LOKALIZACIJA PREDLOGE V PROGRAMU COURSELAB · CourseLab, ki je zmogljiv brezplačni program za izdelavo multimedijskih predstavitev in egradiv. Predloga je bistvenega pomena pri vsaki

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Organizacija in management informacijskih sistemov

LOKALIZACIJA PREDLOGE V PROGRAMU COURSELAB

Mentor: docent dr. Branislav Šmitek Kandidat: Luka Mlakar

Kranj, avgust 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju docentu dr. Šmitek Branislavu za strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Rad bi se zahvalil tudi domačim, za vso izkazano podporo in Aleksandri za nesebično pomoč v celotnem študijskem obdobju.

POVZETEK V diplomskem delu bomo obdelali področje lokalizacije predloge v programu CourseLab, ki je zmogljiv brezplačni program za izdelavo multimedijskih predstavitev in e-gradiv. Predloga je bistvenega pomena pri vsaki predstavitvi, saj se z dobro zasnovo in premišljenim dizajnom izognemo kasnejšim nekompatibilnostim in slabim izgledom izdelka. Lotili se bomo celotne lokalizacije predloge, tako s prevajanjem gradnikov, pomoči in ostalih delov predloge. Predloga pa se bo tudi vizualno prilagodila potrebi fakultete pri izdelavi elektronskih učbenikov za predmete, ki potekajo na Fakulteti za organizacijske vede. Predstavili bomo celoten postopek prenove predloge ter naredili oceno končnega izdelka s pomočjo SWOT analize. KLJUČNE BESEDE

- Lokalizacija - Predloga - Prevajanje - CourseLab

ABSTRACT In the thesis we will study the field of localizing template in the software programme CourseLab, which is an efficient freeware for creating multimedia presentations and digital material. The template is of fundamental importance within each presentation, regarding the fact that a good scheme with well deliberated design will prevent later incompatibilities and bad images of the final product itself. We will elaborate the template localization on the whole, t.i. by translating elements, help topics and other parts of the template. The template will be visually adapted to the needs of digital textbook production for universities, specifically for the subjects of the Faculty of Organizational Sciences. In the presented thesis we will introduce the entire template renovation process and make an evaluation of the final product using SWOT analysis method. KEYWORDS

• Localization • Templates • Translation • CourseLab

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

2. OPIS PROGRAMA ............................................................................................ 1

2.1. KAJ JE PREDLOGA ...................................................................................... 3

2.2. STRUKTURA E-UČBENIKA V PROGRAMU COURSELAB .......................... 4

3. LOKALIZACIJA .................................................................................................... 5

3.1. KAJ JE LOKALIZACIJA ................................................................................. 5

3.2. POMEN LOKALIZACIJE ................................................................................ 5

3.3. INTERNACIONALIZACIJA ............................................................................ 7

3.4. GLOBALIZACIJA ........................................................................................... 7

3.5. SPLOŠNE TEŽAVE PRI SLOVENIZACIJI ..................................................... 8

3.6. PREVAJANJE................................................................................................ 9

3.6.1. STROJNO PREVAJANJE ................................................................................. 9

3.6.2. SPLETNI PREVAJALNIKI ............................................................................... 10

4. PROBLEMI PRI LOKALIZACIJI ...................................................................... 11

4.1. OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 11

4.2. ANALIZA PROBLEMA ................................................................................. 11

4.3. REŠITEV PROBLEMA ................................................................................. 11

4.4. ANALIZA KONČNEGA IZDELKA ................................................................. 11

4.5. SWOT ANALIZA .......................................................................................... 12

4.5.1. PREDNOSTI SWOT ANALIZE ...................................................................... 13

4.5.2. SLABOSTI SWOT ANALIZE .......................................................................... 14

5. IZVEDBA LOKALIZACIJE V PROGRAMU COURSELAB .................................. 16

5.1. IZBIRA PREDLOGE .................................................................................... 16

5.2. NASTAVITVE MODULA .............................................................................. 18

5.3. IZDELAVA NASLOVNE STRANI ................................................................. 19

5.3.1. IDEJNA ZASNOVA NASLOVNE STRANI .................................................... 19

5.3.2. GRAFIČNA IZDELAVA NASLOVNE STRANI ............................................. 20

5.3.3. LOKALIZACIJA NASLOVNE STRANI .......................................................... 22

5.3.4. KONČNA PODOBA NASLOVNE STRANI ................................................... 23

5.4. IZDELAVA GLAVNE STRANI ...................................................................... 24

5.4.1. GRAFIČNA IZDELAVA GLAVNE STANI ..................................................... 24

5.4.2 IZBOR GRADNIKOV ZA GLAVNO STRAN .................................................. 25

5.4.3. LOKALIZACIJA POMOČI ................................................................................ 26

5.4.4. LOKALIZACIJA NAVIGACIJSKIH GUMBOV ............................................... 28

5.4.5. LOKALIZACIJA GUMBA ZA PONOVNO NALOŽITEV STRANI .............. 29

5.4.6. KONČNA PODOBA GLAVNE STRANI ........................................................ 30

5.5. PRILAGODITEV OBIČAJNIH STRANI ........................................................ 31

5.5.1. LOKALIZACIJA PREVERJANJA ZNJANJA ................................................. 32

5.5.2 LOKALIZACIJA OSTALIH GRADNIKOV ....................................................... 36

6. OCENA PREDLAGANE LOKALIZIRANE PREDLOGE ...................................... 37

6.1. SWOT ANALIZA KONČNEGA IZDELKA ..................................................... 37

7. ZAKLJUČKI ........................................................................................................ 39

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 40

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 41

KAZALO TABEL ................................................................................................. 42

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 42

PRILOGE ........................................................................................................... 43

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Luka Mlakar: LOKALIZACIJA PREDLOGE V PROGRAMU COURSELAB

stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA V diplomski nalogi se bomo lotili prenove oziroma bolje rečeno lokalizacije predloge v programu CourseLab. Najprej naletimo na problem, kaj sploh lokalizirati in do kakšne mere. Ko določimo področje lokalizacije moramo izbrati način lokaliziranja in prilagajanja. Postaviti si moramo cilje, kako bo izgledal naš končni izdelek. Veliko problemov pa nastane tudi z samim slovenjenjem programske opreme. 2. OPIS PROGRAMA CourseLab je visoko zmogljiv program za izdelavo e-gradiv. Njegova največja prednost pred ostalimi konkurenčnimi produkti je v tem, da nam je na voljo popolnoma brezplačno v celotni verziji. Razvilo ga je podjetje WebSoft ltd., ki ima sedež podjetja v Moskvi. Podjetje WebSoft so leta 1999 ustanovili diplomanti univerze Moscow State University. Glavni cilje podjetja je bil, da razvijejo visokozmogljiv ter hkrati enostaven program za e-učenje. Courselab je bil leta 2007 izbran s strani Elearning magazina1

za najboljši in najnaprednejši program za e-izobraževanje.

Glavne lastni programa CourseLab:

• WYSIWYG2

• Unicode support - uporaba vseh pisav oziroma kodiranja, ki je podprt s strani operacijskega sistema Windows, vključno z dvobitnim nabor znakov.

okolje za ustvarjanje in upravljanje visoko kakovostnih interaktivnih e-učnih vsebin, brez znanja programiranja v HTML jeziku. Kratica opisuje programe, pri katerih uporabniški vmesnik omogoča, da uporabnik med delom vidi, kakšen bo končni dokument npr. na papirju. V vsakem trenutku je možnost pregleda končnega izdelka.

• Projekt lahko sestavimo iz poljubnih gradnikov, ki so medsebojno popolnoma prilagodljivi, tako da je primeren za vse ravni zahtevnosti projekta.

• Končni izdelek je v celoti narejen v HTML jeziku, tako da ga lahko odpremo z vsemi priljubljenimi brskalniki (Firefox3, Internet Explorer4, Opera5

• Vgrajen mehanizem za zajemanje slik ekrana brez uporabe Adobe Flasha

), brez dodatnih Java oziroma ostalih predvajalnikov.

6

• Možnost opravljanja preizkusov znanja iz predelane snovi. .

• Sposobnost uvoza projektov iz programa Powerpoint7

.

1 http://www.elearnmag.org/ (obiskano 27.7.2009) 2 Kratica opisuje programe, pri katerih uporabniški vmesnik omogoča, da uporabnik med delom vidi, kakšen bo končni dokument npr. na papirju. 3 Brskalnik Mozilla Firefox 4 Brskalnik Microsoft Internet Explorer 5 Brskalnik Opera web browser 6 Predvajalnik Adobe Flash player 7 Del programske opreme Microsoft Office

http://www.elearnmag.org/�



stran 2

Tabela podprtih formatov v programu CourseLab

Tekstovne datoteke RichText HTM JavaScript

Slikovne datoteke GIF JPG PNG BMP

Video posnetki AVI WMA MPEG MOV RM FLV

Zvokovne datoteke AIFF WMA MP3 WAV SWF

Druge obogatene datoteke Adobe Flash Adobe Shockwave Java aplikacije

Pripete datoteke TXT HTML RTF DOC XLS PDF ZIP RAR

Tabela 1: Podprti formati v programu CourseLab



stran 3

Slika 1: Prikaz vzleta predstavljen v programu CourseLab

Program CourseLab se največ uporablja za izdelavo e-učbenikov8

, ni pa to edino področje, na katerem je uporaben. Z omenjenim programom lahko izdelujemo širok spekter najrazličnejših aplikacij, kot na primer:

• Kvize • Ocenjevalne aplikacije • Preverjanja znanja • Aplikacije za izbiro zaposlenih • Aplikacije za pospeševanje prodaje • Navodila za uporabo • Elektronske knjižnice • Interaktivne predstavitve izdelkov • Simulacije programske opreme • Simulacija postopkov

2.1. KAJ JE PREDLOGA Predlogo zajema skupina gradnikov in lastnosti, ki dajejo nekemu dokumentu obliko in uporabnost. Predloga nam predstavlja osnovo za izgradnjo vseh dokumentov in izdelkov, za katere je zaželjena določena oblika, lastnosti, pisava, velikost, itd.

8 Elektronski učbenik



stran 4

2.2. STRUKTURA E-UČBENIKA V PROGRAMU COURSELAB Lekcija (lesson) je največja enota, s katere je zgrajen e - učbenik. Lekcija vsebuje gradivo in je podprta z multimedijskimi elementi, hkrati pa vsebuje vaje in teste, ki uporabniku pomagajo pri pridobivanju in preverjanju znanja. Sestavljena je iz več modulov. (CourseLab 2.4 User Manual)

Modul (modul) je osnovna enota programa in je sestavljen iz poljubnega števila strani oziroma slidov. Strani znotraj modula ustvarimo po svoji volji glede na potrebe. (CourseLab 2.4 User Manual) Stran (slide) je manjša enota od modula in nam služi kot podloga na kateri ustvarjamo učno vsebino, vaje, predstavitve in teste. Strani so zgrajene iz okvirjev. Število okvirjev na strani prilagajamo glede na zahtevnost vsebine. Vsaka stran vsebuje vsaj en okvir na katerem gradimo vsebino. (CourseLab 2.4 User Manual) Okvir (frame) je najmanjši gradnik e – učbenika. Uporabljamo ga za ustvarjanje same vsebine e – učbenika. Čeprav število okvirjev na strani ni omejeno je pametno upoštevati mejo, ki je med 30 in 40 framov na stran, saj bi večje število okvirjev povzročilo dolgo nalaganje samega slida. Gledano izobraževalno-metodološkega vidika frame ni enota, ki bi lahko obstajala sama po sebi, ampak je del večje enote – strani. (CourseLab 2.4 User Manual)

Slika 2: Struktura e-učbenika

LEKCIJA LEKCIJA

MODUL

STRAN

OKVIR



stran 5

3. LOKALIZACIJA 3.1. KAJ JE LOKALIZACIJA Lokalizacija je definirana kot proces ustvarjanja ali prilagoditve določenega izdelka specifičnemu okolju, na primer jezikovnemu okolju, kulturnemu kontekstu, dogovorom ali pogojem ciljnega trga. S primerno lokalizacijo izdelkov lahko uporabnik uporablja izdelek brez težav, brez dodatnega znanja tujih jezikov in poznavanja tuje kulture. V ta sklop spadajo tudi navodila in dokumentacija, tako tiskana kot tudi elektronska. Ta definicija zajema splošno definiranje lokalizacije, vendar gre v ozkem pomenu za postopek, ki prevede programsko opremo iz izvirnega v ciljni jezik, tako da je vsebina jezikovno in kulturno uporabna za določeno populacijo. Primarno se nanaša na prevajanje spletnih strani in programske opreme v druge jezike in kulture. S pojmom lokalizacija se pogosto uporabljata tudi dve tujki internacionalizacija in globalizacija. Prva se nanaša na pripravo besedil na tak način, da ustrezajo kriterijem ciljnega jezika in kulture. Globalizacija se v splošnem nanaša na oba procesa hkrati: lokalizacijo in internacionalizacijo (Baker, 2009). Po definiciji Esselinka je lokalizacija postopek, v okviru katerega se izdelek prevede v drug jezik in prilagodi tako, da je jezikovno in kulturno primeren za uporabo na določenem tržišču (Esselink, 2000). 3.2. POMEN LOKALIZACIJE Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. (Ustava RS, 62. člen9

)

• dostop do informacij v lastnem jeziku • dostop do uporabe informacijskih tehnologij vsem slojem prebivalstva • krepitev statusa slovenščine v mednarodnih gospodarskih tokovih • razvoj slovenske terminologije

Z naraščanjem spletnih strani in računalniške programske opreme tudi vedno več podjetji vlaga v lokalizacijo. Večina podjetji, ki se ukvarjajo s strojno in programsko opremo, razvija področje prevajanja za namene lokalizacije. Tudi velika podjetja, kot so IBM10 in Microsoft11

pošiljajo na trg vedno več prevedenih izdelkov.

Lokalizacija predstavlja prevajalcem nove razsežnosti in priložnosti, prav tako pa postavlja nova vprašanja. Na eni strani imamo ogromno besedila, ki je vključeno v spletne strani in programsko opremo, ki zahteva prevode v več jezikov. Na drugi strani pa moramo imeti prevajalce, ki obvladajo točno določeno strokovno področje računalništva, saj prevajanje spletnih strani in programske opreme ne zahteva le

9 http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=27&showdoc=1 (obiskano 29.7.2009) 10 http://www.ibm.com/si/ (obiskano 23.7.2009) 11 http://www.microsoft.com/slovenija/ (obiskano 23.7.2009)

http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=27&showdoc=1�

http://www.ibm.com/si/�

http://www.microsoft.com/slovenija/�



stran 6

nekoga, ki obvlada jezik, ampak nekoga, ki pozna računalniško terminologijo v izvirnem in ciljnem jeziku. Spletni uporabniki, katerih materni jezik ni angleščina, se na lokaliziranih straneh zadržujejo 2x dlje kot na angleških. Verjetnost, da pride do nakupa, je 3x večja, če spletišče potrošnika nagovarja v njegovem jeziku stroški storitev za pomoč so 2x nižji, če so uporabnikom na voljo prevedena navodila (Forrester Research, 2005). Lokalizacija v povezavi s prevajanjem obstaja že nekaj let. Ni odvisna le od prevajalcev, ampak tudi od prevajalski orodij. Za prevajanje programov, programskih paketov in dokumentacije se uporabljajo programi s pomnilnikom prevodov in terminološke banke. Na trgu obstajajo tudi lokalizacijska programska orodja, ki so najbolj koristna za prevajanje programskih datotek, vsako orodje pa ima prednost in slabosti (Vintar, 2008). Lokalizacijski programi Spletni naslov Opis

Corel Catalyst http://ftp.isu.edu.tw/pub/CPatch/patchutil/catalyst/ile.htm (obiskano 2.8.2009)

Občutno pospeši lokalizacijo. Ponuja orodja, ki potrdijo veljavnost programske opreme.

Applocalize http://www.softlookup.com/display.asp?id=7779 (obiskano 2.8.2009)

Orodje nam je v pomoč pri prevajanju Windows aplikacij v tuje jezike. Najprej uvozimo izvorno datoteko, nato z orodjem preprosto prevedemo predmete (menije, stringe, polja z besedilom, …).

Passolo http://www.passolo.com/ (obiskano 2.8.2009)

Podjetje Passolo ponuja kvalitetno programsko opremo za lokalizacijo in vsebuje številne vmesnike.

Multilizer http://www.multilizer.com/ (obiskano 2.8.2009)

Multilizer je zasnovan, da izboljša delovanje učinkovitosti lokalizacije. Z lahkoto lahko že obstoječo programsko opremo pretvorimo v večjezično.

WorldLingo http://www.worldlingo.com/en/solutions/software_translation.html (obiskano 2.8.2009)

Enostavno orodje za lokalizacijo programske opreme.

Tabela 2: Lokalizacijska programska oprema

http://ftp.isu.edu.tw/pub/CPatch/patchutil/catalyst/ile.htm�

http://ftp.isu.edu.tw/pub/CPatch/patchutil/catalyst/ile.htm�

http://www.softlookup.com/display.asp?id=7779�

http://www.softlookup.com/display.asp?id=7779�

http://www.passolo.com/�

http://www.multilizer.com/�

http://www.worldlingo.com/en/solutions/software_translation.html�

http://www.worldlingo.com/en/solutions/software_translation.html�



stran 7

3.3. INTERNACIONALIZACIJA Internacionalizacija je postopek posploševanja zasnove računalniškega proizvoda, tako da ga je mogoče prilagoditi različnim jezikom in kulturam brez večjih posegov v samo programsko strukturo. »Internacionalizacija vključuje razvijanje programske opreme in njeno prilagoditev zakonitostim drugih tržišč, tj. drugim konvencijam, kulturnim lastnostim in jezikom. Cilj internacionalizacije je razvoj izdelkov, katerih različice je mogoče kar se da hitro in s čim manj stroški sploviti na novih (regionalnih) tržiščih« (Schmitz, 2000). 3.4. GLOBALIZACIJA »Pojem globalizacija zajema vse dejavnosti podjetja, ki so povezane s trženjem določenega izdelka (programske opreme) na drugih, tujih tržiščih. Cilj globalizacije je uspešno trženje v več različnih regijah, pri čemer pa je treba upoštevati tehnološke, gospodarske in zakonske vidike, ki veljajo v teh regijah« (Schmitz, 2000).

Slika 3: Razmerje med globalizacijo, lokalizacijo in prevajanje



stran 8

3.5. SPLOŠNE TEŽAVE PRI SLOVENIZACIJI Pri lokalizaciji programske opreme na lokalna področja velikokrat nastanejo problemi pri izbiri pravilnih izrazov za opis določenega dejanja. Tudi pri prilagajanju programske opreme v slovenski jezik ni nič drugače, še več, slovenščina sodi med jezike v katere je prilagajanje programske opreme najtežje. Nekaj osnovnih težav pri slovenizaciji izrazov programske opreme:

• oblikoslovna bogatost slovenščine Closing XX. Zapiram koga ali kaj. Insert...Object. Vstavljanje....Predmet.

• slabša produktivnost tvorjenja zloženk double-click dvoklik; double-boot dvozagon??? download, upload “Janez je izvršil vleci-in-spusti odpiranje dvovrat ter s pomočjo oči predpregledal prostor...”

• akronimi kot levi prilastki FTP site, DDE link mesto za FTP, DDE povezava

• tikanje / vikanje You will have to restart the program after this edit. Continue? Ali želite nadaljevati?

• razreševanje večpomenskosti watch ura / glej / straža / sledenje

• nerodnosti pri citatnih prevzemih Windows is closing down. Windows/Windowsi se zapira/zapirajo. Welcome to Microsoft Office. Dobrodošli v Microsoft Office-u Microsoftovem Officeu Microsoft Officu programu Microsoft Office ....

Razvijalci programe imajo pri prevodih programske opreme iz angleškega jezika v slovenščino največ težav, ko je dolžina niza, ki je na voljo za določen izraz, omejena. Slovensko besedilo je običajno daljše od angleškega izvirnika. Zato je velikokrat potrebno ali prilagoditi velikost oken ali poenostaviti oziroma skrajšati preveden niz.



stran 9

3.6. PREVAJANJE Glavna naloga prevajalca je, da prevede besedilo iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, tako da ohrani tehnične in kulturne informacije. To stori le s pomočjo razširjenih baz znanja. Prevajanje zato zahteva nove strategije in paradigme v metodologiji.

Slika 4: Proces prevajanja besedila

Strojno prevajanje zapostavlja komunikacijo, kulturne in enciklopedične dimenzije, zato je vprašljivo, če sploh omogočajo kvalitetno prevajanje. Pomembno je, da razumemo, da elektronska orodja nikoli ne bodo nadomestila prevajalcev. Klub temu potrebujemo nekoga, ki bo iz slabega prevoda naredil dobrega. S pravilno uporabo orodij se izboljša kakovost in učinkovitost prevoda, saj je kakovost merilo za oceno prevajalskih orodij. 3.6.1. STROJNO PREVAJANJE Strojno prevajanje (ang. Machine Translation ali TM) vključuje prevajanje, ki ga izvedemo s pomočjo računalnika in za to namenjene strojne opreme. V ta sklop spadajo enostavna elektronska orodja za prevajanje, ki so zanimiva predvsem za neprevajalce in kompleksnejši sistemi, ki so namenjeni strokovnjakom prevajanja. Vintarjeva uvršča strojno prevajanje v področje umetne inteligence. S pomočjo računalnika lahko simuliramo človeško razmišljanje.

Slika 5: Zgradba ekspertnega prevajalnega sistema



stran 10

3.6.2. SPLETNI PREVAJALNIKI Za nas so predvsem koristni prevajalniki, ki jih najdemo na svetovnem spletu. Ponekod so integrirani tudi v spletne iskalnike, kot na primer Google12, ki ima integriran prevajalnik Google Translate13

. Omogoča prevajanje tako lastnega besedila, kot tudi prevod celotnih internetnih strani v večino svetovnih jezikov.

Slika 6: Internetni prevajalnik Google Translate

Obstaja več vrst internetnih prevajalnikov, nekateri so popolnoma brezplačni, spet drugi potrebujejo registracijo, nekateri pa so plačljivi. Vsak ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Namenjeni so predvsem prevajanju enostavnih besed in besednih zvez. V spodnji tabeli so navedeni eni izmed najbolj priljubljenih internetnih prevajalnikov.

Spletni prevajalnik Spletni naslov Amebis Presis http://presis.amebis.si/ (obiskano 1.8.2009) Babel http://babelfish.yahoo.com/ (obiskano 1.8.2009) Google Translate http://translate.google.com/ (obiskano 1.8.2009) Word2word http://www.word2word.com/ (obiskano 1.8.2009) E-Translation http://www.e-freetranslation.com/ (obiskano 1.8.2009) Dictionary.com http://dictionary.reference.com/ (obiskano 1.8.2009) Microsoft trenslator http://www.microsofttranslator.com/ (obiskano 1.8.2009)

Tabela 3: Priljubljeni internetni prevajalniki

12 http://www.google.com/ (obiskano 23.7.2009) 13 http://translate.google.com/ (obiskano 23.7.2009)

http://presis.amebis.si/�

http://babelfish.yahoo.com/�

http://translate.google.com/�

http://www.word2word.com/�

http://www.e-freetranslation.com/�

http://dictionary.reference.com/�

http://www.microsofttranslator.com/�

http://www.google.com/�

http://translate.google.com/�



stran 11

4. PROBLEMI PRI LOKALIZACIJI 4.1. OPIS PROBLEMA Pri lokalizaciji predloge naletimo na nekaj problemov, ki pa jih je najlažje rešiti z analizo problemskega stanja. Pri vseh lokalizacijah predlog je največji problem ugotoviti kaj ljudje želijo od določene posodobitve. Od tega je seveda odvisna izvedba lokalizacije oziroma izbira metode za izvedbo le-te. Bistvenega pomena je vsebina, katera bo predstavljena na določeni predlogi, saj na podlagi te, določimo vse lastnosti in elemente predloge. 4.2. ANALIZA PROBLEMA Problem lahko analiziramo na več različnih načinov. Največkrat uporabljena je metoda vprašalnikov, s katero dobimo direktne želje, ki jih zahtevajo uporabniki od določene programske opreme. Na podlagi nekega vzorca lahko določimo kaj uporabniki pričakujejo. Izvemo tudi, do kakšne mere uporabniki želijo imeti lokalizirano programsko opremo. Če pa je krog uporabnikov manjši, lahko skupaj določimo stopnjo in področje lokalizacije. 4.3. REŠITEV PROBLEMA Na podlagi analize se odločimo, kako bomo prilagodili in lokalizirali določeno programsko opremo. Zavedati se je potrebno, da je vsaka programska oprema namenjena neki ciljni skupi uporabnikov, ki bodo to programsko opremo nato uporabljali, zato je potrebno upoštevati njihove želje oziroma navade pri uporabi določene programske opreme. V konkretnem primeru, bomo predlogo lokalizirali na slovensko področje in jo prilagodili potrebam fakultete. 4.4. ANALIZA KONČNEGA IZDELKA Pred objavo vsakega izdelka je pametno narediti analizo, s katero ugotovimo dobre oziroma slabe stvari izdelka. Med metodami za tako analizo je najprimernejša SWOT analiza, ki na dokaj enostaven način pove bistvene parametre izdelka.



stran 12

4.5. SWOT ANALIZA Nastanek in uporaba SWOT analize ni povsem jasen oziroma ni dokumentirana. Kratica SWOT je sestavljena iz začetnih črk angleških besed: S – strenghths (prednosti), W – weaknesses (slabosti), O – opportunities (priložnosti), T – threats (nevarnosti). Večina avtorjev pa je začela uporabljati termin SWOT analiza pred približno desetimi leti in to predvsem v zvezi s strateškim planiranjem in pri analizi zunanjih in notranjih dejavnikov. Prednost pred konkurenco je vsaka sposobnost podjetja, s katero lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti oziroma lastnosti podjetja, ki lahko ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti so razmere v zunanjem okolju. Z njihovo pravilno in natančno uporabo ima podjetje možnost, da doseže svoje cilje. Nevarnosti pa so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere podjetje nima velikega vpliva (Bell, 1988, str. 67). SWOT analiza se lahko začenja z iskanjem odgovorov na vprašanje, kateri poslovni rezultati podjetja (rentabilnost, ekonomičnost, stopnja pokritja, stopnja rasti realizacije, tržni delež podjetja,ind.) so (Pučko, 1996, str. 133):

• boljši ali slabši od planiranih velikosti v preteklosti, • boljši ali slabši od dosežkov konkurence.

V naslednjem koraku izvedbe SWOT analize moramo odgovoriti na vprašanje, katere podstrukture in njihove sestavine ter procesi v podjetju so več ali manj prispevali k poslovni uspešnosti podjetja. Namen tega koraka pri izdelavi SWOT analize je v tem, da z ocenjevanjem določimo prispevek posamezne podstrukture k doseženi uspešnosti podjetja (Pučko, 1996, str. 134). Pučko deli podstrukture po naslednjem ključu (Pučko, 1996, str. 134): Materialne podstrukture:

• Podstruktura proizvodov (proizvodov oziroma prodajni program) • Proizvodno-tehnološka podstruktura • Tržna podstruktura (celotni sklop trženja s tržnimi pozicijami podjetja) • Raziskovalno-razvojna podstruktura (lahko jo obravnavamo v sklopu

tehnološke podstrukture) Nematerialne podstrukture:

• Finančna podstruktura • Kadrovska podstruktura • Organizacijska podstruktura

Drugi del SWOT analize prestavlja zunanja analiza, ki ocenjuje okolje, v katerem podjetje deluje. Okolje, kjer posluje podjetje, je sestavljeno iz več področij:

• Družbenoekonomsko področje (ekonomski, demografski, socialni in drugi dejavniki)



stran 13

• Področje znanosti in tehnologije (razvoj znanosti, razvoj tehnike in tehnologije)

• Področje konkurence (dobavitelji, kupci, novi konkurenti, ipd) • Družbenopolitično okolje (zakonodaja, lastniški odnosi, pogoji poslovanja,

ipd.) Zunanja analiza obsega zbiranje informacij iz okolja ter njihovo analiziranje. Kakovost zunanje analize je v veliki meri odvisna od števila virov podatkov, količine podatkov, ki jih uporabimo in različnosti področji, na katere se podatki nanašajo. Vse to zahteva sistematičnost njihovega pridobivanja, kjer si lahko pomagamo z javnimi bazami podatki, tržnimi poročili, brošurami, strokovnimi publikacijami, intervjuji s kupci, dobavitelji, konkurenti in drugimi viri informacij.

Slika 7: Analiza okolja

Interna analiza postane uporabna šele, ko njena spoznanja prenesemo v strategije. Pomembno je, da strategije oblikujemo tako, da prednosti izkoristimo, slabosti odstranimo ter razvijemo strategijo v smeri prihodnjega izrabljanja priložnosti in izogibanja nevarnostim. 4.5.1. PREDNOSTI SWOT ANALIZE Z enostavno in razumljivo strukturo omogoča SWOT analiza vrednotenje sposobnosti in analizo okolja, v katerem podjetje posluje. To pomeni, da lahko podjetje z njeno uporabo opredeli svoje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti iz okolja. Omogoča tudi realno postavljanje ciljev in strategij za doseganje ciljev. Prednost SWOT analize je tudi v tem, da omogoča analizo posameznih izdelkov, programov in SPE, ki so osnova SWOT analize podjetja. SWOT analiza ima zelo široko področje uporabe. Uporabljamo jo lahko praktično na katerem koli področju. Po Gilesu ima SWOT analiza predvsem naslednje značilnosti (Giles, 1989, str. 76):

• Enostavnost in razumljivost Posebnost SWOT analize je v tem, da s svojo razumljivostjo zagotavlja dobro osnovo za analizo podjetja. Hkrati z uporabo določenih strategij omogoča doseganje ciljev podjetja v prihodnosti. Pri določanju in vrednotenju posameznih trditev niso potreba posebna upravljavska in druga znanja ter poznavanje informacijskih sistemov, so pa zaželene in včasih tudi nujna, saj prispevajo k boljši objektivnosti SWOT analize.



stran 14

• Fleksibilnost

Model lahko uporabimo brez večjih informacijskih sistemov, je pa dovolj fleksibilen, da lahko vključimo vse informacijske sisteme, ki so nam na voljo in so zaradi boljše objektivnosti tudi potrebni.

• Široka uporabnost SWOT analiza omogoča, da lahko vrednotimo kvantitativne in kvalitativne informacije, znana in manj znana dejstva, kar je značilno za proces strateškega planiranja. Glavni namen SWOT analize je, da dobimo jasno, natančno in relativno kratko poročilo o stanju v podjetju in na trgu v primerjavi s konkurenco. SWOT analiza naj bi vsebovala tudi življenjske cikle glavnih izdelkov in tržnih segmentov, ki so pomembni za prihodnost podjetja (Završnik, 1996). Ugotoviti moramo, katere slabosti je potrebno odpraviti, katere priložnosti je potrebno spremeniti v prednosti, kjer je podjetje boljše od konkurence, kje je lahko boljše in kaj je potrebno, da bomo vse skupaj tudi dosegli.

4.5.2. SLABOSTI SWOT ANALIZE Tako kot druge analize ima tudi SWOT analiza nekatere slabosti in pomanjkljivosti. Zaradi svoje enostavnosti prihaja do različnih interpretacij posameznih trditev. Uporabnost SWOT analize je odvisna od objektivnosti virov informacij. Priložnosti se lahko hitro spremenijo v nevarnosti in obratno, saj so časovno in prostorsko opredeljene. Pojavljajo se tudi določeni problemi pri opredeljevanju posameznih trditev. Oseba, ki izpolnjuje SWOT matriko, dela to na osnovi subjektivnih kriterijev, lastnih stališč, spoznanj in izkušenj. To pa je odvisno od tega, kako dolgo je oseba v podjetju, kako dobro pozna podjetje in njegovo okolje, s kakšnimi informacijami razpolaga in kakšno je njeno splošno mnenje o podjetju (Glass, 1991, str. 86). Temu se lahko izognemo s timskim delom izpolnjevanja večjega števila SWOT matrik, ki jih izpolnjujejo različni ljudje na različnih funkcijah in področjih. Heberberg v članku Swatting SWOT (Haberberg, 2000) ocenjuje SWOT analizo kot zastarel način celovite analize podjetja. Kot navaja, ima SWOT analiza nekaj slabosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na kakovostno celovito oceno podjetja. Med večje probleme šteje njeno enostavnost, ki vodi v poenostavljeno in površno analizo podstruktur podjetja in posledično neuporabnost za vodilne ljudi v podjetju. Le-ti rabijo podrobnejše in argumentirane informacije o vzrokih določene ocene podstrukture, katere v večini primerov ne dobijo. Konkurenčna tekma je čedalje težja in hitrejša, podjetja delujejo v dinamičnih okoljih, v katerih se konkurenčna prednost hitro spremeni v slabost. S tega vidika je SWOT analiza zastarel način za oceno podjetja v določenem trenutku, saj se lahko v času ocenjevanja kategorij spremeni okolje in ocena ostane brez vrednosti. Podjetja se zavestno osredotočajo na določene ciljne skupine in zanemarjajo druge. V takem primeru se težko opredelimo do odločitve o ciljni populaciji, saj je z ene strani dobro, da se podjetje poglobi v potrebe ciljne populacije, z druge strani pa pomeni izpad dohodkov in posledično slabost. Včasih se ena kategorija hkrati uvršča med prednosti in slabosti, ni pa ocenjen prevladujoč učinek kategorije. Inovacijam in novim tehnološkim iznajdbam težko pripisujemo prednosti in slabosti, ker še ne vemo, kako bodo sprejete na trgu, Pri klasični SWOT analizi se ne poudarjajo komponente, ki bi lahko pomenile



stran 15

pomembno konkurenčno prednost, če bi jih podjetje izboljšalo. Izključuje so torej razvojni pogled na periferne kategorije. Slabosti, ugotovljene s SWOT analizo, so lahko osnova za strategijo preoblikovanja. Seveda bi bilo idealno, če bi vse slabosti preoblikovali v prednosti, izkoristili vse priložnosti in se izognili nevarnostim. Payne pravi, da je osnovni cilj SWOT analize, določanje trendov, pogojev in sil, ki lahko vplivajo na oblikovanje strategij. Po Paynu so možne strategije naslednje (Završnik, 1996, str. 79):

• Strategija usklajevanja Za uskladitev prednosti z obstoječimi priložnostmi v okolju uporabimo strategije usklajevanja. Prednosti, za katere nimamo več dovolj priložnosti, imajo relativno manjšo vrednost, enako velja za priložnosti, za katere nimamo več prednosti. Pri določanju strategij motamo upoštevati posebnosti v podjetju in okolju. Poleg osnovnih strategij pa moramo razviti tudi alternativne strategije, ki jih uporabimo ob nenadnih spremembah v podjetju ali v okolju.

• Strategija preoblikovanja

Slabosti, ugotovljene s SWOT analizo, so lahko osnova za strategije preoblikovanja. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko vse slabosti preoblikovali v prednosti, izkoristili vse priložnosti in se izognili nevarnostim. V nekaterih primerih se da to relativno hitro.

• Ustvarjalne (kreativne) strategije Pri analitičnem procesu SWOT analize se pogosto pojavljajo nekatere nove ustvarjalne ideje za razvoj poslovanja. Dobrih idej ne smemo nikoli zavreči, čeprav so trenutno neuporabne. Vedno jih lahko uporabimo in vključimo v SWOT analizo. V ta namen moramo imeti posebno polje za nove ustvarjalne ideje. Na ta način nam model daje mehanizem za strukturiranje in opredeljevanje strategij, določenih v SWOT analizi.

Slika 8: SWOT preglednica



stran 16

5. IZVEDBA LOKALIZACIJE V PROGRAMU COURSELAB 5.1. IZBIRA PREDLOGE Program CourseLab nam omogoča izbiro že v naprej pripravljenih predlog, ki so razvrščene po kategorijah. Vsaka kategorija predlog ima nek določen slog, ki se ujema s kategorijo kateri pripada. Razlikujejo se po vrstah gradnikov, ki so uporabljeni za določeno nalogo. Tako imamo v kategoriji praznih predlog na voljo le osnovne operacije, v ostalih je prisotnih nekaj več oblikovalske svobode pri postavitvi in izbiri gradnikov. Pri prilagoditvi obstoječe predloge izberemo iz že ustvarjenih slogov, ki so po razporeditvi gradnikov in obliki najbolje podajo našemu projektu. Izbor je potrebno opraviti pazljivo, saj nepremišljena oblika ter barva gradnikov lahko pokvarita končno podobo projekta. Pri izdelavi novega modula izberemo prazno predlogo, ki razen dveh osnovnih gradnikov ne vsebuje dodatnih elementov. Tako bomo sami postavili svoje okolje, ki bo zadostilo vsem našim zahtevam.

Slika 9: Okno za izbiro predloge



stran 17

Na začetni strani najdemo polje za vnos imena modula ter gumb za zakon modula.

Slika 10: Začetna oblika prazne nasloven strani

Na osnovni glavni strani najdemo samo dva navigacijska gumba za premikanje med stranmi modula. V tem načinu ni možnosti izbire poljubne strani, pomoči in ostalih dodatnih modulov.

Slika 11: Začetna oblika prazne glavne strani

Prazno predlogo izberemo zato, da bomo lahko obliko ter nabor gradnikov popolnoma prilagodili svojim željam, potrebam.



stran 18

5.2. NASTAVITVE MODULA V nastavitvah »Modul Settings« imamo možnost nastavitve resolucije projekcije. Izbrati je potrebno dimenzijo, ki je primerna današnjim resolucijam računalniških ekranom. Včasih je bila osnovna velikost pri 640 pik, sedaj pa se meja dviga in je priporočljiva nekje okoli 1024 pik. S širino, posledično tudi z višino, ni dobro pretiravati, saj se lahko zgodi, da vsebina ne bo v celoti prikazana.

Slika 12: Nastavitve modula

Po želji si prilagodimo tudi slog pisave, velikost ter barvo osnovne barve. V našem primeru smo izbrali slog, ki se ujema s celostno podobo fakultete.



stran 19

5.3. IZDELAVA NASLOVNE STRANI Naslovna stran (Title-slide) se prikaže ob vsakem zagonu modula. Na osnovni strani morajo biti vsi osnovni podatki modula, podatki avtorja oz. organizacije, ki je modul izdelala.

Slika 13: Osnovna naslovna stan v prazni predlogi

5.3.1. IDEJNA ZASNOVA NASLOVNE STRANI Bistvo vsakega izdelka je, da vsebuje glavo in rep. Naslovna stran za nas predstavlja glavo izdelka, zato mora biti sestavljena tako, da pokaže glavne lastnosti modula. Naslovna stran naj vsebuje logotip in naziv organizacije. Dobro je, da se uporablja slog pisave, ki je podan v celotni grafični podobi organizacije, saj s tem pridobimo na enotnosti in prepoznavnosti.

Slika 14: Uradna stran Fakultete za organizacijske vede



stran 20

Grafika naj bo v povezavi z vsebino modula, tako da bo imel izdelek neko končno celostno podobo. Tako se predlagana predloga navezuje na stran fakultete (http://www.fov.uni-mb.si/, obiskano 1.8.2009), tako v grafični podobi kot po izbiri sloga. V programu CourseLab se po straneh premikamo z navigacijskimi gumbi, ki pa se začnejo z gumbom start, za zagon modula. Gumb za zagon je osnovni gradnik naslovne strani, tako da ga moramo vključiti v celostno podobo. Najdemo ga v knjižnici gradnikov, pod zavihkom »Title«.

Slika 15: Knjižnica gradnikov, zavihek »Title«

Dobro je narediti vsaj dve idejni zasnovi, nato pa jih med seboj primerjamo in izberemo najboljšo ali pa naredimo kombinacijo obeh. Tako si bomo najlažje predstavljali sliko končnega izdelka. 5.3.2. GRAFIČNA IZDELAVA NASLOVNE STRANI Pri grafičnem oblikovanju se oprimimo na dizajn organizacije, izdelka, storitve oz. čemur je modul namenjen. S tem si zagotovimo enotnost ter prepoznavnost že ob vstopu na vstopno stran.

http://www.fov.uni-mb.si/�



stran 21

Poznamo dva načina izdelave dizajna naslovne strani:

• Postavljanje gradnikov (logotipov, prikaznih slik, teksta…) na prazen list osnovne strani.

• V grafičnem programu (Photoshop14, Corel Paint Shop15…) izdelamo dokument v .jpg16

, katerega nato uporabimo kot ozadje naslovne strani.

Prvi način je lažji, a lahko hitro nastanejo težave s prekrivanjem gradnikov. Prednost pri prvem načinu je, da lahko ves čas spreminjamo položaj gradnikov. Pri drugem načinu izdelave naslovne strani, uporabimo poljuben grafičen program, ki ima možnost izdelave dokumenta v .jpg formatu, ki ga podpira tudi CourseLab.

Slika 16: Izdelava ozadja v programu Photoshop

Resolucijo slike izberemo v skladu z resolucijo modula v programu CourseLab, saj se s tem izognemo prilagajanju in popačenju ozadja pri uvozu v program.

14 Adobe Photoshop 15 Corel Paint Shop 16 Slikovna datoteka



stran 22

5.3.3. LOKALIZACIJA NASLOVNE STRANI Ker želimo, da večino imen, ukazov in navodil lokaliziramo, je potrebno spremeniti vse ukaze, ki so v tujem jeziku, v našem primeru, v slovenščino. Na uvodni strani imamo vedno gumb za zagon modula »start modul«. Za lokalizacijo le tega imamo dve možnosti:

• izdelava novega lokaliziranega guba, • prilagoditev obstoječega gumba.

Prva možnost je nekoliko težja, saj je potrebno nekaj znanja o grafičnem programu (Photoshop, Corel Paint Shop ali katerem drugem programu). Izdelamo poljuben gumb v formatu .gif17

ter ga uvozimo v mapo z gumbi.

Pri drugi možnosti pa obstoječ gumb poiščemo v mapi z gumbi (templete/1/images) ter ga odpremo s programom za oblikovanje slik. Nato obstoječ tekst izbrišemo s pomočjo orodja za prekrivanje (Clone Stamp Tools – v programu Adobe Photoshop) ter nato sami vpišemo poljuben tekst. Gumb nato samo shranimo pod enakim imenom in ga zamenjamo z obstoječim. Tako se izognemo uvozu elementa, program pa nam bo avtomatsko zamenjal spremenjen gumb.

Slika 17: Izdelava gumba v programu Photoshop

Prednost pri drugem načinu je v tem, da je gumb že narejen in se ni potrebno ukvarjati z oblikovanjem in dimenzioniranjem le-tega.

17 kratica za Graphics Interchange Format. Je rastrski slikovni format. Format podpira do 8 bitov na piksel, kar pomeni, da lahko naenkrat prikaže do 265 barv iz 24-bitnega barvnega modela RGB.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rastrska_grafika�

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grafi%C4%8Dni_datote%C4%8Dni_format&action=edit&redlink=1�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bit�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Piksel�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Barva�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Barvni_model_RGB�




stran 23

Ko gumb prenesemo v mapo »Images« potrdimo zamenjavo in gumb se bo v predlogi avtomatično zamenjal.

Slika 18: Prikaz zamenjave gumba

5.3.4. KONČNA PODOBA NASLOVNE STRANI Na desni strani imamo pod zavihkom »Frame Structure« prikazane vse elemente, ki so bili uporabljeni pri izdelavi predloge.

Slika 19: Končna podoba naslovne strani s strukturo elementov



stran 24

5.4. IZDELAVA GLAVNE STRANI Glavna stran (Master-slide) nam predstavlja osnovo za vse nadaljne strani. Potrebno je narediti nabor elementov, ki bodo prisotni na glavni strani ter posledično na vseh nadaljnih podstraneh. Osnova sta guba »naprej« in »nazaj« za premikanje med moduli. Na voljo imamo tudi navigacijske elemente, ki nam pokažejo kje v modulu se nahajamo. Razpored in nabor prilagodimo našim željam oz. potrebam po le teh. 5.4.1. GRAFIČNA IZDELAVA GLAVNE STANI Kot pri vseh uradnih dokumentih, je tudi pri glavni strani potrebno izdelati glavo18 ter nogo19

strani. Ti običajno prestavljajo spodnji in zgornji del delovne površine.

Slika 20: Izdelava slikovne datoteke v programu Photoshop, ki bo služila za ozadje

noge dokumenta

V njih se zapisani osnovni podatki projekta, organizacije ter avtorja. V nogo strani razvrstimo tudi navigacijske gumbe za premikanje med moduli. Smernice pri izdelavi glave in noge lahko potegnemo iz naslovne strani oziroma vizualnih lastnosti vsebine. Tako pridobimo na prepoznavnosti in enotnosti projekta. V konkretnem primeru povezavo najdemo na spletni stani fakultete (http://www.fov.uni-mb.si/, 23.7.2009).

18 besedilo, napisano na zgornjem robu vseh strani (ang. head) 19 besedilo, napisano na spodnjem robu vseh strani (ang. foot)




stran 25

5.4.2 IZBOR GRADNIKOV ZA GLAVNO STRAN Izberemo gradnike, ki bodo potrebni za upravljanje in pregledovanje predstavitve. Pozorni moramo biti, da ne izberemo preveč oziroma nepotrebne gradnike, saj s tem zmanjšamo preglednost predloge.

Slika 21: Izbor gradnikov

1. »Next Slide Button« in »Previous Slide Button« Navigacijska gumba za

enostavno premikanje med stranmi.

2. »Replay Slide Button« Gumb, ki nam ponovno naloži trenutno stran. Gumb je potreben, saj bo aplikacija dostopna preko spleta, tam pa lahko pride do občasnih motenj in z gumbom lahko osvežimo na novo stanje. Uporabimo ga tudi v primeru, ko je stran narejena z časovno omejitvijo in jo s klikom ponovno zaženemo.

3. »Extended Progress Bar« Vrstica, ki na katerem delu predstavitve se

nahajamo.

4. »Navigation menu« Priročen gradnik, ki nam izpiše ime trenutne strani. Omogoča nam tudi izbire poljubne strani v celotnem modulu. Zelo dobrodošlo pri obsežnih modulih.

5. »Contents Popup Window« Pregled celotne vsebine modula.

6. »Help Popup Window« Pomoč pri uporabi.

3

4

5

6

2

1



stran 26

5.4.3. LOKALIZACIJA POMOČI Program CourseLab omogoča gumb pomoči uporabnikom, v kateri so vpisani osnovni elementi elektronskega učbenika ter navodila za gibanj in uporabljanje učbenika. Glede na podobo predloge si v nastavitvenem oknu (slika 22) nastavimo želeno barvo, velikost in postavitev gumba.

Slika 22: Nastavitveno okno pomoči

Potrebno je prilagoditi vsebino pomoči na lokalno področje. Obstoječ tekst lahko prevedemo v željen jezik oziroma pomoč zasnujemo sami. Vsebino pomoči najdemo pod gumbom »TE20

« v vrstici Windows text. Obenem preimenujemo še napis na glavi, da je lokalizacija pomoči popolna.

Za pomoč pri prevajanju lahko uporabimo enega od spletnih predvajalnikov (poglavje 3.6.2. Spletni prevajalniki), ki nam zagotovi osnovni prevod želene besede oziroma besedne zveze ter s pomočjo le-tega sestavimo celotno prevedeno besedilo.

Slika 23: Prevod besedila s pomočjo internetnega prevajalnika presis

20 Besedilo (ang. text)



stran 27

V mojem primeru sem gradnike ter besedila prevedel s spletnim prevajalnikom Amebis presis21

, ki je trenutno eden boljših spletnih prevajalnikov, ki omogočajo prevajanje v slovenski jezik. Seveda je potrebno vedeti, da prevajalnik vsega besedila ne prevede pravilo ali v celoti, tako da je treba besedilo urediti in dopolniti ročno.

Slika 24: Pregled prevoda iz Angleškega v Slovenski jezik v programu CourseLab

Potrebno je še prevesti napise, ki se pojavijo ob postavitvi kazalca miške na gumb pomoči.

Slika 25: Prevod napisov

21 Prevajalni sistem Amebis Presis je skupina računalniških programov (vmesnikov) namenjena prevajanju besedil iz slovenskega jezika v tuje jezike in obratno.



stran 28

5.4.4. LOKALIZACIJA NAVIGACIJSKIH GUMBOV V nastavitvah gumba lokaliziramo sporočila, ki se izpišejo ob postavitvi na gumb.

Slika 26: Nastavitve navigacijskega gumba

Slika 27: Primer prevedenega gumba

V primeru da je navigacijski gumb z napisom, je potrebno napis na gumbu spremeniti po postopku s poglavja 5.3.3..

Slika 28: Postopek lokalizacije gumba s pomočjo programa Photoshop



stran 29

5.4.5. LOKALIZACIJA GUMBA ZA PONOVNO NALOŽITEV STRANI V nastavitvah gumba »Replay Slide Butten« prevedemo izraza, ki se pojavita ob postavitvi miškinega kazalca nanj.

Slika 29: Nastavitve gumba za ponovno naložitev strani

Slika 30: Primer prevedenega gumba za ponovno naložitev strani

Ostale gradnike, ki so navedeni pod točko 5.4.2. lokaliziramo po enakem postopku, kot smo to storili za navigacijska gumba ter gumb za ponovno naložitev trenutne strani.



stran 30

5.4.6. KONČNA PODOBA GLAVNE STRANI Predlogo shranimo in jo ob začetku novega projekta, ko želimo uporabiti prej prilagojeno predlogo, izberemo iz seznama svojih predlog. Na desni strani imamo pod zavihkom »Frame Structure« prikazane vse elemente, ki so bili uporabljeni pri izdelavi predloge.

Slika 31: Končna podoba glavne predloge s strukturo elementov

Predloga mora izražati neko zaključeno celoto, ki ima svojo glavo in rep. S tem bo tudi izdelek, ki bo narejen na osnovi prilagojene predloge izražal svoj pravi namen in bo prikazan v najboljši luči.



stran 31

5.5. PRILAGODITEV OBIČAJNIH STRANI Običajne strani (normal-slide) so osnovni gradnih vsakega modula. Vsak modul pa vsebuje strani, na katerih so postavljeni vsi podatki, ki jih želimo predstaviti. Izgled in postavitev osnovnih gradnikov v glavi in nogi na običajni strani določa glavna stran (master-slide). To nam omogoča, da nam ni potrebno prilagajati vsake strani posebej. Prilagoditi oziroma lokalizirati pa je potrebno vse ostale gradnike, ki se bodo pojavili na običajnih straneh. Na voljo imamo veliko gradnikov, ki so razporejeni po kategorijah za lažje iskanje.

Slika 32: Orodna vrstica z naborom gradnikov



stran 32

5.5.1. LOKALIZACIJA PREVERJANJA ZNJANJA Med naborom objektov najdemo pod zavihkom »Questions« elemente za izdelavo vprašanj. Na voljo je več vrst gradnikov za izdelavo le teh:

• Single Choice (vprašanja z enim pravilnim odgovorom)

• Multiple Select (vprašana z možnostjo izbire več odgovorov)

• Ordering (razvrščanje glede na pomembnost)

• Numeric (številčenje pomembnosti)

• Text (črkovanje pomembnosti) • Matching Pairs (ujemanje parov)

Zavihek »Tests« pa vsebuje elemente za izvedbo celostnega preverjanja.

• Multiple Question Test (preverjanja znanja)

• Current Results (pregled rezultatov)

• Results By Objectives (ločen pregled rezultatov)



stran 33

Pod nastavitvami vsakega gradnika moramo prevesti vse elemente, tako da dobimo celostno preveden in prilagojen modul za preverjanje znanja.

Slika 33: Primer osnovnega neprilagojenega preverjanja - Single Choice

V zavihku »Feedback« moramo prevesti izraze, ki nam jih program vrne ob uporabi vprašalnika.

Slika 34: Nastavitve povratnih informacij v preverjanju znanja



stran 34

Enako storimo tudi pod zavihkom »Messages«, v katerem so zapisana sporočila, ki se pojavijo ob uporabi preverjanja.

Slika 35: Nastavitve sporočil v preverjanju znanja

Slika 36: Nastavitve besedil v preverjanju znanja



stran 35

Prilagoditi je potrebno še napise, ki se pojavijo ob postavitvi na gumbe.

Slika 37: Nastavitve gumbov v preverjanju znanja

Na koncu še prilagodimo barvo in obliko celotnega gradnika za preverjanje znanja.

Slika 38: Nastavitve prikaznih lastnosti v preverjanju znanja

Slika 39: Primer lokaliziranega in vizualno prilagojenega preverjanja znanja



stran 36

5.5.2 LOKALIZACIJA OSTALIH GRADNIKOV Če želimo prilagoditi tudi tiste gradnike, ki niso prilagodljivi v samem programu, moramo gradnik najti v mapi »images« (template/1/images/), kjer so sortirani v pod mape po kategorijah ter ga nato ročno prilagodimo.

Slika 40: Prikaz strukture map

Tako lahko na primer prilagodimo agenta, ki nam predstavlja vsebino posamezne strani. Agent je izdelan v formatu .swf22

in ga najdemo v mapi (template/1/images/abent_001).

Slika 41: Primer prilagoditve flash gradnikov

Prilagoditev oziroma izdelava gradnikov v .swf formatu zahteva ogromno znanja v flashu23

22 Small Web Format

, zato mogoče več in podrobneje o tem v magistrski nalogi.

23 Adobe Flash



stran 37

6. OCENA PREDLAGANE LOKALIZIRANE PREDLOGE 6.1. SWOT ANALIZA KONČNEGA IZDELKA Prednosti: Glavna prednost predlagane predloge je jezikovna prilagoditev na regionalno območje. S tem povečamo uporabnost programa oziroma elektronskega učbenika tudi med tiste, ki želijo uporabljati učbenik izrecno v slovenščini. Predloga je oblikovana gleda na koncept uradne internetne strani Fakultete za organizacijske vede (http://www.fov.uni-mb.si/, obiskana dne 25.7.2009). S tem se pridobi na prepoznavnosti tako izdelka, kot tudi organizacije, kateri pripada. Za nadaljnje projekte je predloga že lokalizirana, gradniki so prevedeni, prilagoditi je potrebno samo na novo podobo, s tem prihranimo veliko časa z lokalizacijo nove predloge. Slabosti: Predlogo je potrebno pred uporabno dodati na seznam lastnih predlog, kar predstavlja največjo slabost predlagane predloge. Tu lahko nastanejo težave s kopiranjem datotek v pravilno mapo oziroma, da se vse datoteke in mape ne prenesejo pravilno in v celoti. V tem primeru predloga ne bo delovala oziroma ne bo delovala pravilo. Velikokrat se pri lokaliziranih programskih opremah pojavi problem, ko so uporabniki že zelo navajeni na izvirno obliko in jim prehod na lokalizirano obliko predstavlja težavo pri prepoznavanju oziroma uporabi programske opreme. Predstavljena predloga je lokalizirana samo za določen krog uporabnikov, za ostale pa je predloga dokaj neuporabna. Priložnosti: Priložnosti lokalizirane predloge so v tem, da bi ponudniki, kateri ne ponujajo lokalizirani in jezikovno prilagojenih predlog, sprejeli nove lokalizirane predloge. Nekateri večji uporabniki pa bi bili pripravljeni sami prilagoditi določen sklop programske opreme, a za to nimajo ustrezno izobraženega kadra. Nevarnosti: Zaradi našega majhnega trga, veliko podjetji nima interesa po prilagajanju programske opreme na naše območje. Osredotočajo se raje na področja večjih populacij. Zavedati pa se je potrebno, da zaradi specifičnega namena te predloge, velikih možnosti za vključitev v programsko opremo ni pričakovati.




stran 38

N

OTR

AN

JA

AN

ALI

ZA

Prednosti - Strengths Slabosti - Weaknesses

S1 Jezikovno prilagojen S2 Vizualno enoten S3 Nabor gradniko prilagojen potrebam S4 Uskaj s podobo fakultete S5 Osnova za nove projekte

W1 Predlogo je potrebno namestiti W2 Možnost napak pri namestitvi W3 Nekateri so navajeni na ankgeške izraze W4 Prilagojena samo za potrebe fakultete.

ZUN

AN

JA

AN

ALI

ZA

Priložnosti – Opportunities Nevarnosti - Threats

O1 Ponuditi slovenske preodloge razvijalcem programske opreme O2 Izdelava lokaliziranih in prilagojenih predlog za naročnika

T1 Zaradi majhnosti trga večji razvijalci nimajo interesa po vljučitvi slovenskih predlog T2 Specifičnost predloge ni zanimiva za razvijalce

Tabela 4: Tabela SWOT analize



stran 39

7. ZAKLJUČKI V procesu lokalizacije predloge v programu CourseLab smo predstavili celotni postopek izdelave in prilagoditve predloge na lokalno območje. Na koncu smo naredili še oceno predlagane lokalizirane predloge. Uporabili smo SWOT analizo, ki je s svojim širokim spektrom uporabe najprimernejša za tako ocenitev. Pregled SWOT matrike nam pove, da je predloga zelo uporabna, a je zaradi svojega oblikovnega vidika uporabna le za namene in v sklopu fakultete.



stran 40

LITERATURA IN VIRI

• Baker, M., Routledge Encyclopedia of Transmitio Studies. Routledge Taylor & Francis Group, London, 2004.

• Batagelj, V., Leksikon računalništva in informatike, Založba Pasadena,

Ljubljana, 2002.

• Gerlič, I., Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju, DZS, Kjubljana, 2000.

• Vintar, Š., Računalniške tehnologije, študijsko gradivo Spletna

stran:http://www2.arnes.si/~svinta/ui.rtf (obiskano dne 25.7.2009)

• Haberber Adriana: Swatting SWOT url: http://www2.wmin.ac.uk/haberba/SwatSWOT.htm (obiskano dne 25.7.2009)

• Uradna stan programa CourseLab: http://www.courselab.com/ (obiskano dne

25.7.2009)

• Spletna stan: http://www.courselab.com/db/cle/BF674614D8694B 23C325758600432FF8/main_id/DEB1AE8A7B1B3576C3256FCF0055974C/extended/1/sid//did//forum.html (obiskano dne 25.7.2009)

• Spletna stran: http://nl.ijs.si/isjt02/zbornik/