upravljanje naložb, d.d.

Sedež: Topliška cesta 35, 8250 Brežice

Vodstvo: Jože Hočevar, direktor

Nadzorni svet: Blaž de Costa, predsednik nadzornega sveta

Blaž Petrovič, namestnik predsednika nadzornega sveta

Renata Martinčič, članica nadzornega sveta

Firma: M Kapital, upravljanje naložb d.d.


Uprava: Sebastjan Selan, predsednik uprave

Nadzorni svet: Bojan Petan, predsednik nadzornega sveta

Dušan Černe, namestnik predsednika nadzornega sveta

Blaž Petrovič, član nadzornega sveta


7

Firma: M Naložbe, upravljanje naložb d.d.


Uprava: Sebastjan Selan, predsednik uprave

Nadzorni svet: Ada de Costa Petan, predsednica nadzornega sveta

Dušan Černe, namestnik predsednika nadzornega sveta

Blaž Petrovič, član nadzornega sveta

Skupina Dnevnik Firma: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d.d.

Sedež: Kopitarjeva ulica 2, 1510 Ljubljana

Uprava: Bojan Petan, predsednik uprave

Nadzorni svet: Robert Krajnik, predsednik nadzornega sveta

Ada De Costa Petan, namestnica predsednika nadzornega sveta

Rok Gorjup, član nadzornega sveta

Klaus Schweighofer, član nadzornega sveta

Primož Cirman, član nadzornega sveta

Sabina Rus, članica nadzornega sveta

Firma: Podjetje za informiranje Murska Sobota, časopisno založniška

družba, d.o.o.

Sedež: Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota

Vodstvo: Dejan Fujs, direktor

Firma: DZS Grafik, Trgovina z grafičnimi materiali in posredovanje, d.o.o.

Sedež: Ulica Jožeta Jame 12, 1210 Ljubljana-Šentvid

Vodstvo: Marko Tomaževič, direktor


8

STRATEGIJA POSLOVANJA

Poslanstvo

Poslanstvo DZS, d.d. je preko zadovoljnih kupcev, zaposlenih in lastnikov zagotavljati poslovno uspešnost in

odlično ponudbo izobraževalne literature, tiskovin in leposlovja ter šolskih in pisarniških potrebščin. Poslanstvo

Skupine DZS temelji na uspešnosti in odličnosti ponudbe založniških, medijskih, trgovskih in turističnih storitev.

Vizija

Vizija DZS, d.d. je ohraniti vodilni položaj na področju izobraževalnega založništva in založništva tiskovin ter

trgovine s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami v Sloveniji, postati in ostati največji ponudnik

omenjenih vsebin ter hkrati širiti svojo dejavnost na medijsko, komunikacijsko, oglaševalsko in turistično

dejavnost.

Poslovna Skupina DZS bo v naslednjih letih ostala najboljši ponudnik na vsakem od svojih področij delovanja, ki

obsega zaokroženo celoto izdelkov in storitev, s katerimi sodobni človek bogati svoje znanje, gradi uspešnost in

hkrati skrbi za zdrav način življenja.

Temeljne strateške usmeritve

Temeljni strateški cilj Skupine DZS je krepiti položaj na vseh področjih svojega delovanja. Ta cilj dosegamo z

naslednjimi strateškimi usmeritvami:

• usmerjenost k odlični kakovosti, tržni prilagodljivosti in cenovni konkurenčnosti naših izdelkov in

storitev,

• spodbujanje inovativnosti in motiviranosti zaposlenih za uresničevanje ciljev družbe in skupine,

• izkoriščanje sinergij družb v skupini,

Vse svoje aktivnosti izvajamo s ciljem uravnoteženega izpolnjevanja obveznosti do vseh deležnikov, ki

sestavljajo naše notranje in zunanje okolje, ter pri tem spoštujemo načela trajnostnega razvoja in družbeno

odgovornega delovanja.


9

SKUPINA DZS

Družba DZS, d.d. je matično podjetje Skupine DZS, ki deluje na treh področjih:

• založniško - medijski steber,

• trgovski steber in

• turistični steber.

Založniško - medijski steber

Od leta 1945 predstavlja založništvo enega od glavnih področij delovanja družbe DZS, d.d., na osnovi katerega

je družba oblikovala založniško - medijski steber Skupine DZS. V ta steber danes uvrščamo Divizijo založništev

družbe DZS, d.d. in družbo Dnevnik, d.d. ter družbo Podjetje za informiranje, d.o.o., ki ima manjši delež v

prodaji.

Divizija založništev družbe DZS, d.d., deluje na področju izobraževalnega založništva in založništva tiskovin.

Izobraževalno založništvo pokriva področje učbenikov, obučbeniških gradiv, splošne literature ter uvoz in izvoz

tuje literature. Založništvo tiskovin je največji in najcelovitejši založnik predpisanih in komercialnih obrazcev v

Sloveniji, ki jih ponujamo preko blagovnih znamk Akta in ALEA.

Družba Dnevnik, d.d., je ena izmed največjih medijskih družb v Sloveniji, ki izdaja dnevni časopis Dnevnik,

tedenski časopis Nedeljski dnevnik, Razvedrilo in edicijo Hopla ter priloge Pilot, Moj Dom, Nika, Denar In, Moje

Zdravje in druge. Od januarja 1998 dalje lahko bralci berejo Dnevnikove edicije tudi preko interneta. Družba je

tudi organizator ene najodmevnejših prireditev – Slovenec leta, ki ima v zadnjem času vse večji poudarek na

humanitarnosti. Omeniti velja tudi projekt Gazele, ki se stalno nadgrajuje in ima izjemen ugled v gospodarstvu.

Poleg omenjenih prireditev organizirajo tudi akcije, kot so Naj kopališča, tradicionalna Božičnica Nedeljskega,

projekt Turistična izvidnica, projekt Zlata nit ter vrsta drugih športnih dogodkov. Družba Dnevnik, d.d. se lahko

pohvali z več kot petdesetletno tradicijo in vedno boljšimi poslovnimi rezultati, ki so posledica hitrega prilaganja

poslovanja spremembam na slovenskem in evropskem trgu. Bogata zgodovina časopisnega založništva,

dolgoletna tradicija izdajateljske dejavnosti, kakovost novinarskega dela, njen položaj na trgu tiskanih medijev

ter sedanja vloga in pomen za razvoj slovenske družbe časopisno hišo Dnevnik danes umeščajo med vodilne

medijske hiše v državi.

Trgovski steber

Od leta 1945 predstavlja trgovina enega od dveh glavnih področij delovanja družbe DZS, d.d., na osnovi

katerega je družba oblikovala trgovski steber Skupine DZS. Največji del tega stebra predstavljata Divizija

trgovine družbe DZS, d.d., in družba DZS Grafik, d.o.o.

V okviru Divizije trgovine družbe DZS, d.d. smo v vseh letih preko maloprodajnih enot in prodajnih centrov

družbe, širili svojo mrežo po celotnem območju Sloveniji. Danes imamo eno od dveh največjih papirniških in

knjigotrških maloprodajnih in veleprodajnih mrež, razširjeno po vsej Sloveniji, preko katere prodajamo knjige,

pisarniški material, šolske potrebščine in poslovna darila. Ponosni smo na lastno blagovno znamko Office Line,

vrsto let uspešno sodelujemo s svetovno priznanim oskrbovalcem pisarn s pisarniškim materialom, podjetjem

Staples, v zadnjem letu pa smo na slovenski trg vpeljali novo blagovno znamko Santoro – Gorjuss.

Družba DZS Grafik, d.o.o. deluje na področju posredovanja grafičnih in tiskarskih storitev, prodaje papirja in

ostalega tiskarskega materiala ter drugih trgovskih in posredniških dejavnosti, pri čemer nudi celovito rešitev


10

pri izdelavi knjig. Znanje, izkušnje in profesionalnost v povezavi z najnovejšo tiskarsko in knjigoveško opremo

omogoča proizvodnjo kakovostnih knjig po konkurenčni cenah z dobrimi dobavnimi roki.

Turistični steber

Glavni predstavniki turističnega stebra so družbe Terme Čatež, d.d., Marina Portorož, d.d. in Termalna riviera

Ilidža, d.o.o., ter družba Del Naložbe, d.d., ki ima manjši delež v prodaji.

Terme Čatež, d.d. so največje slovensko naravno zdravilišče. Pestrost in veliko število turističnih produktov

uvršča Terme Čatež med najprivlačnejše turistične destinacije v Evropi. Na treh lokacijah – v Čatežu, Mokricah

in Kopru – ponujajo gostom možnost izbire kakovostnega preživljanja prostega časa z nastanitvijo v hotelih

(1550 ležišč), prijetnih počitniških apartmajih (450 objektov) in v kampu (450 enot), ki ga je ADAC v letih 2010,

2011, 2012 in 2013 ocenil kot najboljši kamp v Sloveniji. Rdečo nit razvoja in ponudbe Term Čatež predstavljajo

termalna voda in vodni programi, s katerimi so postali idealna turistična destinacija za počitnikovanje 365 dni v

letu. Pri uvajanju novih produktov so korak pred drugimi turističnimi ponudniki in utrjujejo pozicijo »market

leaderja« na področju vodnih programov in ponudbe aktivnega preživljanja prostega časa.

Marina Portorož, d.d., je na navtičnem trgu severnega Jadrana prisotna že več kot 30 let. Sodi med največje

marine na tem območju in uživa sloves ene najbolje opremljenih marin, kjer so privezi v celoti prodani.

Privlačnost marine je posledica tudi bogatega turističnega utripa ob njej, ki ga omogoča pestra vzporedna

gostinsko-turistična, kulturna in športno rekreacijska ponudba od Portoroža do Pirana. Marina Portorož nudi v

najem priveze za plovila, servisiranje plovil, izvajanje športnih in rekreativnih aktivnosti ter gostinske in

nastanitvene kapacitet. Vsako leto v sodelovanju s poslovnim partnerjem organizirajo tudi odmevno navtično

razstavo Internautica.

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. so pravi kraj za vse, ki si v Sarajevu zaželijo sprostitve in aktivne zabave. Številni

bazeni s termalno vodo, ponujajo zabavo vse leto. Od pomladi do jeseni pričara zunanji bazen z valovi kopalcem

pravo morje. Ob prvih jesenskih oblakih in hladnem vetru z zasneženega Igmana se zabava nadaljuje v notranjih

bazenih, kjer se poletje pod palmami nikoli ne konča. V Termah Ilidža uživajo vse generacije: otrokom so

namenjeni vodni in obvodni programi, sprostitve željni gostje uživajo v pilatesu, vodni aerobiki in drugih vodnih

aktivnostih.


11

ZGODOVINSKI PREGLED SKUPINE DZS

1945-2000

Leta 1945 je vlada Narodne republike Slovenije ustanovila Državno založbo Slovenije in ji določila poslanstvo:

izdajanje, založništvo in prodaja učbenikov, učil, tiskovin, knjig in revij. Prve knjige so izšle že leta 1945, in sicer

Župančičev Zimzelen pod snegom, ponatis Slovenskega zbornika leta 1942 in prvih deset šolskih knjig. Že leta

1946 sta izšla tudi prva dva zvezka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Ta zbirka velja za eno

najobsežnejših in po kulturni vrednosti najpomembnejših zbirk.

Že od prvih let svojega obstoja smo imeli precej razvejano maloprodajno mrežo po vsej Sloveniji – sestavljalo jo

je 49 knjigarn in papirnic. Kasneje smo jo predali komunam in si čez čas po poslovni poti zgradili novo prodajno

mrežo dvajsetih knjigarn in papirnic.

Šestdeseta in sedemdeseta leta so potekala v znamenju spreminjanja. Podjetje, ki je bilo ostanek

administrativne ekonomije, se je spreminjalo v podjetje, ki naj bi delovalo po načelih tržnoplanskega

gospodarstva.

V osemdesetih letih se je začela kazati jasna potreba po pravem trženju in začeli smo uvajati nove prodajne

poti. Blagovna znamka Modri Janez se je uveljavila kot kataloška prodaja šolskih učbenikov (prednaročniška

prodaja po zagotovljeni ceni).

Državna založba Slovenije je leta 1990 postala delniška družba. V začetku devetdesetih let smo se odločili tudi

za spremembo celostne podobe podjetja in v okviru tega spremenili ime podjetja v DZS, d.d. Delnica DZS je leta

1999 začela kotirati na prostem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. To obdobje je zaznamovalo kar

nekaj knjižnih podvigov, med katerimi naj omenimo le največje, in sicer Slovar slovenskega knjižnega jezika,

Geografski atlas Slovenije ter Veliki splošni leksikon v 8-ih knjigah. Leta 1996 je zbirka Zbrana dela slovenskih

pesnikov in pisateljev praznovala že 50. obletnico izhajanja. V tem obdobju smo izdali tudi prve slovarje v

elektronski obliki. Na področju komercialnih tiskovin smo začeli s trženjem blagovnih znamk Akta in ALEA, svojo

ponudbo pa smo začeli dopolnjevati z elektronskimi obrazci. Prvi med njimi je bil računalniški program za

poslovanje malih podjetij in samostojnih podjetnikov PCA Podjetnik. Ponudili smo elektronski obrazec za

izračun dohodnine, ki je bil najbolj množično uporabljan od vseh tovrstnih obrazcev na internetu. Ob

neprestani skrbi za kakovost smo kot prvi založnik v Sloveniji pridobili certifikat ISO 9001.

Konec devetdesetih smo odprli prve knjigarne in papirnice v Mercatorjevih centrih, najprej v Ljubljani in kasneje

po celi Sloveniji. Začeli smo prodirati na tuje trge. Ustanovili smo novo dejavnost znotraj DZS, d.d., t.j.

kapitalske naložbe, z namenom upravljanja z obstoječimi naložbami družbe in iskanja novih priložnosti za

naložbe v podjetja, ki so zanimiva zaradi sinergijskih učinkov. V letih 1999 in 2000 smo kupili trideset odstotni

delež v družbi Dnevnik, d.d., in s tem začeli utrjevati in širiti založniško - medijski steber Skupine DZS.

2001-2012

To obdobje zaznamuje postopna izgradnja Skupine DZS, ki temelji na treh stebrih poslovanja:

• založniško - medijskem,

• trgovskem in

• turističnem.


12


Leta 2003 je DZS, d.d., povečala svoj delež v družbi medijskih vsebin Dnevnik, d.d. in tako postala njegova

večinska lastnica. V DZS, d.d., smo v teh letih izkoristili sinergijske učinke založniškega dela skupine, in sicer z

najpomembnejšimi založniškimi projekti, kot so Slovenska zgodba, Veliki splošni leksikon v priročni obliki v 20

knjigah, Slovar slovenskega knjižnega jezika v 15 knjigah, zbirka sedmih Atlasov za šolo in dom ter zbirka šestih

slikanic Vile pripovedujejo, ki smo jih izvedli skupaj z družbo medijskih vsebin Dnevnik, d.d. Ponosni smo tudi na

izid dveh delov Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS in Velikega splošnega leksikona na

zgoščenki. V okviru projekta digitalizacije vsebin, je Dnevnik leta 2011 nadgradil izdajo digitalne dnevne edicije

Dnevnik z možnostjo prebiranja na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih.

V tem obdobju smo slovenskemu trgu prvič predstavili izobraževalni portal Vedež in na tabličnih računalnikih

znotraj aplikacije E učbeniki objavili preko 100 gradiv v elektronski obliki. Dolgoletno tradicijo slovarjev v knjižni

obliki smo nadgradili s sodobno obliko spletnih slovarjev in tako prvi v Sloveniji zasedli tržno nišo na področju e-

slovarjev. Med prvimi v Sloveniji smo prejeli potrditev Strokovnega sveta za e gradivo Spoznavanje okolja za 2.

razred osnovne šole, ki ga je Nemški inštitut za pedagogiko in informatiko (GPI) nagradil s pečatom odličnosti

Comenius EduMedia. Razvili smo pripomočke za učenje pod imenom Obvladam, ki zaokrožuje ponudbo

blagovne znamke TakoLahko na področju didaktičnih vsebin.

Trgovski steber

1.1.2001 je DZS, d.d., prešla z založniške kolektivne pogodbe na trgovsko kolektivno pogodbo in se po

standardni klasifikaciji dejavnosti uvrstila v dejavnost trgovine na debelo z drugimi izdelki široke porabe. V

okviru Divizije trgovine DZS, d.d., smo v teh letih v maloprodajnih enotah dali večji poudarek prodaji znanih

blagovnih znamk in oblikovali kotičke blagovnih znamk, hkrati pa smo razširili ponudbo tudi znotraj obstoječih

programov. Na področju veleprodaje smo ponovno vzpostavili prodajo šolskega programa, poslovnih daril in

promocijskega materiala. V letih 2003 do 2009 smo ekskluzivno zastopali največjega svetovnega oskrbovalca

pisarn – Corporate Express na slovenskem in hrvaškem trgu. V letu 2009 pa smo se pridružili svetovni verigi za

oskrbovanje pisarn s pisarniškim materialom Staples. Istočasno smo oblikovali tudi svojo blagovno znamko

Office line. Odprli smo nov, računalniško podprt in v veliki meri avtomatiziran logistični center na Letališki cesti

v Ljubljani, ki zagotavlja celotno dobavo blaga po vsej Sloveniji, z namenom znižanja vrednosti zalog,

obvladovanja procesa dobave (JIT) ter prihranka pri stroških logistike in stroških financiranja zalog.

V sredini leta 2005 smo dejavnosti prodaje papirja in grafičnih materialov ter posredovanja grafičnih storitev

tujim založnikom prenesli na novoustanovljeno podjetje DZS Grafik, d.o.o., s ciljem zagotovitve čim večje

učinkovitosti in preglednosti poslovanja na tem segmentu.

Turistični steber

DZS, d.d. je v tem obdobju kupila prve delnice družb Terme Čatež, d.d. in Marina Portorož, d.d. S temi

pridobitvami je bil naš cilj postati eden največjih ponudnikov turističnih storitev v Sloveniji in v tem delu Evrope.

V letu 2002 je družba Terme Čatež, d.d. kupila večinski delež v družbah Marina Portorož, d.d. in Turistično

podjetje Portorož, d.d. in kupila kompleks Mokrice, v naslednjem letu pa je pridobila še zemljišče v Mokricah za

širitev golf igrišča. V vseh letih je družba Terme Čatež, d.d., širila in nadgrajevala obstoječe zmogljivosti ter s

tem postala največje slovensko naravno zdravilišče, katero pestrost in številnost turističnih produktov uvršča

med najprivlačnejše turistične kraje v Evropi. Družba Terme Čatež, d.d. na treh lokacijah – v Čatežu, Mokricah in

Kopru – ponuja gostom možnost izbire kakovostnega preživljanja prostega časa.


13

Družba Marina Portorož, d.d., ki se vsako leto predstavi s tradicionalno prireditvijo, ki v prvih majskih dneh na

slovensko obalo privabi tudi do 40,000 obiskovalcev na razstavo plovil Internautica, je v letih 2006 in 2007 v

Marini Portorož zgradila apartmajsko naselje »Residence Marina Portorož«, ki ga sestavlja 7 apartmajskih

objektov v neposredni bližini marine, v vsakem objektu je 10 apartmajev, v velikosti od 72 m² do 138 m², in 14

podzemnih parkirnih mest. Leta 2008 je bila na vhodu v Marino Portorož nameščena avtomatska zapora s

posodobljenim sistemom varovanja in vstopanja v marino ter nadzorovanim parkirnim upravljanjem. V letu, ki

je sledilo, je bila v družbi Marina Portorož, d.d. uspešno opravljena presoja kakovosti standarda ISO 9001. V letu

2012 je družba Terme Čatež, d.d., postala 100 % lastnica družbe Marina Portorož, d.d.

V letu 2005 je družba Terme Čatež, d.d. ustanovila vodni kompleks Termalna riviera Ilidža, d.o.o. v Sarajevu. V

Termah Ilidža so bile, poleg številnih bazenov s termalno vodo, ki ponujajo zabavo skozi vse leto, od otvoritve

do danes organizirane številne prireditve in promocije. Pohvalijo se lahko tudi z igriščem za nogomet na mivki,

zgrajen po predpisih FIFA, in vsakoletnimi turnirji v nogometu na mivki ter mnogimi drugimi športnimi

prireditvami. Dnevno organizirajo tudi rojstnodnevne zabave, kjer animatorji poskrbijo za otroke. Izvajajo

ekskluziven program Splash & Play, namenjen predšolskim otrokom, ki se izvaja ob spremstvu staršev in je

namenjen otrokovemu privajanju na vodo. Organiziramo tudi plavalne kampe, kjer se otroci učijo osnov

plavanja in potapljanja.


14

POSLOVANJE SKUPINE DZS V LETU 2013


Zaostrene finančne in gospodarske razmere od nas zahtevajo, da v Diviziji založništev DZS, d.d. vodimo v teh

izrednih razmerah še bolj premišljeno založniško politiko glede načrtovanja prenov učbenikov, izdajanja novosti

ter na drugi strani celovito obvladovanje stroškov, načrtovanje naklad ter ustrezno cenovno strategijo. Hkrati je

na trgu založnikov je konkurenca vsako leto močnejša, zato je še toliko bolj pomembno biti boljši od drugih, kar

lahko dosežemo z novimi idejami, privlačno ponudbo za kupce in dobrim trženjskim komuniciranjem s ciljnimi

porabniki.

V letu 2013 smo zelo uspešno zaključili projekt EuroBasket Slovenia 2013 in nadaljevali projekt I Feel Basketball.

V okviru obeh blagovnih znamk smo kot partner EuroBasket 2013 in Košarkarsko zvezo Slovenije uradni

proizvajalec in distributer v segmentu tekstila, memorabilie, navijaških pripomočkov, povezanih kolekcij šolskih

potrebščin proizvedli, tržili in distribuirali skoraj vse blago, povezano z največjim športnim dogodkom v

zgodovini slovenske države. Izdelke smo prodajali na več kot 500 prodajnih mestih v Sloveniji in tujini. V juliju je

izšla slikanica Lipko in KošoRok, zmagovalna zgodba razpisa, ki ga je Društvo slovenskih založnikov v

sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS izpeljalo v sodelovanju z Eurobasketom 2013. Konference,

predstavitve, sejmi in športni dogodki so se vrstili skozi vse leto, intenziteta pa je dosegla svoj višek med

junijem in oktobrom v času Evropskega prvenstva v košarki.

V skladu s posodobljenimi učnimi načrti smo v založništvu intenzivno nadaljevali s prenovami gradiv za osnovno

šolo (23 novosti) in srednjo šolo (7 novosti). Portfolio produktov blagovne znamke Znanje uresničuje sanje

odlikujejo jasna in sistematična zgradba, sodobna in pregledna oblika ter strokovno neoporečna vsebina. V

okviru blagovne znamke Šolski epicenter smo zelo uspešno nastopili s ponudbo gradiv za nemški jezik za

srednje šole, na področju poučevanja angleškega jezika v srednjih šolah pa smo okrepili sodelovanje z angleško

založbo Express Publishing.

V letu 2013 smo v Izobraževalnem založništvu izdali 56 tiskanih gradiv in ponatisnili 123 naslovov. Izdali smo

tudi 95 gradiv v elektronski obliki: 90 znotraj aplikacije E učbeniki, konec leta pa smo na platformi Biblos,

Študentska založba, trgu ponudili 5 elektronskih knjig. Platforma bo v kratkem omogočala tudi knjižnično

izposojo, k čemur je pristopila že več kot polovica knjižnic.

