Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA
Program socialne integracije žensk
– državljank tretjih držav
SEM DEJAVNA ČLANICA
VEČNARODNE DRUŽBE
Ta dokument odraža le stališča avtorjev. Evropska komisija in nacionalna agencija nista odgovorni za kakršno koli rabo informacij, ki jih vsebuje ta dokument.
Naslov izvirnika: I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY Programme for social integration of women – third country nationals: CURRICULUMIzdal in založil: Ljudska univerza Nova GoricaPrevod: Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena MadricUredili: Barbara Fajdiga Perše, Tanja KrpanOblikoval in tehnično uredil: GAF lab, Rok Bezeljak s.p.Fotografije: arhiv I‘m activeTisk: Tiskarna Radovljica, d.o.o.Število natisnjenih izvodov: 30Leto natisa: 2016 E-gradivo je dostopno na: http://www.lung.si/projekti/
SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE
Program socialne integracije žensk– državljank tretjih držav
KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA
IZVAJANJE PROGRAMA
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
376.7-054.7-055.2(497.4)(0.034.2)
314.151.3-054.7-055.2(4)(0.034.2)
SEM dejavna članica večnarodne družbe : program socialne integracije žensk - državljank tretjih držav. Kurikulum in priporočila za izvajanje programa [Elektronski vir] / [prevod Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena Madric ; fotografije arhiv I‘m active]. - El. knjiga. - Nova Gorica : Ljudska univerza, 2016
Način dostopa (URL): http://www.lung.si/projekti/. - Prevod dela: I am an active member of a multinational society. Curriculum
ISBN 978-961-94095-8-9 (pdf)
286694144
5
KAZALO
Uvod 6
1. IME PROGRAMA 6
2. UTEMELJENOST PROGRAMA 6
3. SPLOŠNI CILJI 7
4. CILJNA SKUPINA 7
5. TRAJANJE PROGRAMA 7
6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV 7
7. VSEBINA PROGRAMA 8
7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure) 8
7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur) 8
7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur) 8
7.4 OSNOVE IKT (16 ur) 8
7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece) 9
7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure) 9
7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur) 9
7.8 UČNI IZIDI 10
7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 12
7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA 13
7.11 METODOLOŠKE SMERNICE 13
7.12 AVTORJI PROGRAMA 16
8. DODATEK 17
8.1 VSEBINA PROGRAMA - ENOTE 17
KAZA
LO
držav5
6 7
3. SPLOŠNI CILJI
Glavni cilj programa je spodbujati socialno integracijo državljank tretjih držav v okolje (državo) bivanja, s poudarkom na vključevanju na trg dela. Ciljna skupina z izobraževanjem pridobi osnovno znanje uradnega jezika države bivanja, informacije o državi in Evropi, osvoji osnove IKT, informacije o trgu dela v državi (Sloveniji) in Evropi, spozna okolje bivanja s strokovnimi ogledi, poleg tega pa se udeleženke vključijo tudi v delovno usposabljanje v izbrani organizaciji. Tekom izobraževanja udeleženke vključimo v postopek ugotavljanja in vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj (UVNPZ) s poudarkom na identifikaciji prečnih veščin. Udeleženke pridobijo tudi praktične izkušnje in razvijajo podjetniške spretnosti z organizacijo medkulturnega dogodka v zaključni fazi programa.
4. CILJNA SKUPINA
Priseljenke – državljanke tretjih držav, ki želijo izboljšati znanja in spretnosti, s pomočjo katerih se bodo lažje vključile v okolje države gostiteljice, še zlasti na trg dela. Program je prvotno zasnovan za ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo, omogoča pa prilagoditve vsebin znotraj modulov glede na predhodno znanje in spretnosti udeleženk, kar omogoča vključitev tudi tistih z doseženo višjo stopnjo izobrazbe.
5. TRAJANJE PROGRAMA
120 ur teoretičnega dela in 2-3 meseci praktičnega usposabljanja na delovnem mestu
6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV
Mentorji redno ocenjujejo napredek udeleženk z ustnimi in pisnimi nalogami ter jim podajajo ustrezno povratno informacijo (glede na stopnjo razumevanja udeleženk naj bo ta podana v ustni ali pisni obliki). Obenem naj povratna informacija spodbuja udeleženke k nadaljnjemu učenju.
Uvod
Izobraževalni program temelji na programu Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga je razvil Andragoški center Slovenije, ter programih za priseljence, ki jih je izvajala Ljudska univerza Nova Gorica za državljane tretjih držav. Ogrodje programa je dopolnjeno z elementi, ki so jih pri projektu sodelujoče organizacije testirale v pilotni izvedbi v petih državah.
1. IME PROGRAMA
Naziv programa je SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE (kratko SEM DEJAVNA). Oziroma v angleščini I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY (kratko I’M ACTIVE).
2. UTEMELJENOST PROGRAMA
Priseljenci se pogosto srečujejo s socialno izključenostjo in brezposelnostjo. Glavni razlog je to, da ne znajo jezika države gostiteljice, zato težko prevzemajo aktivno vlogo v družbi in najdejo delo, saj je znanje jezika nujno za uspešno komunikacijo.
A čeprav je dobro poznavanje jezika države bivališča in njene kulture za priseljence izjemno pomembno, so še drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na dejavno udeležbo in konkurenčnost na trgu dela. Eden teh je zaposlitev, ki omogoča lažjo ekonomsko integracijo in pridobitev ključnih znanj za vseživljenjsko učenje. Analiza medkulturne raziskave kaže, da se v Sloveniji večina priseljencev z nizko stopnjo izobrazbe iz raznoraznih razlogov le redko udeležuje izobraževalnih programov. Enako stanje je opaziti v drugih državah. Zaradi tega je treba upoštevati institucionalne1, dispozicijske in situacijske ovire ter poskusiti te ovire preseči ob načrtovanju izobraževalnih programov za odrasle.
Glede na Mipex2 leta 2014 33 % delovno sposobnih prebivalcev, ki niso državljani EU, a živijo v EU, ni bilo zaposlenih in niso bili vključeni v izobraževanje ali programe usposabljanja, zlasti žensk in oseb z nizko stopnjo izobrazbe. To kaže na zelo nizko stopnjo ekonomske integracije priseljencev, ki je jasno povezana z nezadovoljivo ravnijo socialne integracije priseljencev v evropsko družbo. V skladu s prednostnimi nalogami iz programa Evropa 2020 bi si morala vsaka država članica prizadevati za izpolnitev skupnega cilja, in sicer “povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti 20-64 let s sedanjih 69 % na vsaj 75 % , tudi z večjo udeležbo žensk, starejših delavcev in boljše vključevanje priseljencev v delovno silo«. 3
Toda prav izobraževanje ima pomembno vlogo pri omogočanju lažje ekonomske integracije, saj pomaga pridobivati znanja in spretnosti, ki posameznikom omogočajo, da postanejo bolj neodvisni in konkurenčni na trgu dela.
