Laski pivar 27 2012 web

Okus po dobrih časih

• leto XXII • september 2012 • • številka 27 •

Delničarji zaupajo upravi in nadzornemu svetu str. 2

Pšenično pivo iz Laškega str. 7

[ str. 1 ]

PŠENIČNO

Uspešen zaključek Zlatorogove transverzale ponosa 2012 str. 10

V Pivovarni Laško bomo v pri-hodnjih tednih trgu, po nekaj desetletjih premora, spet ponu-

dili pšenično pivo. Pivo, ki se po svojem okusu precej razlikuje od klasičnih in je namenjeno tistim, ki naših izdelkov ne kupujejo zgolj zato, da bi potešili žejo, ampak si želijo posebnih okusov, pri ka-terih uživajo vsa njihova čutila. Prav zato smo se tudi odločili, da ga trgu ponudimo s sloganom "okus po dobrih časih".

Slogan našega ponovno rojenega izdel-ka pa lahko ima tudi globlji simbolični pomen. Tako za stanje, ki trenutno prevla-duje v državi, kot položaj v katerem se je znašlo precejšnje število slovenskih pod-jetij. Tudi družbe Skupine Laško niso iz-jema, saj jih obremenjuje precej težak na-hrbtnik preteklih napak. Če smo pošteni

do sebe, se pogosto tudi kot posamezniki ujamemo pri razmišljanjih v katerih pre-vladuje stoičnost ali celo malodušje.

Takšna razmišljanja pa nas seveda ne morejo popeljati iz sedanjih razmer. In enako velja za razmere v celotni državi, kot v posameznih podjetjih. Če kdaj, po-tem v sedanjih časih potrebujemo svež zagon, motivacijo in kopico dobrih idej, ki bodo dovolj prodorne, da nam bodo pomagale naša podjetja in naše blagovne znamke ponovno pripeljati v položaj, kjer smo že bili. Želimo si, da bi nov izdelek Pivovarne Laško simboliziral našim kup-cem tudi, da v Skupini Laško imamo ide-je, znanje in kakovostne izdelke, ki jim jih lahko ponudimo, saj so prav oni najbolj merodajni pri presoji našega dela.

Po nekaterih organizacijskih spremem-bah v skupini, ki so potekale zadnje me-sece in po intenzivnem delu na stabiliza-ciji finančnega poslovanja družb, ki tečejo zadnja leta v družbah Skupine Laško, nas vse skupaj v prihodnje čakajo še zahtevni izzivi, ki jih prinašajo hitro spreminjajoči se trgi. Ob sposobnosti, da prepoznamo trende in jih kdaj pa kdaj tudi narekuje-mo, moramo v vsak naš nov ali tradicio-nalen izdelek vložiti tisto, kar znajo kupci najbolj ceniti. Sami sebe.

In če bomo na ta način delovali tudi v prihodnje, potem sem prepričan, da bodo kupci še kako začutili okus po dobrih časih. Tako v našem novem pšeničnem pivu, kot pri naših drugih izdelkih. •

Besedilo: Matej Oset

Minister za zdravje opozarja: prekoMerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Na 20. skupščini delničarjev Pivo-varne Laško, ki je potekala konec avgusta in kjer je bilo prisotnega

85,47 % kapitala z glasovalno pravico, so se delničarji seznanili z revidiranim po-ročilom o poslovanju družbe v letu 2011. Z več kot 99 % glasov so podelili razre-šnico upravi in nadzornemu svetu, ter jim tako skoraj soglasno izkazali zaupa-nje za poslovanje v preteklem letu.

Delničarji Pivovarne Laško so se sezna-nili tudi z odpovedjo pogodb o obvladova-nju med prevladujočo družbo Pivovarno Laško in Pivovarno Union kot odvisno družbo, ter z odpovedjo Pogodbe o obvla-dovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med Pivovarno Laško in druž-bo Radenska. Prekinitev izvajanja aktiv-nosti v zvezi z organizacijo pogodbenega koncerna, ki so ga izglasovali delničarji

Pivovarne Laško na januarski skupščini, je bila ena ključnih zahtev bank upnic v pogajanjih za reprogram obveznosti Pivo-varne Laško, zato se je uprava v skladu s statutom družbe odločila za odpoved po-godb, povezanih z organizacijo pogodbe-nega koncerna. Delničarji pa so zavrnili dokapitalizacijo družbe. •

Besedilo: V. G.

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Delničarji zaupajo upravi in nadzornemu svetu

[ str. 3 ]



Gostilna ima zavidljivo tradicijo

Leta 1927 je bila gostilna obnovljena, leta 1945 pa jo je vodila babica sedanjega lastnika Paula Orešnika – profe-sorja na Srednji gostinski šoli v Celju, ki je tudi iniciator in organizator tradicionalnega ljubenskega turističnega praznika flosarski bal na Ljubnem.

Gostilna obuja tradicijo starih časov flosarjev iz Ljubnega

Paul Orešnik je gostilno preuredil leta 1996 in ji dal da-našnjo podobo, ki obuja tradicijo starih časov flosarjev iz Ljubnega. Na to spominja restavriran točilni pult – šank in zanimiva terasa, ki je izviren posnetek flosa – samca z orodji in opremo, ki so jo flosarji potrebovali za dolge poti do Zagreba in Beograda.Gostilna PRI KUMRU stoji v centru Ljubnega, ob cesti, ki vodi čez Smrekovc v Črno na Koroškem. Gostilna ima 80 sedežev, od tega 50 na terasi.Paul Orešnik, mojster kuhanja, prisega na tradicionalno gornje-savinjsko kuhinjo, ki nudi kar nekaj odličnih predjedi, glavne jedi in sladice.

Na jedilniku precej značilnih jedi gornje-savinjske doline

Iz zanimivega jedilnika, ki so ga poimenovali »dobrote iz našega štedilnika«, smo izbrali nekaj značilnih jedi gornje-savinjske doline; za predjed ponujajo slastno di-mljeno postrv z domačim kruhom iz krušne peči. Nekaj posebnega je črna juha – firož iz ajdove moke in krvi. Za glavno jed mojster Paul priporoča pečen svinjski hrbet, jušno zelenjavo in savinjske žlinkrofe, polnjene s suho-mesnimi izdelki in starim kruhom. Izberete pa lahko tudi presno repo z mesnimi ocvirki in krompir v obli-cah z domačimi kolinami. Za sladico priporočajo »spric straube« iz polnjenega in kuhanega testa z brusnicami ali ljubenski ajdnik, ki ga pripravijo iz ajdovega tekočega testa in s hojinim medom.

K slastnim tradicionalnim jedem pa tudi po tradiciji se-veda priporočajo Laško Zlatorog ali temno pivo.

Nasvidenje v Ljubnem! •

Besedilo: Gorazd Šetina

Gostilna PRI KUMRU, Ljubno ob Savinji

Gostilna PRI KUMRU, Cesta v Rastke 25, 3333 Ljubno ob Savinji, Telefon: 03 838 13 50

Od šanka do šanka

100 let Ulčarske gostilne

Flosarji – ulčarji in lesni trgovci so se v začetku prejšnjega stoletja zbirali in sklepali posle v gostilni, ki jo je vodil Ivan Kumr, prvi od petih generacij gostincev Gostilne PRI KUMRU.

Potrdilo primernosti točenja piva

Ssezono 2012/2013 se začenja triindvajseta sezona sodelo-vanja med Pivovarno Laško in RK Celje Pivovarna Laško. Gre za tradicijo, ki ji v slovenskem prostoru in širše ni

para. Prve tekme sezone so že za Celjani in klub z novo strategi-jo nadaljuje po uspešni poti, ki je zaznamovala celotno preteklo obdobje sodelovanja.

Celjski klub je namreč še pravočasno sprejel ukrepe, s kateri-mi se sedaj veliko lažje spopada s trenutnimi razmerami v Slo-veniji in po svetu. Podobne strategije, torej ponujanja priložnosti domačim mladim igralcem, se sedaj poslužuje vse več sloven-skih klubov. Celje ima zaradi tega sedaj določeno prednost, če-sar se zaveda tudi direktor Roman Pungartnik ki poudarja, da je konkurenčnost z velikimi tujimi ekipami možna le na nekaterih področjih: »Močno so se spremenile zadeve na rokometnem zemljevi-du. Zato je pomembno ohranjati trezno glavo. Mi bomo še naprej po-nujali priložnost mladim igralcem in iz njih delali zvezde evropskega rokometa. Lahko bi tudi pripeljali zvezde rokometa - dobivamo namreč veliko ponudb - a ne mi, ne ostali slovenski klubi si ne moremo privo-ščiti dragih zvezdnikov. Opažamo tudi, da naši strategiji sledi vse več slovenskih športnih klubov. Razveseljivo je, da si zelo veliko slovenskih igralcev želi priti k nam, kajti zavedajo se kaj jim lahko Celje nudi. Zadeve niso preproste niti v tujini, videli ste, da je čez noč ugasnil naj-bogatejši klub v Evropi, a se je v Franciji že pojavil novi. Mi lahko tem in nemškim klubom konkuriramo na drugih področjih. Organizacija tekem, spektaklov, zabava za gledalce, organiziranost, vse to so pred-nosti ki jih moramo in tudi jih izkoriščamo. V Celju imamo idealne pogoje za razvoj vrhunskih rokometašev. Prepričan sem, da takšnih nima nihče drug v Sloveniji in na dolgi rok se nam bo to obrestovalo.«

Rokometni klub bo poskrbel za navijače

Rokometni klub bo tudi v prihodnje tvorno sodeloval z okoljem v katerem deluje. Vse je pripravljeno za začetek sezone v Celju in klub si obeta, da si bodo tekme Lige prvakov ogledali navijači iz vse Slovenije, saj so nasprotniki zelo atraktivni. Poskrbeli pa bodo, da se bo tudi za navijače dogajalo veliko zanimivega.

23. sezona sodelovanja Pivovarne Laško in RK Celje Pivovarna Laško

[ str. 4 ]



Jedro ekipe rokometnega kluba ostaja v glavnini nespremenjenoSicer pa je ekipa Celja, glede na preteklo sezono, ostala bolj kot ne nespremenjena. Novinci v ekipi so trije, oziroma štirje. Mladi vratar Urh Kastelic (16) sicer še ne bo stalni član ekipe, a bo po-časi dobival priložnost tudi na tem nivoju. Stalni člani bodo trije drugi igralci. Slovenski reprezentant Sebastian Skube (25) je v Celje prišel iz Kopra in se je v le mesecu dni že odlično vklopil v ekipo: »Ekipa me je zelo dobro sprejela in tudi sam se z vse-mi odlično razumem. Treningi so vrhunski in mislim, da smo že zelo dobro pripravljeni ter da bomo izpolnili vse cilje, ki smo si jih zadali. Vsi že nestrpno pričakujemo prve tekme, da lahko pokažemo kaj smo se naučili in da smo dobro delali v tem pripra-vljalnem obdobju.« Drugi novinec je Mate Lekai (24), madžarski reprezentant iz Pick Szegeda, ekipi pa se je zaradi nastopa na Olimpijskih igrah pridružil kot zadnji. Zadnji od novih članov prve ekipe pa je Blaž Janc (15), ki je v celjski klub prišel iz Sevnice že prejšnjo sezono, sedaj pa je že dobil priložnost v članski ekipi. Trener Celjanov, Vladan Matič, je zadovoljen z delom in prizadev-nostjo mlade ekipe, ki jo čaka izjemno naporna sezona. Rezultat ni povsem v prvem planu, saj si je klub zastavil štiriletni tekmo-valni ciklus in v tem času bo ta ekipa dosegla svoj maksimum. V moštvu dajejo priložnost mladim, domačim, slovenskim igral-cem, medtem ko se za tujca odločijo le v primeru prave dodatne vrednosti.

Pred začetkom sezone, srečanje na Laškem gradu

Pred začetkom tekmovalne sezone 2012/13, so se uprava, igralci in strokovno vodstvo RK Celje Pivovarna Laško udeležili tradici-onalnega kosila Skupine Pivovarna Laško,.Gostitelja srečanja sta bila predsednik kluba in hkrati predse-dnik uprave Skupine Laško, mag. Dušan Zorko ter predsednik

[ str. 5 ]



Piknik z LaškimV času med 22. julijem in 20. septembrom je na socialnem omrežju Facebook potekala nagradna igra Piknik z Laškim, katere namen je bil promocija piva v hladnih sodih (t.i. Cool-keg-ih) in gradnja lojalnosti s pivci piva.

Zlatko s hladnim sodom popestril dogajanje na piknikih

Ključna naloga sodelujočih v nagradni igri je bila, da prijavijo svoj piknik in z odgovorom na vprašanje ˝Zakaj bi Zlatko iz Laškega obiskal prav moj piknik?˝ prepričajo Zlatka, da jih obišče. Zlatko je izbral najbolj všečno, izvirno, kreativno po-vabilo, obiskal piknik in pripeljal pijačo (hladnemu sodu piva smo dodali še iC Cider, Bandidos, Malt, Odo). Na pikniku je odprl hladni sod, se poveselil z zbranimi in se z njimi foto-grafiral. Fotografije z dogodkov smo pridno objavljali na Fa-cebooku - www.facebook.com/pivovarna.lasko/photos_albums.

Zlatko dobil kar 52 prijav za piknikDa je bila sodelujočim nagradna igra zanimiva, da imajo radi piknike in Laško pivo smo ugotovili s tem, ko smo dobili kar 52 prijav. Povabila so bila zelo različna – eni so peli hvalnice laškemu, drugi so vabili na obletnice in rojstne dneve ali pa so se le srečali s prijatelji, spet drugi so želeli presenetiti zbra-no druščino, se zahvaliti za pomoč, dobre želje, itd.

Zlatko je v tem času uslišal prošnje sedmih sodelujočih ter jih tako nagradil s paketom pijače ter s svojo prisotnostjo. Po-dal se je na pot v Kisovec, dvakrat v Salež blizu Trsta (zamej-stvo), Banovce, Dobrno, Ormož ter v Ptuj. •

Besedilo: Rok Nemec

Upravnega odbora kluba in član nadzornega sveta Pivovarne La-ško, Bojan Cizej. Oba sta poudarila nujnost vzajemnega delova-nja vseh v klubu, kot tudi sponzorjev. Izrazila sta pričakovanja sponzorjev in vodstva kluba, ki so povezana predvsem s tem, da vsak posameznik na svojem področju prikaže svoj maksimum, kar da se bo poznalo tudi na rezultatih.

V imenu kluba in ekipe sta se gostiteljema zahvalila direktor RK Celje Pivovarna Laško, Roman Pungartnik in kapetan ekipe, De-jan Perič. Prvi je izpostavil edinstvenost 23 letnega sodelovanja med celjskim klubom in Pivovarno Laško, ki je plod izjemnega medsebojnega razumevanja in doseganja zastavljenih ciljev. Ob tem je izrazil prepričanje, da ni bojazni, da se to ne bi nadaljevalo tudi v prihodnje. Kapetan ekipe pa je v imenu igralcev zagotovil, da bodo izpolnjevali pričakovanja tako sponzorjev, vodstva kluba, kot tudi navijačev. Spomnil je, da se je potrebno zavedati, da mla-di igralci potrebujejo čas in podporo ter dejstva, da se v določe-nih trenutkih zgodijo tudi padci. Ekipa je z lanskim uspehom in praktično enakim kadrom upravičila pričakovanja in ni razloga, da tudi letos ne bi bilo podobno.

Prijetno druženje na laškem gradu sedaj postaja posebna tradi-cija in sproščena uvertura v začetek tekmovalnega ritma in na-pornih tekem.

Igralci kluba na obisk pivovarneIgralci članske ekipe so izrazili željo, da bi si tudi letos v Laškem ogledali proizvodnjo piva ter se srečali z delavci tega izjemnega podjetja. Člani ekipe se namreč zavedajo, da so prav delavci pivo-varne tisti ključ, ki dolga leta pomaga ohranjati izjemno sodelo-vanje, ki pa ga je s podobnimi srečanji potrebno negovati. Obisk pivovarne in v njej zaposlenih, bo tako izpeljan v naslednjih dneh tega meseca. •

Besedilo: Jernej Smisl

[ str. 6 ]



Ko pivo degustiramo, je ena od pomembnih stvari tudi zavedanje o pestrosti sveta v katerega vstopamo. Prav gotovo je naša misel o horizontih tega vezana tudi na tip degustacije: če degustiramo eno vrsto piva različnih šarž, ki ga morda celo poznamo, so misli usmerjene v odkrivanje dobrih, značilnih lastnosti za to vrsto piva. Ali pa možnih napak.

degustacija piva od a do ž

Ob degustaciji piva ne pozabimo na…

Druga skrajnost so degustacije kjer poskušamo različne vrste piv, celo različnih kategorij. Ta-

krat se bolj posvetimo posebnostim, všeč-nosti, pitnosti posameznih vzorcev. Vse-kakor pa so še najbolj pogoste degustacije, ki so kombinacija obeh. Ko razmišljamo o različnih vrstah piva, ne smemo pozabiti na različne možne uporabljene sestavine ter proizvodne procese. V kolikor je mo-goče da se o tem poučimo, je to lahko le dodana vrednost pri ocenjevanju.

Profil vonja in okus piva se lahko opiše s skoraj 50 osnovnimi atributi.

PV pivu kot končnem izdelku je ogro-mno število različnih spojin ki jih lahko zaznamo z našimi čutili. Ko si pridobi-mo osnovno razumevanje o zaznavi čutil med degustiranjem, moramo spoznati tudi »pivsko kolo«. Profil vonja in okusa piva, vključno z napakami v pivu, se lahko opiše s skoraj 50 atributi, ki so povezani v skupine z značilnimi lastnostmi - po izvo-ru oz. načinu nastanka. Večina atributov je definirana kot čiste zaznave, pri čemer se dosledno ločijo na tiste ki pripadajo vo-nju, in druge ki definirajo okus. Grenko, slano in sladko so definirani kot čista za-znava okusa, polnost pa je dodeljena oku-su in vonju.

Pri pivu ločimo vonj ali aromo piva, ki jo izzovejo hlapno-vonjavne aktivne snovi. Kot okus so označeni vsi občutni dražljaji, ki se sproščajo iz nehlapnih spojin. Vsota vonja in okusa predstavlja opis celotnih

značilnosti izdelka in je zbir vseh čutnih zaznav. Pod okus sodi tudi grenčica piva, ki ji namenimo posebno pozornost saj je to ena najbolj značilnih lastnosti piva.

»Pivsko kolo« je degustatorjem v veliko pomoč pri zaznavanju in določevanju lastnosti piva

»Pivsko kolo« se lahko uporablja za vse vrste piva. Že v aromi lahko z devetimi od 14-tih nad-atributov v pivu brez napake definiramo najvažnejše karakteristike vo-nja in okusa in posamezne vrste piv med seboj jasno ločimo.Če pogledamo »pivsko kolo« lahko vidi-mo ne le veliko število sestavin, ki jih lah-ko najdemo v pivu, ampak tudi zanimiv izvor. Vsako pivo ima tako svoje lastnosti oziroma profil. Enake sestavine so lahko prisotne v dveh vrstah piva, a različna ko-ličina spojine v pivih vpliva na prag zazna-ve spojine tako, da lahko s svojo prevlado

ali že minimalno prisotnostjo, popolno-ma spremenijo značilnosti piva. Medtem ko so nekatere sestavine značilne in zaže-lene za določen tip piva, so lahko pri dru-gih vrstah nezaželene, celo napačne.

Pri degustiranju se lahko uporablja več tehnik

Obstajajo različne tehnike degustiranja po-sameznih spojin ki se jih lahko naučimo in s pridom uporabimo pri senzoričnem ocenjevanju piva. Le vaja pa dela mojstra in tako je tudi pri uporabi degustacijskih tehnik. Prepoznavanje posameznih kom-ponent je stvar treninga spomina, ki mu mora degustacijska skupina oz. posame-zni degustator nameniti dovolj pozornosti, da postane senzorično ocenjevanje tudi uporabno in zanimivo. •

Besedilo: Alenka Lesjak

Definicija pojmov za pivo:

vonj ali aroma piva:Vse čutne zaznave izzvane s hlapnimi, vonjavno aktivnimi spojinami (aromatske snovi)

okus piva: Vse čutne zaznave izzvane iz nehlapnih spojin(»okusne« snovi)+grenčica

profil piva: Vsota vseh čutnih zaznav vonja in okusa, vključno z vizualno podobo.

[ str. 7 ]



N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

pšenično pivo iz laškegaPšenično pivo so poznali že v davni zgodovini. Pšenica je

ena prvih poznanih žitaric in je tako kmalu postala tudi ena od sestavin piva. Šele od 16. stoletja naprej se pojavijo

prve jasnejše definicije pšeničnega piva opredeljene z vrsto upora-bljene mikrobiološke kulture, ki je lahko kvasovka zgornjega vre-tja ali mešanica drugih mikrobioloških kultur in količino ječme-novega slada. Nemci so bili pri tem najbolj dosledni in vsesplošno znani nazivi Weizen/Weiss/Hefeweizen so dandanes rezervirani za pšenična piva.

Pšenično pivo v Laškem varili že pred več kot dvema destletjema

Pivovarna Laško je pšenično pivo že polnila pred več kot dvema desetletjema, vendar v tistem času trg specialnih piv še ni bil tako razvit kot dandanes. Navade kupcev so se namreč predvsem v zadnjem desetletju bistveno spremenile in vsem pivovarnam po svetu se zmanjšuje prodaja klasičnih „lager“ piv, rastejo pa trgi specialnih ali celo nišnih izdelkov. To je eden od bistvenih razlo-gov, zakaj smo se v Pivovarni Laško odločili trgu ponovno ponuditi tudi Pšenično Laško. Na police trgovin in gostinske lokale prihaja že v naslednjih tednih.

Pšenično Laško prinaša na trg okus po dobrih časih, ki bo po našem prepričanju razigral brbončice in pogosto ob dobri hrani stekel po grlih gurmanov in zahtevnejših pivcev.

Pšenično pivo je svetlo rumene oz. bele barve. Motnost in kvasna usedlina, z drugačno senzorično noto, kot jo imajo običajna lager piva, navadno sadnega, zeliščno-začimbnega vonja, so lastnosti, ki ga posebej zaznamujejo. Pivo, ki je manj hmeljno kot ostali tipi piva, vsebuje tudi višje odstotek ogljikovega dioksida.

Pšenično pivo predstavlja novo pivsko izkušnjo na slovenskem trgu

Svetlo Laško pšenično pivo s 5,6 % alkohola je proizvedeno iz vode, pšeničnega in ječmenovega slada ter hmelja. Zaznamuje ga popolnoma drugačna senzorična nota. Okus milejše grenči-ce s poudarjeno zeliščno - sadno noto je primeren tudi za tiste, ki imajo radi manj grenka piva in osvežilnega napitka ne pijejo

zgolj zaradi žeje. Pšenično pivo predstavlja novo pivsko izkušnjo na slovenskem trgu, saj v kombinaciji sadnih, prijetno grenkih, začimbnih in zeliščnih hmeljnih okusov nedvomno zagotavlja izvrsten užitek. Njegova drugačnost, ki je zanimiva tako za rado-vedneže kot za zahtevne pivce in poznavalce piva, pa se ne kaže zgolj v okusu, ampak že v samem načinu strežbe in zgodbi, ki jo ta izdelek pripoveduje našim čutilom. Ne gre namreč za pijačo, ki je namenjena zadovoljitvi osnovne človeške potrebe po gašenju žeje, temveč je zaradi svoje drugačnosti precej bližje gurmanom, pa tudi nežnejšemu spolu.

Nefiltrirano, pasterizirano pšenično pivo z naravno usedlino neak-tivnega kvasa, ki pivu dodaja večjo hranilno vrednost, bo tako kot edino slovensko pšenično pivo po dolgih letih spet vzbudilo skomi-ne in nas s pomočjo prav posebnega okusa poneslo v dobre čase. •

Besedilo: Urban Kramberger in

Alenka Lesjak

[ str. 8 ]



NOVO!

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Z največjim zadovoljstvom vam predstavljamo za

slovenski trg netipično pšenično pivo. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih

hmeljnih not prinese veliko užitkov.

Okus podobrih časih.

[ str. 9 ]



Pivovarna Union sledi trendom in zato je v letošnjem letu pripravila nov okus Radlerja z brezalkoholnim pivom. Novi Radler je sestavljen iz 55 % brezalkoholnega Union

piva in 45 % brezalkoholne pijače, ki vsebuje sokove mešanih ci-trusov – limon, pomaranč in limet - ter izvlečke bezgovih cvetov.

Radler citrus – bezeg je na trgu podprt z manjšimi promocijskimi aktivnostmi na prodajnih mestih, v lokalih in trgovinah, Faceboo-ku ter v tiskanih medijih. Radler je mogoče kupiti v različnih pakiranjih: 20 0,5l povratnih steklenic v zaboju ter 24 0,5l pločevink v tasi.

Za vroče poletne in prijetne jesenske dni je Union brezalkoholni Radler več kot odlična OSVEŽITEV. •

Besedilo: Sebastjan Kopar

brezalkoholni union radler citrus – bezeg

N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

Laške mažorete evropske podprvakinje

S eptembra je v mestu Mazamet v Franciji potekalo že 14. evropsko prvenstvo mažoretk, ki so se ga udeležile letošnje državne prvakinje, Mažorete Laško, in požele velik uspeh.

Laške mažoretke postale evropske podprvakinje

V kategoriji duo senior je bronasto medaljo osvojil duo Anja Krašek in Katarina Lapornik. Skupina senior se je s sotekmoval-kami samozavestno pomerila v figurativi in paradi, ter navdušila tako občinstvo kot tudi sodnike. Po mesecih napornih treningov in odrekanj, po letih tihega pričakovanja in upanja na čim boljšo uvrstitev, so se sanje mažoretk končno uresničile. Premagale so prekletstvo nehvaležnega četrtega mesta in se z osvojeno srebrno medaljo, kot evropske podprvakinje, postavile ob bok najboljši eki-pi v Evropi – zagrebškim mažoretkam. V domači kraj so se vrnile z medaljami okoli vratu, manjkalo pa ni niti solza sreče.

Mažoretke so seveda izjemno hvaležne sponzorjem, staršem, prijateljem in ostalim, ki so vsa leta verjeli vanje, jih spodbujali in podpirali na vsakem koraku. •

Besedilo: Valerija Jakopič



[ str. 10 ]

Uspešen zaključek Zlatorogove transverzale ponosa 2012

V soboto, 8. oktobra, smo si ob pogledu v nebo pošteno od-dahnili, ko smo skoraj zaman iskali oblačke na nebu. Takoj je bilo namreč jasno, da imamo za uspešno ponovitev za-

ključnega dogodka transverzale na Šmohorju, izpolnjen še zadnji pogoj – dobro vreme. Želje so bile uslišane in dogodek je več kot odlično uspel.

Šmohor obiskalo več kot 800 ljudiTokratna sobota je bila na Šmohorju pravo nasprotje prejšnje, saj

so iz neba na zemljo namesto dežnih kapljic padali sončni žarki, ki so ravno prav ogreli ozračje. To je bilo zaradi samega dogodka in kar 800 ljudi dobre volje, še toliko bolj razgreto. Za odlično atmos-fero so skrbeli tudi fantje iz skupine Prva postava, katerih glasba navzočih ni pustila ravnodušnih in marsikoga so zasrbele pete in ga odnesle do »plesišča«.

Zadnji dogodek obiskal tudi Zlatko Ker ima zaključni dogodek transverzale na Šmohorju posebno

težo in pomen, je navzoče obiskal sam Zlatko (maskota), ki je za-baval otroke ter se nastavljal objektivom. Veliko pozornosti je bila deležna tudi plezalna stena, ki je bila pravi magnet za otroke. Seve-da pa ne smemo prezreti animacijskih iger, ki so pod taktirko Gre-gorja in Andreja ter zaradi bogatih nagrad, med udeleženci zelo zaželene. Zabava je tako trajala do poznih popoldanskih ur, neka-teri pa so druženje podaljšali do večera, ko se je mrak že spustil na tradicionalno zaključno prizorišče akcije Gremo v Hribe.

Na Šmohor se je s kolesi podalo preko 100 kolesarjev

V sklopu zaključnega dogodka je bil izpeljan tudi že 7. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor, ki ga je organiziralo Kolesar-sko društvo Laško. Od starta pri dvorani Tri lilije v Laškem, do cilja nekaj metrov pod domom, se je zapodilo skoraj 100 kolesarjev. Najhitrejši so pot premagali v dobrih dvajsetih minutah, kar nekaj kolesarjev pa je prisopihalo na vrh tudi mimo uradnega starta.

Zlatorogova transverzala ponosa 2012 več kot uspešna

Transverzala, ki zdaj povezuje že 21. planinskih koč, je vsako leto bolj prepoznavna ne le med udeleženci, ampak tudi sicer. To dokazuje odlična udeležba kljub precej zmanjšanemu proračunu za oglaševanje dogodka. Prepričali smo namreč blizu 6.500 ljudi.

Stari rek pravi, da je vsega lepega enkrat konec. Po dobrih pe-tih mesecih, dvanajstih obiskanih lokacijah, več kot šest tisoč vpi-sanih pohodnikih, stotih ambasadorjih, ki so bili z nami na vseh lokacijah in z obilo novimi poznanstvi in prijateljstvi, se je Zlato-rogova transverzala ponosa za leto 2012 uspešno zaključila. Veseli nas spoznanje, da se pohodniki radi vračajo v družbo Zlatoroga. Verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje!

Več informacij o akciji gremo v hribe dobite na www.gremovhri-be.si ter Facebooku www.facebook.com/gremo.v.hribe . •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 11 ]

Zmajček pridno zbiral športno opremo

V Pivovarni Union smo v lanskem letu članom socialnega omrežja Facebook omogočili sodelovanje v kampanji ˝Zbi-raj košarkarske reprezentance˝, v kateri so ljubitelji košarke

zbirali sodelujoče reprezentance za Eurobasket 2011. Odziv na kam-panjo je bil odličen, zato smo se odločili, da s podobno mehaniko nagradne igre nadaljujemo tudi v letu 2012, jo vsebinsko smiselno nadgradimo ter uvedemo nekaj dodatnih funkcij. Za cilj nove kam-panje 2012 smo si zadali tri poglavitne cilje, in sicer da s kampanjo dosežemo poživitev dogajanja na spletnem mestu kot tudi na Fa-cebooku, da izpostavimo glavno maskoto blagovne znamke Union – Union zmajčka, ter da posredno dvignemo prodajo Union piva.

Sodelujoči so pridno zbirali športno opremo za zmajčka

Vsi ki so želeli sodelovati v nagradni igri, so se morali prijaviti na mobilno ali spletno aplikacijo, preko katere so lahko z neomejenim vnosom kod, ki so jih dobili na etiketi piva Union, zbirali športno opremo za zmajčka. Cilj igre je bil zbrati vseh 16 kosov opreme, lahko tudi večkrat. Tako so si namreč povečali možnosti za dobitek/nagrado v končnem žrebu. Samo zbiranje je lahko opravljal tudi z rednim vrtenjem zamaška na spletnem mestu, zatorej nakup ni bil pogoj za sodelovanje.

Med sodelujočimi veliko solidarnosti Sodelujoči so lahko kos opreme podarili tudi ostalim prijateljem in jim s tem pomagali dopolnjevati zbirko. Ker smo opazili izredno »solidarnost« med najbolj aktivnimi, smo se odločili, da jim olajša-mo „delo“. Zanje smo pripravili posebno »Zmajčkovo menjalnico« - »Sobo«, znotraj katere so se lahko za posamezne manjkajoče kose opreme med seboj neposredno dogovarjali. Aplikacija je bila več kot pozitivno sprejeta, kot tudi interakcija med uporabniki znotraj nje. •



Nagradna igra v letu 2012 precej bolj uspešna od tiste v letu 2011

Uporabniki so v času nagradne igre v svoje zbirke prejeli več kot 880.000 (275.000) kosov opreme. Od tega jih je bilo več kot 640.000 (111.000) pridobljenih z vpisovanjem kod s steklenic Uniona na strani union.si, preko SMS-ov in mobilne strani.

V tem času je bilo skupno registriranih 11.021 (11.603) uporab-nikov. Od tega je bilo aktiviranih 2.673 lanskih uporabnikov (profilov) in na novo registriranih 8.346.

Ostale kose opreme so uporabniki zbrali z »vrtenjem zama-ška« na spletni strani nagradne igre, ki se je skupno zavrtela kar 239.629-krat (164.332).

Stran union.si je v času nagradne igre obiskalo(“visits”) 174.682 (126.428) ljudi (št. ogledov strani: 910.657), povpreč-no je vsak od njih na njej ostal skoraj 5 minut (enako).

Število uporabnikov, ki so se prijavili v sistem prek Facebook profila je 6.873 (5.936), kar predstavlja več kot polovico vseh (66% (51%) ).

Število oboževalcev je med tem časom zraslo za 5.119 (3.280), skupno število ogledov prispevkov pa je doseglo polčetrti (poltretji) milijon uporabnikov.

Besedilo: Nina Tomše

Črna – 2012, Modra – 2011

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

september 2012

[ str. 12 ]

Če želiš videti spremembo v svetu, moraš ti biti ta sprememba.

Gandhi

Iskrica

Potepanje po Albaniji in Makedoniji

Po lanskem potepanju po Istanbulu v Turčiji, se nas je tokrat kar 59 čla-nov sindikata Pivovarne Laško odlo-

čilo za strokovno ekskurzijo v Albanijo ter Makedonijo.

Med drugim obiskali tudi pivovarno Stela v Tirani

Pot smo v četrtek, 24. septembra, ob 10. uri zjutraj začeli z odhodom avtobusa izpred Pivovarne Laško proti Letališču Jožeta Puč-nika v Ljubljani. Po uro in pol trajajočem poletu smo pristali v glavnem mestu Alba-nije - Tirani, kjer nas je že čakal avtobus z vodičem. Začeli smo z ogledom pivovarne Stela, ki je drugi največji proizvajalec piva v Albaniji. Na leto zvarijo okoli 140.000 hl piva, kar predstavlja 18% prodaje piva v Albaniji, katere trg obsega 750.000 hl. Kot zanimivost so omenili da prodajo 32% piva v sodih ter da imajo kar 4.000 točilnih mest oz. aparatov. V Pivovarni Laško npr. v sodih prodamo manj kot 10% piva in imamo pre-cej manj kot 4.000 točilnih mest. Izvedeli

smo tudi, da ima Pivovarna Stela 100 zapo-slenih, ki se lahko pohvalijo s svojo pivnico, tenis igriščem, bazenom in celo hotelom. Po ogledu pivovarne in namestitvi v hotelu smo dan zaključili z večerjo v mestu.

Povsod je lepo, a doma je najlepše

Drugi dan smo pot nadaljevali v pristani-ško mesto Drač, kjer smo si ogledali me-sto, se okrepčali ter se nato odpravili proti Makedoniji, natančneje v Ohrid. Tu smo si ogledali lokalne znamenitosti, med drugi-mi samostan Sv. Nauma, se peljali z ladjico po ohridskem jezeru, se razvajali ob odlič-ni makedonski hrani ter odličnem Laškem pivu, ki je tu prisoten na vsakem koraku.

Zadnji dan izleta smo namenili krajšemu ogledu mesta Skopje, kosilu, nato pa oddr-veli na letališče Aleksandra Velikega, od koder smo polni lepih vtisov poleteli nazaj proti majhni, a najlepši Slovenji. •

Besedilo: Rok Nemec



Šelestenje jeseniListje odpada,dež tiho prši.

Hladen veter po zraku,odpadlo listje vrti.

Slišim jesen,kako šelesti.

Jutranja meglica,mi zastira pogled.

Pogled na svet,v mavrične barve jeseni objet.

Nekje v daljavi klopotec prepeva,trgatev bo kmalu, veselo odmeva.

Jablane ponosno na bregu stojijo,od prekrasnih se jabolk, jim veje šibijo.

In to šelestenje jeseni,prebuja v meni.

Prebuja občutek,da čas hitro beži.

Saj kot letni časi,življenje se zdi.

Ko jesen je komaj čez duri vstopila,že zima k nam se je napotila.

Besedilo: Štefanija Belej

Documents

Laski pivar 27 2012 web