Založništvo tiskovin je tudi v letu 2013 ostalo največji založnik klasičnih tiskovin v Sloveniji z najbolj celovitim

programom tiskovin, ki jih pravne in fizične osebe uporabljajo za svoje poslovanje. V letu 2013 smo iz programa

prodali 1.871 različnih obrazcev. Na področju razvoja in trženja blagovnih znamk se vse bolj poslužujemo

posebnih projektov, ki se navezujejo ali dopolnjujejo naš standardni nabor izdelkov, ter se pospešeno

ukvarjamo s co-brandingom, oz. združevanjem in prepletanjem blagovnih znamk za posamezne projekte, ki

prispevajo k zavedanju (brand awareness) o posamični blagovni znamki in krepijo prepoznavnost in njeno

pozicijo v hierarhiji zaznav kupca.

V letu 2013 smo v Diviziji založništev največ pozornosti namenili uresničitvi naslednjih ciljev:

• doseganje ugodnih nabavnih cen, katere smo oblikovali na podlagi ponudbe in povpraševanja ter

iskanju novih potencialnih dobaviteljev,

• racionalizacija materialov, raziskave, iskanje, predlaganje cenejših in kakovostno sprejemljivih

materialov,

• racionalizacija v smislu cenejše tehnične izvedbe publikacij, katero omogočajo novi materiali,

• natančno planiranje količin.


15

V letu 2013 smo v družbi Dnevnik d.d. največjo pozornost namenili uvajanju sprememb, ki sta jih prinesla

prenova časopisa in spleta. Dnevnik je bil v letu 2013 tako najbolj citiran medij na Slovenski tiskovni agenciji,

podobno pa velja tudi za druge medije, ki povzemajo naše vsebine. Namesto v kvantiteto smo se usmerili v

kakovost. V bližnji prihodnosti je pričakovati, da se bo Dnevnik d.d. preoblikoval v medijsko hišo, ki prodaja

svoje vsebine prek različnih distribucijskih kanalov (tisk, mobilni telefoni, tablični računalniki in namizni

računalniki), zato smo v letu 2013 posebno pozornost namenili tudi infografični predstavitvi vsebin. Dnevnik in

njegovi grafični oblikovalci kot avtorji so za grafične dosežke lani prejeli več strokovnih nagrad tako doma kot v

tujini. V začetku leta smo organizirali eno najodmevnejših akcij – Slovenec leta, ki ima v zadnjem času vse večji

poudarek na humanitarnosti. Uspešno smo izpeljali več projektov in akcij, kjer velja omeniti zlasti projekt

Gazele, ki se stalno nadgrajuje in ima izjemen ugled v gospodarstvu. Organizirali smo akciji Naj kopališča in

tradicionalno Božičnico Nedeljskega. Ponovno smo uspešno realizirali medijski projekt izbire najboljših

turističnih krajev v Sloveniji – Turistična izvidnica, izpeljali smo projekt Zlata nit ter organizirali vrsto športnih

dogodkov. Organizirali smo tudi dva dobrodelna projekta – zbiranje sredstev za odpravo posledic poplav in za

hišo Hospica. Družba je marca uvedla plačljivost digitalnih vsebin časnika Dnevnik, do katerih so do tedaj

naročniki tiskane izdaje dostopali brezplačno. Dnevnik in Nedeljski dnevnik sta v elektronski obliki na voljo tudi

v prosti prodaji preko posebnih aplikacij.

Trgovski steber

Vpliv gospodarske krize se je v Diviziji trgovina DZS, d.d. nadaljevala tudi v letu 2013. Zaostrena gospodarska

situacija se odraža v varčevanju in manjši porabi, predvsem pri proračunskih porabnikih in končnih kupcih, kar

skušamo nadomestiti s pridobivanjem novih kupcev in ohranjanjem obstoječih kupcev s konsolidacijo nabora

izdelkov in dodajanjem tržno zanimivih izdelkov in storitev. Tudi v letu 2013 smo veliko pozornosti posvečali

optimizaciji prodajnih in nabavnih procesov s poudarkom na učinkovitejši oskrbi kupcev.

V letu 2013 je bila zaključena reorganizacija veleprodaje v dve regiji, in sicer osrednjeslovenska in štajersko-

pomurska regijo, in združitev prodajne operative, ki se sedaj izvaja v Ljubljani in ne več lokalno iz regij.

Lastno blagovno znamko Office line smo dopolnili s tonerji in črnili. Začeli smo s prodorom na trg s termo

transfer trakovi, ki predstavljajo nov prodajni segment. Poslovnim uporabnikom ponujamo rešitve na področju

tiskanja, od najema naprav, do celovite oskrbe po sistemu »plačila na stran«, kar jim zagotavlja do 50%

prihranka.

V letu 2013 smo si še naprej prizadevali za:

• diferenciacijo maloprodajnih enot od drugih konkurentov, ki smo jo dosegali preko ponudbe

lastnih blagovnih znamk (Akta S'Cool, Akta, Alea in TakoLahko),

• ponudbe tujih blagovnih znamk, ki jih v Sloveniji ponujamo ekskluzivno,

• vpeljave novih prodajnih programov, s katerimi smo dopolnjevali našo ponudbo tudi izven šolske

sezone, npr. tehnični izdelki, vezanimi na mobilno telefonijo,

• pospešeno trženje svetovno priznane blagovne znamke Santoro – Gorjuss.

Na področju maloprodaje smo pospeševali predvsem gotovinsko prodajo z različnimi prodajnimi in

promocijskimi akcijami. Uspešno smo izpeljali veliko prodajno akcijo za šolsko sezono 2012/2013 preko

Mercator Pika kartice. Nadaljevali smo z razvojem prednaročniške prodaje učbenikov in delovnih zvezkov. V

prenovljeni spletni trgovini smo kupcem, poleg šolskih potrebščin, ponudili tudi učbenike in delovne zvezke na

bolj dostopen način.

Februarja smo odprli novo poslovalnico v centru Ljubljane na Ribjem trgu.


16

Vpeljali smo novo aktivnost »Ponudba tedna«, preko katere kupcem tedensko ponujamo različne sezonske

izdelke po privlačnih cenah. Mesečno smo pripravljali številne aktivnosti. Najbolj odmevni med njimi sta

pomladanska in jesenska akcija prodaje literature skupaj s družbo Tehniška založba Slovenije, d.d. »Hura za

knjige«. Mesečno smo pripravljali posebno ponudbo knjig za imetnike kartice Mercator Pika in posebno

ponudbo knjig z odlično ceno »Knjiga meseca«, ki so bile na trgu zelo dobro sprejete. Skupaj z družbo Dnevnik,

d.d. smo za bralce edicij Dnevnika nadaljevali s ponudbo »Knjižni Klub Dnevnik«, v kateri smo ponujali knjige

založb DZS, d.d. in Tehniška založba Slovenije, d.d.

Naši vse pomembnejši konkurenti, poleg hipermarketov, postajajo tudi drugi nizkocenovni ponudniki šolskega,

pisarniškega in darilnega programa. Ponudba v naših maloprodajnih enotah mora biti zato drugačna in

prepoznavna, kar je zaradi enake ciljne skupine kupcev, ki obiskujejo večje nakupovalne centre, težko, kar nas

nenehno spodbuja k razvoju in iskanju novih priložnosti na trgu.

Na osnovi dobrih temeljev, ki smo jih v družbi DZS Grafik, d.o.o. ustvarjali od ustanovitve podjetja, smo v letu

2013 uspeli realizirati ključni cilj, t.j. postati celovit ponudnik vseh repro materialov za grafično industrijo, kar

smo dosegli s prevzemom poslovne enote »Grafik«. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da smo kljub veliki recesiji v

branži uspeli povečati obseg poslovanja tako v sektorju grafičnih storitev kot tudi v sektorju prodaje papirja in

na ta način v letu 2013 ustvarili rekordni prihodek. Najbolj se je povečal obseg poslovanja v grafičnih storitvah.

V letu 2013 smo prodajali papir tistim tiskarnam, ki so za potrebe grafičnega sektorja opravljale storitev tiska.

Po obsegu poslovanja je sektor prodaje papirja še vedno največji in ustvari 50% vseh prihodkov družbe DZS

Grafik, d.o.o. V sektorju grafičnih storitev smo v letu 2013 s številčno primerljivo ekipo kakovostno servisirali

obstoječe kupce in vzpostavljali poslovne stike na novih tržiščih. Veliko energije smo usmerili v aktivnosti, ki

dolgoročno zagotavljajo potrebne kapacitete za tisk. Naš cilj je, da zagotovimo optimalne pogoje v vseh tistih

tiskarnah, ki so tehnološko opremljene v okviru želja naših kupcev.

Turistični steber

Leto 2013 smo v družbi Terme Čatež, d.d., začeli s humanitarnim dogodkom na gradu Mokrice in del sredstev

prispevali za prehrano šolskih otrok Osnovne šole Brežice. Prav tako smo bili partnerji pri izvedbi

humanitarnega dogodka »Tečem, da pomagam«. Poleti 2013 smo gostom ponudili adrenalinsko novost

»Lunapark Termopolis«. Sodelovali smo pri športnih pripravah in izvedbah različnih otroških ter mladinskih

turnirjev in kampov. Pravilne usmeritve trženja in prodaje, smo v letu 2013 potrdili s prejemom mnogih

turističnih priznanj. Trženjske aktivnosti so potekale v tesni povezavi s prodajnimi aktivnostmi in ciljem

posvečanja poslovnih rezultatov na vseh tržiščih. Veliko pozornosti smo namenili digitalnim medijem, na

socialnih omrežjih smo odprli nove aktivne profile za tujino in nadgradili sodelovanje z obstoječimi portali. V

letu 2013 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih za 2% več prihodov turistov kot v preteklem letu. Število

prenočitev je približno enako, kot v preteklem letu. Število prenočitev tujih turistov je ustvarilo za 4% višje

prihodke v primerjavi s preteklim letom, medtem, ko so nočitve domačih turistov ustvarile 2% nižji prihodek kot

v preteklem letu. Največji delež v strukturi prihodkov izhaja iz poslovanja hotelirske in kamp dejavnosti, sledijo

vodni programi, trgovska dejavnost, zdravstvo in ostali prihodki. S selektivnim marketinškim pristopom smo

zabeležili rast povpraševanja na tujih tržiščih, kjer prevladujejo predvsem Poljska, Rusija, Nizozemska, Belgija,

Danska in Izrael.

V družbi Marina Portorož, d.d. smo v letu 2013 veliko pozornosti namenili obvladovanju stroškov in

poenotenju pravil upravljanja, organiziranosti in delovanja Skupine Terme Čatež ter tako v največji meri

izkoristili sinergijske učinke stroškovne učinkovitosti, in ustvarilo 2 % porast poslovnega izida iz poslovanja v

primerjavi s preteklim letom. V mesecu maju se je v družbi Marina Portorož, d.d. predstavila tradicionalna

razstava plovil Internautica. Tudi tokrat je sejemsko ponudbo popestril niz spremljevalnih dogodkov, vključno z

jadralno regato in okoljskim dnem. Sejem, ki poteka vse od leta 1996, poleg Slovencev privablja obiskovalce iz


17

Hrvaške, Italije in vzhodne Evrope. Jesenski sejem navtike, ki ga je v letu 2012 organizirala Marina Portorož, d.d.

je tokrat veličastno nadomestila »Bonaca« mednarodni salon navtike, karavaninga in zelene energije, ki je svoja

jadra razprl septembra s še bolj obogatenimi sejemskimi vsebinami, inovacijami s področja zelene energije,

mobilnih tehnologij, ter prestižni ponudbi več kot dvesto vozil v karavaning kampu s prisotnostjo priznane

blagovne znamke Adria.

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. je v letu 2013 nadaljevala z aktivnostmi, ki jih je uspešno izvajala v preteklih letih

in širila svoje poslovanje na organizacijo številnih prireditev in promocij. Tako so v letu 2013 praznovali 65.

obletnico obstoja nogometnega kluba Sarajeva, organizirali turnir odbojke na mivki in mnoge druge športne

prireditve.


18

RAZISKAVE IN RAZVOJ


V Izobraževalnem založništvu DZS, d.d. razvijamo lastne blagovne znamke: Znanje uresničuje sanje, Šolski

epicenter, Vedež in Epi Reading badge v več jezikovnih različicah. Slednji projekt je v Sloveniji sinonim za branje

v tujem jeziku, tako na ravni osnovnošolcev kot srednješolcev, v katerem vsako leto sodeluje 50 tisoč učencev

in dijakov.

V Založništvu tiskovin DZS, d.d. razvijamo nove obrazce po meri kupcev, nove obrazce v okviru blagovne

znamke ALEA in nove kolekcije v okviru skupine blagovnih znamk Akta. V letu 2013 smo v okviru blagovne

znamke Akta oblikovali preko 50 novih designov na obstoječih produktnih platformah (organizatorji, planerji,

mape, koledarji), ki so vse bolj povezane z motivom Akta S'Cool Teen, ter ustvarili pet popolnoma novih

produktnih platform, največ v segmentu šolskih planerjev in koledarjev. Prenovili smo kolekcijo izdelkov

blagovne znamke Akta S'Cool, kjer smo z novim designom opremili več kot 90 različnih izdelkov in naboru

izdelkov pridružili notne zvezke. V okviru blagovne znamke TakoLahko smo razvili in izdelali Zvezek za Fiziko in

dva zvezka za Angleščino za tretje triado osnovnih šol in za srednje šole, ter dopolnili zbirko Obvladam Tako

Lahko in izdali zbirko »Mala šola« TakoLahko. V znamenju Evropskega košarkarskega prvenstva smo v okviru

blagovnih znamk I Feel BasketBall in EuroBasket 2013 razvili več kot 80 različnih izdelkov na področju

merchandisinga, pravi izziv pa je predstavljal razvoj, produkcija in umestitev uradne maskote Eurobasket 2013

priljubljeni Lipko, in razvili dve popolni šolski kolekciji, skupaj več kot 40 izdelkov, na znanih produktnih

platformah tako v papirnem, kot tekstilnem segmentu. Podlaga vsemu razvoju je dobro načrtovan sistem

raziskav, ki poteka nepretrgoma, pri čemer raziskave trga vršimo predvsem preko elektronsko zbranih mnenj

uporabnikov.

Družba Dnevnik, d.d., posveča veliko pozornosti prihodnjemu razvoju in poslovanju družbe. Naš cilj je doseči

čim bolj racionalno poslovanje in hkrati ohraniti tržni delež. Poleg optimizacije obstoječih produktov in

projektov se bomo lotili le tistih novih projektov, ki bodo lahko zagotovili uspeh na trgu brez večjih finančnih

vlaganj in ob minimalni stopnji tveganja. Obstoječe produkte, pri katerih ne bo mogoče z ukrepi racionalizacije

zagotoviti pozitivnega poslovanja, bomo ukinili. Oddelek raziskav in razvoja izvaja raziskave, ki so podlaga

odločitvam v prodaji, predvsem v smislu izbora najoptimalnejših orodij pospeševanja prodaje, planira raziskave,

ki elaborirajo in evaluirajo lastnosti, ki pogojujejo večjo sprejemljivost novinarskega izdelka kot tudi

spremljajočega servisa. Izvaja tudi hitre javnomnenjske raziskave, ki so podpora novinarski analizi posameznih

družbenih pojavov, stališč o pomembnih dogodkih in ljudeh, kar povečuje referenčnost in kredibilnost

zapisanega. S temi aktivnostmi bo tudi v prihodnjem letu pridobival informacije, ki bodo omogočale hitro

prilagajanje pričakovanjem in potrebam naših bralcev.

Trgovski steber

V Diviziji trgovine DZS, d.d. v sodelovanju z Divizijo založništev DZS, d.d. nadaljujemo z razvojem blagovne

znamke Akta S'Cool. V letu 2014 bomo nadaljevali z nadgradnjo trženja svetovno priznane blagovne znamke

Gorjuss, ki smo jo uspešno vpeljali v letu 2013 in jo razvijali na strateško pomembnih izdelkih: šolski nahrbtniki,

troli torbe, peresnice, vrečke za copate, šolska papirna galanterija in pisala. Na področju pisarniških potrebščin

bomo veliko pozornost namenili nadaljnjemu razvoju in trženju blagovne znamke Office line.

Kratkoročne in dolgoročne aktivnosti na področju raziskav in razvoja družbe DZS Grafik, d.o.o., zajemajo

področja raziskav trgov za posamezne segmente našega poslovanja, izboljševanje kakovosti poslovnih


19

procesov, razvoj e-trgovine (business to business) ter posodabljanje programske in strojne opreme za

izboljšanje poslovnih procesov.

Turistični steber

V družbi Terme Čatež, d.d. bodo za realizacijo novih razvojnih produktov na širši lokaciji v Čatežu ob Savi z

domačimi in tujimi strokovnjaki izdelali strokovne podlage za nov Občinski prostorski načrt, ki bo omogočal

realizacijo novih turističnih in gospodarskih produktov v skladu s sodobnimi trendi in razvojnimi načrti družbe.

Predvideni so tudi projekti za spremembo obstoječega urbanizma za potrebe realizacije novih vsebinskih

programov znotraj območja, kjer družba Terme Čatež, d.d. že posluje. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom

za biologijo, Zavodom za varstvo narave, koncesionarjem za izgradnjo hidroelektrane Mokrice in ostalimi

deležniki, je predvidena izgradnja naravnega parka Mrtvica, kjer bi v okviru izgrajene učne poti omogočali

gostom in ostalim obiskovalcem rekreacijsko-izobraževalno območje in danes vse bolj pomembni pristni stik z

naravo. Poleg vse pomembnejšega vidika ekološkega delovanja družbe zahteva nenehna rast cen energentov

vse bolj učinkovito rabo električne energije in energije za ogrevanje ter energetsko optimizacijo.

V družbi Marina Portorož, d.d. so usmerjeni v projekt »Marina City«, ki je naziv za sklop treh projektov: Lucija

Center, Termalna riviera marina in Širitev akvatorija marine. Vsi trije projekti so plod tesnega sodelovanja z

Občino Piran. Projekt Nova Lucija predvideva ureditev centra Lucije, izgradnjo zdravstvenega doma, lekarne,

knjižnice, pokrite tržnice, trga, Parenzane, trgovine, poslovnih prostorov, 138 stanovanj za mlade družine, 450

podzemnih parkirnih mest, otroških in športnih igrišč, sprehajalnih in kolesarskih poti ter rozarija in parka. V

letu 2014 je predviden zaključek pridobivanja dokumentacije na ravni OPPN in izdelava različnih podlag, študij,

načrtov in vsa potrebna dokumentacija za pridobitev soglasij za projektno dokumentacijo. Gradnja objektov je

predvidena na zemljiščih v lasti družbe Marina Portorož, d.d. in Občine Piran. Projekt Termalna riviera marina

zajema več kot pet hektarov zemljišča velikega parkirišča pred marino, kjer je načrtovana izgradnja pokrite

zimsko-poletne Termalne riviere, ki se bo razprostirala na 6,000 kvadratnih metrih vodnih površin s toplo vodo

iz 800 metrov globokih vrtin. Ob Termalni rivieri bo zgrajen hotel z 200 sobami, garaža s 500 parkirnimi mesti in

blok z 28 apartmaji ter park za rekreacijo, sproščanje, oddih, kjer bo posajenih 1,000 dreves. Projekt Širitev

akvatorija marine predstavlja povečanje osnovne dejavnosti marine z širitvijo marinškega akvatorija, ki bi bil

namenjen plovilom dolžine od 20 m do 50 m. S tako predvideno prostorsko in programsko zaokrožitvijo

kompleksa Marine, bo družba realizirala preskok v kakovosti in kvantiteti ponudbe ter izboljšala turistično

ponudbo mikrolokacije, kakor tudi Portoroža kot turistične destinacije.

V družbi Termalna riviera Ilidža, d.o.o. so ob zavedanju pomembnosti raziskav in razvoja v letu 2013 pripravili

elaborat iz geologije in odpadnih voda. V pripravi je tudi elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in proračunu o

rezervah termalne vode, ki jo pridobivamo iz vrelca IB2. Pretok vode je 78 litrov na sekundo, voda pa ima 58°C.

Za termalne bazene se uporablja samo do 44°C, ostalo je neizkoriščeno, zato bi se v prihodnosti lahko uporabilo

za ogrevanje hotelskih kapacitet, izgradnjo welness centrov in drugo.


20

KORPORATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST IN

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Odgovornost do zaposlenih

V Skupini DZS skrbimo za dobro počutje zaposlenih, spodbujamo jih k osebnemu razvoju, dodatnemu

izobraževanju in usposabljanju, saj se zavedamo, da lahko le tako dobro delajo in soustvarjajo dobre poslovne

rezultate celotne skupine.

V založniško - medijskem stebru se je število zaposlenih v letu 2013 glede na predhodno leto zmanjšalo za 32

delavcev. Največji upad števila zaposlenih je bil v družbi Dnevnik, d.d. in v Diviziji založništev družbe DZS, d.d.

V trgovskem stebru je bilo konec leta 2013 zaposlenih 324 delavcev, kar je 5 manj kot v letu 2012. Največje

zmanjšanje števila zaposlenih je bilo Diviziji trgovine družbe DZS, d.d., medtem, ko se je v družbi DZS Grafik,

d.o.o., zaradi ustanovitve novega sektorja, število zaposlenih povečalo.

Število zaposlenih v turističnem stebru se je glede na preteklo leto zmanjšalo za 9 delavcev. Tako je bilo konec

leta 2013 zaposlenih 510 delavcev. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v družbi Marina Portorož, d.d.

Na ravni Skupine DZS se je število zaposlenih glede na leto 2012 povečalo za 2% oz. 29 delavcev.

Število zaposlenih v Skupini DZS po stebrih konec leta 2013 in 2012

31.12.2013 31.12.2012

število struktura število struktura

Založniško - medijski steber 262 21% 295 24%

Trgovski steber 324 26% 329 27%

Turistični steber 510 41% 519 43%

Druge družbe 143 12% 68 6%

Skupaj 1,239 100% 1,210 100%

Na podlagi Zakona o zdravju in varstvu pri delu ter skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja smo nadaljevali

z izvajanjem obdobnih preventivnih in kontrolnih zdravstvenih pregledov in organizirali preventivni pregled

delavcev (redne obdobne in priporočene kontrolne preglede za zaposlene ter predhodne preglede za delavce,

ki smo jih zaposlili na novo).

Zaposlenim zagotavljamo varno delovno okolje in jih vključujemo v najnovejša dognanja s področja varnosti in

zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Tveganja periodično ocenjujemo in jih s primernimi varstvenimi

ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni.

Večina zaposlenih v Skupini DZS je vključena v dodatno prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje.


21

Izobrazbena struktura zaposlenih konec leta 2013 in 2012

31.12.2013 31.12.2012

število struktura število struktura

Magisterij 20 2% 17 1%

Visokošolska izobrazba 226 18% 225 19%

Višješolska izobrazba 83 7% 76 6%

Srednješolska izobrazba 598 48% 563 47%

Polkvalificirani 231 19% 247 20%

Nekvalificirani 81 7% 82 7%

Skupaj 1,239 100.0% 1,210 100.0%

Odgovornost do kupcev ter širše in ožje družbene skupnosti

V družbi DZS, d.d. ponujamo uporabnikom prijazne in didaktične izdelke, kot so na primer šolski nahrbtniki

ergonomskih oblik, ki varujejo otrokov hrbet, nalivna peresa, prilagojena za lažje učenje pisanja, družabne igre,

ki spodbujajo mišljenje in ustvarjalnost. Pozitivno se odzivamo na prošnje šol, socialnih ustanov, domov za

mladino ter tudi socialno ogroženih družin, ki jim podarimo šolske potrebščine. Poleg tega šolam pomagamo z

različnimi promocijskimi materiali in našimi skrbno izbranimi izdelki. Sodelovanje s širšim družbenim okoljem se

odraža tudi pri vključevanju in povezovanju pedagoških delavcev ter učencev in dijakov v naše promocijske

aktivnosti.