Pomembnost dostopa do izobraževanja izpostavljajo številni evropski dokumenti. Svet Evropske unije in Reso-lucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (2011/C 372/01) sta pozvala države članice k povečevanju “ponudbe izobraževanja odraslih in spodbujanja posameznikov k vključevanju vanj kot sredstva za intenzivnejše socialno vključevanje in dejavno udejstvovanje v družbi ter izboljšanje dostopa do izobraževanja odraslih za migrante, Rome in prikrajšane skupine ter zagotavljanje izobraževanja beguncem in prosilcem za azil, vključno z zagotavljanjem učenja jezika države gostiteljice, če je to potrebno.”
1 Cross, K.P. (1981). Adults as Learners. San Francisco: Jossey-Bass.2 http://www.mipex.eu/key-findings3 Europe 2020. A European Strategy for Smart, Sustainable and Inclusive Growth, str. 8
UVO
D
SPLO
ŠNI C
ILJI
1. 3.
8 9
7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece)
• Trg dela v Sloveniji in Evropi
• Komunikacija z delodajalci, sodelavci v podjetju, med udeleženci samimi
• Pisanje življenjepisa in ponudb za delo
• Osnove poslovnega bontona
• Skriti/odkriti trg dela
• Stereotipi in predsodki na trgu dela
• Pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.)
• Pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav
• Delovna kultura v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura)
• Igre vlog = simuliranje značilnih situacij pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; krožno pogojevanje; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …)
• Delovnopravna zakonodaja (pravice in dolžnosti priseljencev)
• Možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji
• Predstavitev praktičnega usposabljanja na delovnem mestu
• Izbor organizacij in podjetij za izvedbo usposabljanja na delovnem mestu (v skladu z izobrazbo in interesi udeležencev)
• Organizirani obiski izbranih organizacij in podjetij (spoznavanje, priprava na delovno usposabljanje)
• Usposabljanje na delovnem mestu
• Delavnice po izvedbi usposabljanja na delovnem mestu
7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure)
• Skupinsko svetovanje in predstavitev postopka
• Individualna obravnava vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ)
7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur)
• Medkulturni dogodek (uvod)
• Priprava in izvedba medkulturnega dogodka (zasnova programa, določitev nalog posameznih udeležencev, izbira sodelujočih, načrt promocije, izvedba dogodka)
7. VSEBINA PROGRAMA
Program je sestavljen iz 7 modulov:
7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure)
• Informativni pogovor z udeleženci
• Izdelava osebne mape
• Izdelava izobraževalnega načrta, zaposlitvenega in kariernega načrta
• Svetovanje in informiranje v svetovalnem središču
7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur)
• Predstavitev (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim …
• Opis življenja v državi in kraju bivanja in v državi, iz katere prihajajo (primerjava)
• Opis družine
• Preživljanje prostega časa (interesne dejavnosti, hobiji)
• Institucije v mestu (poimenovanje)
• Izobraževanje (izobraževalni sistem, šole, stopnje izobrazbe)
• Trg dela (poimenovanje poklicev, naloge)
7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur)
• Kje leži država bivanja
• Kaj je Evropa
• Politična in družbena ureditev Slovenije in Evrope
• Državni simboli
• Naravna in kulturna dediščina
• Tradicija in navade v Sloveniji in EU (pojem stereotip, navada, ….)
• Bonton v Sloveniji in evropski družbi (način pozdravljanja, predstavitve, posebni pomeni …)
• Spoznavanje regije, kjer se nahajamo (navezovanje stikov, obiski mesta, znamenitosti, ekskurzije)
7.4 OSNOVE IKT (16 ur)
• Spoznavanje delov računalnika (tipkovnica, miška, strojna in programska oprema)
• Osnovne funkcije računalnika
• Računalniški programi (MS-Word, spletni brskalniki, E-pošta …)
• Pametni telefoni, bankomati
• E-storitve, aplikacije na internetu
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
10 11
7.8.5 Delavnice za vstop na trg dela in usposabljanje na delovnem mestu
Udeleženka:
• Se seznani s trgom dela v Sloveniji in Evropi, predvsem pa v ožjem okolju bivanja
• Se seznani s primerno komunikacijo z delodajalci, v podjetju, med udeleženci samimi
• Se nauči pisanja življenjepisa (CV) in ponudb ter pripravi svoj življenjepis in ponudbo
• Se seznani z osnovami poslovnega bontona ter osvoji njegove osnove
• Se seznani in nauči prepoznati skriti/ odkriti trg dela, poiskati prosta delovna mesta
• Se seznani in ozavesti pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.)
• Spozna in ozavesti pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav
• Se seznani in osvoji osnovne elemente delovne kulture v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura)
• Se preizkusi v igri vlog = simulira značilne situacije pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …)
• Se seznani z delovnopravno zakonodajo (pravice in dolžnosti priseljencev)
• Se seznani in podrobno spozna možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji
• Podrobno se seznani s programom usposabljanja na delovnem mestu
• Skupaj z mentorji sodeluje pri izboru možnih organizacij in podjetij, v katerih bo potekalo usposabljanje (glede na lastna znanja in interese)
• Z mentorji obišče izbrane organizacije in podjetja (priprava na delovno usposabljanje)
• Se udeleži usposabljanja na delovnem mestu (2-3 mesece)
• Aktivno sodeluje na delavnicah po izvedenem usposabljanju
7.8.6 Vključitev v svetovanje in postopek UVNPZ
Udeleženka:
• Se vključi v skupinsko svetovanje in predstavitev postopka
• Se udeleži večkratne individualne obravnave vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ)
• Se nauči prepoznati svoje znanje, veščine in kompetence ter le-to predstaviti v življenjepisu
7.8 UČNI IZIDI
7.8.1 Uvod v izobraževanje
Udeleženka:
• Sodeluje v informativnem razgovoru z mentorjem
• Seznani se s programom, potekom in cilji programa; s potekom dela v programu
• Se spozna z mentorji in ostalimi udeleženci programa
• Spozna osebno mapo in jo izdela skupaj z mentorjem
• Spozna in izdela izobraževalni načrt, zaposlitveni in karierni načrt
• Se udeleži svetovanja in informiranja v svetovalnem središču
7.8.2 Učenje jezika
Udeleženka:
• Se nauči predstaviti (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim, …
• Spozna kraj bivanja in način življenja v njihovi matični državi in ostali udeleženci spoznajo življenje v krajih, od koder prihajajo ostali udeleženci
• Spozna abecedo, številke, sistem štetja
• Spozna besedišče slovenskega jezika z naslednjih področij: osebna predstavitev, kraj bivanja, prosti čas, družinsko življenje, institucije v mestu, izobraževalni sistem, trg dela
7.8.3 Spoznavanje države bivanja – Slovenije in Evrope
Udeleženka:
• Spozna glavne značilnosti Slovenije (geografska lega, ureditev)
• Spozna glavne značilnosti Evrope
• Spozna državne simbole Slovenije in Evrope
• Spozna politično in družbeno ureditev Slovenije in Evrope
• Spozna, kaj je dediščina (naravna in kulturna dediščina Slovenije in Evrope)
• Spozna, kaj je tradicija, kaj so stereotipi, navade in značilnosti ljudi v Sloveniji in narodov v Evropi
• Spozna pravila obnašanja in bonton v slovenski in evropski družbi (pozdravljanje, predstavljanje, posebni pomeni …)
• Z obiski na terenu spozna kraj bivanja, širšo regijo, če je možno tudi glavno mesto Slovenije
7.8.4 Osnove IKT
Udeleženka:
• Spozna, kako je računalnik sestavljen in kako deluje
• Spozna osnovne funkcije računalnika
• Spozna osnovne računalniške programe (MS-Word, spletni brskalniki, elektronska pošta …)
• Spozna uporabo druge informacijsko-komunikacijske tehnologije (pametni telefon, bankomat)
• Se seznani z e-storitvami in aplikacijami na internetu
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
12 13
7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA
Izvajalec programa mora imeti univerzitetno izobrazbo, predhodne izkušnje z andragoškim poučevanjem in posebne medkulturne kompetence, ki omogočajo uspešno obvladovanje razlik v kulturnem okolju, iz katerega izhajajo udeleženke.
Zato dobrega izvajalca odlikuje naslednje:
• Do drugih udeleženk se vede spoštljivo.
• Odprt in dovzeten je za kulturne razlike in tradicije udeleženk.
• Zanima se za značilnosti kultur, iz katerih izhajajo udeleženke.
• Je prilagodljiv.
• Spoštuje načela in vrednote drugih ljudi (tudi tiste, ki so povezane z drugo kulturo).
• Ni etnocentričen (načel svoje kulture ne ceni kot nekaj večvrednega v primerjavi z drugimi kulturami – vsaka kultura ima nekaj edinstvenega in dragocenega.
• Zaveda se lastne identitete, zato se ne počuti ogroženega zaradi identitet drugih ljudi).
• V primerih nerazumevanja je strpen, saj so nesporazumi nekaj običajnega v medkulturnem okolju.
• Je empatičen.
7.11 METODOLOŠKE SMERNICE
Program se začne z izbiro udeleženk.
Osnovna metoda za opredelitev potreb udeleženk je osebni pogovor. Mentorji na podlagi teh pogovorov pripravijo osebne izobraževalne načrte za vsako udeleženko programa. Potek osebnega razvoja udeleženk se dokumentira v osebni mapi (portfoliju), v kateri so gradiva, delo udeleženk, zapiski, refleksije, samoocenjevanja, povratne informacije, evidenca pridobljenih znanj in veščin, spričevala itn.).
Osebna mapa je pomemben vir informacij, na podlagi katerih se ugotavlja trenutni status udeleženke z vidika njenih načrtov osebnega razvoja, pričakovanj in ciljev, ter načrtujejo nadaljnji ukrepi. Ta mapa predstavlja jasno pot razvoja in dosežkov udeleženke. Udeleženke tesno sodelujejo z mentorji v postopku opredeljevanja svojih potreb. Med osebnim pogovorom na štiri oči bodo imele priložnost opisati svoje potrebe, želje in pričakovanja. Mentorje bodo lahko usmerjale pri izbiri učinkovitih metod, ki naj bi med potekom programa omogočile njihovo socialno integracijo.
Učitelj v medkulturni družbi mora učne metode in tehnike prilagoditi potrebam udeleženk. Pomembno je, da udeleženk ne sili sprejemati svojega načina poučevanja in učenja, ampak dopusti, da posamezne učenke razvijejo svoj osebni način učenja. (Resman, 2003)
Poleg splošnih pedagoških načel je treba med izobraževanjem upoštevati tudi andragoška načela. Ta načela so: načelo stalnosti (večrazsežnostna dimenzija), funkcionalnosti (koristnost), demokracije, svobodne volje, dinamike, integritete, dejavnega udejstvovanja.
Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti inovacijam, edinstvenosti in posebnostim poučevanja odraslih. Za uvajanje tem naj se koristijo metode, ki so osredotočene na učenca in postopek. Uporabljajo se naslednja didaktična načela:
• individualizacija (upoštevanje različnih kognitivnih stilov)
• socializacija (posamezniki so del skupine)
• pomen vsebine – povezava z realnim življenjem
• motivacija
• raznolikost
• sistematizacija in kontinuiteta
7.8.7 Medkulturni dogodek
Vsaka udeleženka:
• Se seznani z namenom in obliko medkulturnega dogodka
• Skupaj z ostalimi udeleženkami in mentorji aktivno sodeluje pri pripravi in izpeljavi medkulturnega dogodka (priprava koncepta programa, izbira sodelujočih, priprava promocije dogodka, izpeljava dogodka)
Medkulturni dogodek se organizira ob upoštevanju pričakovanj udeleženk in mentorja.
Določi se izobraževalni cilj (pridobitev organizacijskih, trženjskih veščin, medkulturnih kompetenc in njihova porazdelitev v skupnosti itn.) in akcijski cilj (priprava medkulturnega dogodka v skupnosti). V tesnem sodelovanju z mentorjem udeleženke izberejo temo in vsebino medkulturnega dogodka, izberejo organizacije in posameznike, ki bodo sodelovali pri dogodku, ter stopijo z njimi v stik, spoznajo promocijske dejavnosti in poskrbijo, da se ti postopki izvedejo. Na samem dogodku udeleženke prikažejo pridobljeno znanje, veščine in izkušnje na način, ki jim je najbližji.
DODATNE TEME
Poleg zgoraj opisanih glavnih tem so v programu za priseljenke lahko koristne še nekatere druge teme. Te se lahko uvedejo kot del večje teme ali posameznih enot.
Med pilotno izvedbo smo opazili pomanjkanje znanja iz naslednjih tem:
• Trajnostni razvoj:
- kako čim bolj zmanjšati gospodinjske stroške in količino odpadkov
- odgovorna raba virov energije
- recikliranje itn.
• Aktivno državljanstvo
• Praktična znanja v zvezi z razgovori za službo in delovnim mestom:
- ličenje in oblačila za službo
Zgoraj omenjena vsebina se lahko predstavi v obliki delavnic s strokovnjaki s posameznega področja (npr. vizažisti, ekologi itn.).
7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
Pomanjkanje časa, finančne težave, skope informacije o programih izobraževanja in usposabljanja, nizka samopodoba so samo nekatere ovire, ki priseljenkam onemogočajo bolj dejavno udejstvovanje v izobraževanju.Ta dejstva zahtevajo ustrezno svetovanje, a tudi prilagodljivost urnika programa glede na potrebe udeleženk.Zato bo pouk organiziran v sklopu 3-4 učnih ur trikrat tedensko, da se zagotovi kontinuiteta. Daljši pouk preveč posega v druge dejavnosti udeleženk, krajši pouk pa ne omogoča, da bi dosegli želeni učinek z vidika ciljev učnih ur, podaljšuje celotni tečaj in povečuje potne stroške udeleženk. Celotni tečaj (brez usposabljanja na delovnem mestu) predvidoma traja 2,5 do 3 mesece. Obseg in trajanje vsake teme se lahko prikroji potrebam skupine. Na primer, če imajo udeleženke dobro znanje nacionalnega jezika, se lahko več pozornosti posveti drugim temam in obratno.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
14 15
Druge oblike in metode
Pozicijski barometer
Pozicijski barometer je ena najboljših metod za dejavno udejstvovanje udeleženk, ki vključuje umsko in telesno dejavnost, s tem pa aktivira levo in desno možgansko polovico. Pozicijski barometer se lahko uporablja za ogrevanje, ko želimo motivirati udeleženke, da izrazijo svoje stališče do teme, o kateri se bo razpravljalo. Učitelj pripravi izjavo in prosi udeleženke, naj se razporedijo po nevidni lestvici z dvema skrajnima točkama glede na stopnjo svojega strinjanja z njegovo izjavo (na primer, če se sploh ne strinjajo, se postavijo skrajno levo, če se povsem strinjajo, stopijo skrajno desno). Učitelj ima tako priložnost, da pridobi začetni vpogled v znanje, ključna zanimanja in stališča udeleženk do izbrane teme.
