Embed Size (px)
Citation preview
LETNI DELOVNI NAČRT
ŠOLE
2013/2014
Avgust, september 2013 Ivan Kramperšek
spec. managementa v izobr. RAVNATELJ ŠOLE
OŠ Miška Kranjca Velika Polana
Velika Polana 215 b
9225 Velika Polana
tel: 02 573 58 40
faks: 02 573 58 48
e-mail: [email protected]
Kazalo vsebine:
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
1.1 PREDSTAVITEV ŠOLE: ............................................................................................................. 3
1.2 ŠOLSKI OKOLIŠ ......................................................................................................................... 3
1.3 ŠTEVILO UČENCEV IN OTROK V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 .......................................... 4
1.4 PROSTORSKI POGOJI ................................................................................................................ 4
2 ORGANI ŠOLE IN OSTALE SLUŽBE ................................................................................. 6
2.1 Svet zavoda.................................................................................................................................... 6
2.2 Ravnatelj šole ................................................................................................................................ 6
2.3 Učiteljski zbor šole ........................................................................................................................ 7
2.4 Strokovni aktivi ............................................................................................................................. 8
2.5 Svet staršev .................................................................................................................................... 8
2.6 Šolska svetovalna služba ............................................................................................................... 9
2.7 Šolska knjižnica ........................................................................................................................... 10
2.8 Učitelj računalnikar - informacijskih dejavnosti ......................................................................... 10
2.9 Razrednik..................................................................................................................................... 11
3.0 USMERITEV ZA DELO IN NAČRTOVANJE AKTIVNOSTI ....................................... 11
3.1 Povezovanje šole z drugimi vzgojno-izobraževalnimi dejavniki ter okoljem ............................. 12
4.0 ZAPOSLENI NA ŠOLI IN V ENOTI VRTCA ................................................................. 12
4.1 Administrativno-tehnični del ....................................................................................................... 13
4.2 Pedagoški del ............................................................................................................................... 13
4.3 Vzgojiteljice v enoti vrtca ........................................................................................................... 14
5.0 OBSEG IN VSEBINA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ................................ 14
5.1 PREDMETNIK V OŠ ................................................................................................................. 16
5.2 ŠOLSKI KOLEDAR - 1. del ....................................................................................................... 17
5.3 ŠOLSKI KOLEDAR - 2. del ....................................................................................................... 18
5.4 DEJAVNOSTI ŠOLE .................................................................................................................. 18
5.41 Izbirni predmeti v šolskem letu 2013/2014 ........................................................................... 19
5.42 Dopolnilni in dodatni pouk ter individualna in skupinska pomoč ......................................... 19
5.43 Jutranje varstvo (JUV) ........................................................................................................... 20
5.44 Oddelki podaljšanega bivanja (OPB) .................................................................................... 20
5.45 Diferenciacija - izvajanje pouka v manjših učnih skupinah (MUSK) ................................... 21
5.46 Učenci s posebnimi potrebami .............................................................................................. 22
5.47 Nadarjeni učenci .................................................................................................................... 24
5.48 Šola v naravi in tečaj plavanja ............................................................................................... 26
5.49 Interesne dejavnosti (ID) ....................................................................................................... 27
6.0 DNEVI DEJAVNOSTI ...................................................................................................... 29
7.0 SPREMLJANJE IN USMERJANJE DELA UČITELJEV ................................................ 30
8.0 ŠOLSKA PREHRANA ...................................................................................................... 31
9.0 ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV ....................................................................... 32
9.1 Preventivni zobozdravstveni program ......................................................................................... 32
9.2 Preventivni zdravstveni pregledi ................................................................................................. 32
9.3 Prometno-varnostni načrt šole ..................................................................................................... 32
10.0 STALNO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH ...................................... 33
11.0 SODELOVANJE S STARŠI ........................................................................................... 34
12.0 NEKATERE DRUGE ZADOLŽITVE IN NALOGE UČITELJEV ................................ 37
12.1 Prireditve, dogodki in obeležitev posebnih dni ......................................................................... 37
14.0 MATERIALNO POSLOVANJE ŠOLE .......................................................................... 38
15.0 PROJEKTI IN DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 .................................... 39
16.0 DNEVNI ŠOLSKI ČAS IN PRISOTNOST NA DELOVNEM MESTU ........................ 40
17.0 EVALVACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ŠOLE (LDNŠ) .......................... 42
18.0 OBRAVNAVA IN POTRDITEV LDNŠ ........................................................................ 44
1
1 UVOD
Letni delovni načrt šole (v nadaljevanju: LDN) je osrednji dokument šole, s katerim se
določijo: vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela skladno s
predmetnikom in z učnim načrtom ter obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih
dejavnosti, ki jih šola izvaja. Določi se: delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo
šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi
šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje
učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje,
raziskovalnimi ustanovami oziroma s svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci
in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.
LDN šole sprejme svet zavoda šole skladno z zakonom in drugimi predpisi najpozneje do
konca meseca septembra v vsakem šolskem letu (31. čl. Zakona o osnovni šoli, UL RS, št.
81/06, 102/07).
K letnemu delovnemu načrtu šole sodijo še naslednji dokumenti:
Vzgojni načrt, hišni red in Pravila šolskega reda,
Letne priprave učiteljev za posamezne predmete in OPB,
Letni programi šolske svetovalne službe, knjižnice in računalnikarja, organizatorja
šolske prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcu.
Vsebinski načrti:
- Dela z učenci s posebnimi potrebami,
- Dela z nadarjenimi učenci,
- Interesnih dejavnosti,
- Šole v naravi,
- Strokovnih aktivov,
- Šolske skupnosti,
- Dni dejavnosti,
- Razrednih ur,
- Projektnih dni,
- Udeležba na tekmovanjih in natečajih.
Predlog LDN potrdi učiteljski zbor na pedagoški konferenci, svoje mnenje in pripombe poda
Svet staršev, sprejme pa ga Svet zavoda v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje
do konca septembra v vsakem šolskem letu.
2
V sklopu zavoda deluje tudi enota vrtca pri OŠ Miška Kranjca Velika Polana, zato je sestavni
del LDN tudi načrt za enoto vrtca pri šoli.
V skladu z 31. členom Zakona v osnovni šoli je Svet zavoda OŠ Miška Kranjca Velika Polana
na svoji redni seji, dne______________________, obravnaval in sprejel Letni delovni načrt
šole za šolsko leto 2013/2014.
Predsednik SZ OŠ Miška Kranjca
Velika Polana:
Alojz Jerebic Ravnatelj šole: Ivan Kramperšek, spec.
3
1.1 PREDSTAVITEV ŠOLE:
NAZIV: Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana
SEDEŽ: Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana
MATIČNA ŠTEVILKA: 5089760
DAVČNA ŠTEVILKA: 29619904
FAKS: 02 573 5848
e-pošta: [email protected]
spletna stran: http://www2.arnes.si/-omkvpolanams/
TELEFONSKE ŠTEVILKE
Ravnatelj Ivan Kramperšek 02 573 5842, 041 756 065
Tajništvo Helena Brunec 02 573 5840
Svetovalna služba Mirjam Törnar 02 573 5843
Zbornica 02 573 5844
Knjižnica Alenka Mejaš 02 573 5846
Kuhinja Kristjan Hozjan 02 573 5847
Enota vrtca 02 573 5849
Računovodstvo 02 573 5850
Faks 02 573 5848
1.2 ŠOLSKI OKOLIŠ Javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Miška Kranjca Velika Polana je ustanovila občina
Velika Polana z Odlokom o ustanovitvi, dne 03.12. 2007. V sklopu javnega zavoda deluje
tudi vzgojno varstvena enota Vrtec Velika Polana.
Zavod je bil ustanovljen za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti učencev iz občine
Velika Polana (vasi: Brezovica, Mala Polana, Velika Polana) in občine Lendava (vas Hotiza),
za opravljanje vzgojno varstvene dejavnosti pa za otroke iz vasi Brezovica, Mala Polana in
Velika Polana.
4
1.3 ŠTEVILO UČENCEV IN OTROK V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
RAZREDNIK RAZRED ŠTEVILO ODDELKOV ŠTEVILO OTROK
Sanja Šimonka 1. 1 23
Bernarda Žalik 2. 1 15
Natalija Šimon 3. 1 12
Andreja Kavaš 4. 1 28
Suzana Šajnovič 5. 1 14
Suzana Kotnjek 6. 1 18
Danijela Apatič 7. 1 17
Andrej Činč 8. 1 19
Anton Marton 9. 1 18
VRTEC ODDELEK ŠTEVILO ODDELKOV ŠTEVILO OTROK
komb. 1 - 5 let 1 15
komb. 2 - 6 let 1 16
Skupaj v OŠ je 164 učencev, v enoti vrtca pa 31 otrok vpisanih ob začetku šolskega leta.
1.4 PROSTORSKI POGOJI Za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v šoli imamo na razpolago 15 učilnic (od tega
2 specializirani-BIO,KEM ter FIZ,TIT), računalniško učilnico, telovadnico ter knjižnico. Za
potrebe gospodinjstva imamo eno manjšo učilnico, v kateri je tudi kuhinjski del za praktični
del, ki pa je potreben popolne obnove. Na področju IKT smo po številu računalnikov še lahko
kar zadovoljni, je pa res, da so že vsi starejši. V prihodnosti bo potrebno pristopiti k
zamenjavi. Z novim šolskim letom bomo imeli eno novo interaktivno tablo z LCD
projektorjem, ki bo nameščena v drugem razredu (Lili-Bine v 1. triadi). Večina opreme
(omare, mize, stoli..) je starejše in skupaj z občino razmišljamo, kako se lotiti prenove.
V enoti vrtca imamo na razpolago tri igralnice, za potrebe športa pa imamo pred stavbo tudi
veliko igral.
Glede na to, da se izvaja popolna energetska sanacija šole, bo potrebno v prihodnje razmišljati
o obnovi opreme v učilnicah, v poslovnih prostorih ter nabavi nove IKT. V kuhinji pa
popraviti razdelilno linijo (grelci) in morda razmišljati o nabavi parno-konvekcijske peči
(zdrav način pripravljanja hrane in ekonomski vidik).
5
DOLGOROČNI CILJI ŠOLE
1. Pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, razvijanje sposobnosti razumevanja ter
omogočanje samostojnega dela in učenja, doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti.
2. Razvijanje pozitivne samopodobe učencev in spodbujanje zavesti o integriteti
posameznika.
3. Vzgajanje v duhu splošno priznanih moralno-etičnih norm ter za medsebojno strpnost
in spoštovanje drugačnosti.
4. Skrb za zdrav telesni, duševni in kulturni razvoj učencev.
5. Razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti.
6. Omogočanje strokovnega razvoja zaposlenih in spodbujanje k doseganju
visokokakovostne ravni pouka.
7. Ohranjanje tradicije in kulturne dediščine s poudarkom na domovinski vzgoji.
8. Seznanjanje z drugimi kulturami in širjenje človeškega obzorja.
9. Doseganje optimalnih pogojev za delo.
KRATKOROČNI CILJI ŠOLE
1. Kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
2. Stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev.
3. Optimalna organizacija dela in usklajeno delovanje kolektiva.
4. Uvajanje novih projektov, IKT in aktivnih metod in oblik poučevanja, vse v smislu
povečati motivacijo za delo pri učencih.
5. Aktivno vključevanje staršev v učno-vzgojni proces, partnersko sodelovanje.
6. Vzpodbujanje vseh vrst pismenosti s pomočjo IKT.
7. Nenehna skrb za pravilno uporabo in rabo slovenščine, razvijati bralno pismenost in
razumevanje.
8. Strokovno delovanje aktivov, ki je temelj za didaktično in metodično posodabljanje
vzgojno-izobraževalnega dela.
PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
1. Spodbujanje dejavnosti za izboljšanje bralne pismenosti, dvig motivacije za branje.
2. Pozornost bomo posvetili kvalitetnemu pouku, v katerem se prepletajo tako vzgojni
kot izobraževalni elementi.
3. Izboljšanje medsebojnih odnosov med vsemi zaposlenimi.
6
4. Poudarek na pomenu in izvajanju ur oddelčnih skupnosti.
5. Prepoznati močna in šibka področja delovanja šole z namenom izboljševanja.
6. Opredeliti, katera področja so za šolo pomembna.
7. Izboljšati motiviranost učencev pri reševanju testov NPZ.
2 ORGANI ŠOLE IN OSTALE SLUŽBE
2.1 Svet zavoda Svet zavoda je najvišji organ upravljanja zavoda. Deluje v skladu z določili Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Odlokom o ustanovitvi vzgojno-
izobraževalnega zavoda.
Pristojnosti sveta zavoda:
- potrjuje in razrešuje ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda,
- sprejema program razvoja zavoda,
- potrjuje letni delovni načrt in spremlja njegovo izvajanje,
- potrdi in spremlja finančni načrt zavoda in poslovno poročilo,
- daje soglasja k objavi delovnih mest,
- odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, o pritožbah v zvezi s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
- odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in odlokom o ustanovitvi in
- obravnava tekoče aktualne naloge.
2.2 Ravnatelj šole Pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole je ravnatelj. Opravlja
naslednje naloge:
- organizira, načrtuje in vodi delo šole-zavoda,
- pripravlja program razvoja vrtca šole,
- pripravlja predlog LDN in je odgovoren za njegovo izvedbo,
- je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,
- vodi delo učiteljskega zbora šole,
- oblikuje predlog nadstandardnih programov,
- spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
- organizira mentorstvo za pripravnike,
7
- prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in
jim svetuje,
- predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
- odloča o napredovanju delavcev v plačne razrede,
- spremlja delo svetovalne službe,
- skrbi za sodelovanje zavoda s starši,
- obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev,
- spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,
- odloča o vzgojnih ukrepih,
- zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
- določa sistemizacijo delovnih mest,
- odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
- skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo ter ostalimi institucijami,
povezanimi z izobraževanjem,
- skrbi za izvedbo NPZ v 6. in 9. razredu,
- je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samo evalvacijo in
pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole,
- opravlja druge naloge v skladu z zakoni in predpisi.
2.3 Učiteljski zbor šole Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci javne šole. Učiteljski zbor:
- obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim
delom,
- daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
- predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
- odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v
skladu s predpisi,
- daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,
- daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih
ravnatelja,
- odloča o vzgojnih ukrepih in
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno
delo v posameznem oddelku. Obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,
8
oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o
vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
2.4 Strokovni aktivi Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.
Strokovni aktivi šole obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,
usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje
vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev, učencev ter opravljajo druge
strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom šole. Poleg tega pa delovanje
strokovnih aktivov še obsega:
- izdelajo podrobne priprave-plane in analize poročil o naravoslovnih,
kulturnih, športnih ter tehniških dnevih,
- analiza in poročila o NPZ,
- sodelovanje in izmenjava izkušenj pri doseganju dobrih odnosov med učiteljem in
učencem,
- določanje načinov preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij in
določitev kriterijev ocenjevanja na prvem sestanku,
- izbira oblik diferenciacije in način izbire posameznih ravni zahtevnosti pri SLJ,
MAT, TJA,
- ugotavljanje kakovosti s samo evalvacijo in priprava letnega poročila o samo
evalvaciji dela aktiva,
- razprava in posodobitev letnih priprav v skladu s prenovo učnih načrtov,
- aktivi opravljajo še druge strokovne naloge, določene z LDN šole.
2.5 Svet staršev Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je
sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na
roditeljskem sestanku oddelka. Svet staršev:
- predlaga nadstandardne programe,
- daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
- daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca in šole in o LDN,
- razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
- obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
- voli predstavnike v svet zavoda,
9
- lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v
lokalno okolje,
- v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
2.6 Šolska svetovalna služba Svetovalna služba zajema naslednja delovna področja:
- obravnava učencev: individualno svetovanje, delo z učenci v manjših skupinah,
reševanje aktualnih problemov na področju vedenjske problematike, spremljanje
šolskih novincev, poklicno svetovanje, učna pomoč, diagnostika,
- vključevanje in sodelovanje s starši in okoljem: predavanja za starše, individualno
svetovanje, svetovanje za dvig starševskih kompetenc,
- svetovanje in sodelovanje z učitelji in vodstvom šole: sodelovanje pri učni in
vedenjski problematiki v razredu, sodelovanje z razredniki, individualno
svetovanje,
- sodelovanje z zunanjimi institucijami: vodenje timskih sestankov, sodelovanje s
strokovnimi komisijami, Zavodom za šolstvo-komisijo za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami, sodelovanje s Centrom za socialno delo Lendava…,
- vodenje socialnih akcij na šoli,
- pomoč in izvedba NPZ na šoli za učence 6. in 9. razredov,
- izobraževanje: sodelovanje na posvetih, strokovnih srečanjih, aktivih,
- vodenje delovnih nalog: otroci s posebnimi potrebami, delo z nadarjenimi ter
reševanje socialne problematike,
- poklicno svetovanje v 8. in 9. razredu: anketiranje, individualni razgovori,
sodelovanje z drugimi institucijami, izpeljava vpisa v srednje šole, roditeljski
sestanki, svetovanje staršem, vodenje zakonsko predpisane dokumentacije, ki se
nanaša na njeno področje dela, vodenje zbirk podatkov,
- pomoč, organizacija in izpeljava predavanj, delavnic za učence, njihove starše in
učitelje na različne teme s področja medosebnih odnosov, saj bomo prav temu
področju namenili posebno pozornost,
- timsko delo, sodelovanje in razvoj profesionalne kakovosti.
Podroben plan dela šolske svetovalne službe je kot Priloga LDN.
10
2.7 Šolska knjižnica Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela na šoli, njene naloge
pa so predvsem naslednje:
- zadovoljevati mora potrebe učencev in zaposlenih po različni literaturi, ki pride v
poštev pri samem delu v šoli in širše,
- na različne načine mora motivirati učence za poglabljanje in širitev v razredu
pridobljenega znanja,
- vzgajati mora samostojnega in aktivnega uporabnika, ki bo knjižnico z veseljem
obiskoval in uporabljal razpoložljivo gradivo.
Knjižničarka pomaga pri izbiri gradiv za domače branje, branje za Bralno značko, izvaja
različne oblike biblio-pedagoškega dela s skupinami učencev, svetuje in pomaga pri iskanju in
uporabi informacijskih virov. Z razstavami in drugimi oblikami dela učence motivira in vabi v
svet knjige.
V okviru knjižnice deluje tudi učbeniški sklad, iz katerega si učenci lahko izposodijo
učbenike.
Knjižnica je odprta vsak dan, podroben plan dela in urnik je Priloga LDN.
2.8 Učitelj računalnikar - informacijskih dejavnosti Uporaba IKT tehnologije in e-gradiv pri pouku je smiselna, ko z njeno uporabo dosežemo
boljše rezultate pri učenju. Pred vključitvijo IKT v pouk moramo:
- določiti prednosti, ki jih prinaša izboljšava,
- načrtovati izvedbo,
- predvideti IKT učno okolje (npr. rač. učilnica),
- vrednotenje dosežkov in nadgradnja.
E-gradiva lahko na šoli vključujemo v proces izobraževanja na različne načine: frontalni
pouk, individualni pouk, delo v parih, domače delo, dodatni in dopolnilni pouk. Na šoli lahko
e-gradiva vključimo pri vseh predmetih, s tem lahko učitelj izboljša kakovost svojega
poučevanja, dviguje motiviranost učencev za delo, predvsem pa se z uvajanjem e-gradiv
bistveno povečuje dostopnost učencev do različnih znanj. Hkrati pa izboljšujemo
informacijsko pismenost učencev in nas samih.
Učitelj računalnikar v okviru svojega dela pomaga učiteljem pri izvedbi ur s pomočjo rabe
IKT, nekaj ur nameni vzdrževalnim delom, ureja šolsko spletno stran, pripravi in izvaja razna
interna izobraževanja za zaposlene.
Podrobnejši plan dela je kot Priloga LDN šole.
11
2.9 Razrednik Razrednik vodi delo oddelka, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje
vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši, šolsko svetovalno službo
ter vodstvom šole, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Kot razrednik je učitelj nosilec treh funkcij:
pedagoške: spremljanje učnega napredka, socialnih odnosov v razredu, reševanje
vzgojnih problemov,
organizacijske: organiziranje sestankov, obveščanje, posredovanje informacij
učencem ter njihovim staršem.
administrativne: vodenje dnevnika dela, redovalnice, opravičevanja izostankov.
Delo razrednika je zelo pomembno in odgovorno delo, saj med drugim vzgaja in oblikuje
učence, jih vodi in usmerja na poti v odraslost, kvalitetno načrtuje in izvaja ure oddelčne
skupnosti, kjer se odvija skupinska dinamika oddelka.
ORGANIZIRANOST UČENCEV - ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV
Učenci oddelka so organizirani v oddelčno skupnost, kjer rešujejo svoje probleme predvsem
na urah oddelčne skupnosti. Za uveljavljanje svojih interesov se oddelčne skupnosti preko
svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole. Prednostna naloga skupnosti
učencev je obravnavanje predlogov za čim boljše delo, počutje učencev in tudi vseh ostalih na
šoli.
V okviru šolske skupnosti učencev deluje tudi šolski parlament. Natančnejši program
dela je kot Priloga LDN.
3.0 USMERITEV ZA DELO IN NAČRTOVANJE AKTIVNOSTI
Programi za delo v novem šolskem letu so bili izdelani na osnovi predhodno obravnavanih in
sprejetih usmeritev na sestankih učiteljskega zbora in sestankih strokovnih aktivov v mesecu
juniju. Dokončno so bili dodelani v mesecu avgustu, staršem in učencem bodo predstavljeni
na roditeljskem sestanku in urah oddelčne skupnosti, celotni LDN z vsemi prilogami pa bo
objavljen tudi na spletni strani šole. Celotno delo strokovnih delavcev in strokovnih aktivov
bo v šolskem letu 2013/2014 usmerjeno k uresničevanju naslednjih ciljev:
- izvedba zastavljenih in opredeljenih programov skladno s predmetnikom,
- izboljšanje dosedanjih učnih rezultatov,
- priprava individualiziranih programov za učence s posebnimi potrebami in
nadarjene učence (priprava in izvedba tabora na šoli),
12
- individualizacija in diferenciacija pri pouku,
- uporaba IKT pri pouku,
- izvedba programov šole v naravi in tečajev plavanja,
- sodelovanje učencev na likovnih, literarnih natečajih, športnih tekmovanjih in
tekmovanjih iz različnih predmetnih področij,
- med-predmetno povezovanje in načrtovanje ciljev ter učnih vsebin,
- redno spremljanje in vrednotenje dela pedagoških delavcev.
LDN je dokument-osnova za izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela in vseh dejavnosti, ki se
tekom šolskega leta izvajajo na šoli in v enoti vrtca. Za izvedbo je odgovoren ravnatelj,
nosilci aktivnosti pa so vsi zaposleni na šoli. Tekom leta lahko pride do manjših sprememb,
lahko se kaj doda, lahko pa zaradi višje sile tudi kaj odpade.
3.1 Povezovanje šole z drugimi vzgojno-izobraževalnimi dejavniki ter okoljem Šole niso in ne morejo biti zaprti sistemi. Njihove meje morajo biti prehodne, če se želimo
odzivati na spremembe v okolju. Dolžnost vseh pedagoških in ostalih delavcev na šoli je, da
gradimo in oblikujemo pričakovanja skupnosti do šole, da spodbujamo sodelovanje in
podporo za svoje dejavnosti in s tem gradimo celostno podobo šole.
Predvsem pomembno pa je, da šola v svojem okolju, kjer deluje, aktivno vstopa v vsakdanje
življenje lokalne skupnosti. Sodeluje na različnih proslavah, prireditvah, učenci naj bi bili
vključeni v razna kulturna in športna društva, vse s ciljem obogatiti svoja znanja in si poleg
znanj v šoli pridobiti še več ostalih znanj, izkušenj in vedenj.
Lokalno bomo sodelovali s čim več športnimi, kulturnimi in ostalimi društvi v občini, kot
seveda s samo občino Velika Polana-ustanoviteljico javnega zavoda.
Širše pa predvsem: ZRSŠ, MIZŠ, RIC, CSD Lendava, ZD Lendava, Policijsko postajo
Lendava, LU, z vsemi ostalimi pomurskimi osnovnimi ter srednjimi šolami in vrtci, Dom
starejših Danijela Halasa Velika Polana, mediji (Pomurski vestnik)…
Sodelovanje z Domom starejših Danijela Halasa je kot Priloga LDN.
4.0 ZAPOSLENI NA ŠOLI IN V ENOTI VRTCA
13
4.1 Administrativno-tehnični del
Zap.
štev.
Ime in Priimek Delovno mesto Področje dela
1. Helena Brunec Poslovni
sekretar,računov.
OŠ, vrtec
2. Računovodja OŠ, vrtec, občina
3. Emil Tkalec Hišnik OŠ, vrtec
4. Kristjan Hozjan Kuhar OŠ, vrtec
5. Irena Lopert Kuharica,čistilka OŠ
6. Ciril Žerdin Čistilec OŠ
7. Cecilija Žerdin Čistilka OŠ
8. Matejka Hozjan Čistilka, perica OŠ, vrtec
Vsi zgoraj navedeni delavci so zaposleni za polni delovni čas.
4.2 Pedagoški del
Zap.
štev.
Ime in priimek
Razred.
Poučevanje
Skupaj
pedag.
ur
1. Sanja Šimonka 1. Po predmetniku, DOP, OPB1, ID 24,9
2. Bernarda Žalik 2. Po predmetniku, DOP, OPB1, ID 24,9
3. Natalija Šimon 3. Po predmetniku, DOP, OPB1, ID 25,9
4. Andreja Kavaš 4. Po predmetniku, DOP, DOD, ID 22,0
5. Suzana Šajnovič 5. Po predmetniku, DOP, MUSK, ID 21,92
6. Suzana Kotnjek 6. BIO, KEM, GOS, NAR, OPB2, ORG. ŠOL.
PREHR., ZHR-vrtec., DOD
23,35
7. Danijela Apatič 7. SLJ, DOP, DOD, ID/9, OPB2, OPB3, LIK 23,26
8. Andrej Činč 8. MAT, FIZ, DOP, DOD 22,0
9. Anton Marton 9. ŠPO, IŠP, ŠSP, ŠZZ, ID 21,0
Ime in priimek Nerazr. Poučevanje
10. Violeta Celec LUM, LS3, OPB2, OPB3 10,05
11. Jasna Cigut JUV, 2. str. del. v 1. r., OPB1, OPB3, DOD, 25,31
12. Mateja S. Kuzma TJA, DOP, DOD 21,0
13. Sandra H. Leskovar GUM, OPZ, MPZ 11,0
14
14. Mirjam Törnar SVET. DEL., OPB1, POM. RAV. VRTEC 23,1
15. Alenka Mejaš KNJIŽN., NE2, DOD, OPB2, OPB3 21,68
16. Lidija Smej MAT, TIT, ROID, OGL, MME, ROM 22,50
17. Vesna Njenjić TJA, DOD, OPB3 11,31
18. Vanja Švec ZGO, GEO, DKE, VE3, OPB3, DOD, ID/9 22,28
19. Ivan Kramperšek RAVNATELJ 40 DU
20. Valerija Dravec Donša SLJ, OPB2 10,76
21. Breda Vöröš DSP, ISP, ID/9 20,50
22.
4.3 Vzgojiteljice v enoti vrtca
Zap.
štev. Ime in Priimek Delovno mesto Oddelek DU
1. Antonija Žerdin VZGOJITELJICA Kombinirani
2 do 6 let 40
2. Vita Kranjec VZGOJITELJICA Kombinirani
1 do 5 let 40
3. Silvija Tompa POM. VZGOJITELJICE Kombinirani
2 do 6 let 40
4. Valerija Žerdin POM. VZGOJITELJICE Kombinirani
1 do 5 let 40
5.0 OBSEG IN VSEBINA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja delovna obveznost učitelja
obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, pripravo na pouk, popravljanje in
ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa ter za
zagotavljanje varnosti učencev v času, ko so prisotni v šoli, na terenu ali kjerkoli drugje, kjer
se odvija dejavnost (varstvo, dežurstvo, nadomeščanje odsotnih delavcev..).
Priprava na pouk obsega:
- sprotno vsebinsko in metodično pripravo za vsako uro,
- pripravo didaktičnih pripomočkov in literature.
Drugo delo obsega:
- sodelovanje s starši,
- sodelovanje v strokovnih organih šole,
- opravljanje nalog razrednika,
- organizirano strokovno izobraževanje in samoizobraževanje,
15
- zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega
dela in drugega dela,
- mentorstvo učencem ter sodelovanje s šolami in drugimi javnimi zavodi, ki
izobražujejo strokovne delavce,
- urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnice ipd.,
- organiziranje kulturnih, športnih, naravoslovnih, tehniških dni in drugih splošno
koristnih ter humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci,
- pripravo in vodstvo ekskurzij, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborov, ki jih
organizira šola,
- pripravo hospitacijskih ur in sodelovanje na letnih razgovorih,
- opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom ter nalog po
navodilih ravnatelja, ki so sestavni del za nemoteno in kvalitetno izvedbo vseh
aktivnosti in dejavnosti povezanih s programom šole.
Učitelj večinoma svoje delovne obveze opravi v šoli na sedežu šole, v njeni okolici, po
potrebi pa tudi na terenu (športni dnevi, šola v naravi, ekskurzije…), deloma pa tudi doma
(poprava izdelkov, priprava na pouk…).
Učitelji morajo biti prisotni v šoli pred pričetkom svoje ure ali pred pričetkom katerekoli
dejavnosti, ki so povezane s programom šole, vsaj 15 minut pred začetkom procesa oz.
dejavnosti.
Danes se moramo vsi zavedati, da morajo biti znanja, ki jih ponuja sodobna šola povezana in
sistematična, uporabna in kritična. Sodobna šola ni usmerjena zgolj v vsebinska in
faktografska znanja, pač pa spodbuja trajna, povezana in taka znanja, ki jih lahko učenec
smiselno skonstruira v svoj miselni sistem. Zato se moramo ves čas zavedati, kakšna so
znanja, ki jih v okviru ciljev učnega procesa pričakujemo. Zato bodo učitelji v svoje letne
priprave vključili cilje iz različnih področij, raznolikost dejavnosti, upoštevali bodo
raznolikost učencev, med predmetne povezave in delo v strokovnih aktivih, sodobne oblike in
metode dela ter novo kulturo preverjanja in ocenjevanja znanja. Posebna pozornost bo
namenjena izvajanju notranje diferenciacije ter med-predmetnemu povezovanju.
16
5.1 PREDMETNIK V OŠ
17
5.2 ŠOLSKI KOLEDAR - 1. del
ponedeljek 2. september ZAČETEK POUKA
pon. - sreda 28. - 30. oktober JESENSKE POČITNICE
četrtek 31. oktober DAN REFORMACIJE
petek 1. november DAN SPOMINA NA MRTVE
torek 24. december POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM
SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
sreda 25. december BOŽIČ
četrtek 26. december DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
pet. - torek 27. - 31. december NOVOLETNE POČITNICE
sreda 1. januar NOVO LETO
petek 31. januar POUK IN ZAKLJUČEK 1.
OCENJEVALNEGA OBDOBJA
petek 7. februar POUK IN PROSLAVA PRED SLOVENSKIM
KULTURNIM PRAZNIKOM
sobota 8. februar SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
petek, sobota 14., 15. februar INFORMATIVNA DNEVA ZA VPIS V
SREDNJE ŠOLE
pon. - petek 24. - 28. februar ZIMSKE POČITNICE
ponedeljek 21. april VELIKONOČNI PONEDELJEK
nedelja 27. april DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
pon. - sreda 28. - 30. april PRVOMAJSKE POČITNICE
četrtek, petek 1. in 2. maj PRAZNIK DELA
petek 13. junij ZAKLJUČEK 2. OCENJEVALNEGA
OBDOBJA ZA 9. RAZREDE; RAZDELITEV
SPRIČEVAL IN OBVESTIL
torek 24. junij ZAKLJUČEK 2. OCENJEVALNEGA
OBDOBJA ZA UČENCE 1. DO 8. RAZREDA;
RAZDELITEV SPRIČEVAL IN OBVESTIL;
POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM
DRŽAVNOSTI
sreda 25. junij DAN DRŽAVNOSTI
26. 06. do 31. 08. POLETNE POČITNICE
18
IZPITNI ROKI ZA PREDMETNE IN POPRAVNE IZPITE
16. junij - 30. junij 2014 1. rok UČENCI 9. RAZREDA
26. junij - 9. julij 2014 1. rok UČENCI OD 1. DO 8. RAZREDA
18. avgust - 29. avgust 2014 2. rok UČENCI OD 1. DO 8. RAZREDA
5.3 ŠOLSKI KOLEDAR - 2. del
2. september - ponedeljek
Objava sklepa o izboru predmetov in določitvi
tretjega predmeta, iz katerega se bo na
posamezni šoli preverjalo znanje učencev 9.
razreda z NPZ
6. maj - torek NPZ iz MAT za 6. in 9. razred
8. maj - četrtek NPZ iz SLJ za 6. in 9. razred
12. maj - ponedeljek NPZ iz tretjega predmeta za 9. razred
NPZ iz TJA za 6. razred
2. junij - ponedeljek
Ric posreduje šolam ovrednotene naloge z
dosežki učencev pri NPZ v 9. razredu,
seznanitev učencev z dosežki v 9. razredu,
uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve
ovrednotene pisne naloge NPZ v 9. razredu
3.,4. junij - torek, sreda
Uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve
ovrednotene pisne naloge NPZ v 9. razredu,
posredovanje podatkov o poizvedbah v 9.
razredu na Ric
9. junij - ponedeljek Ric posreduje šolam ovrednotene naloge z
dosežki učencev pri NPZ v 6. razredu,
seznanitev učencev z dosežki v 6. razredu,
uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve
ovrednotene pisne naloge NPZ v 6. razredu
13. junij - petek Razdelitev obvestil o dosežku za učence 9.
razreda
17. junij - torek Ric posreduje šolam spremembe dosežkov po
poizvedbah v 6. razredu
24. junij - torek Razdelitev obvestil o dosežku za učence 6.
razreda
5.4 DEJAVNOSTI ŠOLE Šola izvaja obvezni in razširjeni program po predmetniku devetletne osnovne šole. Obvezni
program obsega obvezne, izbirne predmete, dneve dejavnosti in ure oddelčne skupnosti.
Razširjen program pa obsega dopolnilni (DOP) in dodatni (DOD) pouk, podaljšano bivanje
(OPB), jutranje varstvo (JUV), individualno in skupinsko pomoč (ISP) učencem z učnimi
težavami, interesne dejavnosti (ID), tečaje plavanja in šolo v naravi.
19
Na učiteljskem zboru konec junija in v začetku julija smo dorekli razporeditev ur pouka in
drugih dejavnosti pedagoških delavcev. Opredelili smo razredništvo, katere oddelke po
predmetnih področjih bodo poučevali posamezni učitelji, kdo bo imel DOP pri MAT, SLJ in
TJA in kateri učitelji bodo izvajali pouk v manjših učnih skupinah (MUSK). Prav tako smo
določili nosilce tekmovanj in ostalih prireditev in aktivnosti na šoli.
5.41 Izbirni predmeti v šolskem letu 2013/2014
IZBIRNI PREDMET-oznaka UČITELJ RAZRED
Šport za sprostitev - ŠZS Anton Marton 7.
Obdelava gradiv - les - OGL Lidija Smej 7.
Rastline in človek - RČL Suzana Kotnjek 7.
Literarni klub - LIK Danijela Apatič 7.,8.
Šport za zdravje - ŠZZ Anton Marton 8.
Računalniška omrežja - ROM Lidija Smej 8.
Izbrani šport - IŠP Anton Marton 9.
Multimedija - MME Lidija Smej 9.
Likovno snovanje 3 - LS3 Violeta Celec 9.
Verstva in etika 3 - VE3 Vanja Švec 9.
5.42 Dopolnilni in dodatni pouk ter individualna in skupinska pomoč
Za obiskovanje dopolnilnega in dodatnega pouka se odločijo učenci in njihovi starši
največkrat na predlog učitelja. Ko starši podajo soglasje k obiskovanju svojega otroka pri
predmetu dopolnilnega in dodatnega pouka, je to za otroka praviloma obvezno do preklica. Še
posebej velja to za dopolnilni pouk. Urniki DOD in DOP pouka bodo objavljeni septembra,
posredujejo pa jih tudi učitelji-izvajalci pri rednih urah pouka.
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo določene
standarde znanja ali pa imajo povečan interes za to področje. S poglobljenimi in razširjenimi
vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk in
priprave na tekmovanja, podpira doseganje višjih učnih ciljev.
Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno
razlago snovi in pomoč učitelja, in tistim, ki so iz opravičljivih razlogov izostali od pouka.
Glavni namen je pomoč učencem pri usvajanju temeljnih učnih ciljev. Dopolnilni pouk
največkrat izvaja tisti učitelj, ki tudi sicer poučuje učenca pri rednem poku.
20
Individualna in skupinska pomoč je namenjena tistim učencem, ki ne zmorejo usvajati
temeljnih učnih ciljev, kljub temu da že obiskujejo dopolnilni pouk. Običajno jo izvaja učitelj
ali tudi svetovalna delavka, individualno ali v manjših skupinah. Te pomoči so deležni učenci,
pri katerih so težave na posameznih področjih učenja že večje, velikokrat je to eden izmed
predhodnih korakov v postopek usmerjanja, ko je potrebno določeno število ur dodatne
strokovne pomoči za učenca.
Dopolnilni pouk je zagotovljen za učence od 1. do 5. razreda s strani njihovih razrednih
učiteljic, ISP je zagotovljena učencem od 1. do 5. razreda. Učencem od 6. do 9. razreda pa je
zagotovljen DOP pouk pri predmetih: MAT (Andrej Činč), SLJ (Danijela Apatič) in TJA
(Mateja Sukič Kuzma). Dodatni pouk pa izvajajo predmetni učitelji predvsem v smislu
poglabljanja znanj pridobljenih pri rednem pouku in hkrati priprav na razna tekmovanja iz
različnih predmetnih področjih.
5.43 Jutranje varstvo (JUV)
Jutranje varstvo je namenjeno učencem prvega razreda (po potrebi se lahko priključijo tudi
učenci drugega razreda). Potekalo bo vsak dan od 6.00 do 8.00 ure. Vzgojiteljica Jasna Cigut
bo skrbela za prijetno vzdušje in počutje otrok. V tem času lahko učenci dobijo tudi zajtrk (ob
7.00 uri), po predhodni prijavi v okviru šolske prehrane.
5.44 Oddelki podaljšanega bivanja (OPB)
Podaljšano bivanje je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda. V tem času učiteljice in učitelji
skrbijo za sproščen način preživljanja prostega časa, navajanje na kulturno prehranjevanje in
razvijanje različnih spretnosti in sposobnosti.
V okviru podaljšanega bivanja, ki je organizirano po pouku, učenci izdelajo tudi domače
naloge. V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev ter v okviru
pravil, ki jih določi šola. Strokovno vodeno podaljšano bivanje vsebuje naslednje elemente:
Prehrana
Poudarek je na zdravi prehrani, kulturi prehranjevanja in pomenu ter pridobivanju higienskih
navad.
Sprostitvene dejavnosti
So dejavnosti, namenjene počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev.
Dejavnosti se lahko odvijajo v učilnici, telovadnici, na igrišču, v parku, računalniški
učilnici….Čas je namenjen raznim igram (športne, družabne, socialne), poslušanju glasbe,
branju, pogovoru, sprehodu..
21
Samostojno učenje
Je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno
opravljanje domačih nalog in drugih šolskih obveznosti.
Ustvarjalno preživljanje prostega časa
Je čas, namenjen razvijanju ustvarjalnosti na različnih področjih. Učenci se učijo mnenja
usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini. Čas je namenjen sprostitvi in
zabavi, brez učnih obveznosti. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z
vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka, vsebine izhajajo iz ciljev pouka ob upoštevanju
interesov, potreb in želja učencev in njihovih staršev.
V skladu z normativi in standardi ter soglasjem MIZŠ (56 ur/teden) smo oblikovali tri oddelke
podaljšanega bivanja in sicer:
ODDELEK UČITELJI/CE ČAS
OPB1 S. Šimonka, M. Törnar, B. Žalik,
N. Šimon, J. Cigut
11.50 do 16.00
OPB2 V. Celec, S. Kotnjek, D. Apatič,
Valerija D. Donša, A. Mejaš
11.50 do 14.20
OPB3 V. Švec, A. Mejaš, D. Apatič, J.
Cigut, V. Njenjić, V. Celec
12.40 do 15.10
JUTRANJE VARSTVO Jasna Cigut 6.00 do 8.00
V oddelkih niso ves čas učenci istih razredov, število prisotnih se spreminja glede na število
učencev, ki so v času podaljšanega bivanja vključeni v različne aktivnosti: DOP, DOD, ISP,
ID, OPZ, MPZ. Upošteva pa se normativ.
5.45 Diferenciacija - izvajanje pouka v manjših učnih skupinah (MUSK)
S poučevanjem, ki upošteva različne učne potrebe v razredu, učenje približamo vsem
učencem, tako da jih vključimo v dejavnosti, pri katerih se lahko oprejo na svoja močna
področja in nagnjenja. Cilju diferenciranega pouka so:
priprava smiselnih in privlačnih nalog, ki bodo posameznemu učencu pomenile izziv;
načrtovanje učnih dejavnosti na osnovi bistvenih vsebin in konceptov, pomembnih
postopkov in veščin ter različnih načinov učenja;
22
prilagajanje obsega vsebin, vrst izdelkov ter uveljavljanje raznovrstnih oblik in metod
dela;
odzivanje na pripravljenost učencev na šolsko delo, njihove učne potrebe, interese in
nagnjenja;
priprava učnega okolja, ki bo učencem omogočilo delo v različnih učnih oblikah;
uskladitev standardov znanja in zahtev učnega načrta s cilji in zmožnostmi
posameznega učenca;
uveljavitev spodbudnega učnega okolja, ki bo upoštevalo posameznega učenca in v
katerem bo učitelj v partnerskem odnosu učencu pomagal in ga podpiral.
V vseh razredih in pri vseh predmetih poteka notranja diferenciacija, kjer pa je zakonsko
možno, bomo učence razdelili v dve manjši učni skupini in sicer:
Razred Predmeti Izvajalci
4. TJA, MAT, SLJ V. Njenjić, S. Šajnovič
5. Pri vseh samo notr. diferenciacija Razrednik, vsi učitelji
6. MAT, SLJ, TJA L. Smej, S. Šajnovič, V. Njenjić
7. MAT, SLJ, TJA L. Smej, V. D. Donša, V. Njenjić
8. MAT, SLJ, TJA L. Smej, V. D. Donša, V. Njenjić
9. MAT, SLJ, TJA L. Smej, V. D. Donša, V. Njenjić
Pri vseh predmetih v 6. In 7. razredu bomo izvajali pouk v MUSK v obsegu ur, ki je
zakonsko možno (25 % vseh ur po predmetniku) in preko celega leta, razen v 4. razredu se
diferenciacija prične meseca aprila. V 8. In 9. razredu pa se pouk izvaja v MUSK pri
predmetih SLJ, MAT in TJA pri vseh urah po predmetniku. Pri teh urah pa še poučujejo: SLJ
– D. Apatič, MAT – A. Činč in pri TJA – M. S. Kuzma.
5.46 Učenci s posebnimi potrebami
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so otroci s posebnimi potrebami otroci
z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci (tudi z okvaro vidnega živca), gluhi
in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno
bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z motnjami vedenja
in osebnosti ter otroci z avtističnim spektrom motenj. Skupine otrok s posebnimi potrebami
potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno
23
pomočjo (DSP) ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe
vzgoje in izobraževanja.
V OŠ se v skladu z zakonom vključujejo tisti učenci s posebnimi potrebami, ki lahko glede na
vrsto in stopnjo primanjkljaja oz. ovire dosegajo standarde osnovnošolskega programa ob
ustrezni prilagoditvi organizacije, načina preverjanja znanja, napredovanja in časovne
razporeditve pouka ter ob DSP.
Med otroke s posebnimi potrebami uvrščamo tudi učence s težjimi in najtežjimi specifičnimi
učnimi težavami, imenovani tudi "otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja". Za
usmerjanje vseh otrok s PP v določen program se izda odločba, na podlagi katere je šola
dolžna pripraviti individualizirani program (IP) vzgoje in izobraževanja najpozneje v 30 dneh
po sprejemu otroka. Z IP se natančno določijo oblike dela z otrokom na posameznih vzgojnih
področjih, pri posameznih predmetih oz. predmetnih področjih, način izvajanja DSP, potrebne
prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, morebitno prehajanje med
programi ipd. ter spremljanje otrokovega razvoja in napredka, ki omogoča sprotno
prilagajanje IP. Komisija za usmerjanje v strokovnem mnenju določi rok za preverjanje
ustreznosti usmeritve, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let.
Pri vzgojno-izobraževalnem delu vsako leto ugotavljamo, s katerimi postopki in pristopi
evidentirati in identificirati učence s specifičnimi učnimi težavami ter iščemo najboljše
metode dela z njimi. V postopek usmerjanja učenca lahko predlaga šola v soglasju s starši
otroka oz. tudi brez soglasja staršev. Pred uvedbo postopka usmerjanja je šola dolžna izvesti
oz. omogočiti štiri stopnje, od petih, pomoči otroku z učnimi težavami, o čemer vodi
potrebno dokumentacijo. Če pri učencu kljub intenzivni učni pomoči ni želenega napredka,
šola predlaga :
1. Začetek postopka usmerjanja
poročilo o otroku napiše šola (razrednik, učitelj OPB, ŠSS, drugi, ki učenca
poznajo in delajo z njim),
starši podpišejo zahtevek za postopek usmerjanja, če pa postopek teče mimo
staršev zaradi različnih vzrokov, šola poda predlog za začetek postopka
usmerjanja.
2. Pridobitev odločbe
učenec/ka pridobi odločbo po izvedbi vseh potrebnih pregledov komisije za
usmerjanje,
24
odločbo izda ZRSŠ (pred tem komisija zaprosi za soglasje šole k njihovim
predlogom - kdo naj bi bil izvajalec in kakšna pomoč je potrebna, itd..),
učenčeva osebna dokumentacija se hrani v osebni mapi, ki jo hrani ŠSS.
3. Priprava individualiziranega programa
navedemo učne posebnosti učenca, njegova močna področja in prilagojene
oblike in metode dela z njim.
Na šoli imamo trenutno sedem učencev z odločbami, po katerih jim pripada skupno 21 ur
DSP. Od tega se izvaja 14 ur kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma
motenj , ostalih 7 ur DSP pa kot učna pomoč. Podroben seznam in razpored izvajanja ur DSP
je v arhivu ŠSS. Potrebno pa je povedati, da imamo še štiri učence v postopku usmerjanja, za
katere bodo kmalu izdane odločbe. Šest učencev, vsi so že na predmetni stopnji, je usmerjenih
kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in en učenec ima usmeritev kot
dolgotrajno bolan otrok in bo v tem šolskem letu obiskoval 8. razred. Tudi v enoti vrtca je en
otrok z odločbo o usmeritvi, ki je prav tako usmerjen kot dolgotrajno bolan otrok. Zanj bo
organizirana pomoč v obsegu treh ur na teden in sicer za premagovanje primanjkljajev, ovir
oziroma motenj.
5.47 Nadarjeni učenci
Operacionalizacija Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ je
nastala na osnovi Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ (v
nadaljevanju Koncept..), ki je bil sprejet na seji Strokovnega sveta RS za splošno
izobraževanje, februarja 2009.
Skupine in področja, po katerih uvrščamo nadarjene učence, so naslednje:
miselno-spoznavno področje,
učno-storilnostno področje,
motivacija,
socialno-čustveno področje.
Zakon o osnovni šoli (1996) nalaga, da moramo sistematično in načrtno ter organizirano
spodbujati razvoj nadarjenih učencev. Zakonska določila, ki navajajo pomembnost dela z
nadarjenimi v OŠ, so opredeljena s cilji vzgoje in izobraževanja, s členi, ki se nanašajo na
otroke s posebnimi potrebami in z navedbami, kako mora šola izvajati programe za delo z
nadarjenimi učenci. Za nadarjene učence se izdelajo IP, ki opredeljujejo cilje in načine ter
oblike dela za njihovo doseganje in so naravnani glede na otrokova področja nadarjenosti in
interese.
25
Delo z nadarjenimi je faza, ki navadno sledi odkrivanju nadarjenih: stopnji evidentiranja,
identifikacije ter seznanitve in mnenja staršev. Delo z nadarjenimi po Konceptu dela z
nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih temeljnih načel:
širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
hitrejše napredovanje v procesu učenja,
razvijanje ustvarjalnosti,
uporaba višjih oblik učenja,
uporaba sodelovalnih oblik učenja,
upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
upoštevanje individualnosti,
spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
skrb za celostni osebnostni razvoj,
raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oz. drugimi izvajalci
programa,
skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno
sprejeti,
ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in
interese.
Oblike dela z nadarjenimi učenci se razlikujejo glede na starostno obdobje učencev,
najpogostejše oblike in dejavnosti pa so:
notranja in fleksibilna diferenciacija, individualne zadolžitve učencev,
kooperativno učenje in skupinsko delo,
dnevi dejavnosti, interesne dejavnosti, dodatni pouk, izbirni predmeti,
individualizirani programi, vzporedni-obogatitveni programi,
kreativne delavnice, raziskovalni tabori, športne in kulturne sekcije,
priprava za udeležbo na tekmovanjih, seminarske in raziskovalne naloge,
programi za razvijanje socialnih spretnosti in osebnostni razvoj.
Nosilci aktivnosti pa so lahko: učitelji na šoli, ŠSS, knjižničarka, zunanji sodelavci-mentorji,
društva, klubi, sekcije, ZRSŠ, glasbena šola…
Kriteriji odkrivanja nadarjenih učencev so: visoki dosežki na državnih tekmovanjih iz znanj
(srebrna, zlata), mnenja posameznih učiteljev in svetovalne službe. Od navedenih kriterijev
mora učenec izpolnjevati vsaj en kriterij. Evidentirane učence posebej obravnavamo na
26
učiteljskih zborih šole. Kriteriji in merila za naslednjo stopnjo-identifikacijo pa so: ocena
posameznih učiteljev (ocenjevalna lestvica), test sposobnosti (verbalne, numerične,
opazovanja inteligence…), test ustvarjalnosti (Torrance).
5.48 Šola v naravi in tečaj plavanja
Šola ob soglasju staršev zagotovi pogoje za šolo v naravi (ŠVN) in jo organizira. Šola mora v
šolskem letu ponuditi vsaj eno ŠVN. Šola oblikuje izvedbeni program, pri čemer upošteva
cilje in načela splošnega programa ŠVN ter okoliščine in materialne možnosti učencev. Pri
organizaciji ŠVN je potrebno spoštovati in upoštevati določene zakonske in podzakonske
akte, pri zagotavljanju varnosti je še posebno potrebno upoštevati normative in standarde za
izvajanje programa OŠ.
Šola lahko organizira ŠVN v različnih krajih, letnih časih in različnem trajanju. Šola v naravi
je sestavljena iz:
dela, ki ga opredeljujejo temeljni cilji konkretne ŠVN (plavanje, smučanje…),
obseg dela je odvisen od ciljev in vsebin konkretne ŠVN,
rekreacijsko-sprostitvene dejavnosti, ki temeljni program/cilje dopolnjujejo,
večernih animacij (analiza dela, kulturne in družabne aktivnosti),
ostalih dejavnosti (prehrana in osebna higiena, pospravljanje postelje, sobe..).
ŠVN se realizira v sklopu razširjenega programa OŠ. Razredniki starše na uvodnem
roditeljskem sestanku v mesecu septembru natančneje seznanijo z organizacijo in programom
ter časovno izvedbo ŠVN. Glede na finančne stroške ŠVN se lahko tudi dogovorijo o načinu
zbiranja oz. plačevanja ŠVN (na obroke-mesečno). Kompletna dokumentacija o organizaciji
in izvedbi ŠVN se hrani v arhivu šole. Razrednik skupaj z računovodjo in ravnateljem
pripravi tudi finančni načrt izvedbe ŠVN. Pri sami izvedbi ŠVN lahko sodelujejo poleg naših
učiteljev še zunanji sodelavci, društva, ki so skupaj odgovorni za izvedbo ŠVN (licence raznih
vaditeljev-pomembno).
27
Za učence 1. in 3. razreda šola organizira tečaj plavanja, ki se izvede v Termah 3000 s
pomočjo Plavalne šole Delfin.
Šola v naravi in tečaj plavanja v šolskem letu 2013/2014
RAZRED KRAJ/ČAS VSEBINA NOSILEC
1. TERME 3000, 26. - 29. maj 2014 (natančen termin še usklajujemo)
10-urni tečaj plavanja Plavalna šola Delfin,
razredničarka
3. TERME 3000, april 2014 (natančen termin še usklajujemo)
20-urni tečaj plavanja Plavalna šola Delfin,
razredničarka
4. HOTEL Jakec, Trije Kralji-Pohorje,
od 17.02. do 21.02. 2014
Šola smučanja Učitelj ŠPO, razrednik,
zunanji sodelavci
8. CŠOD-Rak, 31.03. do 04.04 2014 Naravoslovni teden Razrednik, CŠOD
5.49 Interesne dejavnosti (ID)
Število ur ID predpisuje predmetnik. Interesne dejavnosti bodo potekale na šoli od 16.09.
2013 pa do konec meseca maja 2014. Predvsem pa je odvisno od števila ur ID. Same ID
delujejo v različnih organizacijskih oblikah, kar pa je odvisno od števila vključenih učencev
ter od značilnosti delovanja in samega programa. ID so organizirane tako, da se učenci glede
na svoje interese prostovoljno vključijo, smiselno in zaželjeno pa je, da jih obiskujejo redno in
da se držijo pravil obnašanja.
Vsaka ID deluje po programu, ki ga pripravi mentor dejavnosti ob sodelovanju z učenci.
Programi naj bi bili sestavljeni tako, da lahko ID obiskujejo tako učenci, ki so jo obiskovali že
v preteklem letu, kakor tudi tisti, ki se vanjo vključujejo na novo.
Šola takoj ob pričetku šolskega leta ponudi učencem nabor ID, učenci se na osnovi interesa
prijavijo in tako bomo dobili natančen seznam ID, ki se bodo izvajale in v kolikšnem obsegu
ur ter urnik.
Štev. INTERESNA DEJAVNOST MENTOR URNIK URE
1. Bralna značka 1. razred S. Šimonka 13
2. Bralna značka 2. razred B. Žalik 11
3. Bralna značka 3. razred N. Šimon 10
4. Bralna značka 4. razred A. Kavaš 16
5. Bralna značka 5. razred S. Šajnovič 10
6. Priprave na tekmovanje S. Šimonka 10
7. Priprave na tekmovanje B. Žalik 10
8. Priprave na tekmovanje N. Šimon 10
28
9. Priprave na tekmovanje A. Kavaš 10
10. Priprave na tekmovanje S. Šajnovič 10
11. Pravljični krožek 1.r. S. Šimonka 20
12. Računanje je igra 1.-5. r. B. Žalik 30
13. Branje in pisanje je igra 3.,4. r. N. Šimon 20
14. Ples 1.-3. r. J. Cigut 20
15. Naravoslovni krožek 4.-. r. S. Šajnovič 20
16. Angleški krožek 1.-3. r. M.S. Kuzma 30
17. Zgodovinski krožek 8.,9. r. V. Švec 7
18. Folklora vrtec V. Žerdin 15
19. Priprave na tekmovanja A. Marton 20
20. Športni krožek - 4.-5. r. A. Marton 25
21. Folklora 1. - 3. r. A. Kavaš DOD
22. Čebelarski krožek E. Tkalec
Učitelji pa poleg interesnih dejavnosti pripravljajo učence na različna tekmovanja iz znanj, na
natečaje , projekte, za katere so namenjene ure dodatnega pouka in ID/9.
Nosilci aktivnosti in priprav na tekmovanja iz znanj
TEKMOVANJA NOSILEC NALOGE
Tekmovanje iz logike Andrej Činč
Stefanovo tekmovanje - FIZ Andrej Činč
Razvedrilna matematika Andrej Činč
Matematični kenguru Andrej Činč
Cankarjevo tekmovanje - SLJ Danijela Apatič
Mednarodno tekmovanje o deklamiranju Danijela Apatič
Mavrični gledališki festival Danijela Apatič
Preglovo tekmovanje - KEM Suzana Kotnjek
Proteusovo tekmovanje - BIO Suzana Kotnjek
Tekmovanje iz zgodovine Vanja Švec
Tekmovanje iz TJN Alenka Mejaš
Nemška bralna značka Alenka Mejaš
Tekmovanje iz TJA Mateja S. Kuzma
Angleška bralna značka Mateja S. Kuzma
Turizmu pomaga lastna glava - TPLG Andreja Kavaš, Natalija Šimon
29
Zlata Kuhalnica Jasna Cigut
Domača kuhna pa to… Jasna Cigut
Otroški pevski festival Sandra H. Leskovar
Tekmovanje mladih čebelarjev Emil Tkalec
Vesela šola Suzana Šajnovič
Cici vesela šola Bernarda Žalik
Računanje je igra Bernarda Žalik
Tehnologija obdelav Lidija Smej
Raziskovalna naloga Breda Vöröš
Zlati sonček Razredniki, Anton Marton
Krpan Razredniki, Anton Marton
Športna tekmovanja Anton Marton
6.0 DNEVI DEJAVNOSTI
Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa šole, ki med predmetno povezujejo
discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik OŠ. Dnevi dejavnosti potekajo po
LDN šole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Cilji dni dejavnosti so
omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri
posameznih predmetih ter uporabo tega znanja in njegovo nadgradnjo s praktičnim učenjem v
smislu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem
družbenem okolju.
Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učencev, jih
usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanj, za razvijanje
spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Znanja različnih področij povezujejo v
smiselno celoto. Dnevi dejavnosti so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi vso
šolsko leto, vsebinsko se iz leta v leto nadgrajujejo.
Oblike dela ki tukaj prevladujejo: projektno delo, terensko delo, raziskovalno delo,
sodelovalno učenje, delo v skupinah, praktično delo, pomembno je, da učenci sodelujejo že
pri načrtovanju, sami izvedbi, ki naj bi vsebovala naslednje faze dela: zamisel, okvirni in
podrobni načrt, izvedba in predstavitev, analiziranje in vrednotenje dela. Dan dejavnosti naj bi
obsegal pet pedagoških ur aktivnosti (prevoz se ne šteje).
30
Razred
Dan dej.
I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. skupaj
dni
Kulturni 4 4 4 3 3 3 3 3 3 30
Naravoslovni 3 3 3 3 3 3 3 3 3 27
Športni 5 5 5 5 5 5 5 5 5 45
Tehniški 3 3 3 4 4 4 4 4 4 33
skupaj 15 15 15 15 15 15 15 15 15 135
Podroben plan dni dejavnosti so kot Priloga LDN šole.
7.0 SPREMLJANJE IN USMERJANJE DELA UČITELJEV
Spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela lahko opredelimo kot proces usmerjanja in
podpore zaposlenim, da lahko opravljajo svoje delo čim bolj uspešno in učinkovito, skladno s
potrebami šole. Cilj spremljave učiteljevega dela je predvsem strokovni razvoj in s tem dvig
kvalitete poučevanja. Pri tem se moramo zavedati, da je učitelj osrednji dejavnik uspešne šole.
Pri spremljanju kakovosti dela v vzgoji in izobraževanju bomo upoštevali naslednje faze:
načrtovanje,
izvajanje,
preverjanje,
ukrepanje in odprava slabosti.
V šolskem letu 2013/2014 bom kot ravnatelj, ki sem po zakonu dolžan opravljati hospitacije,
v času spremljave pouka pozoren predvsem na:
načrtovanje in izvajanje ur oddelčnih skupnosti,
priprava na učno uro in izvedba,
bralna pismenost.
Hospitacije so lahko napovedane, nenapovedane, na povabilo učitelja. Učitelji morajo biti
za delo v razredu vedno dobro pripravljeni, zato jih tudi nenapovedane hospitacije ne smejo
obremenjevat.
Cilji spremljave pa so:
učiteljevo načrtovanje in organizacija učne ure, učni cilji,
uvajanje novosti in prenova vsebin,
ustreznost in raznolikost učnih metod in oblik dela v razredu,
motivacija učencev za delo in motivacijske tehnike,
izboljšave kakovosti pouka,
31
učni pripomočki in učno okolje,
pregled urejenosti pedagoške dokumentacije,
izboljšanje razredne klime,
spremljava dela strokovnih aktivov in izvajanje med predmetnega povezovanja.
Namen spremljave:
pravočasno odpraviti morebitne pomanjkljivosti,
pokazati učiteljem in drugim strokovnim delavcem zanimanje za njihovo delo,
uporaba učnih sredstev.
Spremljava učiteljevega administrativnega dela:
pregled letnih priprav na pouk in druge dejavnosti,
spremljanje dnevnih priprav,
spremljanje realizacije pouka,
spremljanje ostale pedagoške dokumentacije (zapisniki roditeljskih sestankov,
programi individualne pomoči, plani in evalvacije dni dejavnosti, tekmovanj in ostalih
aktivnosti, mape vzgojnih ukrepov, športni karton, vodenje dnevnikov in ostale
pedagoške dokumentacije, zapisniki strokovnih aktivov…),
preverjanje in ocenjevanje znanja, testi ( učitelji 2 dni pred pisnim preverjanjem in
ocenjevanjem posredujejo test ravnatelju z vsemi vsebinami).
8.0 ŠOLSKA PREHRANA
Šolska prehrana pomeni organizirano prehrano učencev v dneh, ko poteka pouk v skladu s
šolskim koledarjem. Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico.
Šola za vse učence v okviru dejavnosti organizira malico. Kot dodatno ponudbo lahko
organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico.
Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-
izobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši ali skrbniki, praviloma meseca junija za
prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi med letom. Vse aktivnosti v zvezi s šolsko prehrano
so opredeljene v Pravilih šolske prehrane (spletna stran šole), s prijavo na šolsko prehrano pa
nastopijo dolžnosti učenca oziroma staršev. Vse dodatne informacije glede šolske prehrane
(možnosti subvencionirane prehrane…), lahko dobijo učenci oziroma starši pri Vodji šolske
prehrane (učiteljica Suzana Kotnjek), pri šolski svetovalni službi in tudi pri razredniku.
32
Cene šolske prehrane v šolskem letu 2013/2014:
zajtrk: 0,42 EUR
malica: 0,80 EUR ( določi minister)
kosilo (1.-4. r.): 2,00 EUR
kosilo (5.-9. r.): 2,20 EUR
pop. malica: 0,42 EUR
malica zap.: 1,65 EUR
Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike kakor tudi
za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker
je odraščanje obdobje intenzivnega razvoja posameznika. Energijsko in hranilno uravnotežena
in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je
eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja.
Da so na šoli jedilniki optimalno sestavljeni, skrbi na šoli Skupina za prehrano, ki je
sestavljena tako iz strani zaposlenih kakor staršev, tako iz šole kot enote vrtca. Sestava
skupine za prehrano je kot Priloga LDN šole, prav tako program dela OŠP.
9.0 ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV
V zdravstvenem domu Lendava za naše učence izvajajo preventivne zobozdravstvene
programe in preventivne zdravstvene preglede.
9.1 Preventivni zobozdravstveni program Sistematski preventivni pregledi se izvajajo pri otrocih od 1. do 9. razreda. Organizirana je
tudi zdravstvena vzgoja v obliki predavanj, s preventivnimi temami, prilagojenimi starosti
otrok (nega zob in ustne votline, zdrava prehrana za moje zobe, uporaba zobne nitke…).
Sodelujemo tudi v projektu Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki poteka pod
okriljem Stomatološke sekcije Slovenije.
9.2 Preventivni zdravstveni pregledi So organizirani v 1., 3., 6. in 8. razredu. Prav tako se izvedejo predavanja glede na starost
(osebna higiena in zdrav način življenja, pravilna telesna drža, puberteta, menstruacija,
škodljivost kajenja, spolni razvoj, kontracepcija, medosebni odnosi, gibanje-rekreacija..).
9.3 Prometno-varnostni načrt šole Učence na urah oddelčne skupnosti učitelji opozorijo na nevarne točke na poti v šolo. Posebej
na to, da cesto prečkamo na označenih prehodih za pešce, kakšna je pravilna hoja po cesti
33
tam, kjer ni pločnikov, da se dosledno upoštevajo prometni znaki, starši 1. razredov morajo v
skladu z zakonodajo zagotoviti varen prihod in odhod iz šole svojim otrokom.
Prav tako učence in zaposlene seznanimo z požarnim redom in evakuacijskim načrtom, še
posebej pred izvedbo vsakoletne evakuacije vseh iz šolske stavbe.
Učenci prvih razredov morajo nositi rumene rutice.
10.0 STALNO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
Uspešnost in moč šole je pogojena z učiteljem, ki mora biti strokovno dovolj usposobljen, da
lahko pokaže mladim pot do uporabnega znanja in pot za življenje. Zato se mora učitelj stalno
izobraževati, spremljati novosti na svojem predmetnem področju in širše. Učitelj se mora
zavedati predvsem:
svojega poslanstva,
okolja, v katerem dela,
kulture poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja, medsebojnih delovnih odnosov
(ključ do uspeha je le timsko delo),
da ima pred sabo vedno druge in drugačne mlade osebnosti, zato jim je potrebno
prilagajat metode in oblike dela, saj kar je bilo včeraj odlično, je morda danes še
komaj dobro.
Na izobraževanje je potrebno gledati iz vidika kolektiva kakor iz individualne ravni, kjer je na
razmere (vse manj finančnih sredstev) še posebej pomembno samoizobraževanje in
spremljanje novosti. Sicer pa bomo na vsa izobraževanja gledali iz vidika koristnosti za naše
vsakdanje delo v praksi, se pravi, kaj najbolj potrebujemo, da bomo uspešnejši.
V okviru kolektivnega izobraževanja načrtujemo dve izobraževanji:
Timsko delo - pogoj za uspešno doseganje ciljev v šoli,
Učenci s posebnimi potrebami - diagnostika, priprava IP…
Nekaj tem izobraževanj bodo pripravili tudi naši strokovni delavci (svetovalna služba,
učiteljica za DSP, računalnikar, knjižničarka..), ki jih bomo izvedli v okviru pedagoških -
mesečnih konferenc. Predvsem bodo to teme, kako uporabljati program Lopolis, vodenje
pedagoške dokumentacije, iskanje virov-literature, pisanje IP-jev….
Prav tako se bomo poslužili izobraževanj s strani svetovalcev ZRSŠ, ki v ta namen opravljajo
svetovanja na na različnih področjih. Vsekakor načrtujemo predavanje na temo Nadarjeni
učenci (mag. Bezič).
34
Skupno izobraževanje je obvezno za vse zaposlene strokovne delavce in spada med redno
delovno obveznost po 119. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja.
Glede na razpoložljiva finančna sredstva in na nujnost, se bodo po predhodnem razgovoru z
ravnateljem, strokovni delavci lahko udeležili tudi individualnih izobraževanj, kjer bomo prav
tako sledili ciljem naše šole.
11.0 SODELOVANJE S STARŠI
Pri socializaciji otroka ni mogoče prezreti niti vloge šole niti vloge družine in težko je oceniti,
kateri dejavnik je bolj ali manj pomemben. Pri delu z otroki, mladostniki, tako učitelji kot
starši ugotavljamo, da le medsebojno dobro profesionalno sodelovanje in partnerski odnos
zagotavljate povezanost šole in doma. Sodelovanje s starši ne more biti zgolj formalna zadeva
kot del obveznosti, ki jo opravljamo zato, ker jo predpisuje zakon, pač pa mora biti
sodelovanje potreba vseh. Starši in učitelji moramo vedeti, zakaj in kako potrebujemo drug
drugega.
Partnersko sodelovanje pomeni, da so vloge dopolnjujoče, da imajo vsi sodelujoči skupne
cilje, ki so usmerjeni v pomoč učencu, staršem in učiteljem. To pa lahko dosežemo samo z
odprto in spoštljivo komunikacijo, zmožnostjo analize situacij in konfliktov ter skupnim
iskanjem rešitev.
Za dobre medsebojne odnose je potrebno participirati odgovornost slehernega posameznika.
Glavni cilj sodelovanja je, da v polju delovanja učitelj-učenec-okolje (starši) razvijemo
koncept delovnega odnosa. Zato potrebujemo sodelovanje, v katerem se soustvarja osebni stik
pri skupnem delu. To pa pomeni ustvarjanje dobrih izidov za vse udeležence. Gre za
razvijanje dialoga in učenje sodelovanja. Gre za dajanje, ne odvzemanje moči vsem
udeležencem, da iščejo njim lastne rešitve in spremembe. Zato najprej potrebujemo dogovor o
medsebojnem sodelovanju, ki mora temeljiti na obojestranskem spoštovanju in zaupanju.
Predvsem pa si želimo, da bi bili starši kar se da čim bolj vključeni v različne aktivnosti in
dejavnosti, ki na šoli potekajo.
Skupni roditeljski sestanki bodo predvidoma trije (september, januar, maj). Na prvem bomo
pregledali poročilo o delu šole v preteklem letu, si pogledali LDN šole za šolsko leto
2013/2014 s poudarkom na novostih. Januarja planiramo predavanje za starše in strokovne
delavce. Tema predavanja bo določena na osnovi predhodne ankete s strani staršev, podani
predlogi pa se bodo nanašali na morebitno problematiko oziroma potrebo.
35
Oddelčni roditeljski sestanki se skličejo po potrebi, kjer se starši dogovarjajo o specifičnih
vsebinah, ki se tičejo samo njihovega oddelka (tečaj plavanja, šola v naravi, valeta, vzgojna in
učna problematika…).
Pogovorne ure so del učiteljeve obveze. Praviloma gre za eno uro na teden (individualna
govorilna ura) v dopoldanskem času in eno skupno govorilno uro na mesec v popoldanskem
času. Pogovorne ure so namenjene učencem in staršem.
Urnik individualnih pogovornih ur za učitelje
UČITELJ/ICA DAN/URA
Sanja Šimonka SREDA, 11.50 - 12.35
Bernarda Žalik PETEK, 11.00 - 11.45
Natalija Šimon PETEK, 8.50 - 9.35
Andreja Kavaš PETEK, 10.10 - 10.45
Suzana Šajnovič PONEDELJEK, 11.00 - 11.45
Suzana Kotnjek SREDA, 11.00 - 11.45
Danijela Apatič PONEDELJEK, 11.50 - 12.35
Andrej Činč ČETRTEK, 11.50 - 12.35
Anton Marton PONEDELJEK, 8.50 - 9.35
Vesna Njenjić SREDA, 8.50 - 9.35
Mateja Sukič Kuzma PONEDELJEK, 11.00 - 11.45
Lidija Smej TOREK, 8.00 - 8.45
Vanja Švec ČETRTEK, 10.10 - 10.55
Sandra H. Leskovar PETEK, 10.10 - 10.55
Violeta Celec SREDA, 11.50 - 12.35
Alenka Mejaš PETEK, 8.50 - 9.35
Breda Vöröš SREDA, 11.50 – 12.35
Jasna Cigut SREDA, 11.50 - 12.35
Valerija Dravec Donša TOREK, 8.50 - 9.35
Mirjam Törnar vsak dan
Na določen dan v tednu in ob navedeni uri so učitelji vedno prisotni, takrat imajo prosto uro
namenjeno pogovornim uram. Vseeno pa je dobro, če se starši predhodno napovedo, glede
obiska v šoli. Kadar gre za izjemne primere, se je možno dogovoriti z učiteljem za pogovor
36
tudi izven določenega termina, vendar samo v času, ko učitelj nima kakšne druge vzgojno-
izobraževalne dejavnosti.
Urnik skupnih pogovornih ur
Skupne pogovorne-govorilne ure bodo vsak tretji ponedeljek v mesecu in sicer od 17.00 do
19.00 ure. V tem času so prisotni (obvezno)na šoli vsi učitelji, tako razredniki kot ne
razredniki. V mesecu septembru skupne govorilne ure ni, ker bodo po skupnem roditeljskem
sestanku še prvi oddelčni roditeljski sestanki, na katerih bodo razredniki staršem natančneje
predstavili program dela svojega razreda s finančnimi obveznostmi in ostalimi novostmi in
pomembnimi informacijami ob začetku šolskega leta.
Skupna govorilna ura 3. PONEDELJEK V MESECU od 17.00 - 19.00 ure
MESEC Datum
OKTOBER 21.10. 2013 17.00 - 19.00 ure
NOVEMBER 18.11. 2013 17.00 - 19.00 ure
DECEMBER 16.12. 2013 17.00 - 19.00 ure
JANUAR 20.01. 2014 17.00 - 19.00 ure
FEBRUAR 17.02. 2014 17.00 - 19.00 ure
MAREC 17.03. 2014 17.00 - 19.00 ure
APRIL 14.04. 2014 (izjema) 17.00 - 19.00 ure
MAJ 19.05. 2014 17.00 - 19.00 ure
JUNIJ 09.06. 2014 (izjema) 17.00 - 19.00 ure
Januarska pogovorna ura bo verjetno združena s predavanjem za starše in učitelje, kar bomo
tekom leta pravočasno obvestili. Lahko pride tudi do spremembe datuma zaradi morebitnega
usklajevanja termina s predavateljem. Aprila je pogovorna ura tudi en teden prej, ker je
21.04. praznik (velikonočni ponedeljek).
Komunikacija in s tem pretok informacij je osnova za dobro sodelovanje šole s starši.
Vse potrebne informacije lahko starši dobijo preko razrednika, šolske svetovalne službe,
poslovne sekretarke in tudi ravnatelja. Odvisno je pač od tega, za kakšne informacije gre.
37
12.0 NEKATERE DRUGE ZADOLŽITVE IN NALOGE UČITELJEV
Poleg pedagoškega dela, imajo strokovni delavci še nekatere druge naloge:
UČITELJ/ICA NALOGE, ZADOLŽITVE
Sanja Šimonka Vodja strokovnega aktiva: 1. do 5. razred, skupina za šolsko prehrano, Comenius
- tim, bralna pismenost, nadarjeni učenci, tim - tabora za nadarjene
Bernarda Žalik Šolska skupnost učencev
Natalija Šimon Svet zavoda - članica, upravni odbor šolskega sklada, vzgojni načrt, tim - tabora za
nadarjene, sodelovanje z domom starejših
Andreja Kavaš Svet zavoda - članica, Comenius - tim
Suzana Šajnovič Prometna varnost, Tim - nadarjeni učenci
Suzana Kotnjek Organizator šolske prehrane, vodja skupine za šolsko prehrano, vodja
naravoslovno-matematičnega strokovnega aktiva, Comenius - tim
Danijela Apatič Svet zavoda - članica, Vodja tima - tabora za nadarjene, bralna pismenost
Andrej Činč Skrbnik učbeniškega sklada, namestnik za NPZ, tim - tabora za nadarjene
Anton Marton Comenius - tim, tim - tabora za nadarjene
Vesna Njenjić Comenius - tim,
Mateja S. Kuzma Comenius - tim-vodja, bralna pismenost
Lidija Smej Comenius - tim, tim - tabora za nadarjene
Vanja Švec Sindikalna zaupnica SVIZ, vodja jezikovno-družboslovnega strokovnega aktiva,
Comenius - tim, ocena tveganja, bralna pismenost
Sandra H. Leskovar Comenius - tim
Violeta Celec Comenius - tim
Alenka Mejaš skupina za šolsko prehrano
Mirjam Törnar Šolski parlament, skupina za šolsko prehrano, vzgojni načrt, bralna pismenost
Jasna Cigut Vodja strokovnega aktiva JUV in OPB, Comenius - tim
Ivan Kramperšek Comenius - tim
Breda Vöröš delo z nadarjenimi učenci - koordinator, bralna pismenost – vodja tima
12.1 Prireditve, dogodki in obeležitev posebnih dni Nekaterih dni v letu se bomo še posebej spominjali, izvedli razne prireditve v okviru proslave,
razstave ali jih bomo obeležili še na kak drugi način. Seznam z nosilci oziroma izvajalci je
kot Priloga LDN šole. Prav tako je kot Priloga LDN šole program sodelovanja z domom
starejših Danijela Halasa v Veliki Polana.
38
13.0 ŠOLSKI SKLAD
Na osnovi 135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki
osnovnim šolam narekuje, da ustanovijo šolski sklad, je bil ustanovljen šolski sklad tudi na
naši šoli. Sklad deluje v skladu s pravili sklada, upravlja ga upravni odbor šolskega sklada, ki
ga je imenoval svet staršev. Upravni odbor sklada sestavljajo predstavniki staršev (4) in
predstavniki zaposlenih (3). V začetku šolskega leta se bomo na odboru šolskega sklada
dogovorili, na kakšen način bomo zbirali sredstva in čemu bodo namenjena.
Sredstva se lahko pridobijo s prispevki staršev, z donacijami raznih podjetnikov, naših
dobaviteljev in ostalih posameznikov.
Trenutno je v šolskem skladu: 589,11 EUR.
Kljub slabim gospodarskim razmeram in splošnemu stanju v družbi, si bomo prizadevali
pridobiti čim več sredstev, s katerimi si bomo izboljšali pogoje za delo, predvsem na področju
neobveznega programa.
Starši in ostali posamezniki lahko kadarkoli prostovoljno nakažejo prispevek v šolski sklad na
TRANSAKCIJSKI RAČUN: 01387-6030685975 (ujp Murska Sobota), s pripisom "za šolski
sklad".
14.0 MATERIALNO POSLOVANJE ŠOLE
Osnovnošolsko izobraževanje in materialno poslovanje šole se financira z javnimi sredstvi.
Obveznosti financiranja zagotovljenega programa so po Zakonu o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja razdeljene med ustanoviteljico občino Velika Polana in državo -
MIZŠ.
Materialne pogoje za nemoteno delo na šoli zagotavlja občina Velika Polana, v deležu pa tudi
občina Lendava za učence iz Hotize. Prav v tem trenutku poteka energetska sanacija šole,
tako da kar se tiče iz tega vidika, bo šola dobro urejena. V sklopu te investicije bomo pridobili
tudi manjšo telovadnico (120 m2) in nove prostore za knjižnico, ki bo zadovoljevala potrebe
tako šole kot občanov. Prav tako razmišljamo skupaj z občino, kako zagotoviti sredstva za
obnovo notranje opreme. V prihodnosti bo potrebno postopno obnoviti IKT. V letošnjem letu
imamo v planu obnoviti oz. zamenjati opremo in aparate v učilnici za gospodinjstvo, sredstva
bomo zagotovili iz naslova materialnih stroškov in sredstev za nabavo učil in učnih
pripomočkov (oboje MIZŠ). Obnova je potrebna, tako za izvajanje pouka, izbirnih predmetov
in priprav na tekmovanja iz področja gospodinjstva.
39
15.0 PROJEKTI IN DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
DEJAVNOST, PROJEKT NOSILEC
Zdrava Šola Andreja Kavaš
EKO-šola kot način življenja Bernarda Žalik
Lidija Smej
Turizmu pomaga lastna glava Andreja Kavaš
Natalija Šimon
Evropska vas Danijela Apatič
Sandra Hanžič Leskovar
Rastem s knjigo Alenka Mejaš
Shema šolskega sadja Suzana Kotnjek
Tradicionalni šolski zajtrk Suzana Kotnjek
Bralna značka - razredna stopnja Natalija Šimon
Bralna značka - predmetna stopnja Alenka Mejaš
Tabor za nadarjene učence Danijela Apatič + tim
Prometna varnost - Policist Leon svetuje Suzana Šajnovič
IKT - Lili in Bine (1. do 3. razred) Bernarda Žalik
Sanja Šimonka
Ujemi eko sanje Joško-koško,Cvetka Smetka Bernarda Žalik
Šolski otroški parlament Mirjam Törnar
Šolska skupnost Bernarda Žalik, Lidija Smej
Vzgojni načrt - pravila - hišni red Natalija Šimon
COMENIUS Mateja S. Kuzma, Vesna Njenjić + tim
Bralna pismenost Breda Vöröš +tim
Raziskovalna naloga Breda Vöröš
Od vseh naštetih projektov, bi v nadaljevanju želel nekaj več povedati o projektu
COMENIUS, na katerega smo se uspešno prijavili že v mesecu marcu, končni odgovor, da
smo sprejeti, pa smo dobili konec junija 2013.
V projektu sodeluje poleg naše šole še 9 šol iz osmih držav (glej tabelo). Tema, oziroma
področje, ki ga bomo skupaj raziskovali in spoznanja izmenjevali tudi preko mobilnosti
(obiski pri partnerskih šolah), je Potovanje potnega lista po Evropi. V času trajanja projekta
(dve leti) bomo tudi mi gostili predstavnike partnerskih šol v naši občini.
40
Terminsko, kdaj bomo mi gostovali in kdaj bomo gostitelji, bomo natančno opredelili na
uvodnem koordinacijskem sestanku konec septembra 2013 v Budimpešti.
Glavni cilji projekta (vsebinsko):
spoznati, kdo smo in kod izviramo,
ugotoviti vzroke za migracije po Evropi,
ugotoviti posledice migracij po Evropi,
raziskati migracije ljudi, živali in rastlin,
učence vzgajati v aktivne državljane,
boj proti rasizmu in ksenofobiji.
Poleg vsebinskih ciljev pa bodo učenci preko mobilnosti spoznavali druge države, njihovo
kulturo in jezik, navezovali stike s sovrstniki in utrjevali znanje angleškega jezika.
COMENIUS POTOVANJE POTNEGA LISTA PO EVROPI
september 2013- junij 2015
internetna stran: www.projet-europeen-comenius.e-monsite.com
Za izvedbo projekta, vseh mobilnosti in ostalih stroškov bo šola dobila 20.000,00 EUR, ki jih
mora porabiti strogo namensko (dokazila in vmesna poročila).
16.0 DNEVNI ŠOLSKI ČAS IN PRISOTNOST NA DELOVNEM MESTU
Vzgojno-izobraževalno delo na šoli poteka po naslednjem dnevnem šolskem času:
DRŽAVA MESTO (ŠT.PREBIVALCEV)
BELGIJA MONS (93 000)
ITALIJA VENAFRO (11 500)
ITALIJA LANCUSI (5227)
ANGLIJA HARROGATE (71 600)
TURČIJA YALOVA (100 800)
POLJSKA KATOWICE (308 724)
ŠPANIJA SALAMANCA (154 400)
PORTUGALSKA RESENDE (2900)
MADŽARSKA BUDIMPEŠTA (1 741 000)
41
URA ČAS (od - do)
JUTRANJE VARSTVO 6.00 - 8.00
1. 8.00 - 8.45
2. 8.50 - 9.35
MALICA 9.35. - 10.10
3. 10.10 - 10.55
4. 11.00 - 11.45
5. 11.50 - 12.35
KOSILO 12.35 - 12.55
6. 12.55 - 13.40
7. 13.45 - 14.30
8. 14.35 - 15.20
OPB do 16.00
Za učence 1. in (po dogovoru z vodstvom šole) 2. razreda je od 6.00 do 8.00 ure organizirano
jutranje varstvo (JUV), za učence 1. do 5. razreda pa je organizirano podaljšano bivanje OPB
v treh skupinah in sicer od 11.50 do 16.00 ure. S tem, da učenci, ki ostanejo v OPB po 14.45
uri (zadnji šolski prevoz domov) in so vozači, nimajo domov šolskega prevoza ampak jih
peljejo starši. Učenci, ki obiskujejo JUV, lahko imajo v šoli tudi zajtrk, ki ga dobijo v šolski
kuhinji ob 7.00 uri, učenci v OPB pa lahko koristijo popoldansko malico, ki jo dobijo v šolski
kuhinji ob 13.30 uri.
Učitelji - strokovni delavci imajo svoj delovni čas določen na osnovi predmetnika in ostalih
dejavnosti po programu šole, s tem, da morajo biti prisotni na delovnem mestu vsaj 15 minut
pred začetkom pouka ali kakšne druge dejavnosti.
Prav tako imajo svoj delovni čas strokovne delavke v enoti vrtca, ki je prilagojen izvajanju
programa in zagotavljanju z zakonom določene sočasnosti - prisotnosti obeh strokovnih
delavk v skupini.
Delovni čas ostalih zaposlenih na šoli pa je:
RAVNATELJ 6.30 - 14.30
42
POSLOVNA SEKRETARKA 7.00 - 15.00
RAČUNOVODJA (2 dni na občini) 7.00 - 15.00
SVETOVALNA DELAVKA, POM.
RAVNATELJA V ENOTI VRTCA
7.00 - 14.30 (petek do 16.00-OPB)
KUHAR 6.00 - 14.00
KUHARICA - ČISTILKA 6.00 - 14.00
ČISTILCI 13.30 - 21.30 (petek 12.30 - 20.30)
HIŠNIK 6.30 - 14.30
Zaradi zagotavljanja večje varnosti učencev ter discipline pred poukom, med odmori in ob
prihodu ter odhodu šolskega avtobusa, je narejen urnik dežurnih učiteljev po dnevih in
lokacijah. Je sestavni del LDN šole kot priloga.
17.0 EVALVACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ŠOLE (LDNŠ)
Evalvacijo bomo izvajali tekom šolskega leta (ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja), ter
seveda na koncu, kjer bomo evalvirali in samo-evalvirali naslednja področja:
uspešnost naših učencev na tekmovanjih iz znanj (priprava nadarjenih in učencev, ki
imajo interes poglobiti znanja na določenih predmetnih področjih, na tekmovanja,
uspešnost naših učencev pri nacionalnem preverjanju znanja (v ure dodatnega in
dopolnilnega pouka vpeti vsebine, ki so v preteklih letih povzročale največ težav),
uspešnost izvajanja novih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja (diferenciacija
testov, točkovniki, kriteriji - uskladitev znotraj strokovnih aktivov in na nivoju šole),
upoštevanje pravil šolskega reda,
delo učiteljev v strokovnih aktivih, med predmetne povezave in timsko delo,
izvajanje fleksibilne diferenciacije,
spremljanje pouka (ustvariti pozitivno vzdušje, v katerem poteka učenje,
učinkovitost domačih nalog, jasno določanje - naj bo omejeno število ciljev in
poudarek na osnovnih veščinah učencev, pomen povratnih informacij in ustreznost
navodil za odpravo pomanjkljivosti),
povratna informacija učiteljev kolegom po opravljenih seminarjih, študijskih
skupinah in ostalih individualnih izobraževanjih,
sodelovanje staršev s šolo (seznanjanje z organizacijo dela, vpliv na delo šole,
možnost vključevanja staršev v vzgojno - izobraževalni proces in ostale dejavnosti),
uresničevanje Vzgojnega načrta šole (vrednote, prednosti),
43
stalni strokovni razvoj učiteljev (strategije poučevanja, partnersko poučevanje,
timsko načrtovanje in izvajanje dejavnosti),
spremljanje uvajanja posodobljenih učnih načrtov znotraj strokovnih aktivov.
Evalvacija je proces, s katerim ugotavljamo do kolikšne mere in na kakšen način smo
dosegli zastavljene cilje. Izvajamo jo, da bi ovrednotili in določili vrednost, kakovost,
uporabnost, učinkovitost ali pomembnost tistemu, kar evalviramo in da bi identificirali
potrebne izboljšave.
Znotraj evalvacije ima velik pomen tudi samo-evalvacija (kako vidim sebe) in razmerje med
samo-evalvacijo in zunanjo evalvacijo (kako me-nas vidijo drugi). Namen samo-evalvacije je
predvsem izboljšati kakovost poučevanja, organizacije dela na šoli ter okrepiti sposobnost šol,
da samo-evalvacijo vseh pomembnejših dejavnosti sistematično izvajajo. S samo-evalvacijo
šola opredeli, katera področja so zanjo pomembna, kako jih bo spremljala, evalvirala in na
kakšen način bo odpravila pomanjkljivosti. Hkrati ugotavljamo svoja morebitna močna
področja delovanja, kakor tudi šibka področja, katerim moramo posvetiti več pozornost.
V šoli je evalvacija možna na več področjih (učenje, poučevanje, strokovni razvoj zaposlenih,
organizacija in upravljanje šole, delo z nadarjenimi učenci, analiza vpisa v srednje šole.
Vsako leto bomo evalvirali eno področje (šibkejše), v smislu izboljšave v prihodnosti. O
področju se bomo dogovorili na učiteljskem zboru, lahko pa evalviramo področje, za katerega
pride pobuda tudi s strani zunanjih deležnikov (starši, svet staršev, svet zavoda, učenci,
lokalna skupnost..).
V središču nenehnih izboljšav je zagotovo učenje in poučevanje, prepleteno z vsemi elementi
vzgojnega delovanja šole, kar so skupaj še vedno bistveni elementi in naloge vsake javne šole,
torej tudi naše. Delovali bomo z vidika ciljev naše šole, kar pomeni, da bi vsak učenec
dosegel svoj optimalni potencial, gledano iz opredelitve dosežkov, ki vključujejo tako
standarde kot učno uspešnost in zmožnost posameznika. Sledili bomo ključnim nalogam, ki
so:
postaviti visoka pričakovanja in pokazati predanost k uspehom naših učencev, tako da
jim pomagamo dvigniti njihova pričakovanja in tudi pričakovanja staršev, kjer je to
potrebno,
ugotoviti, kaj učenci že vedo in zagotoviti trdno podlago za pridobivanje novih znanj,
navduševati za učenje, zanimanje za vse predmete,
graditi spoštljive odnose v procesu učenja med učencem in učiteljem (odnos
soustvarjanja, partnerski odnos),
44
izmenjava dobrih učiteljevih izkušenj.
In prav zaradi vsega omenjenega si bomo v prihodnje prizadevali, da bo naš temeljni cilj
celovito doseganje kakovostnega in uporabnega znanja, tako za nadaljnje izobraževanje kot za
življenje samo, z vsemi temeljnimi človeškimi vrednotami.
18.0 OBRAVNAVA IN POTRDITEV LDNŠ
Ravnatelj Ivan Kramperšek je podal predlog LDN OŠ Miška Kranjca Velika Polana za šolsko
leto 2013/2014 na učiteljskem zboru šole meseca junija 2013, po predhodnih usklajevanjih
strokovnih aktivov.
Učiteljski zbor je obravnaval in podal mnenje LDN na pedagoški konferenci meseca avgusta,
dne 29.08. 2013.
Svet staršev je obravnaval LDN šole in podal mnenje za šolsko leto 2013/2014 na
svoji…….seji, dne,………………………………………………………..
Predsednica sveta staršev: Ana Hozjan
Svet zavoda je obravnaval in sprejel LDN OŠ Miška Kranjca Velika Polana za šolsko leto
2013/2014 na svoji……….seji dne,……………………………………..
Predsednik sveta zavoda: Alojz Jerebic
18.0 PRILOGE
1. Šolski zvonec
2. Urniki razredov
3. Urniki OPB
4. Urnik šolskih prevozov
5. Dežurstva učiteljev
6. Program dela šolske svetovalne službe
7. Program dela šolske skupnosti
8. Program dela šolskega parlamenta
9.Program dela-sodelovanja z domom starejših Danijela Halasa Velika Polana
10.Prireditve, dogodki, obeležitve (nosilci),
11.Program dela učitelja ROID
12.Program dela skrbnika učbeniškega sklada
13.Program dela OŠP in ZHR-vrtec
14.Program dela z nadarjenimi učenci
15.Program dela z učenci s PP
16.Program dela šolske knjižničarke
17.Urnik šolske knjižnice
18.Program dni dejavnosti
Priloga 1: Šolski zvonec
ŠOLSKE URE
1. 8.00 - 8.45
2. 8.50 - 9.35
9.35 - 10.10 malica
3. 10.10 - 10.55
4. 11.00 - 11.45
5. 11.50 - 12.35
12.35 - 12.55 kosilo
6. 12.55 - 13.40
7. 13.45 - 14.30
8. 14.35 - 15.20
ŠOLSKE URE - OPB
1. 11.50 - 12.40
2. 12.40 - 13.30
3. 13.30 – 14.20
4. 14.20 - 15.10
5. 15.10 - 16.00
Priloga 2: Urnik razredov
Ura 1.a – Sanja Šimonka
2.a – Bernarda Žalik
P T S Č P P T S Č P
0. BZ BZ
1. SLJ SPO MAT SLJ SLJ SLJ SPO MAT SLJ SLJ
2. SLJ MAT SLJ ŠPO MAT SLJ SLJ SLJ MAT SLJ
3. MAT SLJ SPO LUM SPO MAT LUM ŠPO SPO MAT
4. GUM ŠPO ŠPO LUM GUM SPO LUM GUM GUM ŠPO-T
5. RJI
1.,2. PRAVLJIČNI
DOP
Ples
RJI
1.,2. ŠPO
DOP
Ples PNT 2.
6. TJA/ID OPZ Folklora
1.-3. TJA/ID OPZ
Folklora
1.-3.
7.
Ura 3. a – Natalija Šimon 4.a – Andreja Kavaš
P T S Č P P T S Č P
0. BZ BZ
1. SLJ MAT SLJ SPO MAT MAT SLJ SLJ MAT MAT
musk
2. SLJ SLJ MAT SLJ ŠPO-T ŠPO MAT MAT SLJ DRU
3. MAT GUM SPO ŠPO SLJ SLJ
musk
NIT TJA
musk
NIT ŠPO-T
4. SPO LUM GUM MAT SLJ SLJ NIT DRU TJA LUM
5. DOP/14
BPI
LUM ŠPO PLES PNT 3. DOP/14
BPI
GUM/RU GUM ŠPO LUM
6. TJA/ID RJI 3.,4. Folklor
1.-3.
NARAV.
4.,5.
RJI 3.,4. PNT 4.
7. OPZ OPZ Športni
4.,5.
8.
Ura 5.a – Suzana Šajnović
P T S Č P
0. BZ
1. MAT SLJ SLJ MAT TJA
2. SLJ ŠPO-T SLJ SLJ NIT
3. ŠPO-T GUM/RU MAT TJA MAT
4. TJA NIT DRU ŠPO GUM
5. DRU NIT GOS LUM DRU
6. NARAV.
4.,5.
MPZ DOP/14 LUM
PNT5.
7. MPZ
Športni
4.,5. MPZ
8. MPZ
Ura 6. a – Suzana Kotnjek 7. a – Danijela Apatič
P T S Č P P T S Č P
0. RU RU
1. SLJ MAT TJA
musk SLJ MAT ZGO TJA SLJ
MAT
musk
SLJ
musk
2. MAT SLJ
musk ŠPO ZGO NAR SLJ NAR GEO TJN MAT
3. TJA TJA SLJ MAT
musk SLJ MAT ŠPO NAR SLJ GEO
4. ŠPO NAR LUM GEO GOS TJN MAT TJA NAR TJA
musk
5. TIT GUM
GOS/
DOP-
SLJ
TJA ŠPO TJA DKE TIT ZGO GUM
6. TIT MPZ DOP-
MAT/TJA ŠPO
DOP-
SLJ/14
MPZ
ŠSP-7 DOP-
MAT/TJA LUM
7. MPZ MPZ
RČL-7
MPZ
LIK-
7.,8.r
OGL-7.
MPZ
8. MPZ MPZ
Ura 8. a – Andrej Činč 9. a – Anton Marton
P T S Č P P T S Č P
0. RU RU
1. MAT ŠPO-D FIZ TJA ŠPO-F TJA SLJ ŠPO-F ŠPO-D KEM
2. TJA MAT BIO MAT SLJ ZGO TJA MAT SLJ GUM
3. SLJ SLJ TJN KEM MAT GEO MAT FIZ TJN BIO
4. FIZ TJA ZGO TJN ZGO SLJ GEO SLJ MAT MAT
5. GEO KEM GUM TIT LUM
ŠPO-
D TJN ZGO KEM FIZ
6. DKE ŠPO-F
MPZ SLJ/14
BIO/GE
O
ŠPO-D
DOPTJ
A
LUM BIO TJA
ŠPO-F
SLJ/14
DOPTJA
7. ŠZZ-
8
ROM-8
MPZ
LIK-
7.,8.
DOP-
MAT/SL
J
MPZ
MME
-9
VE3-9
IŠP-9
MPZ
LS3-9
DOP-
MAT/S
LJ
MPZ
8. MPZ MPZ
ŠOLSKE URE
1. 8.00 - 8.45
2. 8.50 - 9.35
3. 10.10 - 10.55
4. 11.00 - 11.45
5. 11.50 - 12.35
6. 12.55 - 13.40
7. 13.45 - 14.30
Priloga 3: Urnik OPB
URNIK ZA OPB1 - učilnica spodaj (JUV + OPB) (2013/2014) (25 ur OPB)
URE
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
11.50 – 12.40
(1)
(1.r = 21 uč.)
S. Šimonka
Jasna Cigut B. Žalik N. Šimon M. Törnar
12.40 – 13.30
(2)
(1.r = 21 uč.)
S. Šimonka Jasna Cigut B. Žalik N. Šimon M. Törnar
13.30 – 14.20
(3)
(1.r + 3.r = 26
uč.)
S. Šimonka Jasna Cigut B. Žalik N. Šimon M. Törnar.
14.20 – 15.10
(4)
(1.r + 2.r + 3.r
= 26 uč.)
S. Šimonka Jasna Cigut B. Žalik N. Šimon M. Törnar
15.10 – 15.45
(5)
(1.r - 5.r-vsi =
25 uč.)
S. Šimonka Jasna Cigut B. Žalik N. Šimon M. Törnar
RAZREDNIK: M. Törnar
URNIK ZA OPB2 - učilnica bivši 3.B (2013/2014) (14 ur OPB)
URE
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
11.50 – 12.40
(1)
(2.r + 3.r = 26
uč.)
Valerija Dravec
Donša
(2.+ 3. r
pouk)
A. Mejaš
(3.r pouk) D. Apatič S. Kotnjek
12.40 – 13.30
(2)
(2.r + 3.r = 26
uč.)
Valerija Dravec
Donša
V. Celec A. Mejaš V. Celec
S. Kotnjek
13.30 – 14.20
(3)
(2.r + 5.r = 24
uč.)
V. Celec V. Celec A. Mejaš V. Celec
S. Kotnjek
14.20 – 15.10
(4)
15.10 – 15.45
(5)
RAZREDNIK: Valerija Dravec Donša
URNIK ZA OPB3 - učilnica za MAT (2013/2014) (16 + 1 ur OPB)
URE
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
11.50 – 12.40
(1)
(4.r = 25
učencev)
V. Celec
12.40 – 13.30
(2)
(4.r + 5.r = 40
uč.)
J. Cigut
D. Apatič
V. Švec
(OPZ)
V. Švec
(OPZ)
A. Mejaš
(5.r pouk)
Vesna
Njenjić
13.30 – 14.20
(3)
(4.r = 25
učencev)
J. Cigut V. Švec
V. Švec A. Mejaš Vesna
Njenjić
14.20 – 15.10
(4)
(4.r + 5.r = 25
uč.)
J. Cigut V. Švec V. Švec A. Mejaš
Vesna
Njenjić
15.10 – 15.45
(5)
RAZREDNIK: Vesna Njenjić
Priloga 4: Urnik šolskih prevozov
Skupno število šolarjev za vse relacije za šolsko leto 2013/2014: 41
DEJANSKO STANJE s 01.09. 2013
RELACIJA ČAS
(prihod)
ČAS
(odhod)
Število
šolarjev
Kot-Hotiza - Velika Polana (Š)-ponedeljek,
sreda, četrtek, petek
7.40
do 41
Kot-Hotiza - Velika Polana (Š)-samo vsak
torek v tednu od 10.9.2013 7.
10 do 41
Velika Polana (Š) - Hotiza 13.00
do 41
Velika Polana (Š) - Hotiza 13.55
do 41
Velika Polana (Š) – Hotiza - Kot 14.45
do 41
(veliki avtobus je 50 oseb)
Velika Polana, 02.09.2013
Ravnatelj zavoda:
Ivan Kramperšek, spec.,l.r.
Priloga 5: Dežurstva učiteljev
DEŽURSTVO MED ODMORI
Šolsko leto 2013/2014
DAN
PROSTOR
PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
Avtobusna postaja
7.45 na postaji
Alenka Mejaš
12.45 na postaji
Breda Vöroš
7.15 na postaji in
12.45 na postaji
Mirjam Törnar
7.45 na postaji in
12.45 na postaji
Lidija Smej
7.45 na
postaji
Suzana
Šajnovič
12.45 na
postaji
Bernarda
Žalik
7.45 na postaji
Valerija D.
Donša
12.45 na
postaji
Jasna Cigut
Garderoba, KEM, MAT,
TIT, SLJ, ZGO, GOS
Danijela Apatič Lidija Smej Mateja Sukič
Kuzma
kosilo
Andrej Činč Suzana
Kotnjek
Jedilnica, LUM, GUM,
1.razred, gard.-ŠPO
Anton Marton
kosilo
Vesna Njenjić Vanja Švec Suzana
Šajnovič kosilo
Sandra H.
Leskovar
kosilo
Razredna stopnja
(1. nadstropje)
Breda Vöröš Natalija Šimon
kosilo
Andreja Kavaš
Bernarda
Žalik
Jasna Cigut
Učitelji, ki so dežurni na avtobusni postaji, morajo biti ob navedeni uri na postaji, prevzamejo
učence in jih pospremijo v šolo, ob odhodu domov, pa morajo biti ob navedenem času na
postaji, skrbijo za red do odhoda avtobusa.
Ostala dežurstva v stavbi šole na navedenih lokacijah se pričnejo ob 7.45 uri, razen torka, ko
se prične dežurstvo ob 7.15. Navedeni učitelji so dežurni na dan v vseh odmorih , v času
malice in kosila. Z dežurstvom se konča po kosilu - ob 12.55 uri.
Ravnatelj: Ivan Kramperšek, spec.
Priloga 6: Program dela šolske svetovalne službe
PROGRAM DELA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE (PEDAGOGINJE)
Večino nalog šolske svetovalne službe je možno izvesti le v sodelovanju z ostalimi
strokovnimi delavci šole. Medsebojno sodelovanje vseh strokovnih delavcev in vodstva šole
je nujno potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Pri takem načinu dela so vsi nosilci nalog
enakopravni in nosijo tudi strokovno odgovornost za opravljeno delo. Le na tak način lahko
zagotovimo strokovnost in kvaliteto vzgojno-izobraževalnega dela.
Področja delovanje šolske svetovalne službe:
1. Svetovalno delo z učenci:
- delo z učenci: z učnimi težavami, z vzgojnimi in disciplinskimi težavami, s
težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju, z nadarjenimi učenci;
- neposredna pomoč učencem:
a. diagnostično delo z učenci z učnimi težavami, z
vzgojnimi in disciplinskimi težavami, s težavami v
telesnem, osebnem in socialnem razvoju, z nadarjenim
učenci;
b. nastavitev osebne mape;
c. sodelovanje s starši;
d. načrtovanje dela in pomoč učencem;
e. sodelovanje z delavci zunanjih institucij;
f. obravnava otrok;
g. spremljanje napredka dela za posameznega učenca;
- razgovori in svetovanje učencem;
- individualno in skupinsko svetovanje o poklicnem usmerjanju;
- skupinsko delo z učenci:
a. delo z oddelčnimi skupnostmi po dogovoru z razredniki.
2. Svetovalno delo z učitelji:
- sodelovanje z učitelji pri:
izdelavi, izvedbi in evalvaciji individualiziranih učnih programov
za učence s posebnimi potrebami;
delu z učenci z učnimi težavami;
delu z nadarjenimi učenci;
delu z učenci z vzgojnimi in disciplinskimi težavami;
razrednih urah, reševanju konfliktov, roditeljskih sestankih;
načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja;
- svetovanje učiteljem glede uporabe posameznih oblik in strategij poučevanja;
- pomoč pri oblikovanju učnih skupin.
3. Svetovalno delo s starši:
- individualno svetovanje in pomoč staršem učencev s posebnimi potrebami;
- pomoč in svetovanje staršem pri vključevanju učencev v posamezne učne skupine
in pri izbiri izbirnih predmetov;
- svetovanje pri poklicnem usmerjanju učencev;
- sodelovanje pri roditeljskih sestankih;
- delavnice za starše, predavanja.
4. Sodelovanje z vodstvom šole:
- sodelovanje pri oblikovanju LDN;
- sodelovanje pri spremljanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela;
- sodelovanje pri oblikovanju oddelkov jutranjega varstva in podaljšanega bivanja;
- sodelovanje pri organizaciji in izvedbi NPZ;
- sodelovanje pri načrtovanju in organizaciji predavanj za starše.
5. Sodelovanje z zunanjimi institucijami in drugimi strokovnimi delavci:
- Center za socialno delo;
- Zavod za zaposlovanje Lendava;
- OE Zavoda za šolstvo MS;
- Ministrstvo za izobraževanje in šport;
- Šolski dispanzer;
- druge šole in institucije.
6. Vpis šolskih novincev:
- organizacija vpisa in obveščanje staršev o vpisu;
- vpis šolskih novincev;
- obisk ŠSS v oddelkih priprave na šolo;
- organizacija zdravniških pregledov;
- srečanje za starše bodočih prvošolcev in delavnica za prvošolce.
7. Poklicna orientacija:
- informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih
zaposlovanja;
- poklicna vzgoja za učence od 6. do 8. razreda;
- poklicna orientacija za učence 8. razredov;
- poklicna orientacija za učence 9. razredov;
- individualno svetovanje učencem 9. razredov in njihovim staršem;
- izpolnjevanje vprašalnika o poklicni poti;
- predstavitev Razpisa učencem, pomoč, svetovanje in pojasnjevanje navodil v
postopku prijave na vpis v SŠ;
- analiza prijav;
- svetovanje ob preusmerjanju in prenosu prijav.
8. Socialno-ekonomske stiske:
- seznanjanje staršev z možnostmi pomoči;
- seznanjanje staršev s subvencioniranjem šolske prehrane in šole v naravi;
- sodelovanje s Centrom za socialno delo.
9. Vodenje in zbiranje dokumentacije ter spremljanje dela:
- vodenje in zbiranje osebnih podatkov učencev;
- urejanje seznamov učencev;
- zbiranje osebnih podatkov učencev in staršev, ob uveljavljanju različnih pravic;
- pisanje poročil, analiz, mnenj,…
- priprava, oblikovanje in zbiranje soglasij staršev.
Podatki, ki jih zbira, vodi in hrani šolska svetovalna služba so uporabljeni v skladu z
Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
10. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje:
- individualni študij strokovne literature in periodike, spremljanje zakonskih
sprememb;
- udeležba na seminarjih, posvetih;
- sodelovanje na študijski skupini za svetovalne delavce;
- sodelovanje na predavanjih za učiteljske zbore in za starše, ki jih izvajajo zunanji
sodelavci.
11. Sooblikovanje vzgojnega koncepta šole:
- sodelovanje pri pripravi, oblikovanju in udejanjanju vzgojnega koncepta šole.
12. Otroški parlament:
- vodenje otroškega šolskega parlamenta.
13. Nacionalni preizkusi znanja:
- namestnica ravnatelja pri izvedbi NPZ;
- delo v okviru pristojnosti, ki jih določa Pravilnik o NPZ.
14. Izbirni predmeti in nivojski pouk:
- priprava gradiva za učence in starše;
- vodenje postopka izbire izbirnih predmetov;
- vodenje postopka izbire učne skupine in ravni zahtevnosti.
15. Ostala dela:
- priprava različnih obrazcev;
- spremstvo učencev na ekskurzije, športne, kulturne, tehnične dneve, tekmovanja;
- sodelovanje pri delu strokovnih aktivov šole.
Velika Polana, 5. 9. 2013 Pedagoginja:
MirjamTörnar
Priloga 7: Program dela šolske skupnosti
Skupnost učencev šole
V šolsko skupnost učencev bodo vključeni vsi oddelki na šoli. Vsak razred tako izvoli dva
predstavniki , ki bosta zastopala razred na srečanjih. Predstavniki bodo vez informacij
predvsem med učitelji in učenci.
PROGRAM DELA ŠOLSKE SKUPNOSTI UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014
Program dela je oblikovan tako, da se ga bo lahko sproti spreminjalo in prilagajalo glede na
potrebe in želje učencev. V program so vključene tudi aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru
otroškega parlamenta.
MESEC
PREDVIDENE NALOGE - AKTIVNOSTI
SEPTEMBER
Priprava volitev predsedstva, izvedba volitev.
Predstavitev in potrditev programa.
Vzgojni načrt in pravila šole
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
OKTOBER
Sprejem prvošolcev v skupnost učencev šole
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
Ples ČAROVNIC
NOVEMBER
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
DECEMBER
23. OTROŠKI PARLAMENT
Glasba ob malici.
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
JANUAR
Regijski otroški parlament.
Humanitarna akcija zbiranje otroških oblačil, posteljnine,
brisač,...
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
FEBRUAR
Priprava Valentinovega plesa.
Analiza dela v prvem ocenjevalnem obdobju.
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
MAREC
Poročilo regijskega otroškega parlamenta.
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
APRIL
Velikonočna delavnica in ZAJČKOV ples.
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
MAJ
Kolesarjenje
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Aktualne zadeve na šoli.
Poročilo državnega šolskega parlamenta.
JUNIJ
Analiza dela.
Predlogi za naslednje šolsko leto.
Aktualne zadeve posameznih oddelčnih skupnosti.
Predlogi in pobude za novo šolsko leto.
Mentorici ŠS:
Bernarda Žalik
Lidija Smej
Priloga 8: Program dela šolskega parlamenta
OTROŠKI PARLAMENT
Otroški parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo in pomeni eno od
izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po
demokratičnem postopku izberejo sami. Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki
jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu.
V okviru šolske skupnosti in pod vodstvom šolskega parlamenta vsako leto na šoli izpeljemo
aktivnosti oziroma se ukvarjamo s temami, ki so izbrane na državnem zasedanju otroškega
parlamenta. Tema za šolsko leto 2013/2014 se glasi Razmere v družbi.
Vsaka oddelčna skupnost dobi navodila in pripravljeno gradivo za pogovor o izbrani temi.
Tam o tematiki poglobljeno razmišljamo, se dogovorimo o nadaljnjih akcijah, včasih
izvedemo anketo med učenci, izdelamo plakate, zapišemo naše misli in izberemo
predstavnike šole, ki nas zastopajo na regijskem otroškem parlamentu.
Na regijskem zasedanju predstavniki posameznih šol združijo in izmenjajo svoje poglede,
mnenja in prepričanja. Izberejo tudi predstavnike, ki se udeležijo državnega Otroškega
parlamenta v prostorih Državnega zbora v Ljubljani.
Šolski parlament se lahko skliče dvakrat letno. Sklicatelj je ravnatelj, lahko pa tudi mentor
otroškega parlamenta.
Mentorica Šolskega parlamenta:
Mirjam Törnar
Priloga 9: Program dela sodelovanja z domom starejših Danijela Halasa Velika Polana
SODELOVANJE OŠ MIŠKA KRANJCA VELIKA POLANA Z
DOMOM DANIJELA HALASA VELIKA POLANA
ŠOLSKO LETO 2013/2014
DATUM KRAJ ČAS VSEBINA
SEPTEMBER
DOM
STAREJŠIH
10.15
TELOVADIMO SKUPAJ ( 3. RAZRED)
2. RAZRED: DRUŽABNE IGRE
OKTOBER
DOM
STAREJŠIH
10.15
1. RAZRED: DRUŽABNE IGRE
»NAJSATREJŠA STANOVALKA
PRAZNUJE ROJSTNI DAN »
NOVEMBER
DOM
STAREJŠIH
10.15
3. RAZRED: NASTOP UČENCEV
(KULTURNI PROGRAM)
POJEMO SKUPAJ LJUDSKE PESMI -
PEVSKI ZBOR
DATUM KRAJ ČAS VSEBINA
DECEMBER
DOM
STAREJŠIH
PARK
OSNOVNA
ŠOLA
10.15 NOVOLETNA DELAVNICA (5.
RAZRED)
BOŽIČNI BAZAR,
OBISK DEDKA MRAZA
JANUAR
DOM
STAREJŠIH
10.15
DRUŽABNE IGRE ( 4. RAZRED )
KULTURNI PROGRAM OB
OBLETNICI OTVORITVE DOMA
FEBRUAR DOM
STAREJŠIH
DOM
KRAJANOV
OBISK MASK /PUSTNI PLES V
TELOVADNICI ŠOLE
IZDELAVA PUSTNE MASKE ( 3.
RAZRED)
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
MAREC
DOM
STAREJŠIH
DOM
KRAJANOV
VELIKONOČNA DELAVNICA (4.
RAZRED)
POZDRAV POMLADI - KONCERT
DATUM KRAJ ČAS VSEBINA
APRIL
DOM
STAREJŠIH
10.15
BEREMO SKUPAJ (UČENCI 3. RAZREDA
BEREJO STANOVALCEM)
OPZ (1 . IN 2. RAZRED) IN KULTURNI
PROGRAM
MAJ
DOM
STAREJŠIH
OSNOVNA
ŠOLA
10.15
3. RAZRED – SPREHOD PO VELIKI
POLANI S STANOVALCI DOMA
MPZ
VABILO NA ZAKLJUČEK BRALNE
ZNAČKE
MLADI NOVINARJI
JUNIJ
OSNOVNA
ŠOLA
DOM
DANIJELA
HALASA
VABILO NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV
GLEDALIŠKA PREDSTAVA –
PALAČINKA PARTY
Koordinatorica: Natalija Šimon
Priloga 10: Prireditve, dogodki in obeležitve (nosilci)
SEZNAM PRIREDITEV IN OBELEŽITEV POSEBNIH DNI V
ŠOLSKEM LETU 2013/2014
DATUM KAJ OBELEŽUJEMO IZVAJALEC NAČRTOVAN NAČIN
OBELEŽITVE SODELUJOČI
15. sept. Obletnica rojstva Miška
Kranjca
Danijela Apatič razstava, ogled domačije vsi učenci šole
26. sept. Svetovni dan jezikov Comenius tim kulturni dan vsi učenci šole
teden
otroka
Sprejem prvošolčkov v
skupnost šole
Sanja Š., Bernarda
Žalik
Lidija Smej
prireditev 1. in 2. razred
skupnost učencev
šole
16. okt. Svetovni dan hrane
Andrej Činč,
Suzana K.
razstava
vsi učenci šole 17. okt. Mednarodni dan boja proti
revščini
31. okt. Dan reformacije Vanja Švec,
Sandra L. Hanžič
25. okt. 2013
radijska ura
vsi učenci šole 1. nov. Dan spomina na mrtve
5. dec. Miklavževanje Bernarda Žalik obisk Miklavža med
poukom
vsi učenci šole
dec. Jelkovanje Anton Marton,
Danijela Apatič,
učenci 9. r.
kulturni dan s čajanko vsi učenci šole
26. dec. Dan samostojnosti in
enotnosti
Danijela Apatič,
Sandra Hanžič
Leskovar,
Violeta Celec,
Suzana Š.
proslava
vsi učenci šole
31. jan. Svetovni dan brez cigarete razredniki podpis listine vsi učenci šole
8. feb. Slovenski kulturni praznik Danijela Apatič,
Sandra Hanžič
Leskovar,
Violeta Celec,
Natalija Šimon
proslava v domu krajanov vsi učenci in vrtec
4. mar. Pustovanje Violeta Celec,
Lidija Smej,
Suzana Š.
kulturni dan za učence od
1. do 3. r., tehniški dan za
ostale učence
vsi učenci šole
8. in 25.
mar.
Mednarodni dan žena in
svetovni dan mater
Sandra Hanžič
Leskovar,
Andreja Kavaš
21.3. 2014 prireditev
"Pozdrav pomladi" v
dvorani - glasbeni koncert
folklora, zbor,
glasbena šola,
vrtec
2. apr. Svetovni dan mladinske
književnosti
Alenka Mejaš radijska ura, plakat s
poslanico, razstava knjig
vsi učenci šole
23. apr. Svetovni dan knjige Alenka Mejaš radijska ura, plakat s
poslanico, razstava knjig
vsi učenci šole
27. apr. Dan upora proti okupatorju Suzana Š., Jasna
Cigut
projekcija za učence
vsi učenci šole 1. maj Praznik dela
8. maj Mednarodni dan rdečega
križa
Sanja Šimonka humanitarna akcija vsi učenci šole
9. maj Dan Evrope Sandra Leskovar
Hanžič
tehniški dan
vsi učenci šole
maj Zaključek bralne značke Natalija Šimon
Alenka Mejaš
podelitev priznanj,
predstava
sodelujoči pri
bralni znački
31. maj Svetovni dan športa Anton Marton projekcija vsi učenci šole
12. jun. Slovo devetošolcev od
učencev šole
Anton Marton,
učenci 9. r.
prireditev vsi učenci šole
13. jun. Valeta Anton Marton,
učenci 9. r.
prireditev učenci 9. razreda
24. jun. Dan državnosti Danijela Apatič,
Sandra Hanžič
Leskovar,
Violeta Celec,
Natalija Šimon
proslava v telovadnici
vsi učenci šole
Priloga 11: Program dela učitelja – ROID
PROGRAM DELA RAČUNALNIČARJA (ORGANIZATORJA
INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI)
- izvajanje učno-vzgojenega procesa z uporabo računalnika,
- vzpodbuja izobraževanje učiteljev za uporabo informacijske tehnologije,
- obvešča delavce o novostih na področju IKT,
- namešča programsko opremo,
- skrbi za delovanje računalniške programske opreme in dodatne IKT opreme (video
kamere, fotoaparati, LCD projektorji, interaktivne table,...),
- skrbi za nabavo potrošnega materiala za potrebe IKT (CD/DVD, barve za tiskalnike,
USB ključki,...),
- svetuje učiteljem pri uporabi novih informacijsko komunikacijskih tehnologij,
- sodeluje pri projektih in raziskovalnih nalogah,
- pripravlja, vzdržuje in posodablja internetne strani,
- skrbi za ažurno shemo omrežja,
- skrbi za varstvo podatkov na strežnikih in arhiviranje podatkov na strežnikih,
- sodeluje z zunanjimi ponudniki storitev in dodeljuje pravice notranjim uporabikom
(LOPOLIS, LOGOS, portal MŠŠ,...)
- izvaja interesne dejavnosti po delovnem programu,
- opravljanje mentorstva pripravnikom,
- opravljanje drugih nalog po navodilu ravnatelja.
Računalničar (organizator informacijskih dejavnosti):
Lidija Smej
Priloga 12: Program dela skrbnika učbeniškega sklada
PROGRAM DELA
Kot skrbnik učbeniškega sklada na Osnovni šoli Miška Kranjca Velika Polana bom v
šolskem letu 2013/2014 v skladu s 14. členom Pravilnika o učbeniškem skladu (Uradni list
RS, št. 16/07):
vodil evidenco vseh učbenikov v učbeniškem skladu,
vodil evidenco izposojenih učbenikov po posameznih uporabnikih sklada za tekoče
šolsko leto,
vodil evidenco pridobljenih in porabljenih sredstev sklada,
vodil evidenco odpisanih učbenikov,
vodil evidenco učbenikov, delovnih zvezkov ter priročnikov, ki jih pri izvajanju
svojega dela uporabljajo strokovni delavci (so pa last šole),
opravljal ostale naloge skrbnika učbeniškega sklada, določene s Pravilnikom o
učbeniškem skladu.
V učbeniški sklad so vključeni vsi učenci šole.
Število gradiv v šol. letu 2012/2013 1266
Dokupljeno pred začetkom šol. leta 2013/2014 105
Odpisano pred začetkom šol. leta 2013/2014 0
Skupaj pred začetkom šol. leta 2013/2014 1371
Velika Polana, 03.09. 2013
Skrbnik učbeniškega sklada
Andrej Činč, l.r.
Priloga 13: Program dela OZHR-vrtec in OŠP-vrtec in šola
PROGRAM ORGANIZATORJA ZDRAVSTVENO HIGIENSKEGA
REŽIMA
1. Priprava navodil za izvajanje zdravstveno higienskega režima za prostore vrtca
2. Izvajanje nalog in opravil, ki so potrebna za zagotavljanje neoporečnosti zdravstvenih
in higienskih pogojev
3. Izvajanje ukrepov za varnost otrok
4. Nadziranje vzgojno varstvenega dela v smislu zagotavljanja zdravstvenih in higienskih
pogojev
5. Sodelovanje z zaposlenimi v vrtcu
6. Izvajanje priprav na vzgojno izobraževalno delo s področja zdravstveno higienske
vzgoje otrok
7. Vsebinsko in metodično pripravljanje na delo in pripravljanje didaktičnih
pripomočkov za delo z otroki
8. Obveščanje zaposlenih o predpisih in ukrepih v zvezi z varstvom pri delu in varnem
bivanju otrok
9. Usklajevanje in vodenje dela tehničnega osebja
10. Preverjanje zdravstveno higienskega režima
11. Preverjanje izvajanja zdravstveno higienskega režima
12. Preverjanje optimalne organizacije dela zaposlenih
13. Izobraževanje zaposlenih o zdravstveno higienskih predpisih
14. Izobraževanje vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev, kuharjev in čistilcev o
minimumu higienskih predpisov, ki se nanašajo na čistočo
15. Naročanje osebnih zaščitnih sredstev in kontrola nad uporabo le-teh
16. Skrb za zdravniške preglede zaposlenih in izpolnjevanje pogojev v zvezi s predpisi o
higieni živil in osebni higieni
17. Sodelovanje in vodenje evidence v zvezi z varstvom pri delu s pooblaščeno osebo
18. Opravljanje mentorstva pripravnikom
19. Sodelovanje pri urejanju igralnic in kabinetov
20. Opravljanje drugih nalog po navodilih ravnatelja in namestnika ravnatelja
Organizator zdravstveno higienskega režima:
Suzana Kotnjek, prof. bio. in kem., l.r.
PROGRAM ORGANIZATORJA ŠOLSKE PREHRANE
1. Načrtovanje organizacije prehrane.
2. V sodelovanju s kuhinjo skrb za organizacijo dela v kuhinji.
3. Priprava jedilnikov za zajtrk, malice učencev, otrok v vrtcu in delavcev zavoda.
4. Priprava jedilnikov za kosila učencev, otrok v vrtcu in delavcev zavoda.
5. Priprava jedilnikov za popoldansko malico otrok v vrtcu.
6. Izvajanje javnih naročil v sodelovanju z računovodkinjo.
7. Izdajanje živil glede na dnevni jedilnik (kontrola kuhinje-poraba).
8. Kontrola roka trajanja in neoporečnosti živil na zalogi, v dogovoru s kuharjem.
9. Priprava in izvedba ankete glede zadovoljstva uporabnikov pripravljenih obrokov v
šolski kuhinji.
10. Opravljanje drugih del po navodilih ravnatelja in pomočnika ravnatelja
Organizator šolske prehrane vodi tim za šolski prehrano, ki s predlogi pomaga pri izdelavi
jedilnikov in pri pripravi, izvajanju ter obdelavi ankete.
Pri izdelavi jedilnikov sledi smernicam zdrave prehrane (pripravila
Komisija za pripravo strokovnih podlag vezanih na Zakon o šolski prehrani –
Ur. l. RS, št. 43/2010.
jedilnik
- je pester, tako da bo vsak dan v mesecu drugačen meni,
- uvrščanje sezonske hrane,
- uvrščanje ekološko pridelane hrane,
zajtrk
- temelji na kosovni hrani s toplim napitkom,
malica
- so vsaj dvakrat tedensko mlečne (vrtec vsak dan)
- večinoma vsebujejo sveže sadje ali zelenjavo,
- vsaj dvakrat tedensko ne vsebujejo mesa,
- uvrščanje različnih vrst kruha, izogibanje belim in mastnim pekovskim izdelkom,
- izogibanje presladki in industrijsko predelani hrani,
- vključevanje Sheme šolskega sadja (dodatno sadje in zelenjava za vsakega učenca)
kosilo
- vsak dan sadje in/ali zelenjava,
- ponedeljek in petek brezmesno kosilo,
- enkrat na teden ribe
- pestra kosila (vsak dan v mesecu je drugačno).
Organizacija degustacije naših dobaviteljev (po dogovoru).
Obeležitev pomembnejših datumov, ki se nanašajo na prehrano ( svetovni dan mleka,
svetovni dan hrane…) z radijsko uro ali z informacijami na razstavnih panojih.
Sodelovanje v projektu Shema šolskega sadja in Tradicionalni slovenski zajtrk.
Organizator šolske prehrane:
Suzana Kotnjek, prof. bio. in kem., l.r.
Priloga 14: Program dela koordinatorja za delo z nadarjenimi učenci
PROGRAM KOORDINACIJE DEJAVNOSTI ZA NADARJENE
UČENCE
September 2013
- Pregled obstoječe dokumentacije
- Analiza stanja
- Priprava IP za posameznega učenca
Oktober 2013
- Predstavitev zamisli o raziskovalni nalogi
- Zbiranje predlogov za temo raziskovalno nalogo
- Izbira teme
- Oblikovanje skupin
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
- Pomoč ŠSS, ki v dogovoru z razredničarko 4. Razreda začne postopke za
evidentiranje
November 2013
- Predstavitev navodil za pripravo in izvedbo raziskovalne naloge
- Priprava teoretičnih osnov za raziskovalno nalogo
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
December 2013
- Oblikovanje teoretičnega dela
- Navodila za pripravo inštrumentarija (vprašalnik, anketa,…)
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
Januar 2014
- Uporaba inštrumentarija na izbrani ciljni skupini
- Obdelava podatkov
- Prijava raziskovalne naloge na ZOTKS
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
Februar 2014
- Analiza obdelanih podatkov
- Oblikovanje končnega izdelka
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
Marec 2014
- Priprava na predstavitev in zagovor
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
April 2014
- Zagovor raziskovalne naloge
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
Maj 2014
- Predstavitev raziskovalne naloge učencem oddelkov, ki so bili izbrani kot vzorec
- Analiza in vrednotenje rezultatov dela
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
Junij 2014
- Analiza in vrednotenje rezultatov dela – zaključno druženje (Copekov mlin, pajanje
krüja,…)
- Spremljanje izvajanja dodatnih dejavnosti za nadarjene učence
- Sodelovanje na taboru za nadarjene
- Načrtovanje dejavnosti za naslednje šolsko leto
Pripravila koordinatorica Breda Vöröš, prof., mag. inkluzivne pedagogike
Priloga 15: Program dela z učenci s posebnimi potrebami (PP)
NAČRT DELA Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V ŠOLSKEM LETU
2013/14 PO MESECIH
- Delo inkluzivne pedagoginje:
September 2013
- diagnosticiranje
- priprava IP za posamezne učence
- uvodni sestanki strokovnih skupin
- potrditev IP
- priprava materialov in gradiv
- usklajevanje urnikov
- prva uvodna srečanja s starši učencev s PP
- priprava in izvedba naravoslovni dan 6. razred: Medsebojni odnosi
- izvajanje DSP po urniku
- prvo testiranje učencev 1. razreda s testom zgodnjih bralnih zmožnosti
Oktober 2013
- izvajanje DSP po urniku
- priprava in izvedba delavnic z učenci s PP ob tednu otroka
- udeležba na ŠS
- izvajanje DSP po urniku
November 2013
- priprava in izvedba prvih evalvacijskih srečanj s starši učencev s PP
- po potrebi dopolnitev IP
- izvajanje DSP po urniku
- testiranje za učence 2. in 3. razreda OSBZ
December 2013
- priprava in izvedba delavnic za učence s PP na temo božično-novoletnih praznikov
- 2. srečanje strokovnih timov
- dan odprtih vrat za starše učencev s PP
- izvajanje DSP po urniku
- analiza rezultatov testiranj učencev prve triade
Januar 2014
- evalvacije učnega in osebnostnega razvoja učencev ob koncu prvega
ocenjevalnega obdobja
- dopolnitev IP
- izvajanje DSP po urniku
- predstavitev rezultatov testiranj za starše učencev prve triade
Februar 2014
- priprava in izvedba delavnic ob pustu
- udeležba na sklicu ŠS
- priprava in izvedba evalvacijskih srečanj s starši učencev s PP
- izvajanje DSP po urniku
Marec 2014
- po potrebi dopolnitev IP
- svetovanj pri poklicni izbiri učencev s PP
- izvajanje DSP po urniku
April 2014
- sklic sestanka strokovnih skupin in evalvacija dosedanjega dela
- izvajanje DSP po urniku
Maj 2014
- po potrebi priprava teme o otrocih s PP za konferenco UZ
- izvajanje DSP po urniku
- ponovitveno testiranje učencev 1. razreda s testom zgodnjih bralnih zmožnosti in
predstavitev rezultatov staršem in
- načrtovanje oblik pomoči za učence z UT
Junij 2014
- sklic in priprava sestanka strokovnih skupin in evalvacije napredka in dosežkov
učencev ob koncu šol. leta,
- izvajanje DSP po urniku
- zaključna ekskurzija z učenci
- zaključne evalvacije s starši učencev s PP
- priprava osnutkov za IP za šol. leto 2014/15
- priprava pisnih poročil
DODATNA STOKOVNA POMOČ učencem s posebnimi potrebami – DSP
Je sestavni del vzgojno-izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in DSP. DSP
ima 2 funkciji: pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir in motenj (rehabilitacijsko
funkcijo) in kot učna pomoč (funkcija pomoči pri učenju).
Rehabilitacijska funkcija zajema:
Reedukacijo (vzpodbujanje in razvijanje procesov in funkcij. Otroku, ki slabo govori
je treba govor razviti, slabovidnega pripraviti, da bo razvijal funkcionalni vid…
naučiti jih je potrebno uporabljati podporne tehnike in pripomočke ter razviti strategije
učenja)
Kompenzacijo (otroka naučimo določene funkcije, procese in naloge, ki jih zaradi
motenj ali ovir ne morejo opravljati v celoti, z nadomeščanjem pripomočkov, tehnik in
metod. Npr. slepega naučiti uspešno uporabljati druga čutila –voh, tip, okus…)
Rehabilitacijo (pripraviti otroka do tega, da bo zmogel sprejeti samega sebe v svoji
realnosti in se naučiti živeti s svojimi ovirami in omejitvami ter organizirati svoje
življenje v skladu s svojim zmožnostmi).
To pomoč nudijo strokovnjaki (pedagogi, specialni pedagogi, socialni pedagogi, inkluzivni
pedagogi, psihologi, pedopsihiatri, logopedi, …) in izvajajo štiri različne oblike intervencij:
1. Diagnostika – namen diagnostičnega postopka je ugotoviti vrsto in stopnjo težav, ki jih ima
otrok, ter odkriti vzroke teh težav. Istočasno, ko ugotavljamo pomanjkljivosti, je potrebno
poiskati tudi otrokove dobre lastnosti, sposobnosti, tako imenovana močna področja. Natančna
diagnostika zahteva natančno opazovanje, pogovor z otrokom in s starši, timsko sodelovanje s
svetovalno službo in z učiteljem razrednikom.
2. Korekcija – pomeni obravnavo otroka, torej različne korekcijske treninge, iskanje novih, za
konkretnega otroka ustreznih prijemov, motiviranje otroka za sodelovanje in sprejemanje
pomoči, dogovarjanje, zastavljanje ciljev, izbiranje sredstev; skratka, vse tisto, s čimer
poskušamo otroku pomagati, da bi se učne težave zmanjšale in bi postal v šoli bolj uspešen.
Specialni pedagog je skupaj s svetovalno službo most med otrokom, starši in učitelji. Opozarja
na otrokove težave in pomanjkljivosti, okvirno opredeli realne možnosti pričakovanj in skupaj
z učiteljem načrtuje zahteve, ki jih otrok še zmore.
3. Svetovanje – zajema nasvete, mnenja, informacije staršem, ki jim moramo dati jasno vedeti,
da je prav, da je njihov otrok deležen dodatne strokovne pomoči, hkrati pa jim tudi povemo,
da ne bomo rešili ali reševali vseh problemov hkrati, pač pa postopoma. Nasvet, ki ga damo
staršem, konkretiziramo. Vedeti moramo, da so starši z otrokom pripravljeni delati, le vedeti
morajo, kaj in kako. Poleg staršev je svetovanje namenjeno tudi otrokom, šoli, učiteljem in
drugim sodelavcem.
4. Vodenje – pomeni le občasen stik z otrokom in njegovimi starši. Za tako obliko pomoči se
odločimo, kadar otrok intenzivnejše pomoči ne potrebuje in kadar so starši sami sposobni
izvajati korekcijo in potrebujejo le navodila in podporo.
Didaktična funkcija DSP pomeni zagotavljanje pomoči pri učenju. Ugotoviti je potrebno po
kateri poti ter s kakšnimi prilagoditvami in pripomočki se posameznik najbolje uči.
Prilagodimo mu metode dela. To obliko pomoči izvaja učitelj.
Timsko delo je pogoj za uspešno delo in napredovanje otroka. Rehabilitacijski del je nujen v
nižjih razredih OŠ. Tedaj je treba postaviti temelje in usposobiti otroka za funkcioniranje v
učno-vzgojnem procesu.
DSP se izvaja v oddelku ali izven njega, individualno ali v manjših homogenih skupinah.
Pripravila Breda Vöröš, prof., mag. inkluzivne pedagogike
Priloga 16: Program dela šolske knjižničarke
KNJIŽNIČNA DEJAVNOST – LDN 2012/13 na OŠ MK
Vizija šolske knjižnice
Želimo, da knjižnica postane središčni prostor na šoli, ki učence usposablja za samostojno in
aktivno učenje. Zelo pomembno je, da im šola strokovno usposobljeno knjižničarko.
Knjižničarka se stalno povezuje z učitelji šole. V knjižnici imamo tudi računalniško povezavo
in računalniško izposojo preko cobbiss programa.
Na osnovni šoli »Miška Kranjca« Velika Polana v knjižnici delo opravlja učiteljica Alenka
Mejaš. Urnik knjižnične dejavnosti je izobešen pri vhodu v knjižnico. Naloga knjižničarja ni
le izposoja knjig, ampak tudi uvajanje učencev v iskanje informacij, uporabo aktivnih metod
učenja, dela s tekstom, raziskovalnega in samostojnega učenja. V knjižnici oziroma čitalnici
so lahko učenci tudi ob prostih urah, v času čakanja na prevoz, v primeru slabega vremena.
Ob knjigah, revijah in računalniku lahko učenci koristno preživljajo svoj prosti čas.
Program dela knjižnice
Knjižničar je strokovni pedagoški delavec, ki posreduje učiteljem in učencem potrebne
informacije za izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa.
Osnovni elementi dejavnosti knjižnice so:
žnico;
-pedagoškega del;
je in izobraževanje;
Organizacijski elementi
Skrb za prostorsko urejenost, kadrovska razporeditev izvajanja dejavnosti šolske knjižnice po
normativni zasedenosti izvajalcev dela v knjižnici. Priprava podatkov o izvajanju šolske
knjižnice. Podajanje problemov in odprtih vprašanj ravnateljstvu šole ter reševanje le-teh.
Nabava knjig in drugih gradiv (utečena nabava iz zbirk, periodika, dopolnjevanje izvodov
istega avtorja, nabava knjig za knjižnico in učence šole pod ugodnimi pogoji, …), nabava
avdio in video gradiva.
Izvajanje internega bibliotekarskega dela
Obdelava knjig in drugega informativnega gradiva, sproten pregled knjižnih novosti,
signatura, vpisi v knjige, vodenje matičnega kataloškega lista, vnosi v računalniški sistem.
Dopolnitev katalogov AIK (listki za različno vodenje kataloga knjig): naslovni, sistematski,
tematski; popravilo poškodovanih knjig in gradiva, izločanje uničenega gradiva in knjig, ter
obdelava živega fonda knjig.
Interno bibliotekarski ter organizacijski vidik dela bo zajel cca. 25% normativnega časa dela v
knjižnice vseh izvajalcev.
Izvajanje bibliopedagoškega dela:
Bibliopedagoško delo se bo izvajalo na:
1.) Individualni stopnji ob izposoji in zajema elemente:
č učencem pri izvajanju seminarskih nalog in referatov
čke na predmetni stopnji, pravljične ure za razredno
stopnjo, …)
2.) Delo s skupinami in oddelki:
žnične vzgoje za posamezne oddelke
ajanje preglednih razstav ob posameznih obletnicah, spominskih dogodkih
ali ostalih prireditvah
Knjižnično informacijska znanja
Splošni cilji OŠ je učencem dati temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje ter
usposabljanje za poklicno in osebno življenje. Učenci se naučijo razumevati osnovne zakone
o naravi, družbi in človeku, razvijajo govorno kulturo in radovednost, potrebo po stalnem
učenju, prijateljskih stikih z vrstniki in odraslimi. Šola jih vzpodbuja pri razvijanju interesov
in sposobnosti ter oblikuje njihove navade.
Cilj knjižničnih informacijskih znanj
Pri predmetu KIZ se učenci navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter
zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji
za knjigo in motivaciji za branje. Z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih
virov spoznavajo probleme in se učijo strategij reševanja problemov. Razvijajo tudi različne
spretnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne, itd.
Knjižnično informacijska znanja po triletjih
1.triletje:
čenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora;
žnice;
či se primernega obnašanja v knjižnici;
ačanja gradiva;
čno gradivo (knjižno in neknjižno);
žnici;
2.triletje:
čenec spozna knjigo kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici;
čnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za
njeno identifikacijo;
porabljati splošne enciklopedije in leksikone.
3.triletje:
čenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi;
čne iskalne strategije;
žje;
e raziskovalnega in projektnega dela spozna pojme citat, citiranje in referenca;
čne podatke;
žnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
Priloga 17: Urnik šolske knjižnice
ŠOLSKA KNJIŽNICA
URNIK ŠOLSKE KNJIŽNICE 2013/2014
PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
Predura
KNJ
ob 7.30
1. KNJ / KNJ / /
2. KNJ KNJ
ob 9.30 KNJ POUK KNJ
ob 9.30
3. KNJ KNJ POUK KNJ / POUK KNJ
4. POUK KNJ KNJ POUK KNJ
5. KNJ POUK POUK KNJ KNJ
6.
KNJ KNJ POUK POUK KNJ
do 13.35
7.
KNJ KNJ
POUK POUK
Do 14.00 do 14.15
8.
POUK
Knjižničarka: Alenka Mejaš
Priloga 18: Program dni dejavnosti
DNEVI DEJAVNOSTI
NARAVOSLOVNI DNEVI
1 Skrbim za svoje zdravje
razredna stopnja (1.
do 5.)
predmetna stopnja (6. do 9.)
2. 10. 2013
SREDA PO DOGOVORU Z ZD
Lendava
SREDA ali PETEK
12. 9. 2013
ČETRTEK
Gozd
Spoznavanje rastlin
in živali v gozdu
6. in 8. razred 7. in 9. razred
Zdravniški pregled s
predavanjem in zobozdravniški
pregled
Ekološka kmetija Cuk
Koordinator:
Natalija Šimon +
razredniki
Koordinator:
Svetovalna služba +
razredniki
Koordinator:
Danijela Apatič
Kraj Bukovnica Lendava Banuta
€ 1,5€ + prevoz prevoz 4€ (delavnica)
2 22. 4. 2014
TOREK Celostni naravoslovni dan: EKO dan – Živali in
njihov prostor
Predavanje Društva za zaščito in varstvo živali, nato delavnice izdelovanja živali iz
odpadnih materialov.
Koordinator:
Vanja Švec + razredniki
Kraj Na šoli
€ /
3 30. 5. 2014
PETEK Celostni naravoslovni dan: Zaključna ekskurzija
1. do 3. razred 4. in 5. razred 6. do 8. razred 9. razred
Goričko in
Grad
(ogled gradu,
Čebelji gradič,
delavnice)
Maribor
(pokrajinski muzej-
delavnica, akvarij,
ogled mesta)
Obsotelje
Olimje, Jelenov
greben,
čokoladnica, dežela
čarovnic in
domišljije
petek in sobota
po dogovoru s
starši
Koordinator:
Sanja Šimonka
Koordinator:
Suzana Šajnovič Koordinator:
Andrej Činč +
razredniki
Koordinator:
Anton Marton
€ 3,5 € + 7€ 9,5€ + vstopnina 11,5€ + vstopnina ?
Druge možnosti Ljutomer z
okolico
2014/2015
Ljubljana
živalski vrt
2015/2016
Ljubljana (stari
grad, ogled mesta,
šolski muzej -
delavnica)
2014/2015
Savinjska dolina
(Mozirski gaj,
gozdarski muzej,
samostan, Logarska
dolina)
2014/2015
Postojnska jama,
predjamski grad
2015/2016
Da se relacija ne ponavlja!
KULTURNI DNEVI
1 10. 10. 2013
ČETRTEK Celostni kulturni dan: Svetovni dan jezikov
Učenci vseh razredov po svojih zmožnostih sodelujejo v pripravah šole na projekt Comenius
Koordinator:
Comenius tim
2 24. 12. 2013
TOREK Celostni kulturni dan: Jelkovanje
Učenci vseh razredov sodelujejo na proslavi v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki je
posvečena tudi prihajajočim praznikom, medsebojno obdarovanje po razredih nato sledi čajanka
in rajanje.
Koordinator:
Danijela Apatič, Anton Marton + razredniki
3 Kultura in jaz
razredna stopnja (1. do 5.) predmetna stopnja (6. do 9.)
10. 1. 2014
PETEK 12. 2. 2014
SREDA
SNG Maribor
Čarovnica Hillary gre v opero
ogled predstave 1.5 ure
ogled mestnih znamenitosti 3.5 ure
SNG Maribor
Ljubezenski napoj
ogled predstave 3.5 ure
ogled razstave glede na trenutno ponudbo 1.5 ure
Koordinator:
Sandra Leskovar Hanžič, Bernarda Žalik
Koordinator:
Sandra Leskovar Hanžič, Violeta Celec
€ 10€ + vstopnina 10€ + vstopnina
4 11. 2. 2014
TOREK PUSTOVANJE
1. do 3. razred - kulturni dan
Plesne delavnice 2 uri (Devžej)
Predstavitev plesa 1 ura
Izbira najboljših mask
Pustno rajanje in povorka 2 uri
Koordinator:
Suzana Šajnovič + razredniki
€ 4€ delavnica
TEHNIŠKI DNEVI
1 3. 10. 2013
ČETRTEK Celostni tehniški dan: Igre in igrače
Tehniški dan je posvečen tednu otroka, otroški igri in igračam.
1. razred: igrače iz ličja
2. razred: igrače iz blaga
3. razred: igrače iz blaga
4. razred:igrače iz lesa- avtomobilček
5. razred:izdelek iz lesa
6. razred:sestavljanka iz lesa
7. razred: punčke iz cunj
8. razred: izdelava lopatke
9. razred: izdelava igra Človek ne jezi se
Koordinator:
Lidija Smej, Violeta Celec + razredniki
2 9. 12. 2013
PONEDELJEK Celostni tehniški dan: VESELI DECEMBER
1. do 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred
Božične delavnice
– priprava na
bazar
(čet., 12.12.2013)
Darilne embalaže Načrtovanje in
izdelava izdelka iz
umetne mase
Načrtovanje in
izdelava izdelka iz
kovine
Izdelava projektne
naloge
Koordinator:
Lidija Smej
razredničarke
Koordinator:
Lidija Smej
Suzana Kotnjek
Koordinator:
Lidija Smej
Suzana Šajnovič
Koordinator:
Lidija Smej
Andrej Činč
Koordinator:
Lidija Smej
Anton Marton
3 11. 2. 2014
TOREK PUSTOVANJE
4. do 5. razred 6. - 9. razred
Plesne delavnice 2 uri (Devžej)
Predstavitev plesa 1 ura
Izbira najboljših mask
Pustno rajanje in povorka 2 uri
Ustvarjalne delavnice na pustno tematiko 2 uri
Predstavitev izdelkov, ocenjevanje in tekmovanje 1
ura
Pustno rajanje ali povorka 2 uri
Koordinator:
Suzana Šajnovič + razredniki
Koordinator:
Lidija Smej + razredniki
4 3. 4. 2014
SREDA Celostni tehniški dan: Evropska vas – ime države
Tehniški dan je posvečen spoznavanju določene države, njenih kulturnih, kulinaričnih in drugih značilnosti.
V delavnicah učenci spoznavajo pesmi, hrano, knjige, znane osebnosti …
Ustvarjalne delavnice 4 ure
Predstavitev izdelkov 1 ura
Koordinator:
Sandra Leskovar Hanžič
ŠPORTNI DNEVI
1 20. september
PETEK Celostni športni dan: Pohod po Miškovi poti
1.- 5. razred: do Copekovega mlina in nazaj peš
6.- 9. razred: do Lendave peš, nazaj z avtobusom
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
€ 3,5€
2 2. oktober
SREDA Celostni športni dan: Kros 4 ali 5 šol
1.- 5: avtobus
6.- 9: s kolesi
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
€ 3,5€
3 dec/jan
PONEDELJEK Zimski športni dan
1. do 5. razred 6. do 9. razred
Igre na snegu/Zimski pohod
Zimski športni dan
Spartakus Murska Sobota
fitnes, joga, aerobika
Koordinator:
Andreja Kavaš
Koordinator:
Anton Marton
€ / 4€ + vstopnina
4 Atletika
1. do 5. razred 6. do 9. razred
23. 4. 2014
SREDA 23. 4. 2014
SREDA
daljina, vorteks, 60 m, 600m daljina, vorteks, štafeta, višina, daljina, 60 m, 600
m
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
5 junij
Celostni športni dan
1. do 5. razred
predvidoma 19. 6. 2014
ČETRTEK
6. do 9. razred
12.6.2014
ČETRTEK
Orientacijski pohod: Lov na lisico Plavanje: Moravci
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
Koordinator:
Anton Marton + razredniki
€ / 6€ vstopnina+ 4€ prevoz
Stroški vstopnin in še nekateri ostali stroški bodo staršem posredovani kasneje, vsekakor pa
pred realizacijo dejavnosti.