V družbi Dnevnik, d.d. pomagamo lokalni in širši družbeni skupnosti, predvsem v obliki donatorstva. Pri tem

fundacijam in zavodom pomagamo v obliki donatorskih objav, prostovoljnim gasilskim društvom in izbranemu

združenju v obliki podarjenega blaga, ki ga potrebujejo pri opravljanju svojega dela, finančno pa smo pomagali

tudi pri božičnem obdarovanju otrok. V družbi se zavzemamo, da prejmejo donacije tisti, ki jih resnično

potrebujejo, saj lahko na ta način v največji meri prispevamo k dobrobiti naše družbe.

S pojmom družbene odgovornosti v družbi DZS Grafik, d.o.o. označujemo koncept, po katerem v svojo

poslovno politiko, poleg osnovne skrbi za pridobivanje dobička, uvrščamo tudi skrb za vse, s katerimi pri svojem

poslovanju prihajamo v stik. To pomeni skrb za zaposlene in zagotavljanje njihovega primernega ter varnega

delovnega okolja, spoštovanje mednarodnih in domačih standardov s področja dela in človekovih pravic,

pošten odnos do kupcev in dobaviteljev, skrben odnos do narave in okolja ter do sredine, v kateri delujemo.

Zavedamo se, da uvajanje družbene odgovornosti v podjetniško politiko pomeni konkurenčno prednost za naše

podjetje. Tako v ospredje postavljamo zadovoljstvo z našimi izdelki in storitvami.

Območje naravnega zdravilišča družbe Terme Čatež, d.d. je namenjeno razvoju turistične dejavnosti –

zdravstveno zdraviliški turizem. S svojo več kot 200 letno tradicijo naravnega zdravilišča poteka razvoj skladno z

načrtovano vizijo sodobnega naravnega zdravilišča. Zadovoljstvo in skrb za kupca je ena od temeljnih usmeritev

družbe. Zadovoljstvo kupcev merimo s pomočjo anket in preko drugače pridobljenih informacij. Lokalni in širši

skupnosti pomagamo v obliki sponzorstva in donatorstva, kar omogoča preživetje določenim kulturnim,

športnim, humanitarnim dejavnostim.

Marina Portorož, d.d. tesno sodeluje z lokalno skupnostjo, predvsem na področju strateških projektov razvoja

Obale in njene okolice ter sponzoriranja športnih in kulturnih dogodkov v občini Piran. Za uspešno doseganje

razvojnih ciljev svoje ideje in znanja povezujemo s sorodno mislečimi družbami, skupaj promoviramo športne

dogodke (regate, nordijska hoja, povežimo soline, istrski maraton) in druge prireditve s ciljem prepoznavnosti

našega okolja in podeželja. Aktivno sodelujemo s Turističnim združenjem Portorož v promociji destinacije

Obala.


22

V družbi Termalna riviera Ilidža, d.o.o. imamo z društvi za otroke s posebnimi potrebami posebne dogovore, na

podlagi katerih lahko le-ti vstopajo ceneje, enako velja za študente, upokojence in šole. V času šolskih počitnic

imajo otroci do 14-ega leta starosti prost vstop, v času izven sezone pa imajo cenejši vstop. V sodelovanju z

Univerzo v Mariboru v mednarodnem projektu »Povečevanje dobrobiti otrok v Sarajevu s pomočjo socialnega

turizma«, omogočamo plavalno šolo za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ogroženih družin.

V poletnem času organiziramo poletne šole v naravi.

Odgovornost do naravnega okolja

V družbi DZS, d.d., se zavedamo, da bomo le s skrbnim ravnanjem z naravnim okoljem pripomogli k ohranjanju

čistega okolja za prihodnje generacije. Dodatno spodbudo k takemu ravnanju nam dajejo evropske smernice, ki

narekujejo ustrezno ravnanje z odpadki ter zakonske omejitve.

V družbi nimamo proizvodnje v klasičnem pomenu besede, zato pa več pozornosti namenjamo pravilnemu

ravnanju z odpadno embalažo in odpadnim papirjem, vodenju podatkov o embalaži na artikel natančno,

reciklaži kartuš, ponudbi izbranih Eko izdelkov ter osveščanju naših strank o pomembnosti ohranjanja okolja.

Pomembno je, da smo vpeljali postopke, ki nam omogočajo, da prejete kartonske embalaže ne zavržemo,

ampak jo ponovno uporabimo. V maloprodajnih enotah imamo nameščene zabojnike za zbiranje odpadnih

baterij, ki jih tudi brezplačno odvažamo. S pridobitvijo statusa zbiratelja odpadnih kartuš in tonerjev

omogočamo našim kupcem, da v skladu z okoljevarstvenimi standardi na vnaprej predpisan in okolju varen

način v reciklažo vračajo prazen potrošni material. S tem programom se vključujemo v evropski proces vračanja

kartuš v reciklažne centre po vsej Evropi. Uporabniki lahko uporabljene kartuše, tonerje (originalni, obnovljeni,

polnjeni potrošni material ) oddajo v posebne zbiralnike, mi pa jih brezplačno odvažamo in poskrbimo za

ekološko reciklažo. Zbiralnike imamo nameščene v vseh maloprodajnih enotah in drugih poslovnih prostorih

družbe.

V skrbi za okolje smo nabavljali fotokopirni papir in zvezke skladno s FSC certifikatom. Les je bil uporabljen na

obnovljenih virih, kar pomeni, da je bilo za vsako posekano drevo, posajeno novo drevo. Gre za 1,300 ton

papirja in 90 ton zvezkov. Naša odgovornost do naravnega okolja se odraža tudi skozi prodajni nabor artiklov.

Kupcem med drugim ponujamo Eko linijo izdelkov, v poslovalnicah uporabljamo okolju prijazne vrečke, v času

novoletnih praznikov pa prodajamo tudi »eko vizitke«. Celotna kolekcija najbolj prodajanih didaktičnih zvezkov

v državi, ki jo proizvajamo pod Blagovno znamko TakoLahko je izdelana na okoljsko nevtralnem papirju, ki je

vrhunske kakovosti, saj združuje odlične pisalne lastnosti s sistemom 100% reciklaže, ter je tako certificiran kot

Okoljsko nevtralni izdelek (certifikat številka 560-53503-1111-1048 www.climatepartner.com), kar je najvišji

možni standard varovanja okolja. TakoLahko je tudi partner Ekošole.

Družba Dnevnik, d.d. nima lastne proizvodnje v klasičnem pomenu, zato je osnovna naloga v zvezi z

varovanjem okolja pravilno ravnanje z odpisano računalniško opremo, odpadnimi tonerji, odpadno embalažo in

odpadnim papirjem. Družba skrbno vodi in hrani vso dokumentacijo v zvezi s temi odpadki, kot tudi potrdila o

odvozu le-teh na uničenje.

Družba DZS Grafik, d.o.o., posveča posebno pozornost varovanju okolja. Družba nima lastne proizvodnje v

klasičnem pomenu, zato je osnovna naloga v zvezi z varovanjem okolja pravilno ravnanje z odpadno embalažo

in odpadnim papirjem. Družba ima zato z zunanjimi partnerji, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za ravnanje z

odpadno embalažo, podpisane pogodbe o prenosu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo skladno z Uredbo

o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

V družbi Terme Čatež, d.d., je odgovornost do okolja izjemno pomembna. Družba ima urejeno področje

prečiščevanja odpadnih voda in sistem ravnanja z odpadki z ločenim zbiranjem odpadkov s ciljem aktivnega


23

varovanja okolja, preprečevanja onesnaževanja okolja in ogrožanja vseh sestavin okolja. V družbi želijo

pozitivno vplivati na okolje in s tem prispevati k trajnostnem razvoju turizma, ki se nanaša na optimalno rabo

virov, spoštovanje socialne in kulturne avtentičnosti lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje izhodišč za

dolgoročno ekonomsko delovanje in razvoj. Družba uporablja koncept integriranega trajnostnega razvoja,

skladno z vsebino Priročnika za ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hotelov, pri čemer si prizadeva

učinkovito izrabljati naravne vire, izvajati okoljsko učinkovitost, trajnostno dostopnost in zmanjševati vplive na

okolje.

V družbi Marina Portorož, d.d., posebno pozornost namenjamo skrbi za naravno okolje, saj se zavedamo, da je

okolje v katerem delujemo občutljivo na vsakršne nepremišljene posege. Za trajnostni razvoj našega morja in

priobalnega pasu skrbimo z urejanjem okolice, čiščenjem odplak, informiranjem in ozaveščanjem gostov glede

ločevanja odpadkov, zaposlene izobražujemo v duhu odgovornosti do okolja ter posebno skrb namenjamo

preventivnim ukrepom morebitnih izlitij nevarnih snovi v morje. Pri svojem delu in sprejemanju odločitev

upoštevamo okoljske vidike in s tem v zvezi vse dejavnike proizvodnih procesov prilagajamo tem smernicam.

Pomemben dejavnik pri zmanjševanju vplivov na okolje so tudi energenti, zato izvajamo kontinuirani

monitoring porabe energentov (plina, vode, elektrike in kurilno olje) in uvajamo sodobne postopke

zmanjševanja vseh emisij v okolje.

Odgovornost do naravnega okolja v družbi Termalna riviera Ilidža, d.o.o. vgrajujemo v vsakodnevno življenje in

upoštevamo zahteve okoljske zakonodaje. Dnevno kontroliramo vodo v bazenih in ne izvajamo aktivnosti, s

katerimi bi ogrozili naravno okolje, ki je za naše delovanje izrednega pomena.


24

IZJAVA O UPRAVLJANJE DRUŽBE DZS, D.D.

Družba DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, izjavlja, da pri svojem poslovanju

upošteva veljavno zakonodajo, predpise, druge zakonske in podzakonske akte ter interne pravilnike in navodila.

Družba ima dvotirni sistem upravljanja, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni

svet. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.

Skupščina delničarjev

V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Svoje

upravljalske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo

temeljne in statutarne odločitve. Sklicevanje skupščine delničarjev je urejeno s statutom družbe v skladu z

veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na

zahtevo delničarjev družbe, ki predstavljajo vsaj 5% osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje

skupščine delničarjev družbe vsaj mesec dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev

družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred

zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi

najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev.

Na skupščini delničarjev družbe DZS, d.d., ki je bila 22. avgusta 2013, so bili delničarji seznanjeni z letnim

poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2012, mnenjem revizorja k letnima poročiloma,

poročilom nadzornega sveta k letnima poročiloma ter prejemki članov uprave in nadzornega sveta v letu 2012.

Delničarji so sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička ter podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu.

Skupščina delničarjev je pooblastila upravo za pridobivanje lastnih delnic za obdobje 36-ih mesecev in pri tem

izključila prednostno pravico delničarjev pri odsvajanju lastnih delnic. Sprejet je bil sklep o spremembah

statuta, ki so se nanašale na javne objave družbe v skladu z določili ZGD-1G. Za revidiranje računovodskih

izkazov za leto 2013 je bila imenovana revizijska hiša PKF revizija in svetovanje, d.o.o., Ljubljana.

Nadzorni svet

Družba ima šestčlanski nadzorni svet. Štiri člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvoli

skupščina delničarjev, dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delavcev, izvoli svet delavcev družbe.

Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Člani

nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta poteka

v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta družbe DZS, d.d.:

• Aljoša Roksandič, predsednik nadzornega sveta,

• Blaž de Costa, namestnik predsednika nadzornega sveta,

• Stane Kocjan, član nadzornega sveta,

• Rolando Krajnik, član nadzornega sveta,

• Marjan Ratajec, član nadzornega sveta,

• Nenad Ninkovič, član nadzornega sveta


25

Uprava

Družbo vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Upravo imenuje in razrešuje

nadzorni svet. Člani uprave se imenujejo za obdobje petih let in je lahko ponovno imenovani. Delo uprave

poteka v skladu z veljavno zakonodajo in statutom družbe.

Upravo družbe DZS, d.d. predstavlja Bojan Petan, predsednik uprave.

Notranje kontrole in upravljanje tveganj v družbi v povezavi z računovodskim poročanjem

Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih je družba vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi

obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem. Namen notranje kontrole je zagotoviti

zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi

predpisi. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc,

usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja

poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo

omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in

obdelovanja podatkov.

Podatki po 6. odstavku 70. člena Zakona o prevzemih

Osnovni kapital družbe DZS, d.d. na dan 31.12.2013 znaša 9,428,893.34 EUR in je razdeljen na 2,259,540

navadnih imenskih kosovnih delnic, ki predstavljajo en razred. Delnice so prosto prenosljive in se glasijo na ime

ter dajejo imetniku pravico do:

• udeležbe pri upravljanju družbe,

• sorazmernega deleža dobička, namenjenega za izplačilo dividend in

• ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji družbe.

Imetniki delnic družbe DZS, d.d., na dan 31.12.2013 v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa

Zakon o prevzemih, so

Delničar Število delnic % lastništva

Delo Prodaja, d.d. 677,201 29.97%

M Naložbe, d.d. 430,000 19.03%

Tehniška založba Slovenije, d.d. 318,531 14.10%

M1, d.d. 294,484 13.03%

Terme Čatež, d.d. 179,679 7.95%

Marina Portorož, d.d. 166,098 7.35%

V delniški knjigi DZS, d.d., je bilo na dan 31.12.2013 vpisanih 126 delničarjev.

Družba DZS, d.d. nima delniške sheme za delavce.

Uprava družbe DZS, d.d., je s sklepom skupščine, z dne 23.11.2010, pooblaščena, da poveča osnovni kapital

družbe skupno za največ 3,405,938.07 EUR, z izdajo novih delnic za vložke, v petih letih po vpisu te spremembe

statuta v sodni register. V primeru povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic iz naslova

odobrenega kapitala je uprava družbe pooblaščena, da odloči o izključitvi prednostne pravice delničarjev do

novih delnic. Nove delnice se izdajo tudi za stvarne vložke in samo s soglasjem nadzornega sveta družbe.


26

Skupščina družbe DZS, d.d., je na skupščini, dne 22.8.2013, pooblastila upravo družbe, da v obdobju 36-ih

mesecev kupuje lastne delnice, pri čemer število pridobljenih delnic na podlagi tega sklepa ne sme preseči

210,884 delnic, po najnižji nakupni ceni 15.00 EUR in najvišji nakupni ceni 35.00 EUR za delnico. Prednostna

pravica delničarjev pri odsvajanju lastnih delnic se v celoti izključi.

Nihče izmed imetnikov delnic družbe DZS, d.d., nima posebnih kontrolnih pravic, niti ne obstajajo omejitve

glasovalnih pravic. Družbi DZS, d.d. niso znani nobeni dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev

prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni dogovori, katerih stranka je družba

DZS, d.d., ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je

posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo nobeni dogovori med družbo

DZS, d.d. in člani uprave, člani nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe,

kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno

razmerje preneha.

PODRUŽNICE

Nobeno podjetje znotraj Skupine DZS nima podružnic v smislu 31. člena ZGD-1.


27

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

Tveganja, ki jim je družba izpostavljena, razvrščamo v tri skupine:

• poslovna tveganja,

• finančna tveganja in

• tveganja delovanja.

Poslovna tveganja

Prodajna tveganja se nanašajo predvsem na tveganje ustreznosti trženjske strategije. Strategija trženja obsega

izbiranje in preučevanje ciljnega trga ter oblikovanje trženjskega spleta za ta ciljni trg. Ključno je poznavanje

trga in v današnjih razmerah odzivanje trga na spremembe, ki se dogajajo, t.j. upad bruto družbenega

proizvoda, visoka brezposelnost, negotova prihodnost, ukrepi vlade in drugo. V družbi neprestano spremljamo

dogajanje na trgu, odzive trga na novo ponudbo izdelkov in storitev, kar nam omogoča hitro ukrepanje v smislu

povečanja ponudbe izdelkov in storitev, ki jih je trg sprejel in umik izdelkov in storitev, ki jih trg ni sprejel. Trgu

ponujamo kakovostne proizvode in storitve, saj je to osnovni pogoj za obstoj na trgu. Še posebej previdni smo

pri cenejših izdelkih, ki jih ponujamo, saj naši dobavitelji nižjo ceno kompenzirajo tudi s slabšo kakovostjo

dobavljenega blaga. Naš cilj je tudi zajeti čim večje število potencialnih kupcev po celi Sloveniji, kar nam

omogoča široko razvejana mreža maloprodajnih enot in razpršenost potnikov po celi Sloveniji, ki skrbijo za naše

večje kupce. Ocenjujemo, da je izpostavljenost tveganjem ustreznosti trženjske strategije zmerna. Prodajna

tveganja se navezujejo tudi na tveganje povečanja pogajalske moči večjih kupcev. V družbi neprestano

spremljamo strukturo naših kupcev in stremimo k razpršenosti kupcev. Naši zaposleni skrbijo za to, da

ohranimo čim več obstoječih kupcev, hkrati pa iščejo nove kupce, jim predstavljajo ponudbo naših izdelkov in

storitev ter zanje pripravljajo informativne izračune. V DZS, d.d. največji kupec dosega manj kot 4% celotnega

prometa, zato ocenjujemo, da je izpostavljenost tem tveganjem majhna.

Med nabavna tveganja štejemo tveganja, povezana z nepričakovano spremembo cen, rokov dobav in kakovosti

izdelkov s strani dobaviteljev, v zadnjem času pa tudi s samo izdobavo blaga in dobavo izdelkov ustrezne

kakovosti. Izpostavljenost tem tveganjem omejujemo z dolgoročnimi partnerstvi s pomembnimi dobavitelji,

nabavna tveganja za našo družbo pa zmanjšuje tudi poznavanje in prilagajanje razmeram na nabavnih trgih. V

družbi spremljamo in preverjamo poslovanje naših dobaviteljev, pri čemer je še posebej pomembna njihova

solventnost, preverjamo kakovost dobavljenega blaga. Ocenjujemo, da je izpostavljenost tem tveganjem

zmerna.

Investicijska tveganja se nanašajo na doseganje načrtovane ekonomike naložb, investiranje v naložbe, ki

pomagajo pri uresničevanju temeljnih ciljev družbe in njene strategije poslovanja, ter uspešno uvajanje novih

tehnologij. Omejujemo jih z ustreznim ekonomskim načrtovanjem, nadziranjem učinkov investicij ter

neprestanimi izboljšavami na področju priprave in izvedbe investicijskih projektov. V zadnjem obdobju smo pri

investicijah še posebej previdni, saj lahko v trenutnih razmerah investicije, ki se izkažejo za neekonomične,

ogrozijo poslovanje družbe. Ocenjujemo, da je izpostavljenost tem tveganjem zmerna.

Pri kadrovskih tveganjih se osredotočamo predvsem na spremljanje in omejevanje tveganja izgube ključnih

kadrov in tveganja pomanjkanja strokovno usposobljenih kadrov. Kadrovsko tveganje povečujejo predvsem

slabe gospodarske razmere, zaradi katerih se zmanjšuje obseg poslovanja in s tem potreba po zmanjševanju

stroškov dela. Kljub temu je pomembno, da ohranimo ustrezne kadre na ključnih področjih, saj bomo le tako


28

lahko še naprej ohranjali obseg poslovanja kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu. Ohranitev ključnih kadrov

zagotavljamo z možnostjo variabilnega nagrajevanja, omogočamo jim izobraževanje ter ohranjamo ustrezno

komunikacijo z njimi. V primeru odhoda ključnih kadrov zamenjavo zanje najprej poiščemo znotraj družbe, če

ustreznega kadra ne najdemo, zaposlimo drugega delavca z ustreznim znanjem in izkušnjami. Izpostavljenost

kadrovskim tveganjem je zmerna.

Minimalno smo izpostavljeni tudi zunanjim tveganjem, saj majhen del prodaje realiziramo na tujih trgih.

Zunanja tveganja se nanašajo predvsem na politična tveganja in na spremembe makroekonomskih pogojev

poslovanja na omenjenih trgih. Zunanja tveganja omejujemo z izjemno majhnim deležem prodaje na

omenjenih trgih, poleg tega je prodaja na teh trgih zelo razpršena. Izpostavljenost tem tveganjem je majhna.

Finančna tveganja

Kreditna tveganja se nanašajo na tveganja možnosti odloga poravnave terjatev s strani kupca oz. poslovnega

partnerja. Tveganja obvladujemo z več vidikov. Terjatve sistematično spremljamo po starosti, regijah,

organizacijskih enotah družbe in po posameznih kupcih. Kupce, ki zamujajo s plačili, redno opominjamo s

pisnimi opomini in jih telefonsko terjamo ter v samo izterjavo tudi aktivno vključujemo skrbnike posameznih

kupcev. V primeru neplačila s strani kupcev se odločamo za prenehanje prodaje kupcu na odprto in se

poslužujemo pravnih sredstev za poplačilo terjatev. Bonitete večjih obstoječih kupcev redno ocenjujemo in

hkrati preverjamo bonitete kupcev, s katerimi želimo na novo skleniti poslovno razmerje. Vse kupce

obravnavamo individualno. Za boljše obvladovanje terjatev imamo vzpostavljen sistem avtomatske ali ročne

odobritve višine izpostavljenosti (limita) do posameznega kupca. Nekatere terjatve iz poslovanja imamo

zavarovane, hkrati pa pospešeno izvajamo aktivnosti glede zavarovanja ostalih terjatev kupcev v čim večjem

možnem obsegu, bodisi z bančno garancijo, hipoteko, izvršnico, menico oz. drugimi možnimi oblikami

zavarovanj. Predvsem zaradi neugodnih razmer na finančnem trgu je izpostavljenost kreditnim tveganjem v

naši družbi zmerna.

Z valutnimi tveganji se srečujemo zaradi izvajanja poslovnih aktivnosti na tujih trgih. Naše poslovne aktivnosti

na teh trgih potekajo v zelo majhnem obsegu, zato tem tveganjem ne namenjamo posebne pozornosti.

Ocenjujemo, da je izpostavljenost tem tveganjem minimalna.

Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Družba ima najeta tudi posojila, ki

vključujejo spremenljivo obrestno mero (EURIBOR), zato je tem tveganjem izpostavljena. Gibanja obrestnih mer

spremljamo in se pogajamo s kreditnimi institucijami o višini le-teh. Ocenjujemo, da zaradi finančne krize,

občutljivosti celotnega evropskega gospodarstva na to obrestno mero in robustnosti celotne evropske

ekonomije v kratkem ne bo prišlo do večjega povečanja EURIBOR-a. Izpostavljenost obrestnim tveganjem je po

naših ocenah zmerna.

Tveganje plačilne sposobnosti predstavlja možnost težav pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za

izpolnitev obveznosti. Zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe je bilo v letu 2013 še posebej pomembno, saj

je na poslovanje podjetij močno vplivala tako kriza na finančnem trgu kot oslabljena likvidnost bank.

Kratkoročno plačilno sposobnost zagotavljamo s skrbnim načrtovanjem in usklajevanjem denarnih tokov,

pozornim spremljanjem in obvladovanjem terjatev ter vsakodnevno komunikacijo z bankami upnicami in

ostalimi finančnimi institucijami. Dolgoročno plačilno sposobnost zagotavljamo z ohranjanjem ustreznega


29

finančnega ravnotežja, pri čemer sta pomembni zlasti ustrezna struktura in ročnost financiranja. Ocenjujemo,

da je tveganje plačilne sposobnosti zmerno.

Tveganje spremembe vrednosti finančnih naložb predstavlja tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih

naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti na podlagi tržno oblikovanih vrednosti. Tem tveganjem smo

izpostavljeni zaradi obsežnih finančnih naložb, ki jih omejujemo z diverzifikacijo v naložbah in dejavnostih.

Naložbe v vrednostne papirje nenehno optimiziramo in skrbimo, da je naložbeni portfelj skladen s strateškimi

cilji. Izpostavljenost tveganju spremembe vrednosti finančnih naložb je po naših ocenah zmerna.

Tveganja delovanja

Proizvodno tveganje je povezano predvsem s tveganjem delovanja ključne opreme v logističnem centru. V

družbi dnevno izvajamo prevzeme blaga in pripravljamo pakete za dostavo kupcem. Za kakovostno opravljanje

naših storitev morajo potekati procesi v logističnem centru nemoteno in brez prekinitev, saj vsaka zamuda pri

dostavi ali nepopolna dostava pomeni možnost izgube kupca v prihodnje. Tveganje omejujemo z izvajanjem

rednih preventivnih vzdrževalnih pregledov vseh naprav v logističnem centru, strokovnim usposabljanjem

zaposlenih za upravljanje z opremo, spremljanjem učinkovitosti in natančnosti zaposlenih pri delu, ki ga

opravljajo, hitrim odpravljanjem napak, ki se pojavijo tako pri opremi kot pri izvajanju nalog s strani zaposlenih.

Zaradi vseh teh ukrepov menimo, da je izpostavljenost proizvodnim tveganjem majhna.

Pri kadrovskih tveganjih delovanja se osredotočamo predvsem na tveganja možnega motenega izvajanja

poslovnih procesov zaradi večje odsotnosti z dela. Največ pozornosti namenjamo zagotavljanju nemotenega

delovanja naših maloprodajnih enot, saj odsotnost delavke ali delavca v manjši maloprodajni enoti lahko

pomeni zaprtje trgovine. V takih primerih moramo hitro najti ustrezno zamenjavo, da zagotovimo nemoteno

poslovanje vseh trgovin. Ne zanemarjamo pa tudi drugih delovnih mest in zaposlenih. V družbi tako sproti

spremljamo evidenco vseh zaposlenih, njihove sposobnosti in kompetence, na podlagi česar v primeru

odsotnosti zaposlenega lahko hitro najdemo zamenjavo. V času daljših odsotnosti z dela pa lahko zaposlimo

tudi študente ali delavce za določen čas. Ta tveganja sicer omejujemo z vključevanjem zaposlenih v redne

preventivne zdravstvene preglede in izobraževanjem zaposlenih o varstvu pri delu, hkrati nam dobro

poznavanje kadrov omogoča hiter odziv na odsotnost posameznega zaposlenca. Ocenjujemo, da so kadrovska

tveganja delovanja majhna.

Tveganja delovanja informacijskega sistema se nanašajo na zagotavljanje kakovostne uporabe programske in

strojne opreme ter njene trenutne razpoložljivosti, zagotavljanje nemotene uporabe informacijskih virov ter

točnost in natančnost podatkov, dobljenih iz informacijskih virov. Zaposleni moramo imeti nemoten dostop do

baze podatkov, saj lahko le tako nemoteno izvajamo naloge naših delovnih procesov. S tem vodstvu družbe

pripravljamo verodostojna poročila in analize, na podlagi katerih sprejemajo svoje odločitve. Tveganja

obvladujemo z vpeljavo integriranega informacijskega sistema in programskih paketov za posamezne divizije

družbe, spremljanjem razvoja in sprememb na področju informacijske tehnologije, ustreznim izobraževanjem in

usposabljanjem zaposlenih, rednim vzdrževanjem programske in strojne opreme ter komunikacijskih in

omrežnih povezav ter vnaprej pripravljenimi ukrepi v primeru motenj v delovanju računalniškega omrežja.

Izpostavljenost tveganjem delovanja informacijskega sistema je po naših ocenah zmerna.


30

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

kapital

obveznosti do virov sredstev

vsota kapitala in dolgoročnih dolgov

obveznosti do virov sredstev

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

osnovna sredstva

sredstva

vsota osnovnih sredstev, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročnih poslovnih terjatev

sredstva

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

kapital

osnovna sredstva

likvidna sredstva

kratkoročne obveznosti

vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev ter naložb


kratkoročna sredstva


KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

poslovni prihodki

poslovni odhodki

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

čisti poslovni izid v poslovnem letu

povprečni kapital brez čistega poslovnega izida

vsota dividend za poslovno leto

povprečni osnovni kapital

* Višina dividend za leto 2013 še ni znana.

11. dividendnost osnovnega kapitala v % = = 0.0 0.0

-6.1

2013

30.3

56.1

68.3

74.4

0.44

0.02

0.18

0.58

2.1

2012

33.1

62.7

68.3

74.1

0.48

0.01

0.19

0.69

=

4. Stopnja dolgoročnosti investiranja v % =

=

7. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti = =

1. Stopnja lastniškosti financiranja v % =

2. Stopnja dolgoročnosti financiranja v % = =

=

=

5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovna sredstva =

=

3. Stopnja osnovnosti investiranja v % =

8. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti = =

6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti =

1.061.05

10. Čista dobičkonosnost kapitala v % = =

9. Koeficient gospodarnosti poslovanja = =

FINANČNI KAZALNIKI


31

DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

V Izobraževalnem založništvu družbe DZS, d.d. smo tako kot v minulih letih začetek leta 2014 namenili

načrtovanju in izvedbi promocijskih dogodkov, tako za osnovnošolske kot srednješolske učitelje. V polnem teku

je tudi priprava na izvedbo tekmovanj iz tuje jezičnih bralnih značk. Na devetih različnih tekmovanjih bo

sodelovalo več kot 50 tisoč učencev in dijakov iz vse Slovenije pod mentorstvom 750 učiteljev. Marca smo

kolekcijo Obvladam. dopolnili s petimi priročniki za maturo. Konec marca je izšel prvi slovenski visokošolski

učbenik pediatrije za študente medicine in stomatologije.

Družba DZS, d.d. je dne 14. aprila 2014 z 12-imi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o finančnem

prestrukturiranju, v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s

finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Pogodba ureja finančne obveznosti do bank upnic do konca leta

2016, pri čemer ne predvideva nikakršnega odpisa ali konverzije finančnih obveznosti v kapital. Po pogodbi naj

bi se dogovorjeno poplačilo bank upnic izvedlo predvsem z odprodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin in

finančnih naložb. Z dnem učinkovanja navedene pogodbe se vse kratkoročne obveznosti družbe do bank upnic

spremenijo v dolgoročne obveznosti družbe do bank upnic.

V družbi Dnevnik, d.d. je januarja uredništvo edicije Nedeljski dnevnik v sodelovanju z oddelkom Trženja

izpeljalo izbor Slovenec leta. Odziv na glasovanje je bil velik, saj smo prejeli rekordno število glasov, le nekaj

manj kot 30,000 glasovnic. Tudi sama prireditev in razglasitev je bila odmevna, saj smo lahko brali in poslušali

komentarje o zmagovalcu skoraj na vsakem koraku.

V povezavi z razširitvijo in povečanjem poslovanja v letu 2013 v družbi DZS Grafik, d.o.o. v začetku leta 2014

poteka selitev sektorja grafičnih materialov, skladišča in trgovine na nove lokacije.

V letu 2014 se v družbi Terme Čatež, d.d. nadaljujejo interni in eksterni promocijski dogodki, ki so vezani na

projekte animacijske skupine. Tako smo v februarju v hotelu Terme na valentinovo organizirali ples s Katarino

Venturini, mesec marec pa posvetili ženskam in njihovemu razvajanju z wellness programi in savna paketi.

Družba Terme Čatež, d.d. je dne 18. aprila 2014 z 9-imi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o

finančnem prestrukturiranju, v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v

zvezi s finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Pogodba ureja finančne obveznosti do bank upnic do

konca leta 2016, pri čemer ne predvideva nikakršnega odpisa ali konverzije finančnih obveznosti v kapital. Po

pogodbi naj bi se dogovorjeno poplačilo bank upnic izvedlo iz pozitivnega denarnega toka in z odprodajo

poslovno nepotrebnih nepremičnin ter finančnih naložb. Z dnem učinkovanja navedene pogodbe se vse

kratkoročne obveznosti družbe do bank upnic spremenijo v dolgoročne obveznosti družbe do bank upnic.

Januarja smo v družbi Marina Portorož, d.d. gostili srbskega nogometnega velikana Crveno zvezdo. Da imamo v Sloveniji odlične razmere za vadbo vrhunskih športnikov, se vse bolj zavedajo tudi v tujini. Potem ko so se na nove zmage v letu 2012 le-ti pripravljali v Termah Čatež, so se nogometaši beograjske Crvene zvezde med letošnjim 20. in 28. januarjem potili v Marini Portorož.

V želji in interesu povezovanja in izboljševanja lokalnega okolja ter zaposlenih smo se v družbi Termalna Riviera

Ilidža, d.o.o. v februarju 2014 v sodelovanju z Univerzo v Mariboru prijavili na mednarodni razpis za zahodni

Balkan »Povečevanje dobrobiti otrok v Sarajevu s pomočjo socialnega turizma«. Priprava projekta je sad

dveletnega dela, katerega glavni cilji so izobraževanje zaposlenih s področja socialnega turizma, organizacija in

izvedba šole plavanja za otroke iz socialno ogroženih družin in otroke s posebnimi potrebami ter ne nazadnje

povezovanje različnih lokalnih društev in njihovo neposredno sodelovanje pri projektu.


32

NAČRTI ZA LETO 2014 IN PRIHODNJI RAZVOJ

Napovedi za leto 2013 so se uresničile, saj smo bili priča zelo težkim, negotovim in zaostrenim gospodarskim

razmeram. Menimo, da se tudi v letu 2014 razmere še ne bodo umirile. Kot do sedaj bomo z vsemi napori

skušali omiliti vpliv krize na naše poslovanje, kar ne bo enostavno, vendar smo že v preteklih letih dokazali, da

smo sposobni obvladovati situacije, v katerih smo se znašli. Naše poslovanje bo usmerjeno v doseganje

temeljnega strateškega cilja, pri čemer bosta naše vodilo postavljena vizija in poslanstvo.


V Izobraževalnem založništvu DZS, d.d. bomo nadaljevali s prenovami gradiv za osnovne in srednje šole.

Novosti načrtujemo tudi na segmentu prve triade osnovnih šol, kjer se vse bolj uveljavlja medpredmetni pouk z

elementi e-podpore, kjer bomo ponudili pet novih učnih gradiv. Do sprememb prihaja tudi pri uvajanju

angleškega jezika že v drugem razredu osnovne šole, kar bodo z novim šolskim letom poskusno uvedli v 40-ih

osnovnih šolah. Do sprememb prihaja tudi pri uvajanju drugega tujega jezika v osnovne šole (nemščina ali

francoščina). Seveda smo na ta izzive pripravljeni in bomo šolam ponudili gradiva naših principalov.

V Založništvu tiskovin DZS, d.d. bomo največji poudarek dali nadaljnjemu razvoju novih šolskih kolekcij pod

blagovnimi znamkami Akta, Akta S'Cool, I Feel Basketball in TakoLahko, ki bodo osvojile prodajne police v letu

2014. Nadaljevali bomo s sodelovanjem z našim glavnim partnerjem in lastnikom licence I Feel Basketball,

Košarkarsko zvezo Slovenije, ter poskušali z novimi projekti doma in v tujini. V letu 2014 nas čaka podobna

aktivacija navijaških čustev ob nastopu naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Španiji. S Košarkarsko

zvezo Slovenije smo se povezali tudi pri projektu Igriva košarka, ki je namenjen najmlajšim šolarjem, kjer je

dirigentsko paličico kot nova maskota slovenske košarke in kot maskota tega projekta, prevzel zelo priljubljeni

Lipko, preko blagovne znamke TakoLahko in v povezavi z Ekošolo. Blagovna znamka Akta bo tudi v letu 2014

korakala po dolgo začrtani poti in se z razvojem novih tehničnih rešitev ter ponudbo novih izdelkov in

prenovljeno podobo pripravljala na praznovanje 21. obletnice obstoja v letu 2014 pod motom »polnoletni za

vse sisteme«.

V družbi Dnevnik, d.d., smo že v preteklih letih stremeli k optimizaciji poslovanja, zaradi česar smo dosegali

dobre rezultate, zato bomo s podobnimi ukrepi nadaljevali. Naš cilj je doseči čim bolj racionalno poslovanje in

hkrati ohraniti tržni delež. Poleg optimizacije obstoječih produktov in projektov se bomo lotili le tistih novih

projektov, ki bodo lahko zagotovili uspeh na trgu brez večjih finančnih vlaganj in ob minimalni stopnji tveganja.

Obstoječe produkte, pri katerih ne bo mogoče z ukrepi racionalizacije zagotoviti pozitivnega poslovanja, bomo

ukinili.

Trgovski steber

V Dejavnosti veleprodaje DZS, d.d. bomo nadaljevali z nadgradnjo trženja svetovno priznane blagovne znamke

Santoro - Gorjuss, ki smo jo uspešno vpeljali v letu 2013 in jo bomo v letu 2014 razvijali predvsem na strateško

pomembnih izdelkih, kot so šolski nahrbtniki, troli torbe, peresnice, vrečke za copate, šolska papirna galanterija

in pisala. Na pisarniškem delu bomo nadaljevali z razvojem in trženjem blagovne znamke Office line in trženjem

blagovne znamke SCOOL.

V Dejavnosti maloprodaje DZS, d.d. želimo še povečati ugled in doseči dobro prepoznavnost naših

maloprodajnih enot, pospeševati gotovinsko prodajo, nadgrajevati veliko prodajno akcijo za šolsko sezono

2013/2014 preko Mercator Pika kartice. Nadaljevali bomo z razvojem prednaročniške prodaje učbenikov in


33

delovnih zvezkov ter v prenovljeni spletni trgovini kupcem ponudili širši nabor šolskih potrebščin, učbenikov in

delovnih zvezkov na bolj prijazen način. Posebno skrbno bomo pripravili prodajno – oglaševalsko strategijo

trženja nove šolske sezone, saj pričakujemo, da bo v letu 2014 konkurenca še večja, kot v preteklih letih.

V drugi polovici preteklega leta je pod okriljem družbe DZS Grafik, d.o.o. začel delovati sektor grafičnih

materialov, poznan pod blagovno znamko »Grafik«. Z dodatno ekipo bomo v letu 2014 oplemenitili našo

ponudbo s širokim naborom kakovostnih izdelkov na področju grafične industrije. S selitvijo sektorja grafičnih

materialov, skladišča in trgovine na nove lokacije bomo v letu 2014 še dodatno znižali stroške poslovanja.

Turistični steber

Družba Terme Čatež, d.d. v letu 2014 načrtuje ohranjanje obstoječih deležev na emitivnih trgih, ob hkratnem

povečanju deležev promocij na posameznih trgih, kjer v 2014 pričakujemo pozitivno rast, tako prihodkov kot

števila nočitev. V letu 2014 bomo nadaljevali s sodelovanjem s prepoznavnimi osebami in športnimi klubi, kjer

želimo v sklopu dogodkov pridobiti čim večje število prodajnih in trženjskih priložnosti. V letu 2014 načrtujemo

nekaj investicij, na področju razširitve namestitvenih kapacitet z mobilnimi hišicami, ureditvijo odvodnika in

energetsko optimizacijo z vgradnjo toplotnih črpalk.

Korak k doseganju zastavljenih ciljev in uresničitvi vizije družbe Marina Portorož, d.d. je v sprejetju smernic in

načrta poslovanja v prihajajočem letu. V prihajajočem letu bomo veliko pozornosti namenili prihodkovni

strukturi in glede stroškovne učinkovitosti nadaljevali s prakso preteklega leta. Načrtujemo izvedbo nekaj

investicij v obnovo obstoječe infrastrukture marine in povečanje kapacitet komunalnih privezov v kanalu Fazan

za 22 priveznih mest za plovila do 6 m. V letu 2014 bomo nadaljevali z izdelavo investicijske dokumentacije treh

večjih projektov: Lucija Center, Termalna riviera marina in Širitev akvatorija marine.

V letu 2014 je načrtovana reorganizacija poslovanja družbe Termalne riviere Ilidža, d.o.o. z namenom

produktne prodaje storitev in širitve ciljnih skupin gostov. V sklopu Termalne riviere je planirana postavitev

Luna Parka, ustanovitev agencije Termalna riviera, tematsko pospeševanje prodaje poročnih večerij v sklopu

Tropskega vrta in izboljšanje sodelovanja z zunanjimi podjetji. Nadaljevali bomo z organizacijo odbojkarskega in

nogometnega tekmovanja, ki so se v preteklih letih pokazali za uspešne in jih še bolj oplemenitili.


34

Računovodsko poročilo


35

BILANCA STANJA

(v EUR)

31.12.2013 31.12.2012

Dolgoročna sredstva 255,816,850 265,787,959

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 17,600,713 15,910,657 Opredmetena osnovna sredstva 217,041,800 229,134,266

Naložbene nepremičnine 8,107,158 8,396,158

Dolgoročne finančne naložbe 4,847,928 5,547,316

Dolgoročne poslovne terjatve 3,149,518 2,705,117

Odložene terjatve za davek 5,069,733 4,094,445

Kratkoročna sredstva 86,539,968 92,418,018

Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 6,464,964 6,497,381

Zaloge 11,535,958 11,791,853

Kratkoročne finančne naložbe 43,203,989 48,765,052

Kratkoročne poslovne terjatve 24,190,840 24,179,750

Denarna sredstva 1,144,217 1,183,982

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 531,744 520,448

SKUPAJ SREDSTVA 342,888,563 358,726,425

Zunajbilančna sredstva 20,044,310 21,397,008

Kapital 103,489,080 118,776,194 Vpoklicani kapital 9,428,893 9,428,893

Kapitalske rezerve 149,768 7,989,176

Rezerve iz dobička 1,334,287 1,334,287

Rezerve za prevrednotenje 23,760,231 27,619,472

Preneseni čisti poslovni izid - -

Čisti poslovni izid poslovnega leta - -

Prevedbeni popravek kapitala - -

Kapital neobvladujočih lastnikov 68,815,901 72,404,366

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 9,313,844 9,750,358

Dolgoročne obveznosti 79,176,351 96,458,250 Dolgoročne finančne obveznosti 66,365,532 83,625,819

Dolgoročne poslovne obveznosti 21,543 20,040

Odložene obveznosti za davek 12,789,276 12,812,391

Kratkoročne obveznosti 149,026,617 132,427,501

Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev - -

Kratkoročne finančne obveznosti 123,099,719 107,543,590

Kratkoročne poslovne obveznosti 25,926,898 24,883,911

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1,882,670 1,314,122

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 342,888,563 358,726,425

Zunajbilančne obveznosti 20,044,310 21,397,008

Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh od 43 do 78 so sestavni del računovodskih izkazov.


36

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Čisti prihodki od prodaje 129,234,336 129,979,931

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (109,585) (56,274)

Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 1,722,689 3,777,602

Stroški blaga, materiala in storitev (85,113,093) (83,593,333)

Stroški dela (28,058,759) (30,326,017)

Odpisi vrednosti (9,212,242) (10,190,349)

Drugi poslovni odhodki (1,768,390) (1,539,885)

Poslovni izid iz poslovanja 6,694,956 8,051,675

Finančni prihodki iz deležev 464,602 3,888,933

Finančni prihodki iz danih posojil 640,715 2,967,330

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 292,355 505,047

Finančni odhodki iz finančnih naložb (6,580,948) (2,548,773)

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (9,685,510) (9,827,333)

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (237,188) (189,189)

Poslovni izid iz financiranja (15,105,974) (5,203,985)

Drugi prihodki 819,218 707,120

Drugi odhodki (92,136) (222,461)

Davek iz dobička (529,673) (865,131)

Odloženi davki 1,190,080 (306,024)

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (7,023,529) 2,161,194

Čisti poslovni izid, ki pripada obvladujočemu lastniku (7,488,161) 1,093,773

Čisti poslovni izid, ki pripada neobvladujočim lastnikom 464,632 1,067,421

Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh od 43 do 78 so sestavni del računovodskih izkazov.


37

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

(v EUR) 2013 2012

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (7,023,529) 2,161,194 Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (6,900,392) 38,867,573 Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (785,396) (928,706) Spremembe preteklih dobičkov (577,796) (3,606,511) Druge sestavine vseobsegajočega donosa - - Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja (15,287,113) 36,493,550

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada obvladujočemu lastniku (11,698,648) 13,844,963

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvladujočim lastnikom (3,588,465) 20,648,587


38

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Denarni tokovi pri poslovanju

Postavke izkaza poslovnega izida

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 132,004,944 138,576,596

Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki

iz poslovnih obveznosti (117,730,071) (119,719,901)

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 883,426 (1,015,256)

Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih

terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja

Začetne manj končne poslovne terjatve (410,672) 1,435,520

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve (109,828) 100,646

Začetne manj končne odložene terjatve za davek (1,380,168) 204,316

Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo 190,000 402,521

Začetne manj končne zaloge 343,037 1,742,001

Končni manj začetni poslovni dolgovi 804,717 (1,768,086)

Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije (142,783) (286,834)

Končne manj začetne odložene obveznosti za davek (28,420) (159,060)

Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju 14,424,182 19,512,463

Denarni tokovi pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje 607,661 1,280,719

Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev - -

Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev 669,894 2,963,377

Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin - 1,175,693

Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 76,077 1,039,536

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 2,770,325 15,156,447

Izdatki pri naložbenju

Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev (718,461) (195,709)

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (1,386,504) (3,837,084)

Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin (720) (387,432)

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb (12,963) (3,767,619)

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb (4,361,923) (10,985,581)

Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (2,356,614) 2,442,347

Denarni tokovi pri financiranju

Prejemki pri financiranju

Prejemki od vplačanega kapitala - -

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 1,514,759 9,386,993

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 4,538,550 49,943,263

Izdatki pri financiranju

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje (7,210,904) (9,922,263)

Izdatki za vračila kapitala - -

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti (2,660,449) (12,959,388)

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti (7,508,765) (57,708,690)

Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku (808,840) (548,791)

Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (12,135,649) (21,808,876)

Končno stanje denarnih sredstev 1,144,217 1,183,982

Denarni izid v obdobju (68,081) 145,934

Začetno stanje denarnih sredstev 1,212,298 1,038,048

Razlika med končnim stanjem in začetnim stanjem denarnih sredstev v višini 28,316 EUR izhaja iz stanja spremenjene sestave Skupine DZS.


39

(v E

UR

)

Sku

pa

j

vpo

kli

can

i

ka

pit

al

Ka

pit

als

ke

reze

rve

Z

ak

on

ske

reze

rve

Re

zerv

e z

a

last

ne

de

leže

in d

eln

ice

La

stn

e d

ele

ži

in d

eln

ice

Sku

pa

j re

zerv

e

iz d

ob

ička

Re

zerv

a z

a

pre

vre

dn

ote

nje

Pre

ne

se

ni

čist

i

po

slo

vni

izid

Čis

ti

po

slo

vni

izid

le

ta

Sku

pa

j ka

pit

al

ob

vla

du

joči

h

last

nik

ov

Ka

pit

al

ne

ob

vla

du

joči

h

las

tnik

ov

Sk

up

aj k

ap

ita

l

Sta

nje

na

da

n 3

1. d

ece

mbr

a 2

01

29,

42

8,8

93

7,9

89

,17

61

,334

,287

36

,69

9,9

81

(36

,699

,98

1)

1,3

34,

287

27

,61

9,4

72

--

46,3

71

,82

87

2,4

04,

366

118

,77

6,1

94

Sta

nje

na

da

n 1

. ja

nu

arja

20

13

9,4

28,

89

37

,98

9,1

76

1,3

34,2

873

6,6

99,

98

1(3

6,6

99,9

81

)1,

33

4,2

872

7,6

19

,47

2-

-46

,37

1,8

28

72,

40

4,3

6611

8,7

76

,19

4

Spr

em

em

be l

astn

išk

ega

ka

pit

ala

- t

ran

sakc

ije

z la

stn

iki

Cel

otn

i v

seo

bse

gaj

oči

do

nos

obra

čun

ske

ga

obd

obj

a

Vn

os

čis

teg

a p

osl

ovn

ega

izi

da

po

roče

vals

ke

ga o

bd

ob

ja-

--

--

--

-(7

,48

8,1

61)

(7,4

88

,16

1)

464

,632

(7,0

23

,52

9)

Sp

rem

em

ba

pre

sežk

a i

z p

revr

ed

no

ten

ja o

pre

dm

ete

nih

os

no

vnih

sre

dst

ev

--

--

--

(3,1

03

,96

7)

--

(3,1

03

,96

7)

(3,7

96,

425

)(6

,90

0,3

92

)

Sp

rem

em

ba

pre

sežk

a i

z p

revr

ed

no

ten

ja f

ina

nčn

ih n

alo

žb-

--

--

-(7

55

,27

4)

--

(75

5,2

74

)(3

0,1

22)

(78

5,3

96

)

Dru

ge

se

sta

vin

e v

se

ob

seg

ajo

čeg

a d

on

os

a p

oro

čeva

lsk

eg

a o

bd

ob

ja-

--

--

--

(351

,246

)-

(35

1,2

46

)(2

26,

550

)(5

77

,79

6)

--

--

--

(3,8

59

,24

1)

(351

,246

)(7

,48

8,1

61)

(11

,69

8,6

48

)(3

,58

8,4

65)

(15

,28

7,1

13

)

Spr

em

em

be v

ka

pita

lu

Kri

tje

pre

ne

sen

e i

n t

ek

oče

izg

ub

e-

(7,8

39

,40

7)

--

--

-3

51,2

467,

48

8,1

61

--

-

-(7

,83

9,4

07

)-

--

--

351

,246

7,4

88,

16

1-

--

Sta

nje

na

da

n 3

1. d

ece

mbe

r 20

13

9,4

28,

89

314

9,7

69

1,3

34,2

873

6,6

99,

98

1(3

6,6

99,9

81

)1,

334

,287

23

,76

0,2

31

--

34,6

73

,18

06

8,8

15,

901

103

,48

9,0

80

BIL

AN

ČN

I D

OB

IČEK

(v E

UR

)

Sku

pa

j

vpo

kli

can

i

ka

pit

al

Ka

pit

als

ke

reze

rve

Z

ak

on

ske

reze

rve

Re

zerv

e z

a

last

ne

de

leže

in d

eln

ice

La

stn

e d

eln

ice

in d

ele

ži

Sku

pa

j re

zerv

e

iz d

ob

ička

Re

zerv

a z

a

pre

vre

dn

ote

nje

Pre

ne

se

ni

čist

i

po

slo

vni

izid

Čis

ti

po

slo

vni

izid

le

ta

Sk

upa

j ka

pita

l

obv

lad

ujo

čih

last

nik

ov

Ka

pit

al

ne

ob

vla

du

joči

h

las

tnik

ov

Sk

up

aj k

ap

ita

l

Sta

nje

na

da

n 3

1. d

ece

mbr

a 2

01

19,

42

8,8

93

10

,76

4,6

12

1,3

34,2

873

6,0

55,

65

9(3

6,0

55,6

59

)1,

33

4,2

871

1,6

43

,39

5-

-33

,17

1,1

87

54,

55

6,3

818

7,7

27

,56

8

Sta

nje

na

da

n 1

. ja

nu

arja

20

12

9,4

28,

89

31

0,7

64

,61

21

,334

,287

36

,05

5,6

59

(36

,055

,65

9)

1,3

34,

287

11

,64

3,3

95

--

33,1

71

,18

75

4,5

56,

381

87

,72

7,5

68

Spr

em

em

be l

astn

išk

ega

ka

pit

ala

- t

ran

sakc

ije

z la

stn

iki

Izp

lači

lo d

ivid

en

d-

--

--

--

--

-(2

,80

0,6

02)

(2,8

00

,60

2)

Po

veča

nje

vre

dn

os

ti l

ast

nih

de

lnic

--

--

(644

,32

2)

(64

4,3

22)

--

-(6

44

,32

2)

-(6

44

,32

2)

--

--

(644

,32

2)

(64

4,3

22)

--

-(6

44

,32

2)

(2,8

00,

602

)(3

,44

4,9

24

)

Cel

otn

i v

seo

bse

gaj

oči

do

nos

obra

čun

ske

ga

obd

obj

a

Vn

os

čis

teg

a p

osl

ovn

ega

izi

da

po

roče

vals

ke

ga o

bd

ob

ja-

--

--

--

-1,

09

3,7

73

1,0

93

,77

31,

06

7,4

212

,16

1,1

94

Sp

rem

em

ba

pre

sežk

a i

z p

revr

ed

no

ten

ja n

eo

pre

dm

ete

nih

sre

dst

ev

--

--

--

--

--

--

Sp

rem

em

ba

pre

sežk

a i

z p

revr

ed

no

ten

ja o

pre

dm

ete

nih

os

no

vnih

sre

dst

ev

--

--

--

16

,72

8,5

80

--

16,7

28

,58

02

0,1

38,

993

36

,86

7,5

73

Sp

rem

em

ba

pre

sežk

a i

z p

revr

ed

no

ten

ja f

ina

nčn

ih n

alo

žb-

--

--

-(7

52

,50

3)

--

(75

2,5

03

)(1

76,

203

)(9

28

,70

6)

Dru

ge

se

sta

vin

e v

se

ob

seg

ajo

čeg

a d

on

os

a p

oro

čeva

lsk

eg

a o

bd

ob

ja-

--

--

--

(3,2

24,8

87)

-(3

,22

4,8

87

)(3

81,

624

)(3

,60

6,5

11

)

--

--

--

15

,97

6,0

77

(3,2

24,8

87)

1,0

93,

77

313

,84

4,9

63

20,

648

,587

34

,49

3,5

50

Spr

em

em

be v

ka

pita

lu

Kri

tje

pre

ne

sen

e i

zgu

be

-(2

,13

1,1

14

)-

--

--

3,2

24,8

87(1

,09

3,7

73)

--

-

Ob

lik

ova

nje

re

zerv

za

la

stn

e d

eln

ice

in

la

stn

e p

os

lovn

e d

ele

že i

z d

rugi

h s

es

tavi

n k

ap

ita

la-

(64

4,3

22

)-

64

4,3

22

-6

44,

322

--

--

--

-(2

,77

5,4

36

)-

64

4,3

22

-6

44,

322

-3

,224

,887

(1,0

93,

77

3)-

--

Sta

nje

na

da

n 3

1. d

ece

mbe

r 20

12

9,4

28,

89

37

,98

9,1

76

1,3

34,2

873

6,6

99,

98

1(3

6,6

99,9

81

)1,

33

4,2

872

7,6

19

,47

2-

-46

,37

1,8

28

72,

40

4,3

6611

8,7

76

,19

4

BIL

AN

ČN

I D

OB

IČEK

-

IZK

AZ

GIB

AN

JA K

AP

ITA

LA

Rač

un

ovo

dsk

e u

smer

itve

in p

oja

snila

na

stra

neh

od

43

do

78

so

ses

tavn

i del

rač

un

ovo

dsk

ih iz

kazo

v.


40

IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje Konsolidirano letno poročilo in njegove sestavne dele skupaj z računovodskimi izkazi za

poslovno leto končano na dan 31. decembra 2013 in uporabljene računovodske usmeritve, pojasnila k

računovodskim izkazom ter priloge in razkritja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske

usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno

poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja skupine in izidov njenega poslovanja za

leto 2013.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje

premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi

predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v Skupini DZS ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi

standardi računovodskega poročanja (MSRP).

Ljubljana, 19.4.2014


41

POVEZANE DRUŽBE

Konsolidirano letno poročilo Skupine DZS je mogoče pridobiti na sedežu obvladujočega podjetja DZS,

založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana.

Povezano skupino podjetij, v katerih ima družba DZS, d.d. svoje finančne naložbe, sestavljajo na dan 31.12.2013

naslednja podjetja

Sedež

podjetja

Odstotek udeležbe

v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala

Poslovni izid

leta

Odvisna podjetja

Dnevnik, d.d. Ljubljana 35.11 8,400,611 705,672

DZS Investicije, d.o.o. Ljubljana 100.00 194,093 (122,419)

Triplus, d.o.o. Ljubljana 100.00 (1,643,681) (381,985)

Suprima, d.o.o. Krško 73.87 346,791 3,122

Terme Čatež, d.d. Brežice 45.79 65,952,771 558,687

Uni Založba, d.o.o. Maribor 51.00 14,645 (46,575)

EOL Grupa, d.o.o. Karlovac 100.00 (476,440) (439,583)

Pridružena podjetja

Delo Prodaja, d.d. Ljubljana 27.97 30,220,073 (1,541,035)

Imovation, d.o.o. Ljubljana 40.00 657,858 134,153

TEB Inženjering, d.d. Zagreb 33.34 1,814,158 (104,091)

DIS 21, d.o.o. Ljubljana 13.78 2,526 (300)

Intara, d.d. Ljubljana 45.00 2,633,510 (10,494)

Margento Tehnologije, d.o.o. Zagreb 40.00 872.135 23.909

Družba DZS, d.d. je imetnica 27,97% deleža družbe Delo Prodaja, d.d., družba Delo Prodaja, d.d. pa je imetnica

29,97% družbe DZS, d.d. Zaradi navzkrižnega lastništva za namen konsolidacije družba DZS, d.d. izračunava

54,85% pripadajočih deležev pridružene družbe Delo Prodaja, d.d., družba Delo Prodaja, d.d. pa 57,75%

pripadajočih deležev pridružene družbe DZS, d.d.

Poleg navedenih neposrednih naložb ima družba DZS, d.d. posredno preko odvisne družbe DZS Investicije,

d.o.o. v lasti še 15,94% delež družbe Dnevnik, d.d.

Sedež

podjetja

Odstotek udeležbe

v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala Poslovni izid leta

Dnevnik, d.d. Ljubljana 15.94 8,400,611 705,672

Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Dnevnik, d.d.

povezana z naslednjimi družbami, ki sestavljajo Skupino Dnevnik

Sedež podjetja Odstotek udeležbe

v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala Poslovni izid leta

Podjetje za informiranje, d.o.o. Murska Sobota 93.22 788,416 215,963

DZS Grafik, d.o.o. Ljubljana 51.00 1,482,092 165,141

Pridružena podjetja

Sinhro, d.o.o. Ljubljana 50.00 78,816 3,618

DIS 21, d.o.o. Ljubljana 33.89 2,526 (300)


42

Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Terme Čatež, d.d.

povezana z naslednjimi družbami, ki sestavljajo Skupino Terme Čatež


v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala

Poslovni izid

leta

Marina Portorož, d.d. Portorož 100.00 45,556,710 928,939

M Kapital, d.d. Portorož 100.00 17,741,542 458,938

M Naložbe, d.d. Portorož 100.00 17,303,855 (1,971)

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. Sarajevo 90.00 (4,072,300) (1.691,271)

Del Naložbe, d.d. Brežice 95.31 2,798,253 (268,374)

Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Suprima, d.o.o.

povezana z naslednjo družbo, ki sestavlja Skupino Suprima


v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala

Poslovni izid

leta

Good Select, d.o.o. Beograd 75.00 40,748 14,662

Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe EOL Grupa, d.o.o.

povezana z naslednjo družbo, ki sestavlja Skupino EOL Grupa


v kapitalu

Velikost lastnega

kapitala

Poslovni izid

leta

Margento Tehnologije, d.o.o. Zagreb 60.00 872,135 23,909

Z letom 2013 sta družbi EOL Grupa, d.o.o. in Margento Tehnologije, d.o.o. povezani družbi. Obe družbi se

konsolidirata po metodi popolne konsolidacije.

Družba IN CO, d.o.o. že v letu 2012 ni poslovala, oz. je bila v mirovanju. Stečajni postopek za družbo Suprima,

d.o.o., Podgorica, je bil zaključen 15.1.2014. Družbi več ne obvladujemo, zato sta v letu 2013 izločeni iz Skupine

DZS. Pridružena družba DZS Naložbe, d.o.o. je bila konec leta 2013 izbrisana iz registra gospodarskih subjektov.


43

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Podlaga za sestavo računovodskih izkazov

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi za leto končano 31.12.2013 ter pojasnila k izkazom v tem poročilu so

sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejel Odbor za

mednarodne računovodske standarde (IASB), in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnega

računovodskega poročanja (IFRIC), kot jih je sprejela Evropska unija in upoštevajo določila Zakona o

gospodarskih družbah (ZGD-1). Posamični računovodski izkazi obvladujoče družbe DZS, d.d., družb v Skupini

Terme Čatež, družb EOL Grupa, d.o.o. in Margento Tehnologije, d.o.o. so sestavljeni v skladu z MSRP, posamični

računovodski izkazi drugih odvisnih družb pa v skladu s SRS, zato je skupina v računovodskih izkazih, če je bilo

potrebno, dodatno opravila prilagoditve in preračune postavk skladno z MSRP. V skupinske računovodske

izkaze so vključeni revidirani računovodski izkazi obvladujoče družbe DZS, d.d., konsolidirani izkazi Skupine

Dnevnik in konsolidirani izkazi Skupine Terme Čatež, posamični izkazi družb EOL Grupa, d.o.o. in Margento

Tehnologije, d.o.o. ter nerevidirani izkazi ostalih odvisnih družb. V skupinskih računovodskih izkazih so bile vse

pomembnejše računovodske usmeritve odvisnih družb usklajene z usmeritvami obvladujoče družbe. Vse

medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so rezultat navedenih transakcij, so v

skupinskih izkazih izločeni. Manjšinski deleži so bili v skupinskih računovodskih izkazih razkriti posebej.

Upoštevata se temeljni računovodski predpostavki in sicer nastanek poslovnih dogodkov ter časovna

neomejenost delovanja. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih (EUR) brez centov.

Podlaga za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi družbe so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se

poštena vrednost upošteva pri zemljiščih, izpeljanih finančnih sredstvih, finančnih instrumentih v posesti za

trgovanje in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih, ki kotirajo na borzi ali pa so v skladu z MSRP

vrednoteni z uporabo modela vrednotenja. Uprava pri sestavi računovodskih izkazov poda presoje, ocene in

predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov in

odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah

smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in

obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se

pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za

obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta.

Spremembe računovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak

Konsolidirani računovodski izkazi skupine DZS se sestavljajo v skladu z Mednarodnimi standardi

računovodskega poročanja (MSRP) od 1.1.2005 dalje.

Spremembe računovodskih usmeritev

V letu 2013 Skupina DZS ni spreminjala računovodskih usmeritev.


44

Spremembe računovodskih ocen

V letu 2013 Skupina DZS je v letu 2013 spremenila amortizacijske stopnje za posamezne nepremičnine.

Popravki napak

Skupina v poslovnem letu po končani reviziji za leto 2012 ni popravljala pomembnih napak.

Tečaj in način preračuna v domačo valuto

Postavke v računovodskih izkazih, ki so navedene v tujih valutah, so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida

preračunane v evre po referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike, ki so posledica teh

dogodkov, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med finančnimi prihodki oz. odhodki.

Sredstva in obveznosti podjetij v tujini se preračunajo v EUR po referenčnem tečaju ECB, ki velja na dan bilance

stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo v EUR na podlagi povprečnih tečajev med letom.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob preračunu se neposredno pripoznajo v kapitalu kot prevedbena rezerva.

Poročanje po segmentih

Segment je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (poslovni segment) ali

proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni segment) ter je predmet tveganj in

donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Delovanje skupine temelji na treh področjih: založniško -

medijskem, trgovskem (pisarniške in šolske potrebščine) in turističnem, ki jih šteje za temeljne oblike poročanja

po poslovnih segmentih. Skupina DZS ustvarja večino prihodkov v Republiki Sloveniji, zato podrobnejšega

poročila po območnih segmentih kot dodatni obliki poročanja ne vodi.

Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju skupina neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je

njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami

koristnosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z

amortiziranjem ter z oslabitvami, kadar obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev

se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode

amortiziranja se pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot

sprememba računovodske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja,

ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah):

• računalniški programi: 2 - 4 leta, oz. 25% do 50%

• licence, franšize, blagovne znamke in izdajateljske pravice: 3 - 10 let, oz. 10% do 33%


45

Dobro ime je razvrščeno med tista neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti in predstavlja

presežek nabavne vrednosti kupljenih deležev v podjetjih nad pripadajočo vrednostjo kapitala odvisnih podjetij.

Če je presežek negativen (slabo ime), se le-ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobro ime se ne

amortizira, lahko se prevrednoti zaradi oslabitve.

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po

nabavni vrednosti. Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve,

neposredni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve.

Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev skupina uporablja model nabavne vrednosti. Pri tem so

opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski

popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Model nabavne vrednosti v skupini velja za vsa opredmetena osnovna sredstva razen za zemljišča, ki so

prevrednotena na pošteno vrednost na podlagi neodvisnih pooblaščenih cenilcev.

Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, skupina razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva na

njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega

amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se na amortizirajo.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta.

Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenjene dobe

koristnosti so dane glede na uporabljene letne amortizacijske stopnje, ki so naslednje:

• zidane in druge zgradbe 1-5 %

• pohištvo, oprema in motorna vozila 5-33%

• naložbe v tuja osnovna sredstva 5-8%

Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi.

Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se

amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil

večjih vrednosti dejansko nastali.

Stroški, ki povečajo prihodnje koristi opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost.

Stroški, ki podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, zmanjšajo amortizacijski popravek

vrednosti. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko nastanejo.

Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki ob nastanku.

Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe

ali oboje.


46

Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost.

Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin skupina uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene

nepremičnine pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in

nabrano izgubo zaradi oslabitve. Skupina je opravila vrednotenje naložbenih nepremičnin s strani

pooblaščenega cenilca ob prehodu na MSRP, vendar ni bilo bistvenega odstopanja glede na njihovo nabavno

vrednost. Obračunana amortizacija in oslabitve naložbenih nepremičnin so izkazane kot amortizacija in

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z naložbenimi nepremičninami. Ocenjena doba koristnosti

naložbenih nepremičnin je dana glede na letno amortizacijsko stopnjo, ki se v skupini upošteva med 1,79% do

3% letno.

Oslabitve dolgoročnih sredstev, razen finančnih naložb

Skupina na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je

kakršnokoli tako znamenje, mora skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi,

odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov,

ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne

razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotavlja

tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir

denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo

če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska

vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba

zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba

zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno vsak presežek iz

prevrednotenja, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se

je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana

zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo

nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi

oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila

ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila

pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica prevrednotenja. Razveljavitev

izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati

neposredno presežku iz prevrednotenja. Če je bila izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva

pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba razveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v

izkazu poslovnega izida.

Osnova za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe in odvisnih družb. Odvisna

družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih

razlogov.


47

Poslovne združitve

Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja ali družbe za pridobivanje

koristi iz njegovega delovanja. Za datum nakupa velja dan, ko je obvladovanje preneseno na prevzemnika. Pri

določitvi datuma nakupa je treba presoditi, ali je obvladovanje preneseno z ene stranke na drugo. Skupina

vrednoti dobro ime po pošteni vrednosti prenesene kupnine, vključno s pripoznano vrednostjo kakršnega koli

neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, zmanjšano za čisto pripoznano vrednost (običajno pošteno vrednost)

prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Prenesena kupnina vključuje poštene

vrednosti prenesenih sredstev, obveznosti Skupine do predhodnih lastnikov prevzete družbe in poslovne

deleže, izdane s strani Skupine. Prenesena kupnina vsebuje tudi pošteno vrednost zneska, katerega plačilo je

odvisno od prihodnjih dogodkov, in pravice prevzete družbe do plačil z delnicami, ki jih je v poslovni združitvi

treba nadomestiti. V primeru, da se prejšnja razmerja med Skupino in prevzeto družbo prekinejo zaradi

poslovne združitve, se vrednost prekinitve (navedena v pogodbi) in vrednost netržnega dela odštejeta od

prenesene kupnine in pripoznata med drugimi stroški. Pogojna obveznost prevzete družbe se v poslovni

združitvi upošteva takrat, ko ta obveznost predstavlja tekočo obvezo in izhaja iz preteklih dogodkov ter če je

njeno pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Skupina vrednoti neobvladujoče deleže po sorazmernem

deležu v razpoznavnem sredstvu prevzete družbe.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima Skupina zmožnost odločati o

finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Računovodski izkazi

odvisnih družb so vključeni v skupinske računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma,

ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile spremenjene in usklajene z usmeritvami Skupine.

Izgube, ki se nanašajo na neobvladujoče deleže v odvisni družbi se razporedijo v postavko neobvladujoči deleži,

četudi bo potem postavka izkazovala negativno stanje.

Prevzemi družb, ki so pod skupnim upravljanjem

Poslovne združitve, ki nastanejo na podlagi prenosov deležev v družbah, ki so pod skupnim upravljanjem

družbenika, ki obvladuje Skupino se obračunavajo kot da bi do prevzema prišlo na začetku najzgodnejše

primerjave primerjalnega obdobja ali, če kasneje, na dan ko je prišlo do skupnega upravljanja; zaradi tega se

primerjave prenovijo. Prevzeta sredstva in obveznosti se pripoznajo po knjigovodski vrednosti, ki je že prej

zapisana v konsolidiranih računovodskih izkazih obvladujoče družbe Skupine. Praviloma se za prevzeme družb

pod skupnim upravljanjem ne uporablja MSRP 3, torej se združitev oz. pripojitev opravi po knjigovodskih

vrednostih. Razlika med prevzetimi sredstvi in obveznostmi in zamenjanimi delnicami prevzete družbe za

delnice prevzemne družbe se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje oz. zmanjšanje prenesenega

poslovnega izida.

Izguba obvladovanja

Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih

deležev, kot tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršnikoli presežki

ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja se pripozna v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen

delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi.

Kasneje se ta delež obračuna v kapitalu kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali

kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje zadržanega vpliva.


48

Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in

poslovne usmeritve. Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim

obvladovanjem Skupine in ki so nastala na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne

finančne in poslovne odločitve. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe se obračunavajo po

kapitalski metodi. Skupinski računovodski izkazi zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj

obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od

datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene

družbe ali skupaj obvladovane družbe večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža Skupine (vključno z

vsemi dolgoročnimi naložbami) zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati, toda le v

obsegu, za katerega ima Skupina obvezo ali je opravila plačila v imenu pridružene družbe ali skupaj

obvladovane družbe.

Posli izvzeti iz konsolidacije

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj

Skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji (obračunani po kapitalski metodi) se izločijo le do

obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički pod pogojem,

da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

Finančne naložbe

V skladu z MSRP skupina dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe razvršča v 4 skupine finančnih naložb:

1. skupina: finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

2. skupina: finančne naložbe v posesti do zapadlosti

3. skupina: posojila in terjatve

4. skupina: za prodajo razpoložljive finančne naložbe

Naložbe v netržne vrednostne papirje oz. deleže so razvrščene v četrto skupino.

Vse skupine finančnih naložb se pripoznajo po datumu trgovanja.

Ob zaključku poslovnega leta, če je to dovoljeno in primerno, skupina posamezne dolgoročne in kratkoročne

finančne naložbe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino.

Ob pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. V kolikor gre za finančne naložbe, merjene po

odplačni vrednosti in finančne naložbe merjene po pošteni vrednosti prek presežka iz prevrednotenja in

naložbe merjene po nabavni vrednosti, se pošteni vrednosti prištejejo še stroški posla, ki so neposredno

povezani s pridobitvijo finančne naložbe. Vrednotenje finančne naložbe je odvisno od tega, v katero skupino je

posamezna finančna naložba razvrščena:

• Finančne naložbe, razvrščene v 1. skupino so vrednotene po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je

tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja

vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice, vrednost terminske pogodbe,...) ali pa je poštena vrednost

ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Sprememba poštene vrednosti za

finančne naložbe v 1. skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni prihodek oz. odhodek.

• Finančne naložbe, razvrščene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplačni vrednosti. Odplačna

vrednost je znesek, s katerim se finančna naložba izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za


49

odplačila glavnice, povečan oz. zmanjšan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih

obresti) ter zmanjšan za morebitne oslabitve.

• Finančne naložbe, razvrščene v 4. skupino, so merjene bodisi po nabavni vrednosti bodisi v skladu z

MRS 39 po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj

delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,

vrednost terminske pogodbe,...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja

na podlagi cenitve. Cenitev pooblaščenega cenilca se bo izvajala vsakič, ko se bo ocenilo, da bi se

poštena vrednost naložbe lahko pomembno razlikovala od pripoznane knjigovodske vrednosti.

Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna v presežku iz

prevrednotenja. Finančni prihodek kot posledica odprave presežka iz prevrednotenja za finančne

naložbe v 4. skupini se pripozna ob prodaji finančne naložbe oz. odpravi pripoznanja le – te.

Pripoznanje finančne naložbe je odpravljeno, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslova

finančne naložbe.

Na datum vsakega poročanja skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti

finančne naložbe. V kolikor taki razlogi obstajajo, jih je potrebno oceniti in določiti vrednost izgube zaradi

oslabitve. Izguba kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoče poravnati s presežkom iz

prevrednotenja, se pripozna kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pri finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplačni

vrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, če je naknadno povečanje nadomestljive vrednosti sredstva

mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se

odpravi prek poslovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in

sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso

nastale), ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri finančnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri,

izračunani pri začetnem pripoznanju).

Izgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finančno naložbo, razpoložljivo za prodajo, ki je merjena po nabavni

vrednosti, ni mogoče odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega

sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tržni

donosnosti za podobna finančna sredstva.

Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finančno naložbo v kapitalski instrument, razvrščen kot razpoložljiv

za prodajo, ni mogoče razveljaviti prek poslovnega izida. Če se poštena vrednost dolgovnega instrumenta,

razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z

dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi

oslabitve razveljaviti prek poslovnega izida kot finančni prihodek. Znesek izgube pri za prodajo razpoložljivih

finančnih naložbah po pošteni vrednosti se izmeri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno

vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v

poslovnem izidu.

Zaloge

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Zaloge

nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po po spremenljivih

proizvajalnih stroških, ki vsebujejo neposredne stroške materiala, avtorskih honorarjev, avtorizacij in storitev.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki

jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med


50

nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se

zmanjša za dobljene popuste.

Skupina za zmanjševanje količin proizvodov in polproizvodov in trgovskega blaga v zalogi uporablja metodo

tehtanih povprečnih cen in metodo zaporednih cen FIFO.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova

knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost.

Terjatve

Poslovni cikel je daljši od 1 leta, zato se terjatve v tem obdobju obravnavajo kot kratkoročne.

Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami izkazujemo dolgoročne blagovne kredite, dane za odkup stanovanj in

prodajo blaga.

Kratkoročne poslovne terjatve so sestavljene iz terjatev do kupcev iz naslova prodaje in iz drugih terjatev,

predvsem iz naslova obresti za dana posojila, odkupljene oz. odstopljene terjatve ter druge terjatve iz

pogodbenih razmerij. Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob

predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali niso

poravnane v rednem roku, so popravljene z naslednjo metodo oblikovanja popravka vrednosti:

Podjetje za terjatve do kupcev mesečno preko popravka vrednosti terjatev evidentira prevrednotovalne

poslovne odhodke:

• 0,5 odstotka od fakturirane prodaje domačim in tujim pravnim osebam,

• 5 odstotkov od fakturirane prodaje fizičnim osebam na kredit (brez prodaje po predračunih).

Višina popravkov, izračunanih na podlagi usmeritev iz prejšnjih dveh odstavkov, se ob koncu leta preveri in

uskladi z zneski odprtih terjatev ob koncu leta, upoštevaje njihovo starost in stopnjo oz. verjetnost izterljivosti.

Za ostale terjatve iz poslovanja se glede na presojo posamezno oblikujejo popravki vrednosti.

Odpisi vrednosti terjatev se izvajajo dosledno preko kontov popravkov vrednosti terjatev kar pomeni, da so bile

terjatve, ki se dokončno izbrišejo iz računovodskih evidenc na podlagi ustreznih dokaznih listin in sklepa uprave,

predhodno oslabljene.

Denarna sredstva

Denarne ustreznike predstavljajo gotovina v blagajnah, čeki občanov, depoziti pri bankah z rokom zapadlosti do

12 mesecev, sredstva na bankah na vpogled ter takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji.

Negativna stanja oz. prekoračitve na transakcijskih računih se izkazujejo kot prejeta posojila.


51

Kapital

Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji,

izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oz. se vse razlike poračunavajo s kapitalom.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Skupina v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno

obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo

gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z

diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe

ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova

diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oz. prihodek.

Če skupina z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije,

povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem

se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oz. odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar

pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in

dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke.

Obveznosti

Dolgovi se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Če se pomembni zneski dolgov ne

obrestujejo, se izkazujejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v

primerljivih poslih dosega skupina. Če se dejanska oz. dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od

efektivne obrestne mere, se v bilanci izkazujejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila.

Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj

dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.

Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko skupina na kupca prenese

pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom proizvodov. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega

blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za

popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki iz opravljenih storitev se v

izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja

dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede

poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov ali pa glede na nadaljnje

odločanje o prodanih proizvodih.


52

Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznavajo med prihodki enakomerno med trajanjem

najema.

Državne podpore se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, kadar obstaja

sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina te podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne

podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastanejo

zadevni stroški, ki naj bi jih podpore nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega

izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti takega sredstva.

Prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne

obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena

delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne

razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Odhodki

Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.

Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdatke za carino in druge

uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne

nabavne stroške.

Proizvajalni stroški prodanih količin ter stroški prodajanja in splošnih dejavnosti so odvisni od metode

vrednotenja zalog, opisani pod poglavjem zaloge.

Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, terjatev in zalog,

pa tudi zaradi izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z

njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, negativne

tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih

naložb.

Davek od dobička

Davek od dobička oz. izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je tisti, ki

bo odveden od obdavčljivega dobička za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na datum

bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri

izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo začasne

razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen:

• dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek;

• začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava

kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski niti na obdavčljivi dobiček;

• razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih

podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.


53

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljeni davčni dobropisi in davčne izgube v

višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo

mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen:

• če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku,

ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, razen če gre za

terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosti;

• če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v

skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti

Ob sestavitvi bilance stanja skupina ponovno oceni prej nepripoznane terjatve za odloženi davek in jih

pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek.

Skupina zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago

dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago

zadosten obdavčljivi dobiček.

Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na

postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.


54

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Pravice do

intelektualne Neopredmetena Dolgoročno

Stroški lastnine in sredstva v odloženi Dobro

(v EUR) razvijanja druge pravice pridobivanju stroški ime Skupaj

Nabavna vrednost

31. decembra 2012 - 4,030,053 - 150,032 14,498,044 18,678,129

Prilagoditve - - - - - -

1. januarja 2013 - 4,030,053 - 150,032 14,498,044 18,678,129

Pridobitve - 600,218 33,564 359,944 - 993,726

Vstop družb v skupino 527,793 80,602 - - 2,999,703 3,608,098

Slabitev podjetij v skupini - - - - - -

Prenos z investicij v teku - 33,564 (33,564) - - -

Odtujitve - (254,688) - - - (254,688)

Izločitev družb iz skupine - - - - (2,031,385) (2,031,385)

Prenos dolgoročnih AČR na stroške - - - (66,494) - (66,494)

Oslabitve - - - - - -

Odpisi - (162) - - - (162)

Prerazvrstitve - (877) - - - (877)

Prenos na sredstva za prodajo - - - - - -

31. decembra 2013 527,793 4,488,710 - 443,482 15,466,362 20,926,347

Nabrani popravek vrednosti 31. decembra 2012 - 2,696,332 - 71,140 - 2,767,472

Prilagoditve - - - - - -

1. januarja 2013 - 2,696,332 - 71,140 - 2,767,472

Amortizacija v letu 91,849 279,895 - - - 371,744

Vstop družb v skupino 395,559 45,581 - - - 441,140

Odtujitve - (254,688) - - - (254,688)

Izločitev družb iz skupine - - - - - -

Prenos na kratkoročna sredstva - - - - - -

Oslabitve - - - - - -

Odpisi - (34) - - - (34)

Tečajne razlike - - - - - -

Prerazvrstitve - - - - - -

31. decembra 2013 487,408 2,767,086 - 71,140 - 3,325,634

Neodpisana vrednost 31. decembra 2012 - 1,333,721 - 78,892 14,498,044 15,910,657

1. januarja 2013 - 1,333,721 - 78,892 14,498,044 15,910,657

31. decembra 2013 40,385 1,721,624 - 372,342 15,466,362 17,600,713

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so premoženjske pravice za programsko opremo, dolgoročni

odloženi stroški, licence in franšize, blagovne znamke in izdajateljske pravice ter dobro ime iz konsolidacije.

Podlaga za njihovo merjenje je njihova nabavna vrednost z vsemi pripadajočimi stroški. Dobro ime v višini

15,466,362 EUR predstavlja presežek nabavne vrednosti kupljenih deležev nad pripadajočo vrednostjo kapitala

odvisnih podjetij. Za pridobitev neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2013 izkazujemo 526 EUR kratkoročnih

obveznosti do dobaviteljev.


55

Druga

Proizvajalne Druge Vlaganja v Osnovna Predujmi za opredmetena

naprave in naprave in tuja osnovna sredstva v osnovna osnovna

(v EUR) Zemljišča Zgradbe stroji oprema sredstva pridobivanju sredstva sredstva Skupaj

Nabavna vrednost

31. decembra 2012 112,860,177 168,829,395 18,567 35,440,474 1,111,084 1,563,094 - 105,133 319,927,924

Prilagoditve - - - - - - - -

1. januarja 2013 112,860,177 168,829,395 18,567 35,440,474 1,111,084 1,563,094 - 105,133 319,927,924

Pridobitve - - 124,324 49,697 - 1,333,864 - - 1,507,885

Pridobitve - lastna izdelava - - - 34,828 - (34,828) - - -

Vstop družb v skupino - - - 1,057,224 - - 128,143 - 1,185,367

Prenos z investicij v teku - 808,410 - 598,914 - (1,407,324) - - -

Popravek DDV iz preteklih let - (5,397) - - - - - - (5,397)

Odtujitve (25,559) (696,503) (124,164) (1,177,795) - (9,062) - - (2,033,083)

Izločitev družb iz skupine - - - (6,265) - - - - (6,265)

Oslabitve - (272,457) - - - - - - (272,457)

Uskladitve s pošteno vrednostjo (6,783,007) - - - - - - - (6,783,007)

Prenos na naložbene nepremičnine - - - (37,641) - - - - (37,641)

Prenos iz sredstvev za prodajo 475,010 - - - - - - - 475,010

Odpisi - - - (83,886) - - - - (83,886)

Prerazvrstitve 32,930 (32,930) 3,216 877 - - - - 4,093

31. decembra 2013 106,559,551 168,630,518 21,943 35,876,427 1,111,084 1,445,744 128,143 105,133 313,878,543

Nabrani popravek vrednosti

31. decembra 2012 17,876 65,169,075 (12,542) 25,176,865 442,384 - - 90,793,658

Prilagoditve - - - - - - - -

1. januarja 2013 17,876 65,169,075 (12,542) 25,176,865 442,384 - - - 90,793,658

Amortizacija v letu - 4,512,314 67,593 2,409,806 56,404 - - 7,046,117

Vstop družb v skupino - - - 767,869 - - - - 767,869

Popravek PV iz preteklih let - - - (30) - - - - (30)

Odtujitve - (539,972) (124,164) (1,021,260) - - - (1,685,396)

Izločitev družb iz skupine - - - (3,916) - - - (3,916)

Odpisi - - - (81,559) - - - (81,559)

31. decembra 2013 17,876 69,141,417 (69,113) 27,247,775 498,788 - - 96,836,743

Neodpisana vrednost

31. decembra 2012 112,842,301 103,660,320 31,109 10,263,609 668,700 1,563,094 - 105,133 229,134,266

1. januarja 2013 112,842,301 103,660,320 31,109 10,263,609 668,700 1,563,094 - 105,133 229,134,266

31. decembra 2013 106,541,675 99,489,101 91,056 8,628,652 612,296 1,445,744 128,143 105,133 217,041,800

Opredmetena osnovna sredstva

Kot jamstvo za dolgove imamo zastavljene nepremičnine. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin na

dan 31.12.2013 znaša 153,825,438 EUR. Za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2013

izkazujemo 382,078 EUR kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev, ki bodo poravnane v letu 2014.

Na podlagi sprejetih računovodskih usmeritev Skupina DZS vrednoti zemljišča po pošteni vrednosti na podlagi

cenitev neodvisnih pooblaščenih cenilcev. V letu 2013 so bila na podlagi cenitev ponovno prevrednotena

posamezna zemljišča, iz naslova katerega je bilo oblikovanega za 6,783,007 EUR negativnega

prevrednotovalnega popravka kapitala.

Osnovna sredstva v finančnem najemu

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Knjigovodska vrednost zgradb v finančnem najemu 15,457,334 15,621,659

Knjigovodska vrednost opreme v finančnem najemu 439,634 603,707

Skupaj 15,896,968 16,225,366

Osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, se nanašajo na poslovne prostore in opremo na Letališki

cesti v Ljubljani, ki jih uporablja DZS, d.d. in osebna vozila, ki jih ima v finančnem najemu družba DZS Grafik,

d.o.o.


56


(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Zemljišča 3,544,432 3,544,432

Zgradbe 4,562,726 4,851,726

Skupaj 8,107,158 8,396,158

(v EUR)

Nabavna vrednost

31. decembra 2012 11,043,457

1. januarja 2013 11,043,457

31. decembra 2013 11,043,457

Nabrani popravek vrednosti 31. decembra 2012 2,647,299

1. januarja 2013 2,647,299

Amortizacija v letu 289,000

31. decembra 2013 2,936,299

Neodpisana vrednost

31. decembra 2012 8,396,158

1. januarja 2013 8,396,158

31. decembra 2013 8,107,158

Prihodki od najemnin in podobno

(v EUR) 2013 2012


Prihodki od najemnin 1,096,206 1,257,484

Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine 67,000 38,105

Neposredni odhodki naložbenih nepremičnin, ki ne prinašajo najemnine 27,631 10,645

Skupaj 1,190,837 1,306,234

Med naložbenimi nepremičninami Skupine DZS izkazujemo zgradbe oz. dele zgradb ter pripadajoča zemljišča, ki

jih oddajamo za daljše časovno obdobje. Ocenjujemo, da je poštena vrednost naložbenih nepremičnin v okviru

nabavne vrednosti teh nepremičnin.

Dolgoročne finančne naložbe

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 4,725,183 5,546,639

Delnice in deleži v pridruženih družbah 2,506,336 2,556,142

Druge delnice in deleži 1,181,970 1,768,418

Druge dolgoročne finančne naložbe 1,036,877 1,222,079

Dolgoročna posojila 122,745 677

Dolgoročna posojila drugim 122,745 677

Skupaj 4,847,928 5,547,316

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida 33,966 -

Posojila 122,745 677

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo 4,691,217 5,546,639

Skupaj 4,847,928 5,547,316

(v EUR) 31.12.2013 31.12.201

Posojila

Dolgoročna posojila, dana drugim, tudi dani finančni najem 122,745 677

Skupaj 122,745 677


57

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

Druge dolgoročne finančne naložbe 33,966 -

- druge naložbe v delnice in deleže 33,966 -

Skupaj 33,966 -

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo

Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe, izmerjene po nabavni vrednosti 2,653,180 2,677,117

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti 3,463,627 3,429,356

- naložbe v delnice in deleže 3,425,986 3,426,140

- druge finančne naložbe 37,641 3,216

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 2,297,432 2,916,622


- druge finančne naložbe 999,236 1,218,863

Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb (3,723,022) (3,476,456)

- v delnice in deleže pridruženih družb (146,844) (120,975)

- v delnice in deleže drugih družb (3,576,178) (3,355,481)

Skupaj 4,691,217 5,546,639

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb

Na podlagi sprejete računovodske usmeritve je družba DZS, d.d. v preteklih letih v skladu z MRS 27 in MRS 39

upoštevala vrednotenje pomembnih deležev v odvisne družbe (Dnevnik, d.d., Terme Čatež, d.d., Suprima,

d.o.o.) na podlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. Izbrani model vrednotenja v postopku

uskupinjevanja ne vpliva na konsolidirane izkaze.

(v EUR)

Finančne naložbe po pošteni

vrednosti prek IPI

Delnice in deleži v pridruženih

družbah Posojila

Finančne naložbe, razpoložljive za

prodajo Skupaj

Kosmata vrednost

Stanje 31.12.2012 - 2,677,117 677 6,345,978 9,023,772

Povečanja Nova posojila, nakupi - - - 34,845 34,845

Prevrednotenje - tečajne razlike - - 2,442 401,910 404,352

Prenos iz kratkoročnih posojil - - 1,977,445 - 1,977,445

Neizplačani pripadajoči dobički ali izgube - 86,942 - - 86,942

Pripis obresti - - 68 - 68

Prevrednotenje na pošteno vrednost - - - 18,618 18,618 Prenos iz podjetij v skupini na druge finančne naložbe

33,966 - - - 33,966

Zmanjšanja

Odplačila, prodaje - (110,880) (1,856,936) - (1,967,816)

Prenos na kratkoročni del - - (951) (3,216) (4,167)

Dokončen odpis - - - (457,977) (457,977)

Prevrednotenje na pošteno vrednost - - - (222,198) (222,198)

Stanje 31.12.2013 33,966 2,653,179 122,745 6,117,960 8,927,850

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2012 - 120,975 - 3,355,481 3,476,456

Povečanja

Oblikovanje popravka vrednosti v letu - 25,868 - 597,398 623,266

Prenos iz kratkoročnega dela - - 372,083 372,083

Zmanjšanja

Izterjane odpisane naložbe - - - - -

Dokončen odpis - - - - -

Prenos na kratkoročni del - - - (391,883) (391,883)

Stanje 31.12.2013 - 146,843 - 3,933,079 4,079,922

Čista vrednost 31.12.2012 - 2,556,142 677 2,990,497 5,547,316

Čista vrednost 31.12.2013 33,966 2,506,336 122,745 2,184,881 4,847,928


58

Skupina DZS je v letu 2013 oblikovala 623,266 EUR popravkov vrednosti dolgoročnih finančnih naložb zaradi

oslabitev.

Kot jamstvo za dolgove imamo zastavljene vrednostne papirje, katerih knjigovodska vrednost je 67,128,600

EUR.

Kratkoročne finančne naložbe

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 24,728,417 32,936,463

Delnice in deleži v pridruženih družbah 6,181,140 8,700,085

Druge delnice in deleži 18,086,575 23,741,254

Druge kratkoročne finančne naložbe 460,702 495,124

Kratkoročna posojila 18,475,573 15,828,589

Kratkoročna posojila družbam v skupini - (102,613)

Kratkoročna posojila, dana pridruženim družbam 2,240,000 2,240,000

Kratkoročna posojila drugim 10,647,129 11,689,741

Dani kratkoročni depoziti 5,588,444 2,001,461

Skupaj 43,203,990 48,765,052

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Posojila 18,475,573 15,828,589

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo 24,728,417 32,936,463

Skupaj 43,203,990 48,765,052

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Posojila

Kratkoročna posojila, dana pridruženim in skupaj obvladovanim družbam 2,240,000 2,240,000

Kratkoročna posojila, dana drugim 12,068,154 12,685,025

Dani kratkoročni depoziti 5,588,444 2,001,461

Oslabitev kratkoročno danih posojil (1,421,025) (1,097,897)

- danih družbam v skupini - (102,613)

- danih drugim (1,421,025) (995,284)

Skupaj 18,475,573 15,828,589

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo

Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe, izmerjene po nabavni vrednosti 4,193,104 4,193,104

Druge naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti 19,148,469 19,382,230



Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 1,988,036 4,506,981

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 3,285,901 6,552,466



Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb (3,887,093) (1,698,318)

- v delnice in deleže drugih družb (3,887,093) (1,683,110)

- oslabitev drugih naložb - (15,208)

Skupaj 24,728,417 32,936,463


59

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb

(v EUR)

Finančne naložbe v

pridružene družbe

Dani kratkoročni

depoziti in posojila

Finančne naložbe razpoložljive za

prodajo Skupaj

Kosmata vrednost

Stanje 31.12.2012 8,700,085 16,926,485 25,934,696 51,561,266

Povečanja

Nova posojila, nakupi - 10,200,777 1,515,231 11,716,008

Vstop družb v skupino - 189,184 - 189,184

Pripis obresti - 262,002 - 262,002

Neizplačani pripadajoči dobički ali izgube (1,681,948) - - (1,681,948)

Prenos iz dolgoročnega dela - 951 - 951

Prevrednotenje na pošteno vrednost - - 700,268 700,268

Prenos iz skupine med druge fin. naložbe - 342,042 - 342,042

Zmanjšanja

Odplačila, prodaje - (5,987,564) (4,920,557) (10,908,121)

Izločitev družb iz skupine - (3,158) - (3,158)

Prevrednotenje - tečajne razlike - (2,442) (401,885) (404,327)

Prenos na dolgoročni del - (1,977,445) - (1,977,445)

Dokončen odpis - (4,234) (529,044) (533,278)

Prevrednotenje na pošteno vrednost (836,997) - (212,975) (1,049,972)

Stanje 31.12.2013 6,181,140 19,946,598 22,085,734 48,213,472

Popravek vrednosti Stanje 31.12.2012 - 1,097,896 1,698,318 2,796,214

Povečanja Oblikovanje popravka vrednosti v letu - 377,363 2,296,940 2,674,303

Zmanjšanja

Izterjane odpisane - - (372,083) (372,083)

Odprava ob prodaji vrednostnih papirjev - - (84,584) (84,584)

Dokončen odpis naložb - (4,234) (134) (4,368)

Stanje 31.12.2013 - 1,471,025 3,538,457 5,009,482

Čista vrednost 31.12.2012 8,700,085 15,828,589 24,236,378 48,765,052 Čista vrednost 31.12.2013 6,181,140 18,475,573 18,547,277 43,203,990

V Skupini DZS smo opravili pregled vrednosti finančnih naložb v skladu z MSRP in v skladu s Pojasnilom 1 k SRS 3

Slovenskega inštituta za revizijo z dne 22.12.2008. Na podlagi te preverbe je Skupina DZS oblikovala v letu 2013

popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi oslabitev v višini 2,296,940 EUR. Opravljene so bile

tudi slabitve vrednosti danih kratkoročnih posojil v višini 377,363 EUR in pripadajočih obresti v višini 4,056 EUR.

Kot jamstvo za dolgove imamo zastavljene vrednostne papirje po knjigovodski vrednosti v višini 361,400 EUR.

Dana posojila so zavarovana z zastavljenimi vrednostnimi papirji, menicami in s prejetim garantnim pismom.

Dolgoročne poslovne terjatve

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Dolgoročni blagovni krediti, dani na domačem trgu - 219

Druge dolgoročne poslovne terjatve 4,558,188 3,133,729

Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev (1,100,058) (120,219)

Oslabitve (308,612) (308,612)

Skupaj 3,149,518 2,705,117


60

Popravki vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev

(v EUR) 2013 2012

Stanje 1. januarja 308,612 308,743

Zmanjšanja

Poplačilo stanovanjskih posojil - (16)

Prenos na kratkoročne poslovne terjatve - (115)

Stanje 31. decembra 308,612 308,612

Starostna struktura dolgoročnih poslovnih terjatev

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Zapadlo čez - 1 leto 278,136 824,244

- 2 leti 540,713 476,540

- 3 leta 787,373 583,025

- 4 leta 140,713 -

- 5 let 140,713 -

- nad 5 let 1,261,870 821,308

Skupaj 3,149,518 2,705,117

Kratkoročne poslovne terjatve

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 22,704,379 24,290,842 - na domačem trgu 17,472,729 19,166,234

- na tujih trgih 5,231,650 5,124,608

Dani kratkoročni predujmi in varščine 28,839 137,946

Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 1,425 927

Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 2,950,665 3,105,996

Druge kratkoročne terjatve 4,517,480 3,351,812

Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev 1,100,058 120,219

Oslabitve (7,112,006) (6,827,992)

- terjatve do kupcev na domačem trgu (3,068,225) (3,032,869)

- terjatve do kupcev na tujem trgu (1,777,585) (1,773,555)

- terjatev do podjetij v skupini - (124,112)

- terjatev, povezane s finančnimi prihodki (305,305) (194,888)

- druge kratkoročne terjatev (1,960,891) (1,702,568)

Skupaj 24,190,840 24,179,750

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev

(v EUR) 2013 2012

Stanje 1. januarja 6,827,992 6,175,483

Povečanja

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 881,651 1,158,664

Oblikovanje popravkov vrednosti za zamudne obresti 38,733 58,395

Prenos iz terjatev do skupine na terjatve do drugih (41,647) -

Vstop družb v skupini 67,141 -

Zmanjšanja

Izterjane odpisane terjatve (135,905) (140,421)

Izterjane odpisane terjatve - zamudne obresti (173,439) (57,322)

Dokončen odpis terjatev (277,335) (310,606)

Prenos na popravek vrednosti posojila - (56,201)

Tečajne razlike (75,185) -

Stanje 31. decembra 7,112,006 6,827,992


61

Starostna struktura kratkoročnih poslovnih terjatev

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012 Nezapadlo 15,153,770 13,939,369

Zapadlo do

- 30 dni 2,626,104 2,391,422

- 60 dni 1,096,501 977,854

- 90 dni 808,442 916,201

- 180 dni 728,296 1,983,020

- 360 dni 807,549 1,209,648

- nad 360 dni 2,970,178 2,762,236

Skupaj 24,190,840 24,179,750

Kratkoročne poslovne terjatve so zavarovane z menicami, nepremičninami, garancijami in vrednostnimi papirji,

v skupni vrednosti 795,429 EUR.

Kratkoročna sredstva za prodajo

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Opredmetena osnovna sredstva za prodajo 5,961,167 6,550,359

Finančne naložbe, namenjene prodaji 503,797 (52,978)

Skupaj 6,464,964 6,497,381

(v EUR) Finančne naložbe Osnovna sredstva Skupaj

Nabavna vrednost

31. decembra 2012 (52,978) 6,550,359 6,497,381

1. januarja 2013 (52,978) 6,550,359 6,497,381

Izstop družb iz skupine 3,556,775 - 3,556,775

Odtujitve - (114,182) (114,182)

Prenos na opredmetena osnovna sredstva - (475,010) (475,010)

31. decembra 2013 3,503,797 5,961,167 9,464,964

Popravek vrednosti 31. decembra 2012 - - -

1. januarja 2013 - - -

Oslabitve 1,000,000 - 3,000,000

Izstop družb iz skupine 2,000,000 - -

31. decembra 2013 3,000,000 - 3,000,000

Neodpisana vrednost 31. decembra 2012 (52,978) 6,550,359 6,497,381

1. januarja 2013 (52,978) 6,550,359 6,497,381

31. decembra 2013 503,797 5,961,167 6,464,964

Zaloge

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Material in surovine 525,345 405,350

Nedokončana proizvodnja 66,033 95,652

Proizvodi 4,453,488 4,846,874

Trgovsko blago 6,587,393 6,567,634

Predujmi za zaloge 305,905 205,716

Oslabitve (402,206) (329,373)

Skupaj 11,535,958 11,791,853


62

Gibanje popravka vrednosti zalog

(v EUR) 2013 2012 Stanje 1. januarja 329,373 328,876

Povečanja

Vstop družb v skupino 1,320

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 200,547 327,156

Zmanjšanja

Uničenje ali odprodaja (129,034) (326,659)

Stanje 31. decembra 402,206 329,373

Odpisi zalog med letom

(v EUR) 2013 2012

Nedokončana proizvodnja 26,667 43,823

Proizvodi 290,638 143,409

Trgovsko blago 78,980 139,039

Skupaj 396,285 326,271

Inventurni presežki / primanjkljaji

(v EUR) 2013 2012

Popisni presežek 87,628 113,190

Popisni primanjkljaj (148,901) (158,748)

Skupaj (61,273) (45,558)

Denarna sredstva

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012 Gotovina v blagajni v domači valuti 177,332 245,047

Gotovina v blagajni v tuji valuti 5,087 1,397

Denar na poti 388,812 339,696

Denarna sredstva na računih v domači valuti 526,463 542,630

Denarna sredstva na računih v tuji valuti 25,405 31,418

Kratkoročni depoziti v domači valuti 19,826 23,794

Denarna sredstva na posebnih računih za posebne namene 1,292 -

Skupaj 1,144,217 1,183,982

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 191,510 226,129

Kratkoročno nezaračunani prihodki 241,664 202,260

Vrednotnice 57,663 39,590

DDV od prejetih predujmov 40,907 52,469

Skupaj 531,744 520,448

Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen

je, ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.


63

Vpoklicani kapital DZS, d.d. so vpisali oz. vplačali njegovi lastniki in je opredeljen v statutu družbe in je

registriran na sodišču. Vpoklicani kapital družbe znaša 9,428,893 EUR. Razdeljen je na 2,259,540 navadnih

imenskih kosovnih delnic, ki predstavljajo en razred.

Skupina DZS na dan 31.12.2013 izkazuje 149,769 EUR kapitalskih rezerv.

Na podlagi 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah mora uprava delniške družbe že pri sestavi letnega

poročila oblikovati rezerve za lastne delnice v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih delnic, oz.

rezerve za lastne delnice sprostiti, če je med poslovnim letom odtujila lastne deleže in če je v skladu s pravili o

vrednotenju knjigovodskih postavk prevrednotila vrednost naložbe v lastne deleže na nižji znesek. Na podlagi

251. člena Zakona o gospodarskih družbah enako velja, če delnice družbe pridobiva ali ima od nje odvisna

družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

Družba DZS, d.d. ima na dan 31.12.2013 v lasti 15.070 lastnih delnic v višini 438,405 EUR in 775,777 lastnih

delnic, ki so v lasti njenih odvisnih družb. Skupno število lastnih delnic družbe DZS, d.d., za katere so oblikovane

rezerve za lastne delnice, na dan 31.12.2013 znaša 790,847 v višini 30,907,020 EUR in je v primerjavi s

preteklim letom nespremenjeno.

Po sklepih skupščin delničarjev družb v Skupini DZS je bilo v letu 2013 razporejenih 27,670 EUR sredstev za

izplačilo dividend neobvladujočim lastnikom, dividende obvladujočim lastnikom so v konsolidaciji izločene.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je negativen v višini 7,488,162 EUR.

Tehtano povprečno število navadnih delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju, se preračuna za

poslovne dogodke, ki spreminjajo uveljavljajoče se navadne delnice, ne da bi prišlo do ustrezne spremembe

virov, razen za zamenjave možnostnih navadnih delnic. Tehtano povprečno število navadnih delnic,

uveljavljajočih se v obračunskem obdobju, je 1,468,693. Čista izguba na tako izračunane uveljavljajoče delnice v

obračunskem obdobju je 5.10 EUR na delnico.

Za izračun popravljenega čistega poslovnega izida na delnico je potrebno tehtano povprečno število navadnih

delnic povečati za tehtano povprečno število navadnih delnic, ki bi jih podjetje izdalo ob zamenjavi vseh

popravljalnih možnostih navadnih delnic za navadne delnice.

Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju njihovega

lastniškega deleža v osnovnem kapitalu.

Knjigovodska vrednost delnice DZS, d.d. na dan 31. december 2013 znaša 47.99 EUR.

Ob prehodu na evro je skupščina delničarjev družbe DZS, d.d., dne 31.5.2007, sprejela sklep o spremembi

delnic z nominalnim zneskom v kosovne delnice. Le-te se ne glasijo na nominalni znesek, ima pa vsaka kosovna

delnica enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem

kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.

Uprava družbe DZS, d.d., je s sklepom skupščine, z dne 23.11.2010, pooblaščena, da poveča osnovni kapital

družbe skupno za največ 3,405,938.07 EUR, z izdajo novih delnic za vložke, v petih letih po vpisu te spremembe

statuta v sodni register. V primeru povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic iz naslova

odobrenega kapitala je uprava družbe pooblaščena, da odloči o izključitvi prednostne pravice delničarjev do

novih delnic. Nove delnice se izdajo tudi za stvarne vložke in samo s soglasjem nadzornega sveta družbe.


64

V skladu z 247. členom ZGD-1 je skupščina, dne 22.8.2013, sprejela sklep, s katerim je pooblastila upravo

družbe, da v obdobju 36-ih mesecev kupuje lastne delnice, pri čemer število pridobljenih delnic na podlagi tega

sklepa ne sme preseči 210,884 delnic, po najnižji nakupni ceni 15.00 EUR in najvišji nakupni ceni 35.00 EUR za

delnico. Družba lahko pridobiva lastne delnice za katerikoli namen, ne pa izključno za namen trgovanja.

Prednostna pravica delničarjev pri odsvajanju lastnih delnic se v celoti izključi. Skupščina družbe je pooblastila

upravo, da lahko lastne delnice umakne brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. V tem

primeru velja pooblastilo nadzornemu svetu za uskladitev statuta družbe na podlagi sklepa uprave o umiku

lastnih delnic.

Preračun poslovnega izida

(v EUR) z rastjo življenjskih stroškov 0,70%

Poslovni izid iz rednega delovanja (8,411,017)

Splošno prevrednotenje kapitala (324,603)

Poslovni izid iz rednega delovanja (8,735,620)

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (7,023,529)

Splošno prevrednotenje kapitala (324,603)

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (7,348,132)

Gibanje presežka iz prevrednotenja

Opredmetena Dolgoročne Kratkoročne

osnovna finančne finančne

(v EUR) sredstva naložbe naložbe Skupaj Začetno stanje 31. decembra 2012 33,084,547 (1,112,570) (4,352,505) 27,619,472

Povečanje

Uskladitve s pošteno vrednostjo 394,132 - 558,185 952,317

Bruto vrednost 432,530 - 659,426 1,091,956

Vpliv odloženih davkov (38,398) - (101,241) (139,639)

Odprava ob odtujitvi sredstev - 94,184 214,465 308,649

Bruto vrednost - 114,858 241,046 355,904

Vpliv odloženih davkov - (20,674) (26,581) (47,255)

Prenos iz presežka iz prevrednotenja neobvladujočih lastnikov 6,568 (197) 186 6,557

Bruto vrednost 7,913 (237) 224 7,900

Vpliv odloženih davkov (1,345) 40 (38) (1,343)

Zmanjšanje

Uskladitve s pošteno vrednostjo (3,500,626) (49,581) (964,470) (4,514,677)

Bruto vrednost (3,442,897) (53,503) (1,049,972) (4,546,372)

Vpliv odloženih davkov (57,729) 3,922 85,502 31,695

Odprava ob odtujitvi sredstev - - (608,046) (608,046)

Bruto vrednost - - (741,519) (741,519)

Vpliv odloženih davkov - - 133,473 133,473

Odprava v dobro prenesenih dobičkov (4,041) - - (4,041)

Bruto vrednost (4,041) - - (4,041)

Končno stanje 31. decembra 2013 29,980,580 (1,068,164) (5,152,185) 23,760,231

Razčlenitev kapitalskih rezerv

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Vplačani presežek kapitala 149,769 4,563,233

Dobiček pri prodaji lastnih delnic oz. deležev - 186,109

Vplačila pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo - 3,213,356

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala - 26,477

Skupaj 149,769 7,989,175


65

Lastne delnice v letu 2013

(v EUR) Vrednost

1. januarja

Povečanje vrednosti

lastnih delnic Odtujitve Vrednost

31. decembra

Delež v osnovnem

kapitalu

Odkupljene lastne delnice 36,699,981 0 0 36,699,981 35.00%

Skupaj 36,699,981 0 0 36,699,981 35,00%

Število lastnih delnic v letu 2013

1. januarja Pridobitve Odtujitve Prodaja 31. decembra

Odkupljene lastne delnice 790,847 0 0 0 790,847

Skupaj 790,847 0 0 0 790,847

Dinamika gibanja lastnih delnic v letu 2013

Datum Število delnic Vrednost

01.01.2013 790,847 36,699,981

31.12.2013 790,847 36,699,981

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

(v EUR)

Rezervacije za kočljive

pogodbe

Pokojnine, jubilejne nagrade,

odpravnine ob upokojitvi

Prejete dotacije za pokrivanje

stroškov

Prejete dotacije za

osnovna sredstva

Sodni spori

Prejeta sredstva

sklenjena za zaposlovanje

invalidov Druge

rezervacije Skupaj

Stanje 31. decembra 2012 49,330 2,287,692 52,419 6,635,758 542,557 72,727 109,875 9,750,358

Spremembe v letu - (32,201) 9,669 (416,959) 82,229 (71,404) (7,848) (436,514)

Oblikovanje - 82,553 9,669 93,506 377,106 25,078 - 587,912

Vstop družb v skupino - 1,824 - - - - - 1,824

Črpanje oz. poraba - (161,606) - (510,465) (267,863) (96,482) (7,848) (1,044,264)

Odprava - (35,033) - - (27,014) - - (62,047)

Popravek - 80,061 - - - - - 80,061

Stanje 31. decembra 2013 49,330 2,255,491 62,088 6,218,799 624,786 1,323 102,027 9,313,844

Družbe v Skupini DZS so v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in internimi pravilniki zavezane

k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne

rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih

izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Potrebna višina rezervacij po

stanju na dan 31.12.2013 je bila oblikovana na podlagi izračunov pooblaščenih aktuarjev in povečana oz.

zmanjšana za dejansko potrebne oz. izplačane odpravnine in jubilejne nagrade. Rezervacije za prejeta sredstva

sklada za zaposlovanje invalidov se oblikujejo in črpajo v skladu s predpisi.

Skupina Terme Čatež izkazuje rezervacije za dotacije Evropskih strukturnih skladov in Ministrstva za

gospodarstvo, ki se porabljajo v višini obračunane amortizacije. Poraba rezervacij bo potekala v naslednjih

dvajsetih letih na podlagi amortizacijskega načrta v povprečni višini porabe letošnjega leta.

Skupina Dnevnik izkazuje rezervacije za tožbe v teku. V letu 2013 je bilo na novo oblikovanih rezervacij za tožbe

v skupni višini 377,106 EUR, zaradi uspešno zaključenih preteklih sporov pa je bilo odpravljenih za 27,014 EUR v

preteklosti oblikovanih rezervacij.


66

(v EUR)

Glavnica dolga

1. januarja

Vstop

družb v

skupino

Podaljšana in

nova posojila

v letu

Prenos

odplačne

vrednosti

Prenos iz

kratkoročnih

finančnih

obveznosti

Pripis

obresti

Tečajne

razlike

Odplačila

v letu

Glavnica

dolga 31.

decembra

Del, ki

zapade v

2014

Nekratkoročni

del

Posojilodajalec

Banke v državi 58,467,790 - 8,025,034 - 3,758,354 - - (450,209) 69,800,969 (28,182,007) 41,618,962

Družbe v državi 5,500,000 - 1,500,000 - - - - - 7,000,000 (517,227) 6,482,773

Skupaj banke in družbe v državi 63,967,790 - 9,525,034 - 3,758,354 - - (450,209) 76,800,969 (28,699,234) 48,101,735

Banke v tujini 777,474 484,974 - - - - - - 1,262,448 (904,389) 358,059

Skupaj banke v tujini 777,474 484,974 - - - - - - 1,262,448 (904,389) 358,059

Dolg.posoji la-obvezni ce 6,234,465 - - (3,566) - - - - 6,230,899 - 6,230,899

Skupaj obveznice 6,234,465 - - (3,566) - - - - 6,230,899 - 6,230,899

Fi nančni najem 11,223,976 - 17,490 - - - 3,503 (11,701) 11,233,268 (990,840) 10,242,428

Skupaj finančni najem 11,223,976 - 17,490 - - - 3,503 (11,701) 11,233,268 (990,840) 10,242,428

Drugi pos oji l odaja l ci

48,839 - - - - - - - 48,839 (15,579) 33,260

1,373,275 - - - - 25,876 - - 1,399,151 - 1,399,151

Skupaj drugi posojilodajalci 1,422,114 - - - - 25,876 - - 1,447,990 (15,579) 1,432,411

Skupaj dolgoročno dobljena posojila 83,625,819 484,974 9,542,524 (3,566) 3,758,354 25,876 3,503 (461,910) 96,975,574 (30,610,042) 66,365,532

Dolgoročne finančne obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi 76,800,969 77,885,241

Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini 1,262,448 2,072,960

Dolgoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami 6,230,899 6,234,465

Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema 11,233,268 12,275,419

Druge dolgoročne finančne obveznosti 1,447,990 1,436,863

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti (30,610,042) (16,279,129)

Skupaj 66,365,532 83,625,819

Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Zapadlo čez

- 1 leto 19,403,325 31,957,492

- 2 leti 22,320,080 13,614,463

- 3 leta 6,943,305 17,715,154

- 4 leta 3,338,909 3,436,329

- 5 let 14,359,913 16,902,381

Skupaj 66,365,532 83,625,819

Skupina DZS izkazuje dolgoročne dolgove iz finančnega najema za logistični center in poslovno stavbo na

Letališki cesti v Ljubljani, ter za osebne avtomobile, ki jih za potrebe poslovanja uporablja sama.

Kot jamstvo za dolgoročne in kratkoročne finančne dolgove ima Skupina DZS poleg izdanih menic in zastavljenih

terjatev do kupcev tudi zastavljene vrednostne papirje, katerih skupna knjigovodska vrednost znaša 67,490,000

EUR in dane hipoteke na nepremičninah, katerih skupna knjigovodska vrednost na dan 31.12.2013 znaša

150,442,008 EUR, ter dana poroštva v višini 12,516,480 EUR.

Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih

Obrestne mere za posojila, pridobljena od bank in družb v državi se gibljejo po spremenljivi obrestni meri 3m

oz. 6m EURIBOR + 0.4% do 7.0%, po nespremenljivi obrestni meri pa od 6.30% do 10.66%. Obrestne mere za

finančni najem so 6m EURIBOR + 4% po spremenljivi obrestni meri in 3.5% po nespremenljivi obrestni meri.

Obrestna mera za obveznice je 5%.


67

(v EUR)

Glavnica

dolga 1.

januarja

Vstop

družb v

skupino

Podaljšana in

nova posojila

v letu

Prenos iz

dolgoročnega

dela

Odpis

obveznosti

Pripis

obresti

Tečajne

razlike

Prenos na

dolgoročni

del

Odplačila v

letu

Glavnica

dolga do 31.

decembra

Posojilodajalec

Banke v državi 80,886,268 - 93,342,620 - - - - (3,758,354) (103,900,250) 66,570,284

Prenos iz nekratkoročnega dela 20,738,774 - 2,075,297 28,699,234 - - - - (4,567,805) 46,945,500

Skupaj banke v državi 101,625,042 - 95,417,917 28,699,234 - - - (3,758,354) (108,468,055) 113,515,784

Banke v tujini 2,000,000 207,595 - - - - - - (33,194) 2,174,401

Prenos iz nekratkoročnega dela 1,295,485 - - 904,389 - - - - - 2,199,874

Skupaj banke v tujini 3,295,485 207,595 - 904,389 - - - - (33,194) 4,374,275

Finančni na jem - - - - - - - - - -

Prenos iz nekratkoročnega dela 1,219,380 - - 990,840 - 205,089 (648) - (274,236) 2,140,425

Skupaj finančni najem 1,219,380 - - 990,840 - 205,089 (648) - (274,236) 2,140,425

Drugi posoji loda jalci 476,135 64,480 2,636,309 - - - - - (177,968) 2,998,956

Obvez.za i zplač.dividende 912,799 - 56,527 - (6,360) - - - (908,266) 54,700

Prenos iz nekratkoročnega dela 14,749 - - 15,579 - - - - (14,749) 15,579

Skupaj drugi posojilodajalci 1,403,683 64,480 2,692,836 15,579 (6,360) - - - (1,100,983) 3,069,235

Skupaj kratkoročno dobljena posojila 107,543,590 272,075 98,110,753 30,610,042 (6,360) 205,089 (648) (3,758,354) (109,876,468) 123,099,719

Kratkoročne finančne obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi 66,570,284 80,886,268

Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v tujini 2,174,401 2,000,000

Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 54,700 912,799

Druge kratkoročne finančne obveznosti 2,998,956 476,135

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti 51,301,378 23,268,388

Skupaj 123,099,719 107,543,590

Prenos dolgoročnega dela posojil na kratkoročni del posojil je opravljen na podlagi zapadlosti po veljavnih

pogodbah z bankami, kot so veljale na dan 31.12.2013. Obrestne mere za posojila pridobljena od bank in drugih

posojilodajalcev, so v letu 2013 izkazane, na podlagi veljavnih pogodb z bankami in drugimi posojilodajalci, kot

so veljale v letu 2013 in se gibljejo po spremenljivi obrestni meri 3m EURIBOR + 3.5% do 5.7%, po

nespremenljivi obrestni meri pa od 2.0% do 6.7%. Prejete bančne in zavarovalniške garancije družbe DZS, d.d.

na dan 31.12.2013 znašajo 898,435 EUR.

Družba DZS, d.d. je dne 14. aprila 2014 z 12-imi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o finančnem

prestrukturiranju, v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s

finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Pogodba ureja finančne obveznosti do bank upnic do konca leta

2016, pri čemer ne predvideva nikakršnega odpisa ali konverzije finančnih obveznosti v kapital. Po pogodbi naj

bi se dogovorjeno poplačilo bank upnic izvedlo predvsem z odprodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin in

finančnih naložb. Z dnem učinkovanja navedene pogodbe se vse kratkoročne obveznosti družbe do bank upnic

spremenijo v dolgoročne obveznosti družbe do bank upnic.

Družba Terme Čatež, d.d. je dne 18. aprila 2014 z 9-imi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o

finančnem prestrukturiranju, v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v

zvezi s finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Pogodba ureja finančne obveznosti do bank upnic do

konca leta 2016, pri čemer ne predvideva nikakršnega odpisa ali konverzije finančnih obveznosti v kapital. Po

pogodbi naj bi se dogovorjeno poplačilo bank upnic izvedlo iz pozitivnega denarnega toka in z odprodajo

poslovno nepotrebnih nepremičnin ter finančnih naložb. Z dnem učinkovanja navedene pogodbe se vse

kratkoročne obveznosti družbe do bank upnic spremenijo v dolgoročne obveznosti družbe do bank upnic.

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih

Obrestne mere za posojila, pridobljena od bank, se gibljejo po spremenljivi obrestni meri 1m, 3m in 6m

EURIBOR + 2.1% do 5.7%, po nespremenljivi obrestni meri pa od 2.0 do 7.2%.


68

Kratkoročne poslovne obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 16,740,381 17,641,289

- na domačem trgu 11,513,353 14,338,511

- na tujih trgih 5,227,028 3,302,778

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin 885,629 1,497,868

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 566 93,194

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 2,054,943 2,018,240

Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij 1,050,801 942,456

Kratkoročne obveznosti za obresti 3,335,795 926,762

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1,338,783 1,764,102

Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti 520,000 -

Skupaj 25,926,898 24,883,911

Dolgoročne poslovne obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Druge dolgoročne poslovne obveznosti 541,543 20,040

Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti (520,000) -

Skupaj 21,543 20,040

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki 556,044 510,494

Kratkoročno odloženi prihodki 1,326,332 803,334

DDV od danih predujmov 294 294

Skupaj 1,882,670 1,314,122

Zunajbilančna sredstva in obveznosti

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Blago, prevzeto v komisijsko prodajo 2,274,985 2,041,059

Dane garancije in jamstva 17,729,949 19,355,949

Druge izvenbilančne postavke 39,376 -

Skupaj 20,044,310 21,397,008

Vsa prejeta in dana zavarovanja za posojila in dolgove Skupina DZS razkriva pri posameznih postavkah.

Čisti prihodki od prodaje

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 66,023,151 68,685,156

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih 607,548 509,720

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu 52,256,407 51,233,673

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih 8,460,778 7,646,832

Prihodki od naložbenih nepremičnin 584,954 598,201

Prihodki od najemnin 1,301,498 1,306,349

Skupaj 129,234,336 129,979,931


69

Čisti prihodki od prodaje po vrstah proizvodov in storitev

(v EUR) 2013 2012

Proizvodi in storitve 68,517,151 71,099,426

Založništvo knjig in tiskovin 3,638,138 3,451,050

Časopisi 17,101,115 19,173,636

Prihodki od prodaje oglasov 5,281,007 6,362,034

Hotelirstvo, turizem in drugi prihodki 42,496,891 42,112,706

Trgovsko blago 60,717,185 58,880,505

Trgovsko blago 60,717,185 58,880,505

Skupaj 129,234,336 129,979,931

Čisti prihodki od prodaje po prodajnih trgih

(v EUR) 2013 2012

Čisti prihodki od prodaje v Sloveniji

- drugim kupcem 120,166,010 121,823,379

Čisti prihodki od prodaje v EU

- drugim kupcem 8,397,642 7,608,330

Čisti prihodki od prodaje izven EU

- drugim kupcem 670,684 548,222

Skupaj 129,234,336 129,979,931

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

(v EUR) 2013 2012

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (109,585) (56,274)

Skupaj (109,585) (56,274)

Drugi poslovni prihodki

(v EUR) 2013 2012

Prihodki od odprave in porabe dolgoročnih rezervacij 580,360 1,341,215

Subvencije, dotacije 344,094 194,932

Prevrednotovalni poslovni prihodki 724,606 2,227,344

- izterjane odpisane terjatve 147,951 121,262

- prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev 477,145 2,010,759

- odpis obveznosti 99,510 95,323

DDV od stečajev 15,228 13,930

Drugi poslovni prihodki 58,401 181

Skupaj 1,722,689 3,777,602

Poročanje po segmentih

Segment je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (poslovni segment) ali

proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni segment) ter je predmet tveganj in

donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Delovanje Skupine DZS temelji na treh področjih: založniško -

medijskem, trgovskem (pisarniške in šolske potrebščine) in turističnem, ki jih šteje za temeljne oblike poročanja

po poslovnih segmentih. Skupina DZS ustvarja večino prihodkov v Republiki Sloveniji, zato podrobnejšega

poročila po območnih segmentih kot dodatni obliki poročanja ne vodi.


70

Leto 2013 Založniško - medijski

steber Trgovski

steber Turistični

steber

(v EUR) Ostalo Skupaj Izkaz poslovnega izida Prihodki iz poslovanja - nekonsolidirano 31,492,487 58,516,355 38,812,392 4,912,265 133,733,499 Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami (427,592) (1,655,522) (172,130) (414,454) (2,669,698) Izločitve pri konsolidaciji (3,566) - (173,430) (39,365) (216,361) Prihodki iz poslovanja - konsolidirano 31,061,329 56,860,833 38,466,832 4,458,446 130,847,440 Poslovni izid iz poslovanja 2,674,991 308,416 4,015,766 (304,217) 6,694,956 Čisti finančni prihodki / (odhodki) (15,105,974) Čisti drugi prihodki / (odhodki) 727,082 Davki iz dobička in odloženi davki 660,407 Čisti poslovni izid poslovnega leta (7,023,529) Čisti poslovni izid, ki pripada skupini (7,488,162) Čisti poslovni izid, ki pripada neobvladujočim lastnikom 464,632

Leto 2013 Založniško

- medijski steber

Trgovski steber

Turistični steber

(v EUR) Ostalo Skupaj

Bilanca stanja

Sredstva po odsekih 26,906,504 41,853,177 246,663,566 28,215,694 343,638,941

Skupaj sredstva 26,906,504 41,853,177 246,663,566 28,215,694 343,638,941

Obveznosti po odsekih 23,680,090 24,814,832 144,757,794 46,146,766 239,399,482

Skupaj obveznosti 23,680,090 24,814,832 144,757,794 46,146,766 239,399,482


- medijski steber

Trgovski steber

Turistični steber


Dodatni podatki

Investicijski izdatki 241,551 184,977 1,133,973 150,175 1,710,676 Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev

581,204 370,417 6,435,723 319,517 7,706,861

Leto 2012 Založniško - medijski

steber Trgovski

steber Turistični

steber

(v EUR) Ostalo Skupaj Izkaz poslovnega izida Prihodki iz poslovanja - nekonsolidirano 34,730,175 55,995,341 40,487,543 4,473,038 135,686,098 Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami (285,786) (376,242) (155,044) (878,572) (1,695,645) Izločitve pri konsolidaciji (11,480) - (277,716) - (289,196) Prihodki iz poslovanja - konsolidirano 34,432,909 55,619,099 40,054,783 3,594,466 133,701,257 Poslovni izid iz poslovanja 2,125,497 933,012 5,010,194 (17,028) 8,051,675 Čisti finančni prihodki / (odhodki) (5,203,986) Čisti drugi prihodki / (odhodki) 484,659 Davki iz dobička in odloženi davki (1,171,154) Čisti poslovni izid poslovnega leta 2,161,194 Čisti poslovni izid, ki pripada skupini 1,093,773 Čisti poslovni izid, ki pripada neobvladujočim lastnikom 1,067,421


- medijski steber

Trgovski steber

Turistični steber


Bilanca stanja

Sredstva po odsekih 26,863,887 41,443,664 255,795,481 34,623,394 358,726,426

Skupaj sredstva 26,863,887 41,443,664 255,795,481 34,623,394 358,726,426

Obveznosti po odsekih 22,493,582 26,175,628 149,387,511 41,893,511 239,950,232

Skupaj obveznosti 22,493,582 26,175,628 149,387,511 41,893,511 239,950,232


- medijski steber

Trgovski steber

Turistični steber


Dodatni podatki

Investicijski izdatki 954,561 136,467 2,848,011 606,521 4,545,560 Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev

657,594 319,297 6,969,461 315,944 8,262,296


71

Poslovni odhodki in stroški

(v EUR) 2013 2012 Stroški blaga, materiala in storitev

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 47,819,268 44,610,184

Stroški porabljenega materiala 7,363,723 7,697,042

Stroški storitev 29,930,102 31,286,107

Stroški dela 28,058,759 30,326,017

Stroški plač 20,214,224 21,819,562

Stroški socialnih zavarovanj 3,310,853 3,555,194

- od tega pokojninskih zavarovanj 1,246,771 1,384,097

Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj 316,004 308,109

Drugi stroški dela 4,217,678 4,643,152

- oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine 82,553 241,609

- drugi stroški dela 4,135,125 4,401,543

Odpisi vrednosti 9,212,242 9,690,349

Amortizacija 7,706,861 8,262,296

Oslabitev dobrega imena - 500,000

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih

osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah 303,493 106,624

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi,

razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami 1,201,888 1,321,429

Drugi poslovni odhodki 1,768,390 1,539,885

Oblikovanje dolgoročnih rezervacij 380,706 385,354

Drugi stroški 1,387,684 1,154,531

Skupaj 124,152,484 125,649,584

Poslovni odhodki in stroški po funkcionalnih skupinah

Stroški

Proizvajalni Stroški splošnih

(v EUR) stroški prodajanja dejavnosti Skupaj

Stroški blaga, materiala in storitev 16,578,205 65,596,148 2,938,740 85,113,093

Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala - 47,819,268 - 47,819,268

Stroški porabljenega materiala 6,123,361 974,907 265,455 7,363,723

Stroški storitev 10,454,844 16,801,973 2,673,285 29,930,102

Stroški dela 8,778,151 14,850,513 4,430,095 28,058,759

Odpisi vrednosti 6,035,631 2,170,195 1,006,416 9,212,242

Amortizacija 5,829,538 985,431 891,892 7,706,861

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih 10,882 290,068 2,543 303,493

osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s

finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami 195,211 894,696 111,981 1,201,888

Drugi poslovni odhodki 712,745 747,714 307,931 1,768,390

Skupaj v letu 2013 32,104,732 83,364,570 8,683,182 124,152,484

Skupaj v letu 2012 46,183,354 68,666,270 10,799,960 125,649,584

Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu 2013 30,119,798


72

Finančni prihodki

(v EUR) 2013 2012

Finančni prihodki iz deležev 464,602 3,888,933

Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini - 2,330,627

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 47,219 536,867

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 151,888 111,592

Finančni prihodki iz drugih naložb 265,495 909,847

Finančni prihodki iz danih posojil 640,715 2,967,330

Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 640,715 2,967,330

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 292,355 505,047

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 292,355 505,047

Skupaj 1,397,672 7,361,310

Finančni odhodki

(v EUR) 2013 2012 Finančni odhodki iz finančnih naložb 6,580,948 2,548,773

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 9,685,510 9,827,333

Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 8,352,200 8,542,315

Finančni odhodki iz izdanih obveznic 306,434 324,648

Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 1,026,876 960,370

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 237,188 189,189

Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 156,286 102,114

Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 80,902 87,075

Skupaj 16,503,646 12,565,295

Drugi prihodki

(v EUR) 2013 2012

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki 344,599 17,907

Prejete odškodnine 250,872 431,749

Prejete kazni 21,137 22,083

Ostali prihodki 202,610 235,381

Skupaj 819,218 707,120

Drugi odhodki

(v EUR) 2013 2012

Pogodbene kazni, penali 9,213 56,882

Odškodnine 72,073 36,113

Ostali odhodki 10,850 129,466

Skupaj 92,136 222,461


73

Davek iz dobička

(v EUR) 2013 2012

Poslovni izid pred obdavčitvijo (7,683,936) 3,332,349

Davek po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb 529,673 865,131

Odloženi davki (1,190,080) 306,024

Efektivna stopnja obdavčitve po davčnem obračunu -7% 26%

Efektivna stopnja obdavčitve po odhodkih za davek 9% 35%

(v EUR) 2013 2012

Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih 133,064,330 141,769,689

Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih (140,748,266) (138,437,340)

Računovodski dobiček ali izguba (7,683,936) 3,332,349

Zmanjšanje davčne osnove in olajšave (4,570,280) (4,072,543)

Povečanje davčne osnove 7,621,165 5,546,477

Davčna osnova (4,633,051) 4,806,283

Davek od dohodka pravnih oseb 17% 529,673 865,131

(v EUR) 2013 2012

Davčne olajšave, pridobljene v letu

- iz naslova vlaganj v neopredmetena sredstva in opremo 229,440 514,011

- dodatna olajšava do 10% investicij v opremo za raziskave in razvoj 7,671 -

- iz naslova zaposlovanja invalidnih oseb 304,764 348,918

- iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 262,635 155,328

- drugo 89,034 53,344

Skupaj 893,544 1,071,601

Odložene terjatve za davek

(v EUR) 31.12.2012

Odloženi davki preko IPI

Odloženi davki preko rezerv za prevrednotenje 31.12.2013

Prevrednotenje oz. oslabitev neopredmetenih sredstev 31,999 (19,612) - 12,387

Prevrednotenje oz. oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev 3,558 (29) - 3,529

Prevrednotenje oz. oslabitev finančnih naložb 1,511,453 792,153 (43,914) 2,259,692

Prevrednotenje oz. oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za prevrednotenje

1,006,421 - (220) 1,006,201

Prevrednotenje pred tveganjem varovanih postavk (8,668) - - (8,668)

Oslabitve poslovnih terjatev 407,366 36,299 - 443,665

Rezervacije za stroške in odhodke 330,539 (45,074) - 285,465

Neizrabljeni davčni dobropisi oz. olajšave 25,077 4,799 - 29,876

Neizrabljene prenesene davčne izgube 507,318 812,215 - 1,319,533

Odloženi davki iz konsolidacije 91,880 (368,810) (5,417) (282,347)

Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo izplačilom dividend 187,502 (187,102) - 400

Skupaj 4,094,445 1,024,839 (49,551) 5,069,733


74

Odložene obveznosti za davek

(v EUR) 31.12.2012 Odloženi davki

preko IPI

Odloženi davki preko rezerv za prevrednotenje 31.12.2013

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na pošteno vrednost

dfsgdsdsfdfgdfgvrednost

13,022,309 (19,420) 229,462 13,232,351

Prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost 482,747 (702) (83,391) 398,654

Razlika med davčno in knjigovodsko vrednostjo prevzetih sredstev

in obveznosti (prevzemi) 142,880 - 19,050 161,930

Pospešena amortizacija drobnega inventarja za davčne namene 18,973 (8,297) - 10,676

Odloženi davki iz konsolidacije (854,518) (136,822) (22,995) (1,014,335)

Skupaj 12,812,391 (165,241) 142,126 12,789,276

Pri dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložbah, ki izpolnjujejo pogoje iz 25. člena ZDDPO, je obveznost za

odloženi davek obračunana po 8.925%.

Ostala razkritja

Izdatki za revizorja

(v EUR) 2013 2012

Revidiranje letnega poročila 86,800 94,600

Druge storitve revidiranja 0 0

Skupaj prejemki revizorja 86,800 94,600

Bruto prejemki uprave, nadzornega sveta in delavcev po individualnih pogodbah

v (EUR) 2013 2012

Uprava skupaj 909,144 983,712

Nadzorni svet 339,759 457,443

Delavci po individualnih pogodbah 2,696,674 2,947,402

Skupaj 3,945,577 4,388,557

v (EUR) Uprava Nadzorni svet

Delavci po individualnih

pogodbah Skupaj

DZS, d.d. 253,877 40,700 952,994 1,247,571

Dnevnik, d.d. 144,000 46,468 - 190,468

Podjetje za informiranje, d.o.o. 73,661 - - 73,661

DZS Grafik, d.o.o. 76,642 - 167,650 244,292

Terme Čatež, d.d. 144,871 172,847 1,127,411 1,445,129

Marina Portorož, d.d. 129,921 21,000 259,829 410,750

M Kapital, d.d. - - - -

M Naložbe, d.d. - - - -

Del Naložbe, d.d. 12,384 4,271 16,655

Terme Ilidža, d.o.o. 14,999 - 116,325 131,324

Triplus, d.o.o. - - - -

EOL Grupa, d.o.o. 3,065 - - 3,065

Margento tehnologije, d.o.o. 9,039 - - 9,039

Suprima, d.o.o. 46,685 - - 46,685

Uni Založba, d.o.o. - - - -

Skupaj 909,144 285,286 2,696,674 3,891,104

Na dan 31.12.2013 ima Skupina DZS kratkoročne dolgove do članov uprave, nadzornega sveta in delavcev po

individualnih pogodbah iz naslova obračunanih prejemkov meseca decembra 2013, ki so bili izplačani v januarju

2014.


75

Pogojne obveznosti

Zoper družbo DZS, d.d. so na dan 31.12.2013 odprte tožbe v skupni višini 1,570,187 EUR. Družba ocenjuje, da

glede na stanje sporov in verjetnosti ugodne rešitve sporov ni bilo potrebno oblikovati rezervacij.

Tveganja

Likvidnostno tveganje

Knjigovodska Zapadlost Zapadlost od 1 Zapadlost

(v EUR) vrednost do 1 leta leta do 5 let nad 5 let

Poslovne obveznosti 25,948,441 25,948,441 - -

Posojila, dobljena pri drugih pravnih ali fizičnih osebah 29,598,171 5,209,660 11,740,960 12,647,551

Posojila, dobljena pri bankah 159,867,080 117,890,059 40,264,659 1,712,362

Skupaj 215,413,692 149,048,160 52,005,619 14,359,913

Valutno tveganje

Terjatve Obveznosti do Neto

(v EUR) Valuta do kupcev dobaviteljev izpostavljenost

CHF - 59 (59)

GBP - 72,252 (72,252)

USD 32,000 7,178 24,822

HRK - 2,238 (2,238)

Skupaj 32,000 81,727 (49,727)

Tveganje spremembe obrestne mere

Knjigovodska

(v EUR) vrednost

Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri 71,165,812

Finančna sredstva 9,006,241

Finančne obveznosti 62,159,571

Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni meri 136,897,757

Finančna sredstva 9,592,077

Finančne obveznosti 127,305,680

Sprememba odhodkov Prilagojeni odhodki

(v EUR) za obresti za obresti Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko 1,370,661 11,056,171

Povečanje povprečne obrestne mere za 1.5 odstotne točke 2,055,991 11,741,501

Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko (1,370,661) 8,314,849

Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1.5 odstotne točke (2,055,991) 7,629,519

Sprememba prihodkov Prilagojeni prihodki

(v EUR) od obresti za obresti Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko 186,800 827,515

Povečanje povprečne obrestne mere za 1.5 odstotne točke 280,199 920,914

Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko (186,800) 453,915

Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1.5 odstotne točke (280,199) 360,516


76

Tveganje spremembe poštene vrednosti

(v EUR) Poštena vrednost

na dan 31.12.2013

Razlika - vpliv na vrednost

finančnih naložb

Razlika - vpliv na vrednost rezerve za

prevrednotenje

Razlika - vpliv na obveznost za

odloženi davek Poštena vrednost na dan 31.12.2013 8,321,748 Povečanje borznih cen za 10 % 9,153,923 832,175 665,740 166,435

Povečanje borznih cen za 20 % 9,986,098 1,664,350 1,331,480 332,870

Povečanje borznih cen za 30 % 10,818,272 2,496,524 1,997,220 499,305

Zmanjšanje borznih cen za 10 % 7,489,573 (832,175) (665,740) (166,435)

Zmanjšanje borznih cen za 20 % 6,657,398 (1,664,350) (1,331,480) (266,296)

Zmanjšanje borznih cen za 30 % 5,825,224 (2,496,524) (1,997,220) (499,305)

V izračun tveganja denarnega toka zaradi spremembe poštene vrednosti so zajete vse finančne naložbe,

vrednotene po pošteni vrednosti na podlagi tržno oblikovanih vrednosti (enotni borzni tečaj delnic, objavljena

dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice, vrednost terminske pogodbe).

V primeru povečanja oz. zmanjšanja vrednosti finančnih naložb se razlika odraža na povečanju oz. zmanjšanju

presežka iz prevrednotenja, torej v kapitalu ter obveznostih za odloženi davek.

Poštena vrednost finančnih inštrumentov

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Denarna sredstva in njegovi ustrezniki 1,144,217 1,183,982

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 29,419,634 38,483,102

Dana posojila 18,598,318 15,829,266

Poslovne terjatve 27,340,358 26,884,867

Skupaj sredstva 76,502,527 82,381,217

Prejeta posojila pri bankah 159,867,080 164,165,791 Druge finančne obveznosti 29,598,171 27,003,618

Poslovne obveznosti 25,948,441 24,903,951

Skupaj obveznosti 215,413,692 216,073,360

Posli med družbami v Skupini DZS

Prodaja med družbami v Skupini DZS

(v EUR) 2013 2012 DZS, d.d. 669,769 782,699

Suprima, d.o.o. 336,577 331,085

Uni Založba, d.o.o. - 7,755

EOL Grupa, d.o.o. 20,948 -

Margento Tehnologije, d.o.o. 55,064 -

Dnevnik, d.d. 204,950 178,184

Podjetje za informiranje, d.d. 129 78,093

DZS Grafik, d.o.o. 1,252,283 309,554

Terme Čatež, d.d. 397,878 480,929

Marina Portorož, d.d. 103,840 56,622

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. - 90

Del Naložbe, d.d. 76,505 1,906

Skupaj 3,117,943 2,226,917


77

Nabava med družbami v Skupini DZS

(v EUR) 2013 2012 DZS, d.d. 1,382,467 407,198

Dnevnik, d.d. 365,176 391,847

Podjetje za informiranje, d.d. 42,058 128,310

DZS Grafik, d.o.o. 9,851 23,121

DZS Investicije, d.o.o. - 280

Uni Založba, d.o.o. 2,430 61,653

Suprima, d.o.o. 3,024 3,778

Good Select, d.o.o. 3,290 -



Terme Čatež, d.d. 858,944 759,706


Termalna riviera Ilidža, d.o.o. - 66,871

Del Naložbe, d.d. 209,680 229,580

M Kapital, d.d. 15,500 -

Skupaj 3,117,943 2,226,791

Odprte postavke iz prodaje/nabave med družbami v Skupini DZS

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Terjatve iz poslovanja med družbami v Skupini DZS

DZS, d.d. 658,755 2,549,674

Dnevnik, d.d. 17,124 39,171

Podjetje za informiranje, d.d. 169,989 -

DZS Grafik, d.o.o. 538,604 112,257

DZS Investicije, d.o.o. - 106,000

Suprima, d.o.o. 89,955 93,631



Terme Čatež, d.d. 208,445 143,333


M Kapital, d.d. 1,039,661 547,113

Del Naložbe, d.d. 35,000 9,401

Skupaj 2,867,952 3,616,242

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

Obveznosti iz poslovanja med družbami v Skupini DZS

DZS, d.d. 811,657 214,913

Dnevnik, d.d. 98,954 472,506

Podjetje za informiranje, d.d. - 14,976

DZS Grafik, d.o.o. 157,292 2,813

DZS Investicije, d.o.o. 48,713 53,706

Suprima, d.o.o. 12,312 11,366

Good Select, d.o.o. 35,000 35,000

Uni Založba, d.o.o. 188,805 206,453



Terme Čatež, d.d. 961,662 1,957,629


Del Naložbe, d.d. 94,402 33,524

M Kapital, d.d. 10,681 -

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. 77,173 73,810

Skupaj 2,867,952 3,188,583


78

Posojila, pridobljena med družbami v Skupini DZS

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

DZS, d.d. 3,216,066 3,211,809

DZS Investicije, d.o.o. 8,735,575 8,597,426

Suprima, d.o.o. 129,761 160,519


Dnevnik, d.d. 275,000 -

Terme Čatež, d.d. 19,265,715 19,177,129

Termalna riviera Ilidža, d.o.o. 22,788,557 21,435,958

Del Naložbe, d.d. 177,918 177,919

Skupaj 55,358,221 52,760,760

Prejeta poroštva družbe DZS, d.d. od družbe v Skupini DZS na dan 31.12.2013 znašajo 8,110,000 EUR.

Posojila, dana med družbami v Skupini DZS

(v EUR) 31.12.2013 31.12.2012

DZS, d.d. 15,980,390 15,703,650

Dnevnik, d.d. 100,000 100,000

Podjetje za informiranje, d.d. 275,000 -


Terme Čatež, d.d. 22,971,475 21,658,877


M Kapital, d.d. 15,141,068 15,136,812

Del Naložbe, d.d. 189,963 334,487

Skupaj 55,358,221 53,322,802

Obrestne mere za posojila, pridobljena od povezanih družb oz. dana povezanim družbam, se gibljejo po

spremenljivi obrestni meri 1m, 3m, 6m oz. 12m EURIBOR + 1% do 3%, po nespremenljivi obrestni meri pa od

5% do 8%.


79

Poročilo neodvisnega

revizorja


80

Documents

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO - icarus.dzs.siicarus.dzs.si/pdf/LP_Skupine_ DZS-leto2013.pdf · Vodstvo: Jože Hočevar, direktor Nadzorni svet: Blaž de Costa, predsednik nadzornega