Študijski krožek6
Ta oblika se bo uporabila za pripravo večkulturnega dogodka in deloma med pripravo nekaterih drugih vsebin (priprava za delovno usposabljanje v podjetju, izbor določenih programskih vsebin).
Temeljna načela študijskih krožkov se močno razlikujejo od drugih oblik in jih lahko povzamemo takole7:
• Udeleženke se lahko same odločijo, kaj, kje in kako se bodo učile.
• Vsaka udeleženka vloži v učenje toliko časa in energije, kolikor je pripravljena in zmožna to storiti.
• Vsak študijski krožek si zastavi izobraževalni (novo znanje, veščine) in akcijski cilj (prenos pridobljenega znanja v skupnost).
• Med mentorji in udeleženkami ni hierarhije (obe vlogi sta zamenljivi in se prepletata).
• Spodbujajo intelektualni napredek udeleženk in krepijo medosebne odnose z demokratično izmenjavo znanj, veščin in izkušenj.
Zato je ta metoda zelo primerna za odrasle učence in učenke, ker spoštuje načela izobraževanja odraslih in vodi do točno določenega cilja (udeleženke pripravijo dogodek z namenom, da predstavijo vsebino študijskega krožka in imajo možnost izraziti lastno ustvarjalnost, razviti veščine in prispevati k razvoju svojega mesta.
Osnovna metoda, ki se uporablja v študijskih krožkih, je DIALOG ali celo medkulturni dialog, saj udeleženke izhajajo iz različnih kulturnih okolij. Najpomembnejši dejavnik pri krepitvi medkulturnega dialoga je mentor, saj ustvari pogoje, torej primerno podlago, ki omogoča medkulturni dialog. Medkulturni dialog je lahko uspešen zgolj takrat, ko so vsi udeleženci v njem enakopravni (Parekh v delu Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru, 2013, str. 10).
Za predstavitev učnih vsebin se uporabljajo tradicionalna in ustvarjalna učna orodja, naprave, pripomočki in gradiva. Učni proces podpirajo multimedijski in IKT sistemi.
6 Bogataj, N. in Rejec, P. (ur.) (2013). Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru. Primer študijskih krožkov ob slovensko-italijanski meji. Tolmin: ACS.7 http://sk.acs.si/index.php?id=35
Oglejmo si nekatera načela, ki jih mora mentor upoštevati ob načrtovanju učnih ur.
Vloga izkušenj učenca
Odrasli običajno radi vnašajo svoje izkušnje, vrednote, potrebe v učno situacijo/proces ter sodelujejo med seboj. Izvajalci svoje tehnike in metode poučevanja prilagodijo tematskim skupinam, učnim stilom (vizualni, slušni, kinestetični itn.) ter razvijajo učne vsebine okoli težav, situacij, vlog, s katerimi se udeleženke soočajo v vsakdanjem življenju. Učenke bodo na ta način lahko odkrile koristnost svojega učenja in bodo motivirane, da se dejavno udejstvujejo v učnem procesu. Nesporno je, da so osebne izkušnje eno najmočnejših učnih sredstev.
Teme se lahko predstavijo z različnimi metodami in tehnikami in nekatere od teh so naštete spodaj.
Metode skupinskega učenja (kolaborativno, kooperativno, vzajemno učenje) in projektno delo so zelo primerni za razvoj komunikacije. Zato je ključnega pomena ustvariti takšne razmere, v katerih bodo vsi učenci sodelovali, ne pa tekmovali med seboj, in nihče ne bo prevladoval4 (Resman, 2003, str. 71-81).
Projektno delo se lahko uporablja skoraj pri vsaki temi in na vsaki stopnji. Zahteva veliko truda, obenem pa omogoča razvijanje različnih veščin in kompetenc.
Izkustveno učenje ali učenje skozi praksoZgoraj omenjene učne metode omogočajo učencem, da med trajanjem učnega procesa izboljšujejo svoj položaj. Učenci si neposredno delijo in gradijo svojo socialno mrežo ter se s svojo dejavnostjo in dosežki neposredno predstavljajo skupnosti (preprečevanje neuspeha, boljše učne sposobnosti)5. (Vrečer, 2008, str. 133-134)
Dialog je izjemno pomemben, saj spodbuja vse, ki so vanj vključeni, da se po najboljših močeh potrudijo razumeti mnenja drugih ljudi, jih primerjajo z lastnim mnenjem in poiščejo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse (Vrečer, 2008, str. 133). Udeleženci v dialogu poskušajo razumeti drugo stran, zato da bi lahko uspešno rešili težave ali navzkrižja.
Vzpostavitev učnega okolja, ki omogoča druženje migrantov in večinskega prebivalstva
Izvajalci z namenom, da bi ustvarili pogoje za medkulturni dialog, spodbujajo udeleženke, da se udeležujejo dejavnosti, ki jim omogočajo druženje z lokalnim prebivalstvom in kulturno izmenjavo. Družabne dejavnosti zagotavljajo idealne razmere, v katerih se lahko srečujejo udeleženke s podobnimi interesi, toda različnim kulturnim ozadjem, ter si izmenjujejo svoja znanja, veščine, zamisli, vrednote itn.
Namen takih dejavnosti je večdimenzionalen:
• Lokalno prebivalstvo spozna priseljence in njihovo kulturo v neformalnem, prijateljskem okolju in obratno.
• Pomaga graditi močne, vključujoče skupnosti.
• Podpira prostovoljstvo in se zavzema za vrednote.
Nekateri primeri takih dejavnosti so:
• čajanke
• športne dejavnosti (npr. sprehodi, športne tekme itn.)
• glasbene delavnice ali delavnice ročnih del (migranti predstavijo svoje veščine in kulturo na delavnicah z lokalnim prebivalstvom)
• časovno bančništvo (vzajemna izmenjava uslug)
• projekti skupnostnega vrtnarjenja
• javni dogodki (priseljenci predstavijo sebe in svojo kulturo z različnimi predstavitvami v javnosti)
4 Resman, M. (2003). Interkulturna vzgoja in svetovanje. Sodobna pedagogika, 54, št. 1, str. 60-795 Vrečer, Natalija et al. (2008). Izobraževanje in usposabljanje migrantov v Sloveniji. Poročilo raziskovalnega dela. Ljubljana: ACS.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
16 17
Hrvaška
Slovenija
Turčija
FrancijaItalija
projektnostrateško
partnerstvo
7.12 AVTORJI PROGRAMA
Ta program so oblikovali člani projektnih skupin naslednjih partnerskih organizacij:
• Ljudska univerza Nova Gorica (Slovenija)
• Cooperativa Orso s.c.s. (Italija)
• Pučko otvoreno učilište Zagreb (Hrvaška)
• Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği (Turčija)
• Adice (Francija)
VSEB
INA
PRO
GRA
MA
7.
8.
DO
DAT
EK
8.1
VSE
BIN
A P
ROG
RAM
A -
ENO
TE
8.1.
1 U
VO
D V
IZO
BRA
ŽEVA
NJE
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je u
čenj
aN
alog
e za
ude
leže
nce
Osn
ovne
zna
čiln
osti
prog
ram
a –
uvod
v p
rogr
am
Indi
vidu
alni
pog
ovor
i z
udel
ežen
kam
i
Izde
lava
ose
bne
map
e
Izde
lava
izob
raže
valn
ega,
za
posl
itven
ega
in k
arie
rneg
a na
črta
Svet
ovan
je in
info
rmira
nje
o m
ožno
stih
izob
raže
vanj
a in
uč
enja
v d
ržav
i gos
titel
jici
Ude
leže
nke
tem
eljit
o ra
zmis
lijo
o sv
ojih
sp
osob
nost
ih, ž
elja
h, p
ričak
ovan
jih
Ude
leže
nke
opre
delij
o sv
oje
kom
pete
nce
in
mož
nost
i za
napr
edek
, kar
iern
e m
ožno
sti
Ude
leže
nke
dolo
čijo
svo
je iz
obra
ževa
lne,
za
posl
itven
e in
kar
iern
e ci
lje
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
z m
ožno
stm
i iz
obra
ževa
nja
in u
čenj
a v
drža
vi g
ostit
eljic
i
Indi
vidu
alno
del
o
Ose
bni p
ogov
or
Skup
insk
o de
lo
Biog
rafs
ka m
etod
a
Indi
vidu
alni
pog
ovor
i z
udel
ežen
kam
i
Ose
bna
map
a
Dia
log
Štud
ije p
rimer
ov
Razp
rave
Med
izva
janj
em p
rogr
ama
bodo
ud
elež
enke
oce
njev
ale
učne
ure
in
svoj
nap
rede
k. S
kupn
a oc
ena
bo
sled
ila n
a ko
ncu
prog
ram
a z
ocen
o os
ebne
ga n
ačrt
a v
prim
erja
vi z
iz
vorn
im. A
naliz
a vr
edno
tenj
a bo
iz
vede
na n
a sr
edin
i in
na k
oncu
pr
ogra
ma
ter p
o us
posa
blja
njih
v
podj
etju
in z
aklju
čnih
med
kultu
rnih
do
godk
ih.
Dej
avno
ude
jstv
ovan
je v
ob
likov
anju
pro
gram
a.
Dej
avno
ude
jstv
ovan
je v
po
govo
rih in
pri
pisa
nju
biog
rafij
e.
Razi
skav
a m
ožno
sti
vsež
ivlje
njsk
ega
učen
ja in
iz
obra
ževa
lnih
pro
gram
ov z
or
odji
IKT
in d
rugi
mi o
rodj
i.
DO
DAT
EK
8.
18 19
8.1.
3 O
SNO
VE
IKT
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je u
čenj
aN
alog
e za
ude
leže
nce
Osn
ovni
del
i in
osno
vne
funk
cije
ra
čuna
lnik
a
Prog
ram
ska
opre
ma
za p
isan
je
živl
jenj
epis
a, s
prem
nega
pis
ma
in p
rošn
je z
a sl
užbo
Pam
etni
tele
fon
in d
ruge
na
prav
e, s
kat
erim
i si l
ahko
po
mag
amo
pri i
skan
ju s
lužb
e
Kako
upo
rabl
jati
inte
rnet
za
iska
nje
služ
be
E-st
oritv
e
Ude
leže
nke
spoz
najo
del
e ra
čuna
lnik
a in
se
nau
čijo
osn
ovne
funk
cije
.
Ude
leže
nke
spoz
najo
osn
ove
in n
ekaj
ap
likac
ij pa
keta
MS
Offi
ce (W
ord,
.PPT
, Ex
cel),
iska
lnik
e, e
-poš
to.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
pois
kati
in u
pora
blja
ti ap
likac
ije, p
ovez
ane
z ud
elež
bo n
a na
cion
alne
m tr
gu d
ela
in tr
gu
dela
EU
.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
iska
ti m
ožno
sti z
a de
lo p
rek
inte
rnet
a, k
ako
upor
ablja
ti po
rtal
e ja
vne
upra
ve, k
ako
se p
rijav
iti in
sod
elov
ati n
a za
posl
itven
ih
port
alih
(npr
. Eur
es, n
acio
naln
i zav
odi z
a za
posl
ovan
je)
Pozi
cijs
ki b
arom
eter
Indi
vidu
alno
del
o
Štud
ije p
rimer
ov (p
rimer
i dru
gih
živl
jenj
epis
ov,
proš
enj z
a sl
užbo
in s
prem
nih
pise
m)
Razp
rave
o te
m, k
ako
napi
sati
dobe
r ži
vlje
njep
is, s
prem
no p
ism
o in
pro
šnjo
za
služ
bo
Dia
log
Upo
raba
mul
timed
ijev
Del
o v
parih
Indi
vidu
alno
del
o
Skup
insk
o de
lo
Prob
lem
sko
zasn
ovan
o uč
enje
Pote
m k
o jim
pok
ažem
o, k
ako
napi
sati
živl
jenj
epis
, spr
emno
pi
smo
in iz
poln
iti o
braz
ec
živl
jenj
epis
a, v
saka
ude
leže
nka
posk
uša
napi
sati
najb
olje
, ko
t zna
, vsa
kega
od
treh
om
enje
nih
doku
men
tov,
nak
ar
jih p
okaž
e iz
vaja
lcu
prog
ram
a,
da ta
pre
veri,
ali
so p
ridob
ile
znan
je in
veš
čine
, ki s
o jim
bili
pr
edst
avlje
ni.
Nal
oge
pošl
jejo
v p
regl
ed
izva
jalc
em p
rogr
ama,
ki
jih o
pozo
rijo
na n
apak
e in
po
nudi
jo m
ožna
nad
aljn
ja
izbo
ljšan
ja n
jihov
ih
doku
men
tov.
Po p
ouku
bod
o vs
akič
do
bile
dom
ačo
nalo
go, i
n si
cer b
odo
mor
ale
napi
sati
svoj
:- ž
ivlje
njep
is,
- pro
šnjo
za
služ
bo in
- spr
emno
pis
mo.
Ti tr
ije d
okum
enti
bodo
sl
užili
kot
obv
ezne
pre
dlog
e za
nad
grad
njo
med
po
teko
m p
rogr
ama,
in
pred
en b
odo
udel
ežen
ke
zakl
juči
le p
rogr
am
izob
raže
vanj
a, b
odo
te d
okum
ente
pos
lale
uč
itelje
m, d
a jih
bod
o la
hko
še z
adnj
ič p
opra
vili.
8.1.
2 U
ČEN
JE JE
ZIK
A
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je u
čenj
aN
alog
e za
ude
leže
nce
Kako
se
pred
stav
im –
fraz
e, b
esed
išče
, je
zik
drža
ve g
ostit
eljic
e v
vsak
danj
ih
situ
acija
h
Ose
bna
iden
titet
a –
fraz
e, b
esed
išče
, je
zik
drža
ve g
ostit
eljic
e v
vsak
danj
ih
situ
acija
h
Živl
jenj
e v
moj
i dom
ovin
i – fr
aze,
be
sedi
šče,
jezi
k dr
žave
gos
titel
jice
v vs
akda
njih
situ
acija
h
Moj
e ži
vlje
nje
v dr
žavi
gos
titel
jici –
fr
aze,
bes
ediš
če, j
ezik
drž
ave
gost
itelji
ce
v vs
akda
njih
situ
acija
h
Moj
a dr
užin
a –
fraz
e, b
esed
išče
, je
zik
drža
ve g
ostit
eljic
e v
vsak
danj
ih
situ
acija
h
Pros
ti ča
s –
fraz
e, b
esed
išče
, jez
ik d
ržav
e go
stite
ljice
v v
sakd
anjih
situ
acija
h
Pom
embn
e in
stitu
cije
v lo
kaln
i sk
upno
sti –
fraz
e, b
esed
išče
, jez
ik d
ržav
e go
stite
ljice
v v
sakd
anjih
situ
acija
h
Izob
raže
valn
i sis
tem
drž
ave
gost
itelji
ce
– fr
aze,
bes
ediš
če, j
ezik
drž
ave
gost
itelji
ce v
vsa
kdan
jih s
ituac
ijah
Trg
dela
- be
sedi
šče
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
se p
reds
tavi
ti, p
odat
i po
treb
ne p
odat
ke o
seb
i v je
ziku
drž
ave
gost
itelji
ce.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo fr
az in
poz
drav
ov.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo a
bece
de in
šte
vilk
.
Ude
leže
nke
se z
aved
o sv
oje
vred
nost
i in
dose
žkov
ter s
e na
učijo
, kak
o jih
naj
bolje
prik
azat
i.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
se iz
raža
ti v
jezi
ku d
ržav
e go
stite
ljice
; raz
umej
o pr
epro
sto
bese
dilo
, zna
jo p
oved
ati
prep
rost
e zg
odbe
.
Ude
leže
nke
razv
ijejo
obč
utek
prip
adno
sti i
n po
zitiv
en
odno
s.
Ude
leže
nke
lahk
o sl
edijo
pre
pros
tem
u po
govo
ru o
vs
akda
nji t
emi v
jezi
ku d
ržav
e go
stite
ljice
.
Ude
leže
nke
znaj
o br
ati i
n pi
sati
o vs
akda
nji t
emi v
jezi
ku
drža
ve g
ostit
eljic
e.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
je s
o in
kat
ere
so p
omem
bne
inst
ituci
je v
njih
ovi o
kolic
i, ki
jih
ljudj
e po
treb
ujem
o v
vsak
danj
em ž
ivlje
nju.
Ude
leže
nke
razu
mej
o, k
akše
n je
izob
raže
valn
i sis
tem
v
drža
vi g
ostit
eljic
i.
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
s p
ravi
li in
mož
nost
mi t
rga
dela
.
Ude
leže
nke
znaj
o po
imen
ovat
i in
opis
ati p
ogos
te p
oklic
e v
jezi
ku d
ržav
e go
stite
ljice
.
Pozi
cijs
ki b
arom
eter
Indi
vidu
alno
del
o
Štud
ije p
rimer
ov
Razp
rave
Dia
log
Pred
stav
itve
Upo
raba
mul
timed
ijev,
iz
virn
ih b
esed
il
Del
o v
parih
Indi
vidu
alno
del
o
Skup
insk
o de
lo
Prob
lem
sko
zasn
ovan
o uč
enje
Proj
ektn
o de
lo
Men
torji
bod
o re
dno
spre
mlja
li in
pre
verja
li na
pred
ek u
dele
ženk
v
razu
mev
anju
, gov
orje
nju
in
pisa
nju
jezi
ka d
ržav
e go
stite
ljice
. U
dele
ženk
e bo
do d
obile
pis
ne in
us
tne
nalo
ge (k
ratk
a be
sedi
la a
li va
je),
ki ji
h bo
oce
nil u
čite
lj.
Na
konc
u vs
ake
ure
bodo
ud
elež
enke
sam
e iz
poln
ili
ocen
jeva
lne
vpra
šaln
ike.
Na
enak
na
čin
bo p
otek
al c
elot
ni te
oret
ični
de
l, ko
bod
o m
oral
e iz
poln
jeva
ti vp
raša
lnik
e ob
kon
cu v
sake
ga
mod
ula.
Ude
leže
nke
se b
o sp
odbu
jalo
, da
govo
rijo
v je
ziku
drž
ave
gost
itelji
ce
in d
a se
med
pou
kom
izog
ibaj
o ra
bi
mat
erne
ga je
zika
.
Na
jezi
kovn
ih te
čajih
bod
o m
oral
e bi
ti de
javn
e in
bes
ede
bodo
mor
ale
črko
vati
na ta
blo,
s č
imer
bod
o va
dile
tudi
pis
anje
.
Ude
leže
nke
prip
ravi
jo
pred
stav
itev
v fo
rmat
u pp
t in
jo p
rikaž
ejo
drug
im.
Za »
dom
ačo
nalo
go«
preb
erej
o be
sedi
lo/
poez
ijo, k
i jo
vsak
ič o
b ko
ncu
pouk
a do
bijo
za
nal
ogo,
da
se la
hko
nauč
ijo n
ovih
bes
ed in
pr
aviln
o br
ati (
poud
arki
, iz
govo
rjava
)
Ude
leže
nke
se n
eneh
no
spod
buja
, da
se m
ed
sebo
j in
z m
ento
rji
spor
azum
evaj
o v
jezi
ku
drža
ve g
ostit
eljic
e.
DO
DAT
EK
8.
DO
DAT
EK
8.
20 21
DO
DAT
EK
8.
DO
DAT
EK
8.
8.1.
4 D
RŽAV
A B
IVA
NJA
IN E
U
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je u
čenj
aN
alog
e za
ude
leže
nce
Obi
čaji
in tr
adic
ije
Soci
alno
mre
ženj
e
Vlog
a že
nsk
v dr
užbi
dr
žave
gos
titel
jice
Geo
graf
ski p
olož
aj
Poje
m E
vrop
e
Polit
ična
in s
ocia
lna
stru
ktur
a v
drža
vi
gost
itelji
ci in
EU
Nac
iona
lni s
imbo
li
Nar
avni
in z
godo
vins
ki
spom
enik
i
Prav
ila v
eden
ja v
drž
avi
gost
itelji
ci in
EU
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
s tr
adic
ijam
i in
obič
aji d
ržav
e, v
kat
eri ž
ivijo
.
Ude
leže
nke
prid
obijo
pot
rebn
e in
form
acije
o o
rgan
izac
ijah,
ki s
e uk
varja
jo z
var
stvo
m p
ravi
c pr
isel
jenc
ev in
etn
ični
h m
anjš
in.
Ude
leže
nke
razu
mej
o zg
odov
insk
o in
kul
turn
o oz
adje
pol
ožaj
a že
nsk
v dr
užbi
.
Ude
leže
nke
spoz
najo
osn
ovna
geo
graf
ska
dejs
tva
o dr
žavi
gos
titel
jici.
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
s p
ojm
om E
vrop
e.
Ude
leže
nke
dobi
jo ja
sno
slik
o o
polit
ični
in d
ružb
eni s
truk
turi
drža
ve
gost
itelji
ce in
EU
.
Ude
leže
nke
sode
luje
jo p
ri pr
ipra
vi k
ultu
rnih
dog
odko
v, k
ater
ih n
amen
je
pre
dsta
viti
kultu
rno
dedi
ščin
o.
Ude
leže
nke
pred
stav
ijo s
vojo
dom
ovin
o in
svo
j nov
i dom
.
Ude
leže
nke
spoz
najo
pra
vila
ved
enja
v s
voji
dom
ovin
i in
v EU
.
Ude
leže
nke
spoz
najo
nar
avno
in z
godo
vins
ko d
ediš
čino
drž
ave
gost
itelji
ce in
lahk
o na
kra
tko
pred
stav
ijo g
lavn
e zn
amen
itost
i.
Indi
vidu
alno
del
o
Pozi
cijs
ki b
arom
eter
Štud
ije p
rimer
ov
Razp
rave
Dia
log
Pred
stav
itve
Upo
raba
mul
dim
edije
v
Del
o v
parih
Skup
insk
o de
lo
Prob
lem
sko
zasn
ovan
o uč
enje
Proj
ektn
o za
snov
ano
učen
je
Izle
ti
Na
konc
u te
ga m
odul
a m
ento
r prip
ravi
zan
je
krat
ek k
viz,
s k
ater
im
prev
eri,
kolik
o so
se
nauč
ile o
svo
ji dr
žavi
go
stite
ljici
in o
EU
.
Vsak
a ud
elež
enka
bo
imel
a m
ožno
st, d
a pr
ipra
vi
pred
stav
itev
o sv
oji
dom
ovin
i v fo
rmat
u pp
t in
pred
stav
i zna
men
itost
v
drža
vi g
ostit
eljic
i (np
r. iz
let,
poči
tnic
e itn
.)
8.1.
5 V
STO
P N
A T
RG D
ELA
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je
učen
jaN
alog
e za
ude
leže
nce
Trg
dela
(v d
ržav
i biv
anja
in v
EU
) –po
mem
bne
info
rmac
ije in
dej
stva
Za u
speh
je k
ljučn
ega
pom
ena,
da
si d
ejav
en.
Osn
ove
posl
ovne
ga b
onto
na
Kako
se
spor
azum
evat
i z d
elod
ajal
ci (o
dgov
or
na z
apos
litve
ni o
glas
, poš
iljan
je ž
ivlje
njep
isa,
pr
ošnj
e za
slu
žbo
in s
prem
nega
pis
ma,
pog
ovor
za
slu
žbo,
pog
ajan
ja o
del
ovni
h po
gojih
in p
lači
)
Pisa
nje
in p
ripra
va ž
ivlje
njep
isa,
pro
šnje
za
služ
bo in
spr
emne
ga p
ism
a
Pred
sodk
i in
ster
eotip
i na
trgu
del
a
Pote
ncia
lne
teža
ve n
a de
lovn
em m
estu
Del
ovna
zak
onod
aja
– pr
avic
e in
obv
ezno
sti
dela
vcev
in d
elod
ajal
cev
v dr
žavi
gos
titel
jici i
n EU Ku
ltura
na
delo
vnem
mes
tu
Nad
alje
vanj
e iz
obra
ževa
nja
in n
adal
jnje
m
ožno
sti
Kako
se
oble
či in
nal
ičiti
za
pogo
vor z
a sl
užbo
Prip
rava
na
delo
vno
uspo
sabl
janj
e v
podj
etju
Del
ovno
usp
osab
ljanj
e v
podj
etju
Oce
njev
anje
po
uspo
sabl
janj
u
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
z ra
zmer
ami n
a tr
gu d
ela,
s
svoj
imi p
ravi
cam
i in
dolž
nost
mi k
ot p
risel
jenk
e (n
a tr
gu
dela
)
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
se n
a po
govo
ru z
a sl
užbo
pr
edst
aviti
pot
enci
alne
mu
delo
daja
lcu.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo n
apis
ati s
voj ž
ivlje
njep
is, p
rošn
jo
za s
lužb
o in
spr
emno
pis
mo.
Ude
leže
nke
spoz
najo
nač
in ra
vnan
ja v
pos
lovn
em o
kolju
(n
asve
ti in
trik
i za
vede
nje
v po
slov
nem
oko
lju in
o te
m,
kako
se
vklju
čiti
v ku
lturo
dol
očen
ega
delo
vneg
a m
esta
).
Ude
leže
nke
si iz
men
jajo
izku
šnje
in s
e na
učijo
pre
pozn
ati
mob
ing
na d
elov
nem
mes
tu.
Ude
leže
nke
se n
auči
jo, k
ako
biti
mot
ivira
ne,
sam
ozav
estn
e in
vzt
rajn
e pr
i isk
anju
del
a.
Ude
leže
nke
se z
najo
prim
erno
pre
dsta
viti
na p
ogov
oru
za s
lužb
o (z
obl
ačili
, ved
enje
m, g
ovor
om.)
Ude
leže
nke
spoz
najo
, kje
in k
ako
lahk
o op
ravi
jo d
odat
no
uspo
sabl
janj
e.
Ude
leže
nke
spoz
najo
nek
aj d
elod
ajal
cev
v ok
olic
i, pr
eden
zač
nejo
z d
elov
nim
usp
osab
ljanj
em v
pod
jetju
.
Ude
leže
nke
izbo
ljšaj
o sv
oje
osno
vne
in p
rečn
e ve
ščin
e te
r se
nauč
ijo n
ovih
s te
m, k
o se
ude
leži
jo d
elov
nega
us
posa
blja
nja
v po
djet
ju.
Ude
leže
nke
znaj
o op
rede
liti,
kaj s
o se
nau
čile
med
us
posa
blja
njem
, in
to v
klju
čijo
v s
voj ž
ivlje
njep
is.
Indi
vidu
alno
del
o
Štud
ije p
rimer
ov
(prim
eri u
speš
nih
in
neus
pešn
ih p
ogov
orov
za
slu
žbo)
.
Razp
rave
(raz
lični
slo
gi
pogo
voro
v za
slu
žbo
v dr
žava
h ud
elež
enk,
po
dobn
osti
in ra
zlik
e).
Igra
vlo
g (n
pr. p
ogov
or
za s
lužb
o)
Pred
stav
itve
(nas
veti
in
trik
i za
uspe
šno
iska
nje
služ
be)
Upo
raba
mul
timed
ijev
Del
o v
parih
Skup
insk
o de
lo
Prob
lem
sko
zasn
ovan
o uč
enje
Prik
az
Del
avni
ca
Obi
ski
Vsak
a ud
elež
enka
se
bo
mor
ala
deja
vno
udej
stvo
vati
na
dela
vnic
ah, k
i se
posv
ečaj
o te
mi
iska
nja
dela
. M
oral
e bo
do tu
di
prila
gaja
ti sv
oje
živl
jenj
epis
e,
mot
ivac
ijska
pi
sma
in p
rošn
je
za s
lužb
o za
razl
ične
za
posl
itven
e og
lase
. O
dgov
arja
le b
odo
na v
praš
anja
, kak
o bi
reši
le d
oloč
eno
teža
vo n
a de
lu.
Vse
udel
ežen
ke
se m
oraj
o ud
elež
evat
i pr
edav
anj i
n de
lavn
ic o
zu
nanj
i pod
obi v
ja
vnos
ti, o
liče
nju
in o
blač
enju
za
pogo
vor z
a sl
užbo
te
r sim
ulac
ij po
govo
ra z
a sl
užbo
.
Ude
leže
nke
se m
oraj
o sa
mos
tojn
o uk
varja
ti s
prila
gaja
njem
svo
jega
ži
vlje
njep
isa,
pro
šenj
za
služ
bo in
sp
rem
nih
pise
m z
a ve
č ra
zlič
nih
zapo
slitv
enih
ogl
asov
(to
pom
eni,
da n
e m
orej
o im
eti e
nega
sam
ega
doku
men
ta, p
omem
bno
je, d
a zn
ajo
svoj
e do
kum
ente
pril
agod
iti
razl
ični
m z
apos
litve
nim
ogl
asom
).
Svoj
e ži
vlje
njep
ise,
pro
šnje
za
služ
bo in
spr
emna
pis
ma
bodo
m
oral
e po
slat
i svo
jim m
ento
rjem
, da
jim
bod
o ti
lahk
o po
dali
povr
atne
info
rmac
ije o
kak
ovos
ti nj
ihov
ih d
okum
ento
v.
Dob
ile b
odo
dom
ačo
nalo
go.
Mor
ale
bodo
pos
kuša
ti na
pisa
ti pr
ošnj
o za
slu
žbo
za v
eč
zapo
slitv
enih
ogl
asov
, da
prid
obijo
iz
kušn
je s
tem
.
Med
pre
dava
nji i
n de
lavn
icam
i (ja
vna
podo
ba, l
ičen
je in
obl
ačen
je
za p
ogov
or z
a sl
užbo
ter s
imul
acija
po
govo
ra z
a sl
užbo
) bod
o im
ele
mož
nost
upo
rabi
ti sv
oje
novo
zn
anje
in v
ešči
ne.
Po d
elov
nem
usp
osab
ljanj
u v
podj
etju
bod
o ud
elež
enke
oce
nile
sv
oje
izku
šnje
z v
idik
a pr
idob
ljeni
h ve
ščin
in z
nanj
ter s
voje
izku
šnje
vk
ljuči
le v
svo
j živ
ljenj
epis
.
22 23
8.1.
6 M
EDKU
LTU
RNI D
OG
OD
EK
Tem
eU
čni c
ilji
Stra
tegi
je p
ouče
vanj
aO
cenj
evan
je u
čenj
aN
alog
e za
ude
leže
nce
Kaj j
e št
udijs
ki k
rože
k?
Nam
en m
edku
lturn
ih d
ogod
kov
(akc
ijski
ci
lj)
Opr
edel
itev
prog
ram
a do
godk
a
Org
aniz
acija
dog
odko
v
Kako
ogl
ašev
ati d
ogod
ke
Izve
dba
dogo
dka
Ude
leže
nke
se s
ezna
nijo
s k
once
ptom
m
edku
lturn
ega
dogo
dka.
Ude
leže
nke
spoz
najo
, kaj
je p
otre
bno
za p
ripra
vo in
izve
dbo
med
kultu
rneg
a do
godk
a.
Ude
leže
nke
deja
vno
sode
luje
jo p
ri pr
ipra
vi
in iz
vedb
i med
kultu
rneg
a do
godk
a (k
once
pt
prog
ram
a, iz
bira
ude
leže
ncev
, pro
moc
ijski
na
črt,
izve
dba
dogo
dka.
Met
oda
štud
ijske
ga k
rožk
aD
ejan
ska
izve
dba
in u
čine
k do
godk
a z
vidi
ka m
edijs
ke
pokr
itost
i in
odzi
va ja
vnos
ti bo
sta
kaza
lnik
a ve
ščin
ud
elež
enk
(last
na in
icia
tiva,
po
djet
nost
, org
aniz
acijs
ke
spre
tnos
ti, k
omun
ikac
ijske
ve
ščin
e itn
.)
Ude
leže
nke
razm
islij
o o
svoj
ih v
ešči
nah
in iz
kušn
jah
ter s
e od
loči
jo, k
ako
bodo
sv
ojo
kultu
ro p
reds
tavi
le š
irši j
avno
sti.
Prev
zam
ejo
vse
nalo
ge, k
i so
pove
zane
z
orga
niza
cijo
dog
odka
(opr
edel
ijo
prog
ram
, sto
pijo
v s
tik z
gos
ti, s
e po
zani
maj
o o
prom
ocijs
kih
deja
vnos
tih,
prip
ravi
jo o
glas
no g
radi
vo, n
avež
ejo
stik
e z
med
iji, i
zrač
unaj
o st
rošk
e iz
vedb
e,
izve
dejo
dog
odek
).
8.1.
7 U
ČNA
SRE
DST
VA IN
PRI
POM
OČK
I:
Obi
čajn
a uč
ilnic
a za
15
do 2
5 os
eb, o
ptim
alno
opr
emlje
na z
a po
učev
anje
tolik
o os
eb, k
olik
or ji
h je
v
skup
ini (
najv
eč 1
5 v
eni s
kupi
ni),
kar z
agot
avlja
naj
večj
o m
ožno
upo
rabn
ost i
n in
tera
ktiv
nost
.U
čni p
ripom
očki
:
•(p
reno
sni)
raču
naln
ik z
a uč
itelja
,
•ra
čuna
lnik
i za
udel
ežen
ke,
•pr
ojek
tor L
CD,
•pr
ojek
cijs
ko p
latn
o,
•st
anda
rdna
bel
a ta
bla,
•ta
bla
flipc
hart
z b
loko
m p
apirj
a,
•ba
rvic
e,
•ba
rvni
pap
ir,
•le
penk
a.
Beležke
DO
DAT
EK
8.
Ljudska Univerza Nova Gorica (LUNG)-Slovenija, Cooperativa Orso s.c.s.-Italija, Adice-Francija, Pučko otvoreno učilište Zagreb - Hrvaška, Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği-Turčija
Projektni partnerji: