prvi latnikAjdo

všči

na,

21. d

ecem

ber 2

012,

štev

ilka

134,

100

00 iz

vodo

v

zgornjevipavski časnik

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE www.apia.si

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930Salon keramike ŠEMPETER T 05/33-84-947

Saj po novem …

Med ljudmi je živa krilatica o dveh najbolj nesmiselnih početjih na svetu – klatenju orehov (ker padejo sami na tla) in kidanju snega (ker se prej ali slej stopi). Slednje so očitno imeli v mislih tudi občinski veljaki, ki poveljuje-jo motoriziranim enotam ustreznega občinskega odreda, ko se je (tiste na srečo 'proste' sobote) izpod neba usul dolgo napovedovani snežni metež.

Snega je bilo celo več, kot so ga za dolinico pod Čavnom napovedali vremenarji, mraz pa ga je nato le še 'konzerviral', da so po mestnih ulicah in pločnikih ljudje še nekaj dni podr-savali in so v zdravstvenih ustanovah lahko vestno knjižili zlome in buške.

Pri našem sosedu vulkanizerju Ro-vščku (ki je že enkrat prej rešil Pri-morce) se je v teh dneh hitro višala gomila obrabljenih gum. Mnogi, ki so zamudili 'policijsko' zimo (15. no-vembra), so z novo obutvijo skušali obvarovati jeklene konjičke pred pi-ruetami po voziščih in posledično zvi-to pločevino. Najbrž je bilo podobno pri drugih vulkanizerjih v mestu … in kakšne gore gum so se šele nabrale po celi deželici!

Zgodba o uspehu bi uspela tistemu, ki bi pogruntal, kaj bi se pametnega dalo izdelati iz odpadnih gum! Men-da jih vozijo nekam na sežiganje, kar pa da ni planetu najbolj povšeči in gre zelenim to dobesedno v nos. Ponekod da gumo ločijo od žic in jo zmeljejo v posebno vrsto tlakov, celo asfalta.

Morda pa bi se dalo zmlete gume spet zlepiti - samo namig - na vrhu aj-dovske piramide telovadi človek z di-plomo kemije v žepu in ni vrag, da ne bi zmogel premetati dveh, treh kemij-skih formul v nov, dejansko REVO-LUCIONARNI izdelek – protestniško kocko!

Zanesljiv naročnik bi bil zagotovo interpelirani minister, saj bi kocke brezplačno serviral pred parlament, občinske stavbe v Mariboru in še kje … Državni prihranek bi bil znaten – fasade bi ostale cele, ščiti in šlemi prav tako, policisti bi namesto bolniške polnili proračun, tlakov iz granitnih kock ne bi bilo več treba popravljati oziroma preventivno utrjevati, prote-stniki pa bi vseeno imeli občutek, da imajo v roki nekaj konkretnega. Le da bi morali paziti, pod kakšnim kotom gumijaste kocke mečejo, da se jim ne odbijejo nazaj v glavo …

In potem bi se zbudili v čemerno ja-nuarsko jutro.

Saj po novem, saj po novem boljše bo z Vami upa

Edo Pelicon

Nov most čez Močilnik

Troštov most bo dobil družboStari ločni most čez Močilnik pri nekdanji farmi bo dobila brata, le da bo ta armiranobetonski in precej širši. S tem bo cesta proti Slapu in Ložam postala bolj pretočna.

Stari most je kulturni spomenik lokalnega pomena in zato vanj ne bodo posegali, tudi podrli ne, pač pa bodo zgradili novega. Stari most nosi letnico 1803. »Imenitni mojster Trošt je ta terdni most sturu …

de vsak brez skrbi čez dirja,« je vklesano na spominsko ploščo na ograji mostu. Zapis je v bohoričici, iz njega pa zvemo še, da so denar prispevali trije okoliški zemljiški gospodje, vipavski Tadej Lanthieri, loški Cobenzl in slapenski Scaria.

Cesta proti Slapu se na starem mostu močno zoži, prostora je le za eno vozilo. Zaradi ločne oblike mosta je tudi preglednost slaba, poleg tega je takoj za mostom še odcep za Lože. Skratka, dovolj razlogov, da se ozko in nevarno grlo na tej prometnici odpravi.

Nov most bo stal le 7 metrov gorvodno od starega mostu, ki bo potem namenjen le pešcem in kolesarjem. Uredili bodo seveda tudi križišče za Lože. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 750 tisoč evrov, približno polovico bo zagotovila vipavska občina iz proračuna v letih 2012 in 2013. Dela izvaja CPG Nova Gorica. rl

Kupnina bo šla za grozdje

Zadruga prodala HranilnicoHranilnica Vipava je dobila nove solastnike. Konzorcij okrog Občine Vipava je po daljšem prodajnem postopku vendarle podpisal po-godbo o odkupu 56 - odstotnega deleža, vrednega 1,6 milijona evrov.

V konzorciju je 12 družbenikov – poleg vipavske občine sta zraven še občini Ajdovščina in Renče –Vogrsko, pa MD Trade in Fama iz Vipave, Koda iz Ajdovščine, Enersol in Deželna banka Slovenije iz

Ljubljane, ter Kurivo iz Nove Gorice, ki ima s skoraj 10 odstotki tudi naj-večji delež med novimi lastniki. Deset lastnikov je svoje deleže poravnalo iz lastnih sredstev, dva pa sta najela kredit. 

Seveda bodo novi večinski lastniki najprej sklicali skupščino in seveda v nadzorni svet ustoličili svoje ljudi. Predlagali naj bi tudi dokapitalizacijo v višini enega milijona, h kateri bi povabili  primorska podjetja in občine.  V upravi hranilnice pa naj ne bi prišlo do sprememb, saj so v konzorciju za-trjevali, da posluje dobro.

Kmetijska zadruga Vipava, ki je svoj večinski delež prodala, je kupnino v glavnem namenila za poplačilo grozdja svojim zadružnikom. rl

Fructal glavni sponzor Eurobasketa 2013Fructal bo na evropskem prvenstvu v košarki, ki ga bo Slovenija go-

stila prihodnje leto nastopal kot glavni sponzor. Gre za pomembno sponzorstvo, za katero se je uprava Fructala s podporo lastnika od-

ločila zaradi izjemne priložnosti promocije Fructalovih blagovnih znamk tako v Sloveniji in v regiji kot tudi na drugih za Fructal pomembnih evrop-skih tržiščih.

Podpisa pogodbe so se v Ljubljani udeležili Aleš Križnar, direktor Euro-Basketa 2013, Iztok Rems generalni sekretar Košarkarske zveze Sloveni-je, Bojan Radun, izvršni direktor družbe Nectar in Luka Jejčič, predsednik uprave Fructala (na fotogra�ji od leve).

»V Fructalu stopamo v skupno zgodbo z EuroBasketom 2013 z velikimi pričakovanji. Ponosni smo, da bomo lahko sponzorsko podprli evropsko košarkarsko prvenstvo. S tem dokazujemo, da so naši načrti za nadaljnji razvoj Fructala jasno začrtani in da smo podjetje, ki želi prispevati k ure-sničitvi projektov, pomembnih tudi za Slovenijo,« je ob podpisu pogod-be povedal predsednik uprave Fructala Luka Jejčič. Dopolnil ga je izvršni direktor družbe Nectar Bojan Radun: »Naša regija je bila in je še vedno zibelka izjemnih košarkarskih talentov, košarka nas je povezovala in zdaj je odlična priložnost, da nas znova poveže. S podporo košarkarskega pr-venstva bi radi širši slovenski javnosti sporočili, da želimo, da se Fructal razvija in dolgoročno preseže nekdanje poslovne uspehe. Poleg tega pa že-

limo s konkretno gesto pokazati, da Nectar podpira Fructal pri angažiranju za projekte, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pozitivne spodbude širši javnosti. Menimo, da je za Fructalove izdelke še veliko priložnosti na trgih v regiji. To prvenstvo pa je odlična priložnost, da Fructal predstavimo še izven regijskih meja.« rl

13

2 Latnik 134, 21. december 2012

smo ob 9.00, veliko nam je vzela pri-prava jedi.

Koliko gostov ste imel?Na dan tudi po 120, vendar niso

prišli vsi hkrati, nekako trikrat se je zamenjala klientela.

Nazadnje si delala v Dami. Mnoge zanima, ali so vsi tekmovalci, ki so prišli v Gostilno, dali odpovedi.

Nekateri so, drugi ne. Sama sem dala odpoved šele po razpletu šova – dotedaj sem izkoristila vse nadure in dopust - pa saj tudi v začetku nisem računala na to, da bo tako dolgo tra-jalo. So se pa v Dami, ob spremljanju zadnjih tednov oddaje, potihem pri-pravljali na to, da bodo morali poi-skati zamenjavo.

Osem let si bila na Zemonu ... Začela sem kot pomivalka posode

in dala praktično vse faze v kuhinji. Seveda sem se veliko naučila, chef Tomi Kavčič je dojemljiv za vse no-vosti, zato sem hodila na sejme, po-sebno po Italiji, ki je za kuharja še ve-dno obljubljena dežela. Nekega dne je pač v meni dozorela misel, da je to to, kar želim v življenju početi.

Kar nekako ne gre skupaj, da si zdravstveni tehnik, potem pa si šla na geodezijo ...

Manjkajo mi štirje izpiti in diplo-ma in ne vem, če bodo kdaj prišli na vrsto. Zdaj je seveda v prvem planu zgolj in samo Gostilna.

Ti je všeč gostilna, v kateri si pre-živela devet stresnih tednov, zdaj bo tvoj drugi dom?

Gostilna je res zelo lepa, že ko sem jo prvič videla, se mi je takoj priku-pila – je sicer sodobno opremljena, vendar ima detajle, denimo iz lesa, ki ji dajejo domačnost. Tudi kuhinja sama je vrhunsko opremljena.

Kakšna bo vajina ponudba?Menuji bodo po 25 evrov, menim,

da bodo gostje dobili pošteno vsebi-no za ta denar – posebne jedi, za ka-tere so potrebne dobre in drage se-stavine.

Bodo na jedilniku tudi tipične vi-pavske jedi, denimo jota?

Zagotovo!Bosta zdržala pet let?Pet let je dolga doba, težko je ohra-

njati popularnost. Vsake toliko bo potrebno osvežiti jedilnike, pripra-viti medijsko odmevne dogodke, pri čemer bodo zraven tudi predstavniki Pro Plusa, pa tudi bine je obljubil, da naju bo obiskal.

Boš zamenjala motor? Morda pa res, če se bo zdaj našel

kakšen sponzor …Srčne zadeve?Vse ob svojem času!

Rudi Lovec

KLEPETNi še� ca gostilne, je pa še� ca kuhinje

Julijana Krapež - Gostilna ...Julijana Krapež iz Ajdovščine se je v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa, ki je prebil vse okvire gleda-nosti, prebila vse do � nala, kjer pa ni dobila zadostnega števila glasov gledalcev. V zadnjem tednu je namreč napovedi, ki so zmago pripisovale Julijani, na glavo obrnil Andrej Murko, ki je bil dotlej vedno nekje v ozadju in si na TV plebiscitu v zadnjem trenutku izboril zmago. Za nagrado bo imel zdaj že zna-mnito oštarijo pri Medvodah v najemu pet let.

Toda pravega zmagovalca in pravega poraženca sploh ni bilo, saj je razplet naplavil sa-

lomonsko rešitev - šef bo Andrej, ki zna z gosti, v kuhinji pa bo gospodo-vala Julijana. Prve goste sta sprejela že v četrtek, 20. decembra, točno na dan med njunima rojstnima dnevo-ma. Julijana je po � nalu nekaj dni preživela doma v Ajdovščini, med številnimi obveznostmi pa si vendar-le vzela čas za kratek pogovor.

Čestitke za vrhunsko promocijo Ajdovščine ... Ti je vendarle zdaj žal, da nisi zmagovalka?

Zame je � nale kot zmaga – nisem prepričana, da bi se s papirji kaj bolj spoprijateljila, 'u bistvi' me je bilo kar malce strah prevzeti odgovornost za celotno gostilno – kuhinja je moj dom! Tako sem že pred � nalom An-dreju dejala - če zmagam, ti ponudim mesto šefa gostilne, sama ostanem še� ca kuhinje. Odgovoril mi je, da mi je v primeru zmage tudi sam prav tako namenil mesto v kuhinji.

Kaj pa 20 tisoč evrov, ki jih dobi zmagovalec ...?

Ki pa jih mora vložiti za zagon go-stilne, torej je tudi to zdaj urejeno.

Pa pojdimo po vrsti ...Enkrat poleti sem se prijavila, po-

tem so me povabili na prvi razgovor, čez nekaj dni sem prišla še v ožji iz-bor in so mi določili status rezerve. Ko je prva tekmovalka po prvem te-dnu odstopila, sem nekako zaslutila, da bodo izbrali mene. In so me res.

Ni devet tednov popolne osame precej zahtevno v teh časih blisko-vitih komunikacij?

Bili smo povsem odrezani od sveta, brez mobitela, interneta, televizije, če smo se vozili z avtomobilom, je ra-

dio sicer predvajal glasbo, če so bila slučajno poročila, so jih umaknili - nismo vedeli, ne kaj se dogaja z do-mačimi niti kaj se dogaja v državi in svetu. Tako si lahko povsem osredo-točen samo na delo in nič drugega.

Skušali so te prikazati kot neka-kšen amortizer med samimi moški-mi?

Ne vem, kaj so predvajali, včasih sem tudi jaz povzdignila glas. Mi-slim, da se ga je slišalo tudi v gostil-no, saj je vmes samo steklena stena. V bistvu nisem čutila prevelike tek-movalnosti, ozrioma kakšnega in-trigantstva, saj nismo imeli niti časa – delali smo po 12 ur in več, morali smo se dokazovati kot ekipa. Začeli

3Latnik 134, 21. december 2012 DRUŠTVAObsežna razstava ajdovskih kamnosekov in likovnikov onstran meje

Društvo Most v Štandrežu v treh izvedbahSkupina kamnosekov iz Manč, ki deluje v Društvu MOST Ajdovščina, se že dalj časa povezuje s člani društva SKULTURA iz Štandreža. Na povabilo prijateljev iz Štandreža so ob krajevnem prazniku sv. An-dreja v njihovem Župnijskem domu pripravili razstavo svojih kamnoseških izdelkov. Glede na velikost razstavnega prostora so kamnoseki k razstavi povabili še likovno skupino Društva MOST, da s svojimi slikarskimi deli obogati razstavo.

Skupine kamnosekov iz Manč je za razstavo prispevala več kot sedemdeset   stvaritev iz

kamna. Sodelovali so: Florjan Bajc, Majda Bajc, Vesna Bratina, Marin-ka Bolko, Drago Bratina, Elda Bre-celj, Aleksandra Ferjančič, Franc Furlan, Majda Gorup, Aljoša Jer-kič, Darinka Jurca, Tatjana Kobal, Angel Krapež, Nadja Lavrenčič, Igor Ličen, Marjan Polanc,  Matija Repič, Vera Sever, Jožef Volk, Ivan Lozej in Stanislav Likar.

Likovna skupina pa je postavila na ogled petdeset del svojih članov. Predstavili so se:   Aleksandra Ambožič, Vanda Ceket, Marija Kobal, Mirjam Kodelja, Ranata Tischer, Dragica Tomažič, Milena Volk, Majda Bizjak, Danica Ma-kovec, Vera Ukmar, Dora Božič, Vlasta Popovski, Cvetka Gorjan, Samo Benka, Stanka Goričan, Al-jana Volk, Almira Plahuta, Dani-ca Krečič, Vera Plesničar, Nataša Ferjančič, Marija Batagelj, Jožica Gostiša, Amadeja Kranjc, Mari-ja Krašna, Joško Vodopivec, Iva Božič, Klara Bratina, Marija Bajec,

Bojan Kovač, Radica Semenič, Mo-jca Janežič, Vesna Černe in Zden-ka Žvokelj z mentorjema (Anton Bavčar, Julijana Božič).

Odprtje razstave se je zgodilo v četrtek, 29. novembra. V sprem-ljevalnem delu programa sta sode-

lovala folklorna skupina Društva MOST s svojimi plesi ter harmoni-kar Slavko Likar z nekaj slovenskimi narodnimi melodijami. Nagovore

so prispevali Karlo Bolčina kot gos-titelj in v imenu župnije Štandrež, Irena Vadnjal v imenu ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ljudmila Kovač, predsednica Društva MOST Ajdovščina.

Nagovorom je sledila točka folk-lorne skupine Društva Most s sklopom primorskih plesov, nato je vodja skupine kamnosekov iz Manč, Majda Gorup, predstavila ustvarjal-no delo svoje skupine in njih uspehe, Nataša Ferjančič pa je predstavila delo in stvaritve članov likovne sku-pine. Sledil je še drugi sklop plesov folklorne skupine.

Ob zaključku je gospa Majda Gorup povabila vse prisotne, da si ogledajo in občudujejo razstavljena dela. Gos-pod Florjan Bajc je ob tej priložnosti predstavil še prijatelje iz Štandreža, ki so najbolj zaslužni za ta kulturni dogodek.

V zapisih v knjigi vtisov ter v pogov-orih z obiskovalci je bilo izraženih veliko pohval in čestitk vsem avtor-

jem razstavljenih del ter organizator-jem razstave.

Marjan Polanc

Razstava v Župnijskem domu v Štandrežu

Slavko Likar je raztegnil meh

Gangnam style po ajdovsko

Miklavž vse bolj popularenZaradi krize so še toliko bolj dobrodošli trije dobri možje, ki označujejo praznični december. Prvi med njimi, Miklavž, je že pohi-tel v Ajdovščino, in dvorana prve slovenske vlade je v soboto pokala po šivih.

Program je bil mamljiv, s klov-neso Evo Š. Maurer in doma-čim plesnim studijem ADC,

ki je navdušil z izvedbo trenutno največje spletne uspešnice Gangnam stylom. Miklavža je med najmlaj-še Ajdovce povabilo društvo Vrni-vec s Ceste, dobri mož pa je otročad nagradil s sladkarijami, saj so bili vsi čez leto zelo, zelo pridni … Ti-sti malo manj pridni pa so se morda zbali peklenščkov, ki so seveda delali družbo milejšim angelom.

V avli dvorane  je bilo moč na art marketu dobiti kakšno umetelno izdelano darilce za vsa obdarovanja, ki jih veseli december prinaša, otro-kom pa so bile namenjene še razne ustvarjalnice.   Miklavževanje je bilo tokrat v režiji Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina.  

Ni kaj, kriza je za vsaj nekaj do-bra, namreč za večjo potrebo po druženju.

rl

Plesni studio ADC je spet navdušil - foto Božo Uršič

Miklavž s spremstvom - foto Božo Uršič

4 Latnik 134, 21. december 2012

domovino čuvati in braniti. O tem pričajo mnogi spomeniki hrabrim vojakom širom po Sloveniji. Brez njih danes ne bi imeli samostojne Slovenije. Brez njih ni preteklosti in ne prihodnosti. Zato jim pripa-da slava. Upamo in želimo, da nam bo dokončno uspelo oživeti spo-min tudi na hrabrega vojaka Paula Rostasa, ki se je boril in umrl pred

veličastno cerkvijo Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Povzeto po zapisu Magde Rodman

v Vipavskem glasu (89 / 2009)

ZGODOVINAJunaški huzar bo v Logu spet stal prihodnje leto

Kdo je bil Paul Rostas?Gotovo ste se že kdaj peljali mimo znane božjepotne cerkve Marije Tolažnice v Logu in opazili star kamnit podstavek brez podobe. Na njem je prvotni napis v nemškem in madžarskem jeziku, ki nam pove, da je bil spomenik posvečen junaškemu huzarju Paulu Rostasu, ki je na tem mestu izgubil mlado življenje za avstrijsko cesarstvo v borbi s francosko vojsko. Kipa, ki je bil podoba padlega vojaka, ni več, tudi ograje, ki je nekdaj varovala dostop do tega spomenika ni.

Na prvem srečanju študijske-ga krožka Ustavimo korak Ljudske univerze Ajdovšči-

na v sodelovanju s Krajevno skupno-stjo Budanje (27. marca 2009) se je porodila ideja, da začnemo obnovo spomenika hrabremu vojaku.

K sodelovanju smo povabili dekani-jo Vipava, Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica, dr. Branka Marušiča, ZRC SAZU Nova Gorica, Jurija Roso iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, predstavnike KS Bu-danje, Center za razvoj podeželja Vipave in nekatere posameznike.

Raziskovalna dejavnost o vseh možnih informacijah po naših in tujih arhivih, pričevanjih in mate-rialnih dokazih, je obrodila sadove. Našli smo celo del prvotne ograje in del izginule noge huzarjevega kipa. Tako smo izvedeli tudi podrobnos-ti o smrti junaka Pavla in o vojaški slovesnosti, ki je bila ob postavitvi spomenika in njegovega prekopa.  

Oktobra leta 1813 so se Napo-leonove čete umikale z naših krajev in takrat se začne zgodba o hrabrem  vojaku Paulu Rostasu, ki je 3. okto-bra zadrževal na cesti od Ipave proti Ajdovščini šestdeset pešcev in sedem konjenikov v četrt ure trajajočem boju. Kljub mnogim ranam ni odne-hal, slednjič ga je sovražni vojak, skrit za neko stavko koruzne slame na bližnji njivi tako dobro zadel, da je junaški huzar omahnil s konja in izdihnil. Pogrebci so ugotovili, da je bil pokojnik zadet od tridesetih kro-gel, toda smrtonosna je bila le zad-nja.

Podrobnosti o junaški smrti smo izvedeli iz Rokodelskih novic, ki so obširno poročale (20. 10. 1845) o slovesnosti odkritja spomenika Rostasu, ki so ga postavili 32 let po njegovi smrti. Spomenik je bil za-

veza petega huzarskega regimenta, ki mu je Rostas pripadal, izvemo iz časopisa:  Junaka slavna smert je šla tisti dan od ust do ust po vsej dolini; teržanje so ga z veliko častjo pri Ložki cerkvi pokopali. Hvalevreden peti huzarski regiment iz Milana je skle-nil narediti junaškem sinu spomenik iz trdiga kamna na grop postaviti 5 in pol čevljev visoko s predvidenim spodobnim železnim oklepam.

Spomenik je napravil gospod Karl Seppenho�er, goriški rojak, c. k o�cir kneza Leopoldoviga peškiga regi-menta in je bilo to pervo kamnato delo njegovih rok, narejeno iz goreče ljubezni do domovine in do vojaške časti.

Vsa dela pri postavljanju spome-nika sta opravila dva vojaka. Spo-menik je postavljen na istem mestu, kjer je bil junak pokopan, šest do osem sežnjev od cerkve in tri od ceste. Časnik podrobno poroča o slovesnosti: Ob enajstih zjutrej so častiti gospod Jurij Grabrijan, Ipavs-ki fajmošter in tehant velko mašo po mertvih imeli, pri kteri je bilo slišati med orglanjem perve pevce iz Gorice, vojaki pa nastavljeni pred cerkvijo so pri sv.evangeliji in povzdigovanju s streljanjem molili. Veliko velavne gospode iz cele okolice, in mnogo dru-zih je k temu opravilo vkupej prišlo.

Sledilo je drugo poročanje v istem časniku in pod istim naslovom (5.11.1845), kjer izvemo, da je imel po cerkveni slovesnosti gospod Matija Vrtovec na željo vojaškega poglavarja častno dolžnost, da je

svoj govor v slovenščini namenil vsem prisotnim o�cirjem in voja-kom:  Danes bomo pa Visoko častiti! Na ravno tistim svetim mestu slavni junakaserčnosti Pavla Rostaza novi in stanovitniši spominik posvetili, ktiriga so mu - svojimu nekdanjimu tovarišu - vsi udje od prviga do zad-njiga častitiga c. k. petiga huzarskiga regimenta omislili. Kakor regimenta jakimu sinu, bo leta krasni spominik tudi vsim njegovim tovaršam, ki so mu ga postavili, v veliko, veliko čast. Njegovi pozemeljski ostanjki pak naj na tem svetim mesti pod brambo Marije, naše preljube Gospe, ktero v ti hiši božji častimo do dneva ustajenja s častjo in v miru počivajo.

Poročevalec nadaljuje: Po končanem nagovoru so še

Goriški gospodje pevci zapeli v cerkvi pesem Junaka spanje, brez orgeljske spremljave. Nato so več časa popred izkopane in v spodobni tružci sprav-ljene kosti Paula Rostasa iz cerkve med spremljanjem vojaške častivne straže na to mesto prenesli, spomenik blagoslovili in potem tružico s kostmi podenj v pokopališe položili. Zadnjič je praznično oblečena vojašna, ki se je naproti cerkvi in spominšini nas-tavila, leti po svojih šegah trikrat vk-lonila, in jo s trojnim streljanjem z muziko počastila.

Vse o�cirje je nato povabil  gospod grof Lanthieri na kosilo. Na večer je lepa vojaška muzika na plesišu v Tabri pričujočo gospodo k veselimu

plesu združila. Množica kantonske komisije je toliko denarja zložila, da so vojaki dva dni v Ipavi, z mesam, rajžem in vinam gostovani bili.

Starejši ljudje še vedo povedati, da je grof Lanthieri zelo spoštoval spo-min na vrlega junaka in se vsakokrat, ko je jahal na konju mimo njegovega spomenika, spoštljivo priklonil in ga po vojaško pozdravil.

Spomenik so porušili italijanski okupatorji. Kip so razbili in nekat-eri njegovi deli so ležali povsem zapuščeni na šolskem dvorišču v Vrhpolju. Del kipa je služil tudi kot strešni kamen. Od leta 197l so os-tanki kipa deponirani v Goriškem muzeju.

Kip Paulu Rostasu je bil postavljen z velikim spoštovanjem do hrabrega vojaka, ki se je boril za svojo domo-vino, da ne bi pozabili, da je treba

Razglednica Loga s kipom Rostasa založnika in fotografa Franca Kunca – skeniral Jožko Člekovič

Situacijski in gradbeni načrt iz fonda Gradbenega urada Postojna – skeni-ral Jožko Člekovič

Stara fotogra�ja junaškega huzarja – skeniral Jožko Člekovič

Najdeni ostanki kipa – foto Jožko Člekovič

Podpis pogodbe o dokončanju obnove

5Latnik 134, 21. december 2012

iskalci sponzorjev, sponzorji ...). Pri-prava Božične zgodbe je zajela izje-mno veliko ljudi, ki so bili tako ali drugače vpeti v njeno uprizoritev.«

Sodelovali so verni in neverni, levi in desni …

»To je bil tudi naš cilj - povezati kra-jane in ljudi iz okolice skupaj, preseči razlike med nami v želji, da naredi-mo skupaj nekaj dobrega. Nihče se ni oziral na različne pripadnosti. Cilj je bil v dobri volji angažirati kogarkoli, ki je bil pripravljen deliti nekaj svoje-ga z drugimi. Vse dejavnosti so bile

prostovoljne in brezplačne. Ljudje so bili pripravljeni darovati čas, znanje, energijo, materialna sredstva, ideje ...«

Najbrž je bila to za vas in zate po-sebej izjemna izkušnja …

»Za izpeljavo takega projekta je po-

trebno najprej veliko entuziazma, dobre volje, zavesti nepro�tnega de-lovanja, združevanja in angažiranja ljudi različnih prepričanj, njihovega povezovanja, predvsem pa skupni cilj: ves ta človeški potencial umestiti v čudovit ambient.«

Bi zdaj, s časovne distance, na podlagi izkušenj kaj spremenili?

»Vsaka zgodba je seveda zgodba zase. Izkušnje, ki smo jih pridobili, smo že izkoristili pri obujanju starih običajev v povezavi s kriškimi sema-nji dnevi in cerkvenim praznikom

sv. Rešnjega telesa, prilagodili pa smo tudi letošnjo Božično zgodbo, ki bo prav tako 23. decembra kot lani, le da bo na nedeljo, in s ponovitvijo na božični dan - na obe bralce prisrč-no vabim.«

Rudi Lovec

POGOVORPrimer dobre prakse kar doma

Zgodba Božične zgodbe v Vipavskem Križu

Kako obuditi spečo trnjulči-co v Vipavskem Križu, se že vrsto let sprašujejo tako do-

mačini kot tudi drugi obiskovalci, ki bolj po naključju zaidejo na idilični

osamelec sredi Vipavske doline. Na-selja vrh hribov imajo prav poseben čar, saj so morali graditelji toliko bolj upoštevati omejitve s prostorom in poiskati zanimive arhitekturne re-šitve, se podvreči zakonitostim pri oskrbi z vodo in seveda poskrbeti za vzdržno prometno ureditev. Pred-vsem pa so takšna naselja vidna že od daleč in človeka iz doline never-jetno privlačijo. Najbolj poznani so seveda primeri iz Italije (Toskana, Umbrija, Marke…), ki po obisku ne zaostajajo prav veliko za turističnimi prestolnicami. Ne trdim, da se lahko Vipavski križ po velikosti in mogoč-nosti kosa s San Geminianom, Vol-terro, Urbinom, toda tudi Slovenija ni Italija in se z njo ne more kosati po turističnih tokovih. Pa vendarle je

Križ biserček, ki bi lahko zasijal vsaj v tem našem prostoru … nekaj po-skusov je že bilo, morda še najbolj ob obletnici samostana, pa likovni ex tempore, oživitev semanjih dni, ob-nova grajske kleti in odprtje galerije kot osnove za določene dogodke pri-reditve … Saj ne, da v Križu doslej ne bi bilo odmevnih in dobro obiskanih prireditev, toda Božična zgodba ne-dvomno pomeni prelomnico.

Spomnimo, lanskega 23. decem-bra, so Vipavski Križ preplavili obi-skovalci, ki so si želeli ogledati bo-žično zgodbo oziroma žive jaslice. Našteli so več kot dva tisoč ljudi, ki so sledili dogajanju po gasah in trgih srednjeveškega mesteca.

Ideja za žive jaslice se je porodila v glavah Jožka Smukavca, brata ka-pucina, in Harija Bata, predsednika krajevne skupnosti. Ideja je padla na plodna tla in pritegnila k sodelo-vanju še mnoge krajane Vipavskega Križa in okolice. Med njimi je bila tudi Irma Krečič Slejko, s katero sva obudila spomin na lansko božič-no skrivnost. Njena osnovna vloga je bila pripraviti tekst in ga prirediti za uprizoritev:

»Izhajala sem iz zapisov v Svetem pismu. Zelo malo besedila smo do-dali ali izpustili. Z bratom Jožkom sva nato tekst skupaj pregledala in ga postavila v konkretno okolje. Poiska-la sva igralce in si v celoti začrtala iz-vedbo Božične zgodbe, se pravi tudi samo logistiko ogleda, premikanja, doživljanja. Ker je bila uprizoritev brezplačna, nismo mogli vedeti, ko-liko ljudi bo prišlo. Slutili pa smo, da bo najstarejši kriški trg premajhen in smo se odločili za dodatno projekcijo pred Koloinijevo hišo. To je seveda zahtevalo dodatne tehnične rešitve.«

Na roko vam je šlo tudi vreme,

bilo je sicer hladno, toda suho in mirno in obiskovalci kar niso neha-li prihajati …

»Pomembno je dogajanje umesti-ti tudi v pravi čas - termin, da ljudje začutijo osebno in družinsko pove-zanost s predprazničnim vzdušjem domačega kraja. Prosto druženje ob zaključku, ki nadgradi, duhovno, zgodovinsko, umetniško in socialno noto dogodka, ima tudi velik pomen. Zadovoljstvo vseh sodelujočih in obiskovalcev pa je bilo največji poka-zatelj, da ljudje še kako potrebujemo takih dogodkov. «

Organizacijsko je bil to zelo zah-teven projekt, pravi podvig …

»Nam trem sta se v osnovni skupi-ni pridružila še Miran in Tanja Fuč-ka, ki sta prevzela tehnično izvedbo oziroma kostume. Nato smo vsak za svoje področje širili dodatne skupine in dejavnosti. Za igro smo oblikovali igralsko zasedbo (od odraslih kraja-nov, mladine in otrok). Oblikovali smo tudi skupino za ples. Podobno se je oblikovalo skupino za glasbo, tehniko in kostume ter razstavo ja-slic. Vsak je skrbel za svoj del dejav-nosti. Osnovna skupina pa poskušala slediti vsemu, z idejami, nasveti, po-sredovanjem informacij, kontaktov in poznanstev so se naše aktivnosti zelo prepletale in le tako je lahko na-stala trdna celota.«

V kolikem času ste zadevo posta-vili v življenje?

»Z dogovori smo začeli oktobra, to-rej ni bilo prav veliko časa, zato smo delali zelo intenzivno in povezano. Za vaje smo sestavili urnik in jih kmalu začeli izvajati na prostem. Po-dobno so vadili tudi pevci, plesalci. Tehniko, kostume in razstavo smo urejali tudi po določenem programu. Generalko smo izvedli en teden pred glavno izvedbo. Nato smo v tednu do izvedbe popravili še vse pomanj-kljivosti, tehnično dovršili prostore (scena, ozvočenje, razsvetljava), pri-pravili vse kostume in rekvizite.«

Koliko ljudi je sodelovalo v do-godku? Že kostumov je bilo videti veliko …

»Vseh sodelujočih, ki so potrebo-vali kostume, je bilo več kot 120. V ozadju je bilo še veliko ljudi, ki so de-lovali pri pripravi prizorišč, tehnike, kostumov (šivilje, domačini, lastni-ki živali, krajani s svojimi dvorišči, gospodinje s pripravo peciva, čaja, kuhanega vina, urejevalci parkirišč,

6 Latnik 134, 21. december 2012ŠOLSKA Šolski Miklavžev sejem kljub stiski v znamenju izjemne dobrodelnosti!

Šola je pokala po šivih …Osnovna šola Danila Lokarja iz Ajdovščine je šola, v kateri poudarjajo sodelovanje med učenci, starši in učitelji. V skupnem prizadevanju za lepšo prihodnost in lažje šolanje mnogih socialno ogroženih učencev, je v bil v preteklem vikendu organiziran šolski Miklavžev sejem, na katerem so se zbirala sred-stva za šolski sklad. Otvoritev sejma se je začela z novoletno prireditvijo.

Aktiv učiteljic in učiteljev Osnovne šole Danila Lo-karja že tretje leto zapored

skrbi za uspešno nabiranje sredstev za šolski sklad, iz katerega se �nan-cirajo razne plačljive dejavnosti, ki si jih sicer nekatere družine (in posle-dično učenci) ne bi mogli privošči-ti. »Učenci naše in vseh drugih šol si zaslužijo brezskrbno in srečno otro-štvo!« poudarja aktiv učiteljev, ki si je v letošnjem letu zastavil nalogo pri-prave Miklavževega sejma. Ta naj bi popestril prihajajoče praznične dni in poskrbel za prijetno vzdušje cele šolske skupnosti, kljub stiski ljudi, ki se je na dan dogodka tudi v Ajdovšči-ni prelila na ulice.

Prireditev je bila zabavne in do-brodelne narave. Program je vse-boval nastope izjemnih šolskih pevskih zborov, Nižaji in Višaji, mlajše in starejše skupine mažoretk, dramske skupine, plesne sku-pine,   glasbenih solistov, baletk in prisrčnih povezovalcev programa. Prav tako kot program pa je bila

razgibana in raznovrstna ponudba izdelkov, ki so jih izdelali učenci pri pouku, interesnih dejavnostih ali med podaljšanim bivanjem. Precej izdelkov so izdelali tudi učitelji sami in s tem izkazali svojo pripravljenost pomagati. Z izdelki ‘za srčno ceno’ so obdarili slehernega posameznika, ki je namenil donacijo za šolski sklad.

Prireditev in dobrodelni duh sta pritegnila neverjetno število obiskov-alcev, ki so se odzvali vabilu in prisp-evali sredstva. Učence in delavce šole sta prijetno presenetili tudi večji donaciji podjetij BIA Separations d. o. o. iz Ajdovščine, ki je skladu na-menilo 1000 €, ter Slikopleskarstvo Oblak, ki je doniralo 500 €.

Osnovna šola Danila Lokarja je kljub izjemnim rezultatom, ki jih dosega na področnem in državnem nivoju, v stiski. To občani Ajdovščine vedo že vrsto let. Letošnje odprtje novozgrajene šole je žal ostala del sanj in razbitih upanj celotne šolske skupnosti. Delavci šole se kljub vse-mu trudijo in z uspehi na raznih področjih dokazujejo, da se z veliko vloženega truda da kvalitetno delati tudi v nekoliko slabših pogojih. Vsa-kodnevno pa ugotavljajo, da bo brez nove šole kvaliteten šolski program težko obdržati.

Eden od dokazov za to je stiska, ki je vrgla senco na skrbno načrtovan Miklavžev sejem. Veselje nad ve-likim številom obiskovalcev se je na prireditvi sprevrglo v zadrego nastopajočih, mentorjev in obiskov-alcev.

Aktiv organizatorjev dogodka: »Ves trud otrok in učiteljev je bil omajan, ko smo videli, da je gostov preveč in so se zato morali drenjati v pretes-nem prostoru in so le s težavo sprem-ljali program.  Dogodek smo izpeljali v največjem šolskem prostoru, a je premajhen za množične prireditve.

Delavci šole se v svojem in v imenu

učencem vsem, ki so obiskali našo pri-reditev in prispevali sredstva v šolski sklad, iskreno zahvaljujemo, hkrati pa pozivamo k potrpljenju in nad-

aljnji podpori. Naša primarna skrb je čim boljši razvoj in edukacija otrok. Še naprej upamo, da bodo lahko naši srečni otroci nekoč zapeli, zaplesali in se učili v varnem in primernem pros-toru! Upanje umre zadnje …«

V kolikor želite tudi sami prisp-evati za lepšo bodočnost Ajdovskih otrok, si lahko o šolskem skladu pre-berete na spletni strani Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in se v zvezi z donacijami obrnete na vod-stvo šole.

Aktiv učiteljic in učiteljev

Šola ima tri stavbe, a nobene dvorane

Izdelki ‘za srčno ceno’

Včasih so Miklavža spremljali parkelj-ni, danes pač harmonikaši ...

Naj znanje odpira vrata do ljudi in do njihovih src

Učili smo se italijanščine Na Ljudski univerzi Ajdovščina je od oktobra do začetka decem-bra potekal tečaj italijanščine za začetnike, ki je bil za udeležence brezplačen, saj sta ga je �nancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni sklad.

Znanje tujih jezikov pride ve-dno prav, zato je bilo zanima-nje za tečaj veliko. Kljub večji

skupini in različnim predznanjem, je vodja programa Ingrid Boben ude-ležence lepo povezala in spodbudila k sodelovanju.

Seznanili so se z osnovami komu-nikacije v različnih življenjskih situ-acijah, kar so sproti utrjevali. Ko je nekdo v skupini praznoval rojstni dan, so mu v italijanščini zapeli “Vse najboljše za te” ... sedaj, ko se bližajo prazniki, so se naučili pisanja voščil v italijanščini ... Vmes med posa-meznimi srečanji je bilo tudi kar nekaj domačih nalog, ki pa se jih udeleženci niso branili, saj so se želeli čim več naučiti.

Na zadnjem srečanju so udeleženci izpolnili anketo o zadovoljstvu, ki jo je pripravila svetovalka za kako-vost Ljudske univerze Ajdovščina. Kot smo videli iz navdušenih obra-zov udeležencev, je bilo zadovoljstvo veliko, saj so predavateljici prinesli rožo, ki ji bo gotovo še dolgo cvetela

v spomin na dva meseca dela in pri-jetnega druženja.

Tudi predavateljica jih je  prese-netila. Na posebne listine je zapisala ime vsakega udeleženca  v kaligraf-ski pisavi in dodala  željo, da bi mu pridobljeno znanje pomagalo odpi-rati vrata do ljudi in do njihovih src. To je dalo listini poseben čar in lepoto, prisotnim pa zadovoljstvo in potrditev, da se je bilo vredno truditi. Vsem čestitamo za vztrajnost pri pri-dobivanju novih znanj!

Anketiranje o zadovoljstvu udeležencev je po modelu Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje – POKI, potekalo v teh dneh tudi v številnih drugih programih ljud-ske univerze, kjer so se udeleženci učili računalništva, tujih jezikov, podjetniških vsebin, nege starejših in bolnih … Rezultati nam bodo go-tovo v potrditev kje delamo dobro in v pomoč pri vpeljavi novih izboljšav.

Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina

7Latnik 134, 21. december 2012

mi prsti pritrkovalcev, pod vod-stvom Nade Blažko in Elizabete Babič.

Sledile so iskrene želje prvošol-cev in razgrnitev platna s kaligraf-skim napisom Srečno.

Ob koncu programa je zapel Mladinski pevski zbor, pridružil pa se mu je še otroški peski zbor. Enkratno je bilo videti šolarje, ki

so počasi, z lučkami v rokah ho-dili na oder. Zaključni pesmi sta bili Poglejmo v zvezdnato nebo in Pesem srca.

Zbrane je nagovoril tudi Stojan Stopar, predsednik krajevne sku-pnosti Lokavec. Med drugim je zbrane povabil na silvestrovanje, v Dvorano Edmunda Čibeja. Pova-

bilo še velja. Peta dejavnost – tržnica.Sledilo je druženje ob stojnicah

z najrazličnejšo ponudbo. Otro-ci so predhodno zbirali knjige in igrače, ki so jih že prerasli. Starši so napekli najrazličnejše vrste pe-civa, poklonili razna zelišča, čaje, mazila in doma izdelane izdelke. Tudi stojnice z ročnimi deli so bile bogato obložene. Predstavilo se je tudi društvo Doli s svojo lokavško stojnico.

Sredstva, zbrana s prostovoljni-mi prispevki in prodajo na tržni-ci, so v celoti namenili šolskemu skladu za pomoč otrokom iz soci-alno šibkejših družin.

S prireditvijo in prodajo voščil-nic so zbrali kar 1.220 evrov.

To dokazuje, da nam ni vseeno za otroke, ki potrebujejo našo po-moč.

Bilo nam je lepo. Hvala, ker ste dokazali, da si želite graditi odno-se povezanosti s šolo tudi na tak način. Naj Vas tudi v naslednjem

letu vodi misel, da pomagamo tudi sebi, ko pomagamo drugim, saj obogatimo svojo notranjost – svojo človečnost.

Iskrena hvala vsem, ki ste ka-korkoli pripomogli, da smo kot podružnična šola lahko izpeljali naše zastavljene dejavnosti. Ve-čer, prepleten s pesmijo, plesom, smehom, čudovitimi željami in solidarnostjo bo gotovo ostal v spominu vsem, ki so napolnili dvorano.

Hvaležni lokavški učenci in učiteljice: Petra Terbižan Slejko, Zmaga Kos,

Marta Benko, Tatjana Lipušček, Bojana Doljak, Maja Lokar in Mara

Obed.

ŠOLSKADobrodelni koncert za šolski sklad

Lokavčani radi pojejo, igrajo, plešejo … in pomagajoDecember je mesec želja, tihega pričakovanja, mesec, v katerem tli hrepenenje po svetlobi, toploti in prijateljih. Je tudi čas, ko se poglobimo vase in iščemo razne misli, ki jih bomo izrekli ali napisali najbližjim.

Najbolj pa se nas dotakne-jo tiste, ki so povezane z otroki. Neka misel pravi:

Kjer so otroci, tam je zlata doba. Vprašanje pa je, ali res živijo vsi v njej. Večina otrok ima dovolj ma-terialnih dobrin, nekaterim pa to ni dano. Vsak otrok pa si zasluži srečno otroštvo. V tej zavesti je bil na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ustanovljen Šolski sklad, katerega namen je zbiranje �nančnih sred-stev za pomoč učencem.

Tudi učenci in otroci iz vrtca ter delavci podružnične šole v Lokav-cu so s svojimi dejavnostmi hoteli pomagati sovrstnikom in hkrati povezati ljudi v svojem kraju.

Prva dejavnost – izdelava voščil-nic. Pod spretnimi prsti učencev so že v novembru nastajale prave mojstrovine v najrazličnejših teh-nikah. Izdelali so tudi voščilnice v kaligrafski tehniki pod vodstvom Loredane Blažko. Z voščilnicami so želeli zbrati sredstva za šolski sklad.

Druga dejavnost – iskanje nasto-pajočih. Odziv med Lokavčani je bil res enkraten in hkrati dokaz, da znajo prisluhniti potrebam

drugih, stopiti skupaj in pomagati – kot šola in kot skupnost. Zbra-le so jih plemenite vrednote: soli-darnost, pomoč, sočutje, k čemur spodbujamo tudi naše otroke.

Tretja dejavnost – priprava pro-stora za nastop. Skupina staršev je kljub dežju pripravila vse potreb-no za izvedbo dobrodelne prire-ditve v Dvorani Edmunda Čibeja.

Četrta dejavnost – koncert. V programu so nastopili mnogi Lo-kavčani vseh generacij s pesmijo, igro, plesom …

Program, ki je bil res enkraten in ga je povezovala Anja Kovač, smo začeli s slovensko himno, ki sta jo odigrala Matija Marc in Po-lona Soban in uvodnimi besedami Mare Obed o namenu prireditve in šolske skladu.

Po zapeti šolski himni so ob pe-tju pevskega zbora pod vodstvom Petre Terbižan Slejko zaplesali otroci iz vrtca pod vodstvom Bo-jane Doljak in Maje Lokar, v na-daljevanju programa pa smo so prisluhnili Eneju Slokarju, Meti Blažko, Angeli Marc in Klari Slo-kar, ki je na klavirju skozi cel večer

spremljala pevski zbor. Ob njego-vi spremljavi

je Sara Bolko zapela prvo pesem, drugo pa ob spremljavi kitare, na katero je zaigral Marko Gregorc.

Ker pa se bliža silvestrovo, sta Mojca Kompara in Pika Zagorc na saksofon odigrali Silvestrski poljub.

Mnogi Lokavčani igrajo tudi v drugih skupinah. Prisluhnili smo godalnemu kvartetu Nova, v ka-terem so nastopili: Polona Soban, Barbara Grahor, Mojca Batič in Tina Grego in glasbeni skupini Spet drugi, v kateri igrajo Matija Marc, Borut Ražem, Samo Fučka, Lara in Barbara.

Andreja in Aleš Bolko sta obi-skovalce s petjem popeljala nekam v toplejše kraje. Tudi dva pevska zbora sta se predstavila. Najprej je zapel moški pevski zbor pod vod-stvom Mateje Soban, potem pa še ženski oktet on spremljavi kvarte-ta Nova ter Matije Marca in Luke Krapeža.

Slišali so tudi, kako igra klavir, če Tina Bolko in Maja Bratina zdru-žita moči.

S šopkom plesov, ki so jih poi-

menovali Pod skalco, se je pred-stavila folklorna skupina Vipava, ki pleše pod vodstvom Tomaža Gantarja.

Slišali smo ansambel, v katerem igrajo: Eva Bras, Urška Lokar, Anej Babič in Stane Lokar.

Člani Dramsko pevske skupi-ne Zarja so pod vodstvom Jožice

Mozetič in Marije Terčelj presta-vili prizor iz »bndime«.

Zaigrali so zvonovi pod spretni-

8 OBČINA VIPAVA

Martin je bil lani z vinom Lapor rdeče prav na vrhu med rdečimi vini, letos pa

je z merlotom 2008 dosegel drugo mesto v isti kategoriji. Samuel pa se je s sauvignonom v kategoriji belih

suhih vin iz lanskega tretjega mesta (za letnik 2009)   povzpel na drugo mesto s sauvignonom 2011. Prizna-nji  sta prejela na letošnjem medna-rodnem 15. Festivalu vin v Ljubljani, na katerem je bilo ocenjeno rekor-dno število vzorcev.

Vsekakor si zaslužita čestitke, saj sta očitno našla pravo razmerje med tem, kar ponuja narava, in tem, kar doda vinogradnik vinar z vztrajnim delom, znanjem in ustrezno opremo predvsem v vinogradu, pa tudi   v kleti.

Tomaž Furlan

Morda je res,da so mogočne zarje

v neznani čas vstopilein se, morda,

v škrlatni veterpotopile …

(Mihaela M. Tihelj; Mogočne zarje)

Spoštovane občanke, cenjeni občani občin Vipava in Ajdovščina, vsi ljudje dobre in manj dobre volje!

Svetlo vzdušje decembrskih dni in noči, obsijanih z lučkami ni samoumeven recept za smeh in dobro razpoloženje. Ni namreč treba posebej poudarjati , da se nahajamo v težkih časih, ki jih živimo ali bolje rečeno preživljamo, kajti preživeti je nekako treba. Ker ima hudič – kot radi rečemo – več mladih naenkrat, se je mnogo težav vsulo na nas obenem. Veliko delovnih mest v naši regiji je izgubljenih, socialne pravice se krčijo, a 'cesar svoje pobere': ljudje na to odreagiramo različno. Nekateri izmed nas nemo opazujejo, ker so ostali brez besed, kar jim ne gre zameriti ; drugi mirno protesti rajo, kakšna vroča glava izkoristi 'gužvo' in se preizkusi v novejši nešportni disciplini 'met granitnih kock', kar je obsojanja vredno; večina izmed nas pa vendarle ve, da sonce za oblaki je, vprašanje je zgolj čas - neznani čas, kdaj se bo razburkano morje vzponov in padcev prelevilo v bolj mirno vodo.

Božični in novoletni čas je obdobje upanja in vere. Božiček sicer prinaša darila (če kaj v denarnici šelesti - dobri možje imajo namreč svojo ceno), to pa ne sme igrati glavne vloge v naših pričakovanjih. Najpomembnejša nam mora biti Luč, ki rešuje, kar je izgubljeno.

Ta praznični čas je poziv nam ljudem, da verjamemo in verujemo, tu ni prostora za dvom, kajti – kot je zapisano v Knjigi vseh knjig »… kdor dvomi je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava«.

Naša zimska burja naj ne bo problem, temveč priložnost in opomin, da ni tu zato, da bi nas premetavala in spodnesla, marveč premešala zrak, prinesla svežino in nas utrdila v telesih in značajih - brez dvoma da je tako.

KARSEDA VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2013

Županmag. Ivan Princes

Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka spet navdušila – tokrat v češki prestolnici

Zlata Ipavska v zlati PragiPrvi vikend v adventu glavno mesto Češke že 22 let zapovrstjo preplavljajo zborovski pevci z vseh kon-cev sveta, takrat se v Pragi namreč odvija mednarodni festival adventnih in božičnih pesmi s posebno nagrado Petra Ebna (International Festival of Advent and Christmas Music with Petr Eben Prize).

Med 35 nastopajočimi zbori se je letos tega uveljavlje-nega vsakoletnega pev-

skega dogodka kot edini iz Slovenije udeležil tudi Komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka.

Petr Eben, po katerem festival nosi ime, je bil skladatelj in organ-ist, zagotovo eden izmed najbolj pre-poznavnih in uveljavljenih čeških glasbenikov 20. stoletja, znan pred-vsem po orgelskih umetninah. Ipavska si je za svoj tekmovalni pro-gram izbrala njegovo Salve Regina, za izvedbo katere je prejela posebno nagrado v svoji kategoriji velikih zborov (big choirs).

Poleg omenjene skladbe je bil so-botni tekmovalni nastop sestavljen še iz Čopijeve Ave, Regina coelorum, O Magnum mysterium Vytautasa Miškinisa (skladba je bila napisana in posvečena Ipavski ob praznovanju njene 10 - letnice delovanja) in Ali-luje makedonskega skladatelja Za-

prova. Tekmovalna žirija je izbor in izvedbo zahtevnega in raznovrstne-ga sakralnega programa ocenila kot najboljše v kategoriji mešanih zbo-rov in Ipavski dodelila zlato.

Po sobotni � nalni večerni razgla-

sitvi rezultatov in podelitvi nagrad najboljšim je sledil še nastop petih najboljših zborov festivala, ki so se potegovali za naslov grand prix. Sedemčlanska žirija je z enim gla-som prednosti laskavi naziv dodel-ila češkemu zboru Cantica laetitia, Ipavska pa je zasedla skupno drugo mesto. Vsekakor je doseženi rezul-tat potrdil odlično pripravljenost pevcev in utrdil mesto Ipavske med najboljšimi zbori doma in po svetu.

V bogatem spremljevalnem festi-valskem dogajanju so se ipavci širši zbrani praški publiki predstavili še s petkovim nastopom v baročni cerkvi svetega Nikolaja na glavnem trgu v starem mestnem jedru in krajšim nastopom na glavnem pri-reditvenem odru ob Tinski cerkvi, sobotno popoldne pa preživeli v že prazničnem duhu prižigajočih lučk in turističnem vzdušju z obiskom glavnih znamenitost mogočnega mesta ob reki Vltavi.

Polona Puc, foto Majda Božič

Zlata Ipavska v zlati Pragi

Ipavska na tekmovalnem nastopu

Vinarja Krapež in Poljšak – spet v vrhuOdlično vino je želja vinarja in zahteva kupca. In odličnost sta pokazala in dokazala že drugo leto zapored vinarja iz Vipavske doline – Martin Krapež iz Vrhpolja in Samuel Poljšak z Gradišča pri Vipavi.

9OBČINA VIPAVA

Jaslice po VipaviLetos bo Božič v Vipavi prav nekaj posebnega. Od 24. decembra 2012 bodo številne jaslice krasile vipavske ulice in trge.

24. decembra ob 15.00 uri bo vi-pavski župnik jaslice tudi blagoslo-vil. Jaslice si boste lahko ogledali na Beblerjevi ulici, Ulici Vojana Reharja, na Trgu Pavla Rušta ter na Glavnem trgu. Največje jaslice bodo postavljene v Gostišču Podskala ob izvirih reke Vipave. Na pobudo go-stišča Podskala se bodo tu zbirali prostovoljni prispevki, ki bodo na-menjeni gojencem zavoda Cirius iz Vipave.

Jaslice bodo na ogled do 6. januarja 2013.

Info: TIC Vipava, e-naslov: tic.vipava@siol.net; tel: 05 368 70 41

Novi evropski denarci za Vipavo

V Vipavi še ena čistilna napravaZa čiščenje odpadnih voda v porečju Vipave bo na voljo tudi ev-ropski denar in sicer iz evropskega kohezijskega sklada v višini 3,2 milijona evrov.

V okviru projekta načrtuje-jo izgradnjo nove centralne čistilne naprave v Vipavi z

zmogljivostjo 6.000 populacijskih enot. Zgradili bodo tudi kanaliza-cijski sistem v dolžini skoraj 10 ki-lometrov s pripadajočimi objekti. Nova čistilna naprava bo namenjena le komunalnim odpadnim vodam iz Vipave in okoliških vasi, obstoje-čo čistilno napravo z zmogljivostjo 10.000 populacijskih enot pa bodo

ohranili za čiščenje industrijskih od-padnih voda iz bližnjih industrijskih obratov.

Obstoječa čistilna naprava ni dovolj zmogljiva, da bi se nanjo la-hko dodatno priključila vsa okoliška naselja – zanje je predvideno čiščenje na centralni čistilni napravi Vipava. Celotna naložba bo veljala 6,3 mio evrov, končali pa naj bi jo do konca leta 2015.

rl

Adventna ustvarjalnostV prvih dneh decembra je izdelovanje adventnih venčkov v Centru starejših Pristan v Vipavi postalo že kar obvezen del prazničnega uvodnika. Letos so stanovalci s pomočjo zaposlenih, domiselno adventno okrasje izdelovali v ponedeljek, 3. decembra.

Klasičen adventni venček je narejen iz smrečja, preple-ten s trakovi vijolične barve,

ki je tudi barva adventa in predsta-vlja spokornost in namen, da bi bili boljši kot doslej. Prižiganje štirih ad-ventnih sveč pa opozarja, da se bliža prihod Odrešenika, ki prinaša luč.

Pri izdelovanju sodobnih advent-nih venčkov pa je na voljo veliko domišljije, ki so jo pokazali tudi stanovalci Pristana. Ustvarili so raznolike venčke pestrih barvnih kombinacij, ki bodo jedilnice posa-meznih oddelkov krasili vse do božiča.  ib

Umrla najstarejša Vipavka

V spomin Pepci Petkovšek (1011 – 2012)

Umrla je naša najstarejša krajanka Jožefa - Pepca Petkovšek iz Vipave. Zadnja leta je bivala v Domu starejših občanov v Ajdovščini. Vsakodnevno jo je obiskoval sin Jože, ji nudil toplo zavetje, oporo v starosti in bolezni in jo z veliko ljubeznijo pospremil do njenega odhoda v večnost.

V dolgem življenju je pognala močne in globoke korenine v našo preteklost in bila zato

zanesljiva pričevalka vipavske zgo-dovine. Izpovedala jo je v knjigi Ži-vljenje ob trti in kršinu.

Naša Pepca je bila rojena 3l. janu-arja 1911 v Sanaboru pri Ježevih, ma-teri Antoniji Bajc iz Višenj in očetu Jožetu Ježu, ki je bil čevljar. Doma so imeli ‘eno njivco, enga prašička in v štalci eno kravco’. V družini je bilo pet otrok, ki so v otroških letih preživljali hudo revščino tako, da so se veselili olupkov sosedovega krompirja. To je bil čas prve sve-tovne vojne. Otroci so že zgodaj izgubili mamo in postali pastirji pri kmetih. Pepco, staro osem let, je vzela k sebi teta Meta iz Trševja. V šolo je hodila peš vsak dan dve uri v

Podkraj. Spominjala se je avstrijskih in italijanskih vojakov. Kot dekla je služila pri večjih kmetih v Trševju, Hraščah, Dupljah in v Vipavi pri Hribovih, kjer je leta 1935 spoznala domačina Ivana Petkovška in se z njim poročila. Rodila je sina Jožeta in Andreja.

Moža Ivana so italijanske oblasti odpeljale v posebne enote - battaglio-ne speciale na Sicilijo. Od tam je šel v Afriko, se priključil prekomorcem in prišel domov na rojstni dan, 26. ju-nija 1945. Pepca je morala v tem času sama skrbeti za družino. Odhajala je s ‘koreto’ peš v Trst prodajat jajca, maslo, nabirala je maline na Nanosu in si tako pomagala. Med potjo v Trst je doživela tudi zračni napad letal in se je morala z drugimi ljudmi umak-niti v zaklonišče. V Trstu je leta 1945 prodala domačega živega petelina, ki je tehtal nekaj kilogramov in zanj dobila 600 lir. Za isto vsoto denarja pa je leta 1937 kupila v Vipavi ma-jhno hišico, tako je takrat denar izgu-bljal vrednost.

Poznana je bila po pridnosti in um-ski bistrosti. Okusila je, kako se po vojni služi kruh s pranjem vojaškega perila v južni vojašnici v Vipavi. Mokro perilo je zmrzovalo že na perilnikih. Perice so ga okuhavale v velikih kotlih.

Leta 1956 se je Pepca zaposlila v mlečni kuhinji na šoli v Vipavi. V zgodnjih urah nam je otrokom zamesila odličen kruh iz 15 kg moke, do osme ure zjutraj so ga v Poniževi pekarni že spekli. Obdelovala je tudi šolski vrt in pridelala zelenjavo za

šolske obroke. Leta 1969 se je upokojila. O sebi

je leta 2002 povedala: »Človek ne bi verjel, kaj vse smo preživeli v tem stoletju. Razvoj je šel tako naprej, da smo dočakali od fagle do karbidovke, petrolejke, žarnice in televizije. Ro-dila sem se pod Avstrijo, poročila pod Italijo, šla v pokoj pod Jugoslavijo in starost uživam v samostojni Sloveni-ji.«

Pepca je imela rada življenje, niko-li ni rekla, da si želi umreti. Zanj se je borila do zadnjega diha. Njene doživete pripovedi o časih, ki jih ni več, ne bomo več slišali. Rada je o njej pripovedovala in nam zapustila veliko spominov. Hvaležni smo ji za to njeno pričevanje.

Magda Rodman

ZAHVALAČlani občinskega odbora Nove

Slovenije Vipava, se zahvaljujemo Ško� jski gimnaziji Vipava, za gosto-ljubje, ki nam ga je izkazala v času kongresa N.Si Slovenija.

Posebna zahvala gospodu Slavku Rebcu, vsem dijakom, ter ostalemu tehničnemu osebju, ki so nam ob tej priliki nudili dragoceno pomoč.

Občinski odbor N.Si Vipava

NAŠI VEČERIV torek, 15. januarja 2013,

bo ob 19.00, v avditoriju Škofi jske gimnazije Vipava, z nami

Miha MiheličSvoje poznavanje problemati ke življenja Indijancev v Severni Ameriki bo

predstavil v predavanjuSevernoameriški staroselci danes

Vabljeni!

10 OBČINA VIPAVAEn ‘primorc’ je vreden pet evrov

Zveza za Primorsko je praznovala v Vipavi!Prejšnji teden je Zveza za Primorsko na svečanosti v Vipavi proslavila 20 obletnico delovanja. Od usta-novitve pred dvajsetimi leti pa do danes je ta primorska stranka prehodila uspešno pot edine izvenpar-lamentarne stranke v samostojni Sloveniji, ki se je udeležila vseh lokalnih in državnozborskih volitev.

Ves čas je prisotna v občinskih svetih primorskih občin in je pravzaprav svojevrsten

fenomen na politični sceni Sloveni-je. Brez profesionalnega aparata in večjih sredstev uspeva iz leta v leto nadgrajevati svoje delo. Mirno lahko trdimo, da je veliko storila za razvoj demokracije v državi in še posebno za razvoj Primorske.

V slovesnem nagovoru je predsed-nik stranke Pavle Gregorčič iz Ko-barida še posebno izpostavil: »Gos-podarska slika Primorske je zelo slaba. Veliko gospodarskih podjetij je propadlo, ni delovnih mest, ni perspektive za mlade, razvoj stag-nira. V ZZP si prizadevamo, da bi razvili podjetja v lasti domačinov in s tem spodbudili ustvarjalne sposob-nosti ljudi. Pri teh namerah je veliko nasprotovanj, navzkrižja interesov, pa tudi nerazumevanja in nezau-panja. Vendar je le dosežen prvi cilj in odkup Hranilnice Vipava. Ta je sedaj v lasti občin, lokalnih podjetij

in zasebnikov. To je lahko prelomen dosežek za prihodnje razumevan-je upravljanja družbe. Tu bi se rad zahvalil v imenu ZZP vsem posa-meznikom in institucijam, ki so se za uspeh projekta izpostavili. Ena last-ovka še ne prinese pomladi, vendar jo naznanja.«

Dolgoletni glavni tajnik ZZP Alek-sander Lemut iz Ajdovščine pa ugotavlja: »Protesti, ki so v minulih

dneh izbruhnili po celotni državi, so rezultat obupa in nemoči naših državljanov, ki so izgubili vero v de-lovanje pravne države in vseh njenih demokratičnih institucij. Ljudje eno-stavno ne morejo več mirno gledati,

da država postaja dom za velike in male plenilce, tajkune in parazite vseh vrst, armado neproduktivnih in

nepotrebnih birokratov ter politično elito in stranke, ki vidijo samo svoje preživetje. In prav oni so nam ukra-dli državo in nas pripeljali na rob preživetja.«

Skoraj sto udeležencev slovesnos-ti je nato oblikovalo zahtevo, ki so jo posredovali predsedniku države, vlade in državnega zbora. V izjavi so med drugim zapisali: »Zahteva-mo, da se v Sloveniji takoj začne s

korenitimi reformami upravljanja z državo in porabo javnega denarja! Zahtevamo, da se takoj ponovno začne proces decentralizacije države in ustanavljanja pokrajin z močno de� nirano razvojno funkcijo.

Nesporno dejstvo je, da po Evropi najuspešneje premagujejo gospodar-sko krizo države, ki so v preteklosti zgradile učinkovit decentraliziran sistem upravljanja z državo in pred-vsem z javnim denarjem. Na drugi strani pa ostaja Slovenija najbolj cen-tralizirana država v EU. Prav central-no upravljanje države ter � nančnih tokov v rokah peščice ljudi, omogoča in je vzrok sistemske korupcije, ki je v naši državi dobila take razsežnosti, da je država pred zlomom.«

Slovesnost so popestrili s ‘kovan-jem’ priložnostnega srebrnika, ki ga je prejel vsak udeleženec. En ‘pri-morc’ pa je vreden kar pet evrov! Ni kaj, Primorci imamo že svojo him-no, sedaj pa še svoj denar. Vipavs-ki župan mag. Ivan Princes pa je

hudomušno dodal, da imamo že tudi pripravljene prostore za pokrajin-ski sedež v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi. Da bi bil le kmalu zaseden!

  MaK

Kovnica prvih primorskih kovancev - foto Gregor M. Humar

Med slavnostnim nagovorom predsednika stranke - foto Gregor M. Humar

ZZP optimistično zre v prihodnost - foto Gregor M. Humar

Vodič za kolesarje

Sedem poti v sedmih jezikihV petek, 14. decembra 2012, je izšla nova zgibanka ‘Kolesarske poti na Vipavskem’, v kateri je opisanih 7 zanimivih kolesarskih poti, pre-vedena pa je v 6 jezikov (angleški, nemški, italijanski, nizozemski, španski in francoski jezik).

V zgibanki se nahaja tudi ze-mljevid, kjer so začrtani predlogi kolesarskih poti ter

pomembnejše znamenitosti v Občini Vipava.

Zgibanka je nastala v okviru pro-jekta ‘Vikol’, ki je so� nanciran iz programa Leader. Znotraj tega pro-jekta je bila zasnovana tudi nova gra� čna podoba in nov slogan našega območja ‘Izvirna Vipavska’, ki se deli na sedem področij, katera zaznamu-

jejo turistično ponudbo Vipave in okolice.

Zgibanka je na voljo na Turistično informacijskem centru Vipava, ki je odprt od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro ter ob sobotah med 9.00 in 14.00 uro.

Več informacij: telefon 05 368 70 41, 051 215 226 ali e-naslov: tic.vipa-va@siol.net .

mh

11OBČINA VIPAVAMiklavž prinaša veselje ne glede na leta Na svoj god, 6. decembra, je sveti Miklavž obiskal tudi stanovalce Centra starejših Pristan. Razposajeno vzdušje, ki se je razširilo med stanovalci, je dokaz, da dobri mož ne prinaša veselja le otrokom.

Mladi ustvarjalci iz Društva za kreativno preživljanje prostega časa ‘Razmeta-

no podstrešje’ iz Vipave, so stano-valcem Pristana na Miklavžev god pripravili poučno in zabavno igrico o dobrem možu. Sveti Nikolaj, kot

se Miklavž uradno imenuje, je nato obiskal stanovalce in jim izročil da-rilca, vsakemu pa zaželel predvsem zdravja in da bi se čez leto dni spet srečali. 

ib

Dobri mož je poskrbel za razposajeno vzdušje

Po poteh naših starih mam in očetov

Peš iz Vipave v TrstPa naj še kdo reče, da so ljudje današnjega časa brez projektov in zamisli. Če se njihovi življenjski cilji v času krize soočajo z vse težjimi možnostmi realizacije, še ne pomeni, da je ustvarjalnost ljudi zatrta v kali. Gre za neustavljivo, naravno silo fascinantnih oblik, ki obnavlja in poganja zgodovino.

Svoj podvig pa smo zlahka, a ne brez truda, izvedli štirje junaki z zgornje Vipavske doline. Peš

smo opravili pot z Vipave v Trst in sicer po poteh naših starih mam in očetov. Pred stoletjem so namreč šte-vilni Vipavci pešačili s ‘kareto’ v Trst in tam kaj prodali oz. kupili, kar je bilo za tisti čas zelo težko. Tržaški Kras je poznal mlekarice, iz Istre so hodile šavrinke, a kmetje so hodi-li tudi globlje s Krasa in celo čez, s

krasne doline pod nanoško planoto. Novodobni pešci smo kljub spreme-njenemu stilu vsakdana, asfaltiranim potem in prometnemu spremstvu avtomobilov podoživeli, kar nam je razvoj družbe olajšal. Pa vendar, to so poti, ki tudi v 21. stoletju nosijo velik pomen.

Pot smo opravili v petek, 16. no-vembra, s sledečimi etapami: Dolga Poljana – Planina – Gaberje –Kob-dilj – Kopriva – Dutovlje – Kreplje –

Dol pri Vogljah – Opčine – Trst, kar znese dobrih 40 kilometrov. Velika dolžina je zahtevala uhojene noge in trdo psihično pripravo. Štirje junaki (David, dva krat Marko in Franko) smo razdaljo prepešačili v dobrih sedmih urah. Da pa ne bi bilo vse ostalo pri hoji, smo zaključeno pot proslavili na Velikem trgu v Trstu, kjer se nam je pridružil prijatelj ter znanec enega izmed pohodnikov in v kvintetu smo zapeli ponarodelo Vstajenje Primorske.

Brez skrbi, za pot nazaj domov smo bili dogovorjeni za prevoz do Piščancev, kjer smo obiskali prijatel-ja in sošolca enega izmed članov po-hoda Andreja Boleta. Ukvarja se z vi-narstvom, kraljevo panogo vipavskih ljudi, tako da smo si imeli možnost ogledati in preizkusiti nekaj odličnih letnikov vitovske grganje, črnine, malvazije in drugih. Pred povrat-kom v domače kraje smo imeli še postanek v Godnjah pri Dutovljah, v hramu Davida Grmeka, kjer domu-jeta kraški teran in pršut, smo še za-peli, potem pa se odpravili domov k zasluženemu počitku.

Jernej Šček in Marko Puc

V iskanju medsebojnega spoštovanja

Adventni večeri 2012Letošnji tradicionalni že 22. Adventni večeri verskega poglabljanja v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina, ki so se odvijali v Ško� jski gimnaziji Vipava, so se iztekli.

Gost prvega   večera 30. no-vembra je bil gospod Jože Dežman poznan zgodovi-

nar in � lozof. Ob avtorskem doku-mentarnem � lmu ‘Vroče sledi hla-dne vojne’ je razmišljal o temi ‘Vest in samozavest’.  Slovenci se otepamo iskanja naših zdravih korenin. Med

nami so zgrajeni zidovi. Premalo je medsebojnega spoštovanja, sočutja in pozornosti, preveč je  sovraštva. Manjka pa nam demokratičnega kon� ikta in zrele demokracije, ki bi privedla do sprave in še do višje sto-pnje,  do mirotvorstva, do stopnje, ko bomo sposobni zgraditi skupnost,

v kateri bomo znali sprejeti drug drugega in v potrpljenju graditi našo bodočnost.

Gostja  drugega  adventnega večera, 7. decembra, je bila gospa Nadja Pre-geljc, ki nam je odstirala krščansko etiko dolgo zamolčanega, mučenega in na krut način umorjenega našega grivškega rojaka, duhovnika Filipa Terčelja. Njegova krščanska etika je izhajala iz njegove osebne, globoke in žive vere ter neomajne ljubezni do Boga. V težkih preizkušnjah je ostal zvest cerkvi in katolištvu. Kot pesn-ik, pisatelj in kulturni delavec nam je zapustil bogato dediščino svojih del, ki nam jih je Pregeljčeva odkrivala in jih je v podrobnosti obdelala v svoji magisterski nalogi. Mogočno in  pe-vsko dovršeno so donele Terčeljeve liturgične pesmi v izvedbi vokalnih skupin Grlica in Šumljak iz Budanj, odlomke njegovih del pa je občuteno podajala prof. Tatjana Božič.   

V tretjem adventnem večeru 14. decembra nam je prof. Marjeta Žebovec odkrivala verno žensko v slovenskem leposlovju od konca 19. stoletja do današnjih dni. Predstavl-jala nam je like verne ženske kot pi-sateljice, pesnice, redovnice, skratka like ustvarjalk, ki so dale pečat slov-enskemu leposlovju, so pa nam mor-da manj poznane.

Blagoslovljene božične praznike ter miru in veselja v letu 2013 želimo vsem ljudem dobre volje člani Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina.

Niko Ličen

Škof Metod Pirih in Nadja Pregeljc - foto Lojze Šinkovec

12 Latnik 134, 21. december 2012

www.facebook.com/picerija na placu INFO: 040 166 932, 041 951 039

UGODNO

MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICOTUDI NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI

Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 47 400

AGROCENTERKRPAN Vipava

UGODNOUGODNOUGODNOUGODNOUGODNOUGODNOUGODNOUGODNO

MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO

- KRMNA KORUZA 30/1- DRVA BUKOVA, PELETI, BRIKETI- MESARSKI PROGRAM - VSE ZA KOLINE- KULTIVATORJI BCS- VITLI, CEPILCI, ŽAGE- CUPRALAU 2 10/1- ZIRAM 20/1

CENTER FAMA VIPAVA VABI

Vesele Praznike!

SAMO

0,01€

200 g KAVA SONČEK

Primorska kava izbranega okusa!

V SOBOTO, 22. DECEMBRAOB NAKUPU NAD 20 €JE 200g KAVE SONČEK

Primorska kava izbranega okusa!Primorska kava izbranega okusa!Primorska kava izbranega okusa!

JE 200g KAVE SONČEKJE 200g KAVE SONČEKJE 200g KAVE SONČEK

Primorska kava izbranega okusa!Primorska kava izbranega okusa!V SOBOTO, 22. DECEMBRA ZVESTIM KUPCEM PODARJAMO SETVENI KOLEDAR 2013

Primorska kava izbranega okusa!

Vesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel BožičVesel Božič in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto in srečno Novo leto

BazarBazarBazarV CENTRU FAMA VIPAVA

4,15 €9,99 €

13Latnik 134, 21. december 2012 MNENJAAleksander Lemut

Uspeh, ki nas močno zavezuje!

Napiši kaj lepega! Pozitivne-ga! Poišči kakšen uspeh ali lep dogodek! Napiši nekaj,

kar nam bo polepšalo prihajajoče božične in novoletne dni. Prav te be-sede mi je položil v srce moj nekdanji svetniški kolega. In še kako prav ima.

Pred nami so najlepši dnevi v letu. In dogajajo se nam tudi lepe stvari. Razveseljujejo nas naši športniki, ki serijsko zmagujejo in nam dvigajo samozavest. Pravzaprav takih uspe-hov nismo imeli tudi v najboljših časih. Naši pevski zbori se domov vračajo z lepimi priznanji. In nena-zadnje, tudi mnogi naši podjetniki dosegajo doma in v tujini lepe rezul-tate in nagrade. Vseeno pa je na dla-ni, da je največji uspeh zaključka leta odkup deleža v Hranilnici Vipava. Nesporno! To je res najlepša novica!

Hranilnica Vipava obstaja že več kot sto dvajset let! Uspelo ji je pre-živeti fašistični teror nad Primorci in nato še socialistični gospodarski uni-kum! In ves ta čas je uspešno in po-

končno stala ob strani našemu kme-tu in manjšim podjetnikom! Mnogi smo si srčno želeli, da bi tako ostalo še naslednjih sto dvajset let! In tako je nastal konzorcij malih delničarjev, z zelo jasnim ciljem zaščititi naše in-terese in naše premoženje. V prime-ru likvidacije ali prodaje kupcu izven doline bi hranilnico namreč lahko iz-gubili in taki primeri v Sloveniji niso izjema. Prej pravilo!

Še enkrat več bom zapisal in opo-mnil. Na Primorskem smo ob osa-mosvojitvi imeli kar tri večje banke, Banko Koper, Banko Vipa in Ko-mercialno banko Nova Gorica. Ni jih več, preprosto pobrali so nam jih. Eno v Maribor, drugo v Ljubljano, tretjo – Banko Koper pa so državni lastniki prodali Italijanom.

Neomajno sem prepričan, da bi Primorci morali ponovno imeti svo-jo - primorsko banko. Ki te pozna, ki te razume, tebe in speci� ko oko-lja. Še toliko bolj, če obstaja želja in tudi sredstva, da se to realizira! Ver-jemite, ni se bilo lahko, sredi gospo-darske in � nančne krize, odločiti in zagotoviti sredstev za nakup deleža HV. Kakorkoli že, konzorcij zbran okoli Občin Vipava in Ajdovščina, je dokazal svojo odločenost in resnost. Najprej je oddal zavezujočo ponud-bo, nato pa zbral potreben denar in ga tudi vplačal. Hranilnica Vipava tako ostaja v domači lasti. In to ni konec, to je šele začetek poti! Tega se vsi jasno zavedamo!

Za sodelovanje v odkupu smo se dokončno odločili po obisku Švice, kjer smo dobili potrditev, zgled in

vodilo v kantonalnem bančnem sis-temu v Švici. Prav vsak kanton (po-krajina) ima namreč svojo banko, preko katere poteka celoten plačilni sistem kantona, občin in vseh jav-nih ustanov v kantonu. Preko svoje kantonalne banke opravljajo plačil-ni promet tudi prebivalci, ki imajo v njej naložene svoje prihranke. Banka večino ustvarjenega dobička nameni za povečevanje družbenega standar-da prebivalcev kantona.

O taki pripadnosti našemu lokal-nemu okolju in domoljubju lahko mi samo sanjamo. Vse kar je tuje, je postalo avtomatično večvredno! Razlagajo nam, da lastnik sploh ni pomemben. Kakšna zabloda, kakšne neumnosti! Obstajata samo dve mo-žnosti - ali si gospodar ali pa si hla-pec! Vsak dan je večja verjetnost, da se bo naše 'evropsko kraljestvo' zru-šilo kot hiša iz kart. In tudi iz te re-alne bojazni ocenjujem, da je edino pravilno ohraniti čim več lastnine v naši, slovenski, primorski lasti.

Naloga je sedaj jasna! Postaviti na noge novo 'primorsko banko', ki bo istočasno tudi hrbtenica bodoče eno-tne Primorske pokrajine. Prvi cilj in odkup Hranilnice Vipava je že dose-žen! Ta je sedaj v lasti občin, lokalnih podjetij in zasebnikov. To je lahko prelomen dosežek za prihodnje ra-zumevanje upravljanja družbe. Za-hvala za to pa gre vsem posamezni-kom in institucijam, ki so se za uspeh projekta tako odločno izpostavili.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, vendar jo naznanja.

Marijan Božič

Ne verjamem v revolucijo!

Ozrimo se tja proti jugu, kjer se arabska pomlad preveša v poletje. Ljudje so v svo-

jem revolucionarnem zagonu po-metli s starimi režimi, vendar so se-daj zopet na ulicah. Nasilje in kaos ne moreta prinesti boljšega vladanja od prejšnjega. Najsposobnejši ljudje poberejo 'šila in kopita', kot se temu reče, in odidejo v tujino. Tisti z de-narjem tudi. Doma ostane le siroma-štvo, ter sovraštvo. Takšno stanje pa je odlična podlaga za prevzem oblasti s strani kakšnih verskih ali drugač-nih skrajnežev, ki obljubljajo red in disciplino in jo potem seveda s silo, dejansko in psihološko, tudi udeja-njajo.

Ne verjamem v revolucijo. Verja-mem sicer, da tistih nekaj iskrenih zagnancev, ki vodijo takšne proteste, misli iskreno in pošteno. Vendar je takšnih 'svetnikov' mnogo premalo, da bi lahko trajno vodili državo. Zato je ta svet že od vekomaj obsojen na oportuniste (dvoličneže), ki od zme-raj sedijo v drugi vrsti, in se, takoj ko se le pokaže priložnost, presedejo v prvo vrsto. So kot plevel. Ne da se jih izkoreniniti enkrat za vselej. Na zu-naj so vselej prave barve, vedno pri koritu, ne glede katera zastava pla-pola nad njim. Bela, rdeča, zelena ali črna!

Zdaj je čas za nov dogovor tistih ljudi in tudi strank, ki »dobro v srcu mislijo«, kot je zapisal France Preše-ren. V ozračju se namreč širi vonj po laži. Da je treba vse zamenjati, ker da so vsi slabi. Ni res! Če vse zamenjaš, nastane prazen prostor za 'tiste iz druge vrste', ki prepeljejo ljudi žejne čez vodo kot še vsakič doslej.

Ne verjamem v revolucijo, in vra-ževeren tudi nisem, zato naj vam bo leto 2013, kljub trinajstici seveda, z obilico truda in modrosti kar se da srečno!

Dušan Krečič

Strah, skrb, sram, srd ...na napačni strani.

So čustvena stanja vse več posa-meznikov med nami in zato vse bolj stanje duha naše družbe in

v enakem vrstnem redu se v posame-zniku in družbi kopičijo ter stopnju-jejo. Ker ni (je?) vedno res, da ima ljudstvo tako oblast, kot si jo zasluži! Ker vedno več slovenskih državljanov dvajset let po osamosvojitvi, na lastni koži (socialni varnosti sebe in otrok) in koži večine sosedov in sodelavcev, občuti, v kaj so se, takrat sanje, načr-ti in vizije premnogih, izrodile. Ker je velika večina takrat spregledala in se veliko prepozno zavedla, da je bila osamosvojitev izrabljena za spremem-bo družbene ureditve in od mnogih (med nami) spoznana kot edinstvena priložnost za revanšizem, maščevanje in popravo 'zgodovinskih' krivic. Ker smo zaupali 'očetom naroda', liderjem

parlamentarnih strank in v njih pro-grame in preslišali redke skeptike, ki so si takrat sploh upali oglasiti. Spre-gledali smo 'zapisano' med vrstice in v 'drobnem tisku', zlovešča znamenja socialnega razslojevanja, pajdašenja politike s kapitalom in Cerkvijo in transformacijo parlamenta v orod-je trenutno vladajoče načelne ali 'na-čelne' koalicije. Pristali na takrat na-povedano in izrečeno ' nič več ne bo tako, kot je bilo', da se je praktično vse v naši domovini (edini, ki jo imamo) obrnilo na glavo in od zmagovalca na volitvah odvisne vsakokratne tudi za večino usodne spremembe. Pristaja-li smo na zakonodajo, pisano na kožo tatovom v škodo zaupljivih in dobro-mislečih, na to, da je politika pogazila stroko (ni važno kaj zna, važno da je naš), glas - voljo volilcev zamenjale grožnje in narek vlade. Zdaj eni, zdaj drugi (odvisno, koliko so bili naši) smo, tudi javno, tolerirali ali celo opravičevali vedno pogostejše 'spre-glede' in 'zastaranja' sodišč ter prime-re neenakosti pred zakonom. Pristaja-li na nekaznovano (volilci to lahko le na volitvah in znotraj strank) nespo-štovanje ustave, zakonov in temelj-nih civilizacijskih vrednot z desetimi božjimi zapovedmi na čelu ali koncu! Pristajali na opravičevanje 'naših' in s prstom kazali ter potencirali enako

brezsramno početje izprijencev druge barve. Ker smo zlasti v zadnjem dese-tletju volili stranke in izvolili 'stran-karske podtaknjence', - opice (kot se je nekomu zapisalo), ki ali so neu-mni ali pokvarjeni ali brez jajc, ki se v trenutku izvolitve z liste katerekoli stranke, odpovedo uporabi lastne gla-ve v korist volilcev in glasujejo le še v korist stranke oziroma s to zlizane-ga kapitala. Namesto, da bi dosledno preganjali in kaznovali (kot volilci na volitvah) in isto dosledno zahtevali od pristojnih institucij, smo, misleč, da bomo enkrat eni drugič drugi z 'na-šimi' pro� tirali, doživeli, da so se vse veje oblasti in strankarski liderji vseh barv in veroizpovedi zlizali s kapita-lom v škodo nas vseh in korist izbra-nih. Ker smo odgovornost, zavestno ali zapeljani, zaupali neodgovornim. Ker smo zato izpadli voli. Zato nam danes brezsramno lažejo strankarski, cerkveni in oblastni veljaki s predse-dnikom vlade in nadškofom na čelu in se, če že na laži ujeti, izmotavajo s kazanjem na enako početje drugih. Zato so nas in nas še danes nekazno-vano 'po zakonu' ropajo ustvarjenega skozi desetletja, sredstev za preživetje in človeka, predvsem mladih, vredne prihodnosti. Zato nas, ki smo jih iz-volili, lahko danes ignorirajo, strašijo s še hujšim, nam grozijo in napovedu-

jejo drugo republiko - dobesedno nji-hovo državo. Ne pristajajo na dialog in iskanje za vse sprejemljivih poti in odrekanj in premišljeno razporejenih bremen. Za vsako ceno (saj bo plača-lo ljudstvo – mi) so in še poskušajo uveljaviti svoj tudi zgrešene in druž-beno škodljive ekonomske rešitve v svojo in svojih korist, medstrankarsko ideološko obračunavajo in se osebno maščujejo za stare zamere. Hočejo do sramu ponižano, revno, poslušno in (s prižnic pridigano) ponižno ljudstvo, oropano ustvarjenega skozi stoletja in sredstev za preživetje - sredstev za delo in proizvodnjo. Ljudstvo, odvi-sno od njih miloščine ter brez za in v svet odprtega zdravstva, šolstva, zna-nosti, kulture, neuko, brez vedoželj-nosti in znanja. Uresničujejo 'mokre sanje' globalnega kapitala vseh barv (izenačitev standarda delavca v EU s kitajskim standardom) in tako želeno vrnitve slovenskega naroda v naročje matere ...

Zato so in privatizirajo dobičke ter so in lastninijo vredna proizvodna sred-stva. Zato so in socializirajo izgube in danes slabe (takrat, ko so si jih delili, so si zanje delili še milijonske nagrade) kredite, najete za lastninjenje in njih megalomanske nepremičninske načr-

te. Zato znova in znova vedno nove dokapitalizacije bank in pod nujno slaba banka, s katero bi grehe svo-jih, vseh barv, pometli pod preprogo. Zato SOD in KAD, certi� kati, družbe za upravljanje in kapitalske družbe ter delnice. Poprava 'zgodovinskih' krivic z novimi. Tudi zgodovinskimi? Zato so nedoumljivo pohlepni, zamerlji-vi in maščevalni 'psihopati, sociopa-ti, patološki narcisi in lažnivci visoko med nami' ugrabili oblast, si podredili stranke, poslance - parlament, sodno in izvršno oblast. Vsi, brezskrbneži, ki se jim fučka,oportunisti, do neumno-sti lahkoverni ali mnogi zapeljani in izigrani s pristavljenim lončkom, smo pristajali in dovolili, da so kockali in se zakockali z nekoč našim, skoraj vsem, kar smo kot država in državlja-ni do osamosvojitve in po tej ustvari-li in imeli. Plačali bomo za naš in vse njihove grehe.

Za začetek preudarno, odgovor-no in organizirano poskrbimo, da se STRAH, SKRB, in SRAM preselijo na pravo, drugo stran.

Tudi, če bo danes (v petek 21.12.2012), ko to berete 'konec sveta', za jutri je napovedano izboljšanje!?!

Popravek navedkaV prejšnjem Latniku je pri-

šlo v članku Kodrlajsasti govor, avtorja Mitje Trip-

kovića, do objave napačnega po-datka in sicer glede višine sredstev, ki jih Občina Ajdovščina namenja za Vrtovčev pohod. Objavljen je bil napačen znesek 12.000 €. Pravil-ni znesek je 3.000 €. Do napake je prišlo zaradi pomanjkanja časa pri oblikovanju preloma ter posledič-ne objave 'delovne' in ne končne

verzije teksta. Prizadetim se opra-vičujemo.

Uredništvo Latnika

latnik

14 Latnik 134, 21. december 2012KULTURALavričeva knjižnica Ajdovščina

S krizo se večata obisk in izposojaMorda se sliši napihnjeno, toda slovenske knjižnice so resnično nacionalno bogastvo – to se še bolj odraža v kriznih časih, ko ljudje pač nimajo denarja za nakup knjig (revij …), knjižnice pa omogočajo branje brezplačno oziroma za majhen denar, poleg tega pa nudijo tudi druge storitve, ki jih sicer ni mogoče dobiti na istem mestu.

V Lavričevi knjižnici ugota-vljamo, da se nam obisk čla-nov in izposoja gradiva iz

leta v leto povečujeta. Primerjali smo podatke za lansko leto in ugotovili, da so naši člani letos v vseh enotah knjižnice opravili 4500 obiskov več kot v enakem obdobju lani (83.914  - 2011,  88.411  - 2012),  predvsem pa strmo narašča izposoja gradiva, ki je kar za 26.500 enot večja kot lani (355.711 – 2011, 382.237 – 2012).

Verjetno so ljudje ugotovili, da knjižnica lahko mnogo nudi, za mlade do 18.  leta so vse storitve brezplačne, prav tako za brezposelne. Tudi tisti, ki plačajo članarino, si po-leg knjig lahko izposojajo tudi revije, �lme na DVD - jih, se izobražujejo na internetu, študirajo v čitalnici ... Opažamo, da knjižnico obisku-je vedno več otrok, mladih družin, povečuje pa se tudi vpis tistih, ki so brezposelni in jim je knjižnica svet-la točka v prehodnem obdobju, ko

iščejo novo zaposlitev.   Letos smo vpisali 509 novih

članov, povečan vpis je tudi na novem bibliobusu. Dnevno obišče knjižnico skoraj 350 obiskovalcev (največ ob ponedeljkih, tudi po 600), ki si v povprečju dnevno izposodijo 1.592 enot gradiva. Poleg razvedril-nih knjig za odrasle in mladino bral-ci radi posegajo tudi po �lmih, letos smo nakupili precej novih, kakovst-nih �lmov,  z veseljem pa izkoris-tijo ugodnost, da si na dom lahko izposojajo tudi revije.  Povprečno si obiskovalec izposodi ob vsakem obisku 4 enote gradiva.

Med knjigami prevladuje zani-manje za življenjske zgodbe iz raznih delov sveta, bralci radi segajo po knjigah za osebno rast, po knjigah o vzgoji otrok, sodobnih biogra�jah, knjigah o dogajanju v svetu, poto-pisih, ustvarjalnih knjigah. Mladi so navdušeni nad fantazijskimi knjiga-mi in knjigami, ki govorijo o zoren-

ju mladostnikov, najmlajši segajo po slikanicah, stripih in zabavnih knjigah.

Bralci se mnogokrat poslužujejo tudi medknjižnične izposoje, zlasti študentje in študentje ob delu, saj tako lahko pridejo tudi do gradiva iz drugih knjižnic, ali pa jim preskrbi-mo članek, ki ga knjižnica nima. Veseli smo priznanj, da bralci v našo knjižnico radi zahajajo, da se jim zdi prijetna in domača.

Poleg lahkotnega razvedrilne-ga branja so zlasti iskani naslednji naslovi: Cavazza - Vesna Milek, Knji-ga o Radi - Boris Pahor, Jugoslavija, moja dežela - Goran Vojnović, To noč sem jo videl - Drago Jančar, Tek za zmajem - Khaled Hosseini, Bela kot mleko, rdeča kot kri – D Aveni-ja, Pride ženska k zdravniku - Klun, Služkinje – Khathryn Stocklet, Gren-ko morje – Marjan Tomšič …

Knjige za osebno rast:  Formule lju-bezni - Zoran Milivojević,  Ljubiti z odprtimi očmi – Jorge Bucay …

Zgodovinske knjige: Tito in tovariši - Jože Pirjevec, Hitler – Ian Kershaw.

Mladi poleg obveznega šolskega čtiva še  vedno  segajo po Haryu Potterju – J.  K. Rowling,  Groznem Gašperju – Francesce Simon, zbirki Pesem ledu in ognja –George R. Martina,  knjigah na temo vampir-jev, Gospodu Gnilcu – Andy Stan-ton, stripih Tintin …, zanimivo pa je, da vedno bolj prebirajo tudi knjige v drugih jezikih.

Alenka Furlan, bibliotekarka

Tudi potujoča knjižnica pripomore k večji izposoji

Samostojna razstava Irene Furlan

Ko roka pelje svojo potV galeriji Mežnarija v Mengšu je bilo v torek, 27. novembra, odprtje samostojne slikarske razstave ustvarjalke Irene Furlan z naslovom ‘Ko roka pelje svojo pot’.

Irena je doma s Planine pri Ajdo-vščini. Pred dobrim desetletjem je morala zaradi bolezni na ope-

racijo možganov, ki jo je priklenila na invalidski voziček in na bivanje v Domu starejših občanov v Ajdovšči-ni. Takoj po tem se je začela spopa-dati s svojo boleznijo in iskati rešitve, ki bi ji pomagale ohranjati voljo do življenja. Našla je voljo in željo po ustvarjanju, potrkala na vrata Lične hiše  v Ajdovščini, kjer sta jo Polo-na in David z veseljem sprejela in ji ponudila mentorstvo pri slikarskem ustvarjanju. Njene probleme in na-pake sta kaj hitro spremenila v pred-nosti.

V kritiki za razstavo je med dru-gim Polona Kunaver Ličen zapisala: “Irena Furlan je skozi leta oblikovala svoj risarski in slikarski slog, urila svojo roko in potezo ter se prele-vila v pravo slikarko in ilustratorko. Njena barvna poteza je ekspresivna, polna kontrastnih presenečenj, neo-bremenjena z realnostjo sveta. Njen svet je slikovit, poln pozitivne ener-gije, ki jo je kljub bolezni in trpljenju znala ohraniti v sebi in slikarsko iz-raziti. Slikarstvo jo je utrdilo, jo tera-pevtsko ozdravilo, ji dalo novih moči in danes pred nami stoji nova Irena, ki nas pozdravlja s svojimi zadnjimi stvaritvami, ki pričajo o kakovosti in moči njenega slikarskega izražanja.

Irena se ne da, je borka, je močna

osebnost, ki se danes poteguje za svoje pravice in ne popusti. Začela je uživati v življenju in to tudi izraža v svojih slikah. Ne skrbijo jo več napake, saj so le - te  že zdavnaj postale del njenih slikarskih kom-pozicij. Packa tu in packa tam, in vse postane še bolj pestro in zanimi-vo. Igra pack in nepravilnih črt na barvnih ploskvah včasih deluje tol-iko bolj zanimivo kot popolnost barv in oblik. Irena se kakor otrok poigra-va z barvami in liki, išče trenutke, ko s čopičem potegne sem in tja, uživa v spontanosti.

Možgani dajejo ukaze, ki jim nje-na roka vedno ne zmore slediti,

zato roka pelje svojo pot, posledica tega pa so neverjetni rezultati, ki nas osupnejo. Ekspresivnost izraza, sproščena poteza in motorične ovire povzročijo zanimive podobe, jih del-no popačijo, dajo jim svoj dih, svoj poseben karakter, ki ga pri zdravi motorični sposobnosti ne bi dosegla. Kdo ve kakšni bi bili rezultati, če bi Irena imela zdrave roke? Morda pa sploh nikoli ne bi slikala?

Vsi, ki Ireno poznamo, ji za njene dosežke iskreno čestitamo v želji, da bi še naprej tako zavzeto ustvarjala v iskanju novih slikarskih izrazov in kljub bolezni uživala življenje v krogu svojih sostanovalcev, domačih, pri-jateljev in znancev.

Niko Ličen

Tel.: 05 368 11 10

Tova

rniš

ka

2b

, 5270 A

jdo

všč

ina

(C

3)

Tel.: 05 368 11 10

MA-KO popravi napako vsako!MA-KO popravi napako vsako!

mako-slo@siol.net

Srečno

v novem letu

2013!

Srečno

v novem letu

2013!

Jubilejni CastrumFoto

Preobleke iz Križa na ogledV Pilonovi galeriji so odprli razstavo del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju Castrumfoto.

Na jubilejnem 10. mednaro-dnem fotografskem sreča-nju CastrumFoto, ki se je

odvijalo v Vipavskem Križu med 29. junijem in 1. julijem 2012, je sodelo-valo enajst ustvarjalk in ustvarjalcev: Egon Bajt, Primož Brecelj, Nata-ša Košmerl, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pin-tar, Bojan Radovič in Sašo Vrabič iz Slovenije ter Lorella Klun in Rober-to Kusterle iz Italije. Avtorji in avto-rice so ustvarjali na temo Preobleka, ki jo je določil organizator srečanja.

Fotografsko srečanje CastrumFo-to, ki poteka pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina, je namenjeno

izmenjavi teoretskih mnenj in foto-grafskih izkušenj med povabljenimi ustvarjalci. Prav zato Primož Brecelj (na fotogra�ji skrajno desno), po-budnik in organizator srečanja, vsako leto povabi ustvarjalce in ustvarjalke, ki zagovarjajo raznolike slogovne pristope in pripadajo različnim gen-eracijam. Fotogra� in fotogra�nje so nastanjeni na domačiji Andre-je in Andreja Perka v Vipavskem Križu, ki nudi ustvarjalcem kreativ-ni ambient. Domači in tuji avtor-ji med tridnevnim ustvarjalnim druženjem spoznajo tudi Vipavsko dolino in njeno naravno ter kulturno dediščino.

K temi letošnjega srečanja Preoble-ka, ki je izjemno široka in mnogo-pomenska, pristopajo ustvarjalci in ustvarjalke z različnih pozicij. Med njimi so namreč tako mednarodno uveljavljeni fotogra� in ustvarjalci, ki se ukvarjajo tudi z drugimi ob-likami umetniškega izražanja, kot avtorji mlajše generacije, ki šele zaključujejo študij fotogra�je. Raz-stavljena dela zato kažejo raznolike vsebinske, oblikovne in estetske pris-tope, v grobem pa jih lahko strnemo v dva sklopa. Posamezni fotogra� se tematike lotevajo v kontekstu av-tore�eksije fotografskega medija, ki obsega raziskovanje značilnosti, kvalitet in materialnih določil foto-gra�je. V drugi, obsežnejši segment pa sodijo tista dela, ki izhajajo iz simboličnega pomena naslovne be-sede in obravnavajo preobleko v kontekstu spreminjanja človekove vizualne podobe, njegove identitete in zgodovine v različnih dobesednih in prenesenih pomenih.

Razstava, ob kateri je izšel katalog z besedilom Nataše Kovšca in re-produkcijami nastalih del, bo v Pilo-novi galeriji Ajdovščina na ogled do 13. januarja 2013.

Maja Marinkovska

Udeleženci jubilejne kolonije – foto Polona Ipavec

15Latnik 134, 21. december 2012 KULTURA

Goriška cesta 56, 5270 Ajdovščina Tel. +386 / 5 366 49 40, Fax +386 / 5 366 49 44

Urnik: pon. – pet.: 8.30-12.30, 14.00-18.00, sobota: 8.30-12.30

V decembru -10% na celoten prodajni programBrezplačen 3D izris kopalnic

Oglejte si delovanje peči Woodbox tehnologije v živo!

Peči so v našem razstavnem prostoru

Goriška cesta 3, 5271 VIPAVA

www . i z o l a c i j s k i p a n e l i . s iwww . i z o l a c i j s k i p a n e l i . s i

tel.: 041 625 423tel.: 051 683 051paneli@karimpex.si

KAR IMPEX d.o.o.

STREŠNA KRITINA

STENSKE PLOŠČE

z izolacijo in brez

iz pločevine in PVC

Srečno v novem letu 2013!

Po srebru in zlatu še domače priznanjeVaščani Budanj so ponosni na

svojega mladega strokovnja-ka lesarske stroke, Andreja

Kodeleta, ki je oktobra na tekmova-nju Euroskills v Bruslju osvojil  sre-brno in zlato plaketo. Srebro je prejel za inovativno izvedbo omarice, zlato pa za najboljšega slovenskega tekmo-valca v številčni ekipi raznih strok.

Zato mu je Krajevna skupnost  Bu-danje izkazala posebno čast in mu za izredne uspehe podelila priznanje.                                                                                       

Zapisal Andrej Curk

Knjižnica s spletnimi novostmi

LibroamBrezžična omrežja omogočajo nove načine dela in študija. V zadnjih letih se je razmahnila uporaba prenosnih naprav vseh vrst, ki omogočajo njihovim uporabnikom, da so tako rekoč neprenehoma po-vezani s svetovnim spletom.

V Lavričevi knjižnici smo se letos poleti prijavili na jav-ni razpis za so� nancira-

nje vzpostavitve brezžičnih omrežij Eduroam/Liboram v javnih knjižni-cah in državnih muzejih in galerijah. O tem smo razmišljali že v preteklih letih vendar nam zaradi nezadostne hitrosti internetne povezave, ta je bila pogoj za prijavo na razpis, ideje ni uspelo realizirati.

Letos smo dobili zmogljivejšo in-ternetno povezavo in s tem izpolni-li tudi osnovni pogoj za sodelovanje na razpisu in vključitvi v federacijo Eduroam omrežij.

Libroam (library roaming) pred-stavlja sistem gostovanja v brezžič-nih omrežjih, ki so vzpostavljena v slovenskih knjižnicah po enotnih

tehničnih merilih, veljavnih za med-narodno federacijo brezžičnih omre-žij Eduroam. Eduroam je namreč po vsem svetu razširjeno brezžično omrežje. Eduroam je že razširjen po slovenskih univerzah in drugih izo-braževalnih institucijah z uvajanjem omrežja Libroam pa se to omrežje z nekaj spremembami širi tudi po slo-venskih knjižnicah.

Libroam, tako kot Eduroam, omrežje omogoča uporabniku, ki je član matične organizacije (v našem primeru knjižnice), da s svojim pre-nosnim računalnikom ali drugo mo-bilno napravo, ki ustreza tehničnim zahtevam (pametni telefoni, tablice) gostuje v drugih slovenskih knjižni-cah, ki to omrežje uporabljajo.

Za člana Lavričeve knjižnice to

pomeni, da lahko s svojim uporab-niškim imenom in geslom (isto kot za COBISS MOJA KNJIŽNICA), ki mu jih dodeli matična ustanova, v tem primeru naša knjižnica, gostu-je v vseh slovenskih knjižnicah, ki so vključena v Libroam mrežo. Teh je zaenkrat 24. Prav tako, pa lahko v naši knjižnici gostujejo vsi tisti, kate-rih matična organizacija je del mreže Libroam oz. Eduroam.

Po enkratni namestitvi ustreznega programa/odjemalca na svojo mo-bilno napravo lahko član v prihodnje nemoteno uporablja omrežje v naši knjižnici brez, da bi se za to moral prijaviti pri pultu, iskati trenutno veljavna gesla, dajati svoje podatkov ITD.

Velik poudarek ta omrežja daje-

jo predvsem varnosti. V omrežje se lahko namreč povežejo zgolj tisti, ki so do dostopa upravičeni. Način dostopa z avtentikacijo preko oseb-nega uporabniškega imena in gesla

namreč otežuje/preprečuje zlora-bo omrežja s strani nepooblaščenih oseb.

Matjaž Stiblj

Dva Andreja - Kodele in Curk

16 Latnik 134, 21. december 2012RAZNOKako znižati stroške ogrevanja - drugič

V tabeli v omenjenem članku, ki primerja stroške ogrevanja z različnimi energenti, je bralec zasledil napako – namreč v okencu za kurilno olje je cena na� e. S tem se seveda zmanjša tudi letni strošek ogrevanja in razlika do drugih energentov. Avtorja članka smo prosili za pojasnilo. ur.

PojasniloNavedena cena energenta je napač-

na, saj je podana cena za na� o kot pogonsko gorivo in ne kot energent, kurilno olje. Pravilna in aktualna cena je 1,033 EUR/l. Pri tem bi letni stroški ogrevanja znašali 1.443 EUR za porabljeno količino 1000 l kuril-nega olja.

Usmeritev EU pa je, da se kurilno olje kot energent za ogrevanje uma-kne s trga, zato bo njegova cena v bo-doče naraščala in se približala ceni

na� e kot pogonskega goriva. S tem bo raba drugih virov energije, med njimi tudi lesne biomase, postala še aktualnejša. Že danes v več kot po-lovici držav EU cena kurilnega olja presega 1 EUR/l v nekaterih državah (Švedska, Italija, Danska ...) pa pre-sega tudi že vrednost 1,402 EUR/l. Glede na to, da je investicija v sistem ogrevanja dolgoročna, je smotrno upoštevati tudi predviden trend gi-banja cen energentov.

Tine Premrl

Sreče, zdravja in veliko dobrega v letu 2013!

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel: 05/368 52 36, gsm 041 719 333

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, tudi sadike kostanja marona,kakija, žižule, asimine, goji jagod, različnih vrst jagodičevja,...

krompir 3€/10 kg

jabolka 0,85 €/kg na zabojdomači radič

ŽELIMO VAM RODOVITNOLETO 2013

ŽELIMO VAM RODOVITNOLETO 2013

ŽELIMO VAM RODOVITNOLETO 2013

17Latnik 134, 21. december 2012 RAZNO

Srečno 2013!

Kozarec Speak razkrit v LondonuLondon, 11. 12. 2012 - V priljubljeni londonski restavraciji Fifteen sta S project, slovenski projekt soci-alnega podjetništva, in Steklarna Hrastnik predstavila kozarec Speak. S prodajo kozarcev Speak bosta S project in Steklarna Hrastnik ustvarila nove priložnosti za mlade, saj bo Steklarna Hrastnik del pri-hodka od prodaje kozarca namenila izobraževanju socialno ogroženih mladih na področju kuharstva, podjetništva in osebne rasti. Na predstavitvenem dogodku so bili prisotni tudi predstavniki Fundacije Jamieja Oliverja in predstavnik slovenskega veleposlaništva v Londonu, Tine Murn.

Speak – sinergija Steklarne Hra-stnik in S projecta

Speak je izdelek, ki je nastal v sode-lovanju Steklarne Hrastnik in S pro-jecta. Iz vizije S projecta, ki v družbi išče na prvi pogled nezanesljive in nestabilne posameznike, ki jih sko-zi izobraževalni model S akademYe 'stabilizira' in pripravi na samostojno življenje, se je rodila zamisel o kozar-cu, ki bi imel enake lastnosti: na prvi pogled nestabilen, nenavaden in neu-poraben. Napolnjen z vsebino pa po-stane zanesljiv, nezlomljiv, drugačen, privlačen in na podstavku dvignjen iz povprečja.

Steklarna Hrastnik se je odločila za sodelovanje s projektom socialnega podjetništva, saj vidi družbeno od-govornost kot pomemben del svoje-ga uspešnega delovanja. Nov model sodelovanja z S projectom tako omo-goča neposredno aktivacijo družbe pri podpiranju širših družbenih pro-

blemov, hkrati pa omogoča pozici-oniranje produktov na novih trgih. Prodajna strategija je usmerjena na celoten evropski trg.

»Za sodelovanje z S projectom smo se odločili, ker je to nov, inovativen način promocije in prodaje naših iz-delkov v povezavi z družbeno odgo-vornostjo, ki predstavlja pomemben pilon v našem delovanju« je dejal di-rektor Steklarne Hrastnik Andrej Božič.

Kozarec Speak sodi v skupino tako imenovanih 'Rocking glasses', kate-rega spodnji del je oblikovan v konico – če kozarec obrnemo na glavo, koni-

ca ustvarja iluzijo vrha (angl: peak). Inovativen kozarec dopolnjuje še ste-klen podstavek za stabilizacijo kozar-ca, hkrati pa lahko funkcionira tudi kot svečnik. Zaradi svoje premišljene zasnove kozarec izstopa pred konku-renco – je atraktiven in obenem in-teraktiven; v svojem bistvu povsem

skladen z vrednotami S projecta. Speak z višjim namenomS akademYa je izobraževalni model,

ki so ga predstavniki S projecta razvi-li v sodelovanju z Zavodom Ypsilon. Način izobraževanja temelji na ideji, da je treba mlade naučiti, kako naj poskrbijo za svojo prihodnost – po-nujeno jim je izobraževanje, usmer-janje in podpora, uspeh in rast pa sta odvisna od lastne angažiranosti po-sameznika. Mladim ni ponujena en-kratna pomoč, ponujena jim je spre-memba življenja.

S akademYa je v svet že poslala prvo generacijo diplomiranih aka-

demYkov, ki so se izobraževali na področju kulinarike. Dva od njih sta dobila tudi enkratno priložnost, da sodelujeta pri pripravi večerje v Fi� e-en kuhinji, ki so jo preizkusili gostje predstavitvenega dogodka. Oba aka-demYka sta bila navdušena, saj je v tej isti kuhinji svoje kuharske skriv-nosti svetu delil tudi sam Jamie Oli-ver.

7.162 kozarcev za izobraževanje enega posameznika

Z vsakim nakupom kozarca Spe-ak se bodo povečale priložnosti, da izbrani mladi najdejo svojo karie-ro. S prodajo 7.162 kozarcev Speak bo omogočeno izobraževanje enemu mlademu. Speak je trenutno možno kupiti prek spletne trgovine na www.doyouspeak.org, kmalu pa bo na vo-ljo tudi pri pooblaščenih prodajalcih in posrednikih, ki bodo objavljeni na spletni strani.

sak dan sveže malice in kosila od 3,5€.

www.dama.si

Restavracija - piceria - bar DamaRestavracija - piceria - bar Dama

sak dan sveže malice in kosila od 3,5€.

Vsak dan od 07.00 - 22.00

Sprejemamo rezervacije za praznovanja, obletnice ali novoletne zabave. Na voljo smo vam na telefonski številki: 031 600 555 ali na info@dama.si

Srečno in uspešno novo leto 2013!

V sreči in zdravju gradimo tudi v novem letu 2013.

Prim

a I.E

.Ce

sta I

X ko

rpus

a 96,

525

0 So

lkan

Tel.: 05 330 38 80

www.primaie.si

el.: 05 330 38 80

Srečno v letu 2013!

18 Latnik 134, 21. december 2012POGOVOR

Mar

ketin

g: 0

41 6

30 3

11

Tjaša Fajdiga, dijakinja in glasbenica z izvrstnim vokalom

Petje kot del življenjaV nedeljo, 16. 12. so vipavski kulturni dom napolnili ljubitelji vokalne glasbe na koncertu, ki ga je pri-pravila dijakinja 3. letnika Ško� jske gimnazije Vipava Tjaša Fajdiga. Svoje bogato pevsko znanje, ki ga pridobiva tudi ob pomoči profesorice Nanče Muck, nam je pokazala ob klavirski spremljavi svoje sestre, Mete Fajdiga, ter sošolcev Kristjana Stibilja na saksofonu in Jana Križniča na kitari.

Tjaša, obiskovalce nedeljskega koncerta si navdušila z izraznostjo svojega glasu in interpretacijo iz-branih pesmi. Kako si sama doži-vljala koncert?

Občutek na odru pred takim števi-lom poslušalcev je bil izjemen. Sploh nisem pričakovala takšne udeležbe, še bolj pa sem bila presenečena nad vzdušjem, ki je prevladovalo v dvo-rani. Bila sem navdušena nad pozor-nostjo publike in njihovim zanima-njem. Zdelo se mi je, da sledijo čisto vsaki noti.

Drugače pa se spomnim samo tega, kako sem prišla na oder (z veliko tre-me), nato pa je v moji glavi ostalo samo še tisto, kako sem odpela za-dnji komad. Zdi se mi, da je čas tekel dvakrat hitreje kot ponavadi.

Z glasbo se ukvarjaš že od malega, kolikor pa vem, si se za petje odlo-čila pozneje.

Petja si pravzaprav sploh nisem iz-brala. Vse je nastalo nekako sponta-no. Nekega dne sva se s sestro malo 'afnali' s pesmijo Let it be. Takrat sem ugotovila, da pravzaprav lahko pojem. Mislim, da je bilo enkrat v osmem razredu osnovne šole. Nato sem se sama naučila nekaj znanih

komadov, pela na nekaj proslavah v osnovni šoli, ker pa sem povsod na-letela na zelo pozitivne odzive, sem se udeležila tudi mladinskega tekmo-vanja v petju, kjer sem bila opažena, po tem pa sem začela tudi razmišljati o tem, da se bi spet vpisala v glasbeno šolo (tokrat pa ne k pouku klavirja, ker se z njim ne razumem prav naj-bolje).

Od kod zamisel za koncert v Vi-pavi?

Hmm, še sama ne vem prav točno, verjetno je pri vsem skupaj sodelo-valo več dejavnikov, eden od teh je prav gotovo, da uživam na odru, po-leg tega pa se mi je zdelo, da imam dovolj repertoarja, da lahko priredim tak koncert in svoje navdušenje nad glasbo delim z drugimi.

V nedeljo smo prisluhnili zanimi-vemu izboru pesmi, ki ne predsta-vljajo ravno običajnega 'glasbenega okusa' tvojih vrstnikov. Kako izbi-raš svojo glasbeno literaturo?

Literaturo sem si izbirala tako, da sem v medijih slišala kak komad, ki me je pritegnil. Ko sem ga večkrat poslušala, sem presodila, če sem ga tehnično sposobna odpeti, predvsem pa pri izbiri komada najprej gledam na vsebino. Ne osredotočam se samo na določeno zvrst petja. Pojem jazz, blues, pop... Kar mi je tisti trenutek najbolj všeč.

Odpela si kar nekaj jazzovskih pe-smi, zakaj ravno jazz?

Jazz se mi zdi nekaj posebnega. Ni-sem prav velika navdušenka klasike. V jazzu pa me navdušuje njegova lahkotnost. Na prvi 'pogled' zveni tako naravno in enostavno, ko pa ga pogledaš pobliže, vidiš, kako zelo bo-gat je.

Med izbranimi pesmimi sta v nede-ljo našli svoje (posebno) mesto tudi dve slovenski zelo zimzeleni, večno lepi Poletna noč in Med iskrenimi ljudmi. Ali bi se ob tem lahko v slogu slovenske pop skupine Hazard vpra-

šali, če so bile »najlepše pesmi že na-pisane«?

Po mojem mnenju tudi v dana-šnjem času nastane marsikatera do-

Vabljeni na novoletna srečanja

tel.: 05 368 14 10 gsm 041 740 770

Turistična agencija in izposoja vozil

Srečno v novem letu 2013!

- najbolj ugodni popusti za zgodnje prijave Jadran in Mediteran 2013- zajamčeno najnižje cene- vsaka rezervacija nagrajena

- najbolj ugodni popusti za zgodnje prijave Jadran in Mediteran 2013- zajamčeno najnižje cene- vsaka rezervacija nagrajena

- v mesecu decembru in januarju

OBRAZNA OBRAZIJA samo 35 €

- novost GELISH lakiranje nohtov

- vsak ponedeljek 15% popust za NEGO OBRAZA

- vsako sredo 15% popust za DEPILACIJO

- vsak torek in četrtek do 12 ure

50% popust za obisk SOLARIJA

December je čas obdarovanj razveselite svoje najdražje z našimi DARILNIMI BONI.December je čas obdarovanj razveselite svoje najdražje z našimi DARILNIMI BONI.

bra skladba, ki pa morda težje pride do izraza zaradi tako masovne pro-dukcije. Verjetno bo čez 40 let tudi kakšna skladba, ki je nastala nedolgo nazaj, tako zimzelena, kot je danes Poletna noč.

Na koncertu si dejala, da se boš trudila na svoji glasbeni poti še na-predovati. Poslušalci smo se ob tvo-jih izvrstnih izvedbah spraševali, ali je sploh lahko še bolje. Kje vidiš svojo nadaljnjo glasbeno pot?

Hm ... mislim, da je lahko vsaka stvar vedno še boljša.

V tem trenutku se mi zdi, da bi lah-ko to delala celo življenje, ker je petje stvar, v kateri uživam in je del mene. Ne vem pa, kakšne so možnosti, da v tem uspeš v takšnem obsegu, da lah-ko od tega živiš. Možnosti za študij jazza v Sloveniji zaenkrat še ni, mo-rala bi v tujino. Hkrati pa razmišljam tudi o študiju medicine. Vsekakor petje vidim kot del svojega življenja. Čas pa bo pokazal, ali bo to le moj hobi ali življenjsko poslanstvo.

Pogovarjala se je Bojana P. Kompara

19Latnik 134, 21. december 2012 DRUŠTVAOzaljšali in obogatili so športni park

‘Dolgopoljska vstaja’Ni se ‘vstaja’ zgodila zaradi takšne ali drugačne politike, pač pa zaradi spodaj podpisanega, ki že dlje časa ni dal v Latnik kakšne novice.

Ob koncu leta si delamo ra-zne bilance, pomembno pa je, da jih obelodanimo ob

pravem času. Bliža se datum, ko bo občina spet objavila razpise za �nan-ciranje raznih dejavnosti. Športno kulturno društvo Tabor Dolga Polja-na se je lani prijavilo na dva razpisa in je na obeh dobil svoj del pogače.

Kaj vse se je s tem denarjem naredi-lo? Vsekakor je bilo vmes tudi veselo, kot je urednik naslovil zadnjega od člankov iz naše vasi. Ni pa bilo vselej veselo za tiste, ki so vse stvari urejali.

V zadnjem članku smo ostali tam nekje ob prvem maju. Fantje iz vasi so z nanoških gozdov spet pripeljali mlaj. Celodnevna ‘furenga’ se je seve-da končala s postavitvijo mlaja ob re-gionalni cesti Ajdovščina – Vipava, mlaj pa je letos začuda vzdržal kar cel mesec. Seveda je sledilo še prvoma-jsko kresovanje ob vznožju Dolge Poljane.

Časa za počitek ni bilo, saj so že stekle priprave na krajevni praznik in naslednji velik zalogaj, tradicionalni balinarski turnir z močno udeležbo iz skoraj pol Slovenije. Sočasno je potekalo še odprtje novih prostorov ob balinišču. Namesto starih zarjave-lih zabojnikov stoji zdaj montažni

objekt, ki lahko sprejme pod streho 40 do 50 ljudi. Obnovilo se je tudi vzhodni del igrišča, ki se je začel posedati.

Ni pa bilo letos ‘vinskih stezic’, ki so se minula leta tam okrog Martina lepo prijele – vzrok je jasen – vre-menske nadloge domačim vinograd-nikom niso namenile ‘tržnih viškov’ rujne kapljice.

Oktobra je bil spet balinarski turnir med člani društva –  balinarjev je vse več, saj prihajajo tudi iz drugih kra-

jev (Budanje, Vipava, Ajdovščina) – zakaj? Zaradi prijateljskega vzdušja!

Prvega decembra so pripravili eno večjih delovnih akcij na Martinšu, na kateri je delalo 30 ljudi. Očistili so okolico športnega parka, precej je bilo ‘lopatanja’, ena skupina je nameščala koše za košarko, druga elastično mrežo za rokomet, ure-dili so še peskovnik za najmlajše, nažagali drva in še kaj.

Pomembno je, da ob takšnih ak-cijah stopijo skupaj vsi, ne glede na starost.

Društvo trenutno šteje 40 članov. Povezano je tudi s krajevno skup-nostjo  in marsikatero zadevo rešujeta z roko v roki. »Vsem tistim, ki so omogočili izvedbo naših pro-gramov, sokrajanom in članom sos-ednih društev, želim vse najboljše, srečne praznike, obilo zadovoljstva in da bi se še velikokrat srečali ob dogajanjih na Martinšu,« je pregled delovanja v iztekajočem letu končal predsednik ŠKD Tabor

Emil Milan Fras

Montaža košev

Vsak korak šteje! Srečno, varno

in uspešno 2013!

Vzemi si čas in naredi nekaj zase!

Vaje 3 minutkeza zdravje!

www.lozej.si/3minutke

20 Latnik 134, 21. december 2012ZDRAVJEVisoka stigma duševnih motenj ovira iskanje učinkovite pomočiPri reševanju duševnih težav se ljudje pogosto zaupamo prijateljem in sorodnikom, ki se radi prelevijo v svetovalce. Seveda zna vsak človek poslušati, pa tudi kaj svetovati. Če si zlomimo nogo, gremo na urgenco, ne razmišljamo, da bi si jo naravnali sami ali s pomočjo soseda.

Zaradi duševnih težav se ljudje srečujemo z zmanjšano de-lovno aktivnostjo, utrujeno-

stjo, nekateri celo resno telesno zbo-lijo, pa kljub temu prave pomoči ne poiščemo. Tudi če se zavedamo tega, nas je sram na glas priznati, da ima-mo čustvene težave in potrebujemo pomoč strokovnjaka.

Škrlatno znamenjeVisoka stigma - sramota duševnih

motenj je pogost razlog za odlašanje z iskanjem psihoterapevtske pomoči.

Stigma je vgrajena v družbeno spre-jeta prepričanja. Nekateri menijo, da so 'resnične' in hude bolezni le tele-sne. Duševne bolezni: nevroze, an-ksioznost, depresija, odvisnost in druge pa znak šibkosti in lenobe.

Izkrivljene predstave se kažejo v besedah, ki jih pogosto slišimo: »Če bi imel močno voljo ... če bi drugače razmišljal …«

Takšno mišljenje povečuje sramoto in krivdo. Duševna motnja postane škrlatno znamenje, povabilo k prezi-ranju, norčevanju in izogibanju.

Pogosto tudi slišimo kako je človek sam sebi najboljši terapevt. To je se-veda lahko res, če zna poslušati svoje telo in dušo in se ustrezno odzivati. Žal pa to ni tako zelo pogost pojav.

Stigma je tudi razlog, da sama druž-ba daje prednost programom za te-lesno zdravje. Zato je tudi psihote-rapija samoplačniška zdravstvena storitev, kar nam pogosto celo ustre-za, saj imamo izgovor za ne - ukvar-janje s svojim duševnim zdravjem. Po drugi strani pa smo se pripravlje-

ni � nančno zadolžiti za stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo.

Splošni zdravniki niso psihotera-pevti

Ko postanejo težave in stiske pre-hude, se potožimo zdravniku, čeprav splošni zdravniki niso usposobljeni za reševanje tovrstnih težav. Zdrav-nik predpiše zdravila in če ima obču-tek za sočloveka mogoče da kakšen uporaben nasvet.

Najpogosteje pa ugotovimo, da so spremembe prehodne narave, težave ostajajo ali se povečajo. Zelo hitro se lahko znajdemo tudi v težki odvisno-sti od zdravil, ki jo povzročajo pred-vsem pomirjevala in uspavala, ter zdravila za zdravljenje močnih bole-čin. Zdravljenje odvisnosti od zdravil je zelo zahtevno, saj se odvisnost raz-vije že v nekaj tednih.

Za svoje zdravje smo odgovorni

samiZavedati se moramo, da nezdra-

vljene duševne motnje povzročijo trajne spremembe v možganih, vodi-jo v kronična stanja, dolge bolniške, pogosto v invalidnost in smrt.

Samo zgodnje zdravljenje, ko so težave še zmerne, lahko privede do ugodnega razpleta bolezni in trajne-ga izboljšanja počutja.

Če pri sebi opažate spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, moteno obnašanje in prizadetost spomina, čim prej poiščite pomoč usposobljenega strokovnjaka - psi-hoterapevta.

Nikoli ni prezgodaj, lahko je le pre-pozno!

Miranda Krašna univ. dipl. soc. del. spec. psih.

http://psihoterapija.e-vizitka.biz/

Veselja, zdravja, sreče vam

želimo v novem letu 2013.

Srečanje buldožeristov

Agroobnova – drugičPred časom je izšel v Latniku zapis, da se nekdanji buldožeristi Agroobnove redno srečujejo. Tudi letos smo se, tokrat v Ljubljani.

Za tiste, ki prvega članka o Agroobnovi niste prebrali, naj na hitro osvetlim ozadje.

Tedaj mladi fantje, doma iz različ-nih koncev Slovenije, so po Vipa-vski dolini, Brdih in Krasu opravljali zemeljska dela in marsikdo si je tu med trtami ustvaril družino. Niso se ustrašili nobene strmine, kaj šele burje, s stroji, ki so že zdavnaj zgo-dovina, so marsikatero zemljišče spremenili v rodoviten prostor, mor-da komu zgolj za užitek, drugim za preživetje.

Seveda nas je vedno manj tistih, ki smo pred 30 - 40 leti rogovilili po Vipavskih gričih, zato pa se tisti radi srečamo. Načrtovano je bilo, da se le-

tos dobimo na Vipavskem, toda nek-danji vodja delavnice za vzdrževanje Lado Klemenčič je praznoval 90. let-nico, zato smo se zbrali v Ljubljani.

Kakih 20 nas je prišlo, pri 64 letih sem bil tretji najmlajši. Sodelavka iz administracije me je s 76 leti ‘poslala po cigarete’, njo 81 – letni sodelavec, še dva sta imela po 85 let, toda slav-ljenec Lado sploh ni bil najstarejši ta večer. Prišel je namreč še Franc Juha, šofer direktorja Čuka, ki sploh ne kaže svojih 92 let.

Kakorkoli, preživeli smo zelo pri-jeten večer, ki ga je s svojimi domis-licami popestril večni šaljivec Jože Skubic.

Emil Fras

Avtor teksta Emil Fras je desno zgoraj

Vodovodne instalacije

Centralno ogrevanje

Klimatske napraveUREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE S STRANI EKOSKLADA.

Peletni kotel PK-30Biogoriva - alternativa

prihodnosti!

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke pridobivajo toplotno za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode iz okolice.

Kombinirane peči na DRVA in PELETE

gsm 041 647 632 info@veltra.si

www.veltra.si

Peletni kotel PK-30Biogoriva - alternativa

prihodnosti!

Cesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 Ajdovščina

V TRA d.o.o.VELTRA d.o.o.Cesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 AjdovščinaCesta 15a, 5270 Ajdovščina

VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVELTRAELTRAELTRAELTRAVVVELTRAVVVVVVELTRAVVVVVVELTRAVVV

Srečno in ves

elo novo

leto 2013

21Latnik 134, 21. december 2012

22 Latnik 134, 21. december 2012ŠPORTNavijači predstavljajo: Klub Ajdovščina Motorsport » …in sedaj prihaja posadka iz kluba Ajdovščina Motorsport …« je odmevalo iz napovedovalčevih ust, ko so se naše posadke pojavile na startu. Vsi navijači, prijatelji in znanci smo postali bolj pozorni in budno spremljali svoje favorite.

Naši dirkači so se kljub šte-vilnim odstopom, zdrsov s cestišča, problemov z mo-

torjem, počenimi pnevmatikami, neuspelimi zavoji in še bi lahko na-števali, odlično odrezali. Udeležili smo se vseh relijev v Sloveniji in si razširili obzorja tudi v sosednji Itali-ji, Avstriji in na Hrvaškem. Letošnja reli sezona se je začela z veliko adre-nalina in dobre volje, kar se je tudi pokazalo na naslednjih tekmovanjih. Klub Ajdovščina Motorsport šteje 9 udeležencev reli tekmovanj.

Vsaka posadka nam je zaupala, kakšne načrte imajo za prihodnjo se-zono.

Posadka Kristjan Štrancar - Mija Kogej

Udeležba na: Rally Idrija, Rally Nova Gorica in GHD Ajdovščina. Kristjan Štrancar in Mija Kogej sta skupaj sodelovala na reliju Idrija in Nova Gorica, Kristjan pa je samosto-

jno odpeljal tudi GHD Ajdovščina. Čeprav sta imela veliko volje in veselja do dirkanja, ju žal njun Swi� ni pripeljal skozi ciljno rampo. Krist-jan Štrancar: »Upava, da bo prihod-nja sezona boljša. Seveda si želiva, da bi bilo čim manj odstopov in da bi srečno pripeljala skozi cilj, ker nama to žal letos ni uspelo.«

Viljem Čibej

Udeležba na: Rally Cerknica, GHD Ajdovščina, Rally Velenje, Rally Maribor, Rally Nova Gorica, Rally Idrija. Viljem je uspešno prepeljal GHD Ajdovščina. Svoje dirkaško znanje pa je delil tudi kot sovoznik Mitje Bratina in Aneja Lebana. Na zadnjem reliju sta z voznikom Mitjo Bratino osvojila 3. mesto v Yugo po-kalu, v posadki Leban - Čibej pa sta na reliju Maribor osvojila nehvaležno 4. mesto. Čibejeva pričakovanja za naslednjo sezono: »Pričakovanja?Z Mitjo nameravam odpeljat vse relije, ki jih načrtuje, proste termine pa bom

zapolnil ob drugih voznikih. V načrtu imam odpeljat samostojno gorsko dirko ali dve, želja ostaja odpeljati reli ali vsaj en brzinc. Torej � no se met in po gumah in bencinu smrdet!«

Posadka Kris Molek – Andraž Bi-zjak

Udeležba: GHD Ajdovščina in Rally Velenje Mladi nadebudni am-aterski dirkač Kris Molek je prese-netil s svojo neustrašnostjo na GHD Ajdovščina in za začetek osvojil sic-er nehvaležno, vendar spodbudno 4. mesto v skupini mladincev. Za naslednji uspeh na reliju Velenje pa je poleg voznika pripomogel tudi sovoznik Andraž Bizjak, ki je Krisa pripeljal do 2. mesta v kategoriji do 21 let. Molek in Bizjak pravita: »Za naslednjo sezono pripravljava dirkal-nik, da bova odpeljala še kakšno dirko več. Glede na to, da je to na-jina prva skupna sezona, misliva, da se nisva niti tako slabo izkazala in konkurenci pokazala, da znamo tudi mladi začetniki pokazati, iz kakšnega testa smo.«

Posadka Alen Vidmar – Boštjan Uljančič

Udeležba: Rally Lavantall, GHD Ajdovščina, Rally Saturnus, Ral-ly Velenje, Rally Maribor, GHD Lučine, GHD Ilirska Bistrica, Rally

Idrija. Začetek sezone se je za ekipo Vidmar - Uljančič začel v sosednji Avstriji, kjer jima je smola odnesla dobro uvrstitev. Več uspeha jima je prinesel že naslednji, za Yuga skoraj maratonski rally Saturnus, kjer sta Ljubljančanom pobrala 2. mesto v Yugo pokalu in 3. mesto v H diviziji. Čeprav se je začetek se-zone začel z njunim odstopom, sta na zaključnem reliju v Idriji srečno pripeljala skozi ciljno rampo. Kot posameznika sta svoje dirkaške spo-sobnosti preizkusila tudi na gorsko hitrostnih dirkah. Alen Vidmar: »V prihodnje si želim čim več dirk odpeljati do cilja in doseči čim boljšo uvrstitev. Sodelovala bova na vseh dirkah za državno prvenstvo. Novega ne načrtujeva ničesar. Dirkal bom več ali manj v paru z mojim sovoznikom Boštjanom, le če bosta izpeljani gor-sko hitrostni dirki Ajdovščina in Ilir-ska Bistrica, ju bom mogoče odpeljal sam.« Boštjan Uljančič: »Načrti so, da bi mogoče poskusila še naslednje leto naskakovati vrh Yugo pokala in želiva si čim višje uvrstitve v divizijah kot historic in diviziji 1. Seveda, če bodo vsaj sponzorji ostali isti in če bo klub kaj pomagal vsaj za kakšno startnino ... Skratka, načrti so za ce-lotno sezono. Glede moje samostojne vožnje - prve štiri gorsko hitrostne dirke bom odpeljal, potem pa bom vi-del, kako se bo vse skupaj odvijalo. Če bo avto delal, se lahko zgodi, da bom odpeljal celo sezono!.Več bo znanega na začetku sezone.«

Posadka Rok Jerkič – Kristjan Prelaz

Udeležba: Rally Cerknica, Rally La-vantall, Rally Saturnus, Rally Velen-je, Rally Maribor, Rally Idrija, Rally

Alpi Orientali, PRK Logatec 1, GHD Ajdovščina, PRK Vrtojba, PRK Lo-gatec 2, Rally Show Santa Domenica. Največ adrenalina nam je po žilah pognala naša najmlajša posadka, ki je nizala uspehe že od vsega začetka. Z dobrim timskim delom in zaupan-jem drug v drugega sta začetek se-zone okronala s 3. mestom v Yugo pokalu. Njuno delo je čez sezono zamrznilo, saj se višje od 3. mesta nista povzpela. Njuna volja in želja se je stopnjevala iz dirke v dirko in na koncu sta le dosegla svoj težko zastavljeni cilj in premagala od prej še nepremagljivo posadko Mlinarjev. Kristjan Prelaz pa je svoje znanje po-kazal tudi za volanom svojega yuga. Udeleževal se je paralelnih rally crossov in sodeloval na domačem terenu. Kot posameznik je dosegal visoke rezultate in domov vedno pripeljal kakšen pokal. Rok Jerkič: »Čeprav je naslednja sezona še pod velikim vprašajem, pa si želiva odpel-jati še kakšen reli. V tem primeru la-hko računate na atraktivno vožnjo in visoka pričakovanja.« Kristjan Prelaz: »Za naslednjo sezono bom čez zimo popravil in pripravil dirkal-nik, da bom bolj konkurenčen, kot sem bil do zdaj. Samostojno se bom udeleževal paralelnih rally crossov in poskušal odpeljati še kakšno gorsko hitrostno preizkušnjo več. Z Jerkičem bova odpeljala državno prvenstvo in poskušala doseči vrh Yugo pokala.«

Rally sezono smo zaključili na malo bolj vesel način. Navijači smo za tekmovalce pripravili žur, kjer so se zbrale vse posadke s svojimi dirkalniki, da smo skupaj proslavili zaključek še tako uspešne sezone 2012 in nazdravili na prihajajočo se sezono. Tu smo končali beležiti us-pehe, ki smo jih dosegli v tem letu. Za nekatere izmed tekmovalcev se je sezona končala zelo uspešno, za nekatere malo manj. Vsi pa že zelo nestrpno pričakujemo marec 2013, da bomo ponovno videli naše ase na progi in da se bomo navijači družili v boksih in skupaj navijali za naše fa-vorite.

Navijači AK Ajdovščina Motorsport

Navijači so za tekmovalce pripravili žur

DimnikarNajraje v življenju

bi dimnikar postala, saj največ denarčkovbrez dela bi nabrala.

vsako leto enkratv hišo bi stopila

le za en podpis prosila,pa 12 al' 36 evrov v kaso bi naložila.

Kje so zdaj tisti časi,ko dimnikarji hodili so po vasi,

se v črni obleki v dimnik spustiliin se vseh črnih saj znebili.

(nn) Avtor je znan uredništvu!

23Latnik 134, 21. december 2012 ŠPORTUspešno leto zaključili mednarodnoMladi košarkarji KK Marc Ajdovščina so uspešno leto 2012 končali na množični prireditvi Sončkov dan, ki vsako leto drugo nedeljo v decembru poteka v Novi Gorici. Tokrat je bila že 16. izvedba.

Ker klub KK Marc Ajdovščina aktivno sodeluje z organiza-torji, so kot uvod v tradici-

onalno srečanje mladih košarkarjev na zasneženo in vetrovno soboto fantje letnika 2000 v domači telo-vadnici OŠ Šturje gostili črnogorski ekipi Pljevlja in Nikšić ter francosko ekipo Basket Carros. Ob zaključku napornega popoldneva sta za večerjo poskrbela Dare in Viki – polenta in golaž sta bila odlična!

V sončnem nedeljskem jutru pa se je 5 ekip mladih košarkarjev, rojenih

med leti 2000 in 2006, odpravilo zad-nji letošnji košarkarski dogodivščini naproti. Na različnih lokacijah v Novi Gorici in okolici so proti vrstnikom iz držav bivše Jugoslavije, Avstrije, Italije, Francije in Slovenije nabi-rali neprecenljive izkušnje, saj na ta dan rezultati niso najpomembnejši. Važno je, da so fantje igrali košarko in se imeli ‘fajn’! Turnir se je zaključil z all - star tekmo in atraktivno točko akrobatsko - košarkarske skupine.

sb

Polenta je teknila tudi Črnogorcem in Francozom

Jurij in Jagoda Batagelj med profesionalci V letošnjem letu sta po izjemno uspešni karieri med amaterji prestopila v kategorijo profesionalnih plesalcev divizije WDC, kjer tekmujejo najboljši profesionalni plesalci.

Nastopila sta na vseh najve-čjih tekmovanjih po svetu - od Anglije do Japonske

ter na evropskem in svetovnem pr-venstvu. Z doseženimi rezultati sta zadovoljna, saj se že prvo leto redno uvrščata med osem najboljših pro-

fesionalnih parov na svetu. Dnevno trenirata tudi po 6 ur in več, običajno v matičnem klubu Fredi v Ljubljani, pod trenerskim očesom Daniele Ško-� c Novak. Znanje pa nadgrajujeta še pri največjih trenerskih imenih sveta od Anglije do Amerike.

Pridobljeno znanje uspešno preda-jata mlajšim in perspektivnim plesal-cem, tako doma kot tudi in po svetu. Pogosto ju vabijo tudi v show pro-grame latinsko ameriških plesov. Ja-goda in Jurij pa sta ponosna še na več odmevnih plesnih predstav, katerih avtorja sta in v katerih sta nastopala skupaj z najboljšimi domačimi ple-salci (denimo Plesalčevo Srce - Vse ali Nič) ter celo s svetovnima prva-koma v umetnostnem drsanju iz Bol-garije.

Prelomno leto bosta zaključila s tekmo v Parizu in show nastopom v Tokiu, na začetku 2013 pa ju čakajo pomembne tekme v Angliji in še kitajsko - japonska turneja. Čeprav sta veliko zdoma, se vedno rada vračata domov v Ajdovščino.

Na http://dancesportinfo.net/Ar-ticles/7734.aspx  si je moč prebrati (v angleščini) obsežen intervju z njima, potem ko sta leta 2011  os-vojila naslov zmagovalcev velikega odprtega prvenstva Velike Britanije v Blackpoolu, ki velja za največje in najprestižnejše tekmovanje na svetu.

bb

Jagoda in Jurij Batagelj

Poni d

.o.o

.

SVET METRAŽE

Strite

rje

va

3, A

jdo

všč

ina

5270

Tel.: 05 366 16 658

Urnik: od 9 - 18 sreda od 12 - 19 sobota od 8 -12 ureVsako sredo od 15.30 vam je navoljo šivilja.

VELIKA IZBIRA ZAVESVELIKA IZBIRA ZAVES

Vesel božič

!

31

02 utel mevon v ečers o

kileV

24 Latnik 134, 21. december 2012ZADNJA

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja TripkovićTrženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com

AJDOVŠČINAGoriška cesta 23b

Tel.: 05 36 62 099Tel.: 05 36 62 099Gregorčičeva 47IDRIJA

Tel.: 0590 199 88

v Mercator centru

Tel.: 0590 199 88

(C2)

PIROTEHNIKAVelika izbira!

Slike so simbolične.

ognjemetov, raket, vrtavk, fontan, helikopterjevognjemetov, raket, vrtavk, fontan, helikopterjev

Srečno v novem letu 2013!

Varna uporaba pirotehnikePirotehnični izdelki vam bodo ob PRA-

VILNI uporabi pričarali nepozabne tre-nutke.

Zato PRED uporabo kateregakoli pi-rotehničnega izdelka pazljivo preberite NAVODILO za uporabo – ki je na vsa-kem izdelku ali pakiranju.

Poleg tega pa je dobro vedeti še več, zato opisujemo, kako pravilno uporabiti pirotehnične izdelke.

1. RAKETE- Rakete izstreljujemo iz lanserja (cevi)

pod kotom 90°, ki mora biti večja od pre-mera raketne palice, tako da raketa pro-sto drsi.

- Pred prižigom odstranimo zaščito vž-igalne vrvice (plastičen pokrovček).

- Med prižiganjem pazimo, da nam iskre ne opečejo prstov. Najbolje je, da vrvico poravnamo vodoravno in jo nato čim bolj odmaknjeni in z iztegnjeno roko prižgemo.

- Po prižigu se takoj oddaljimo na pred-pisano varnostno razdaljo ter uživamo v ognjemetu. Čim večja je kategorija in ve-likost rakete, večja varnostna razdalja je potrebna. Bolje pa je, da se umaknemo raje več, nikoli pa manj, kot je predpisa-no.

• Velika napaka pri prižigu rakete je zapičenje v zemljo ali sneg – posledično raketa ne more takoj 'speljati' in ali poči prenizko ali pa na samem mestu in to ima lahko hude posledice.

• Druga napaka, ki se pa večkrat zgodi med letom je – prižiganje rakete tudi v sušnem obdobju in morebitni padajoči deli lahko povzročijo požar.

OGNJEMETNE BATERIJE- To so večcevne ognjemetne baterije,

ki po prižigu avtomatsko izstreljujejo iz-strelke enega za drugim, lahko pa tudi več izstrelkov istočasno.

- Baterije je pred uporabo potrebno učvrstiti, da ne bi med izstreljevanjem prišlo do prevračanja.

Izdelek zato postavimo na ravno podla-go in ali jo obložimo z 2 - 4 zidaki.

Na travnati podlagi pa lahko ob bate-riji zabijemo v tla 2 klina ali palici in to vse skupaj oblepimo s širokim lepilnim trakom.

- Pred prižigom odstranimo zaščito vž-igalne vrvice (nalepka, papirček).

- Med prižiganjem pazimo, da nam iskre ne opečejo prstov. Najbolje je, da vrvico poravnamo vodoravno in jo nato čim bolj odmaknjeni in z iztegnjeno roko prižgemo.

- Po prižigu se takoj oddaljimo na pred-pisano varnostno razdaljo, ter uživamo v ognjemetu. Čim večja je kategorija in velikost ognjemetne baterije, večja var-nostna razdalja je potrebna. Bolje pa je, da se umaknemo raje več, nikoli pa manj, kot je predpisano.

• Velika napaka pri prižigu baterije je, če je ne damo na ravno podlago in je ne učvrstimo – posledično se lahko prevrne in izstrelki lahko povzročijo resne po-škodbe med gledalci.

V takem slučaju smo lahko srečni, če ta napaka za gledalce pomeni le neka-kšen indijanski ples – skakanje od tal za-radi nepredvidljivih smeri izstrelkov iz baterije.

• Druga napaka, ki se pa večkrat zgo-di med letom je – prižiganje ognjemetne baterije tudi v sušnem obdobju in more-bitni padajoči deli lahko povzročijo po-žar.

2. VULKANI IN FONTANE- Glede na to, da efekti teh izdelkov

ne letijo visoko, so primerni za »vrtne« ognjemete, kjer ni veliko prostora za iz-streljevanje večjih pirotehničnih izdel-kov (raket in ognjemetnih baterij).

- Izdelek postavimo na ravno podlago in odstranimo zaščito z vžigalne vrvice.

- Med prižiganjem pazimo, da nam iskre ne opečejo prstov. Najbolje je, da vrvico poravnamo vodoravno in jo nato čim bolj odmaknjeni in z iztegnjeno roko prižgemo.

- Po prižigu se takoj oddaljimo na pred-pisano varnostno razdaljo, ter uživamo v ognjemetu.

3. RIMSKE SVEČE- Veliko ljudi izstreljuje rimske sveče iz

roke, vendar je najbolj varno, da se rim-ska sveča pritrdi na palico in se tako zapi-či v zemljo in se jo nato prižge.

- Med prižiganjem pazimo, da nam iskre ne opečejo prstov. Najbolje je, da vrvico poravnamo vodoravno in jo nato čim bolj odmaknjeni in z iztegnjeno roko prižgemo.

4. VSI OSTALI DROBNI IZDELKI (VRTAVKE, HELIKOPTERJI …)

- Veliko ljudi prižiga te male piroteh-nične izdelke v rokah, vendar je najbolj varno, da se tudi te izdelke položi na tla in jih z iztegnjeno roko prižgemo.

Pri helikopterjih moramo npr. pazi-ti, da jih pravilno obrnemo (s poslikano stranjo navzgor) sicer ne poleti, ampak rine v tla.

- Med prižiganjem pazimo, da nam is-

kre ne opečejo prstov.• Velika napaka pri prižigu teh malih

pirotehničnih izdelkov je, če jih priži-gamo v rokah in nas iskre, ki jih oddaja premaz na začetku vžigalne vrvice opeče po prstih.

• Še veliko hujše posledice pa lahko ima prižiganje izdelkov preblizu očem – te is-kre namreč lahko povzročijo tudi resne poškodbe vida.

Upamo, da boste čisto vsi, ki se boste odločili za uporabo pirotehničnih izdel-kov, to prebrali in se po tem tudi ravnali!

Sedaj pa še o večni dilemi: 1. KDAJ SE PIROTEHNIČNI IZDEL-

KI LAHKO UPORABLJAJO?Po veljavnem zakonu o eksplozivih in

pirotehničnih izdelkih se lahko ognjeme-tne baterije, rakete, fontane, rimske sve-če, vrtavke, helikopterji … kategorij 1, 2, 3 uporabljajo in prižigajo ČEZ CELO LETO.

Z njimi si lahko polepšamo razne pra-znike, veselice, rojstne dneve, poroke ...

Paziti moramo le pri tem, da jih ne pri-žigamo po 22:00 uri zvečer, ker bi s tem

bili v prekršku zaradi kaljenja nočnega miru.

Mlajšim od 14 let za izdelke iz katego-rije 1 in mlajšim od 16 let za izdelke iz kategorije 2 pa je nabava in uporaba pi-rotehničnih izdelkov dovoljena le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.

2. UPORABA KATERIH IZDELKOV JE OMEJENA (od 26. decembra do 2. ja-nuarja)?

Po zakonu e eksplozivih in pirotehnič-nih izdelkih je s temi datumi omejena le uporaba pirotehničnih izdelkov katego-rije 1, katerih glavni učinek je pok.

(Izdelki, ki spadajo v to kategorijo in zapadejo v to omejitev, pa so pasje bom-bice, pok vrvica ...)

Vedno pa je prepovedana uporaba teh istih izdelkov v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih pro-storih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na povr-šinah, na katerih potekajo javni shodi in

javne prireditve.3. KATERI IZDELKI SO V SLOVENI-

JI PREPOVEDANI ?Po zakonu e eksplozivih in pirotehnič-

nih izdelkih je v Sloveniji od leta 2008 prepovedana prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok.

(Izdelki, ki spadajo v te kategorije pa so razno razne PETARDE, od 'čičolin' na-prej.)

Te pa se žal še dobijo v naših sosednjih državah, nekatere mogoče uradno, moč-nejše 'na črno'.

In prav ti izdelki so navadno krivci za neprijetne prizore s poškodbami rok, oči … v naših medijih.

Zato se z veseljem pridružujemo poli-cijskemu sloganu: »BODI ZVEZDA, NE MEČI PETARD!«

SREČNO in ISKRIVO, SVETLO in IGRIVO 2013

Vam želi Puškarstvo Hubert Pregelj s.p.

Drsališče v zavetju grajskega obzidja v Ajdovščini

Takole je od začetka tedna na-stajalo drsališče v grajskem obzidju v Ajdovščini in prav

danes, v petek 21. decembra, bo ob 15.00 uri tudi uradno odprlo svojo

ledeno ploskev za obiskovalce, ki jih letos čaka prijetno presenečenje.

Mlinotest ter Hotel Goldclub sta namreč s svojimi sponzorskimi pri-spevki pripomogla k občutnem

zmanjšanju vstopnine – namesto običajnih 5,00 € bo letošnja ura drsa-nja vključno z izposojo drsalk, stala le 2,00 €. »Tudi če je recesija, naj se vsaj otroci imajo lepo!« pravita spon-zorja, zatorej vabljeni na drsanje.

Sicer pa se bodo ajdovski šolarji v januarju lahko drsali tudi v okviru športnih dni, ur telesne vzgoje in do-datnega bivanja, kar omogoča Obči-na Ajdovščina. Drsališče bo odprto vsak delavnik od 15.00 do 18.00, ob petkih, sobotah, praznikih ter v času šolskih počitnic do 22.00 ure, ob ne-deljah do 20.00 ure, tako da so na drsališče vabljeni tudi starejši, ki se bodo lahko ob glasbi in dobri družbi lahko na drsališču pogreli s kakšnim kuhanim vinom ali vročo čokolado. Tradicionalni curling turnir (balina-nje na ledu) bo januarja. Za zmago-valce se pršuti že sušijo …

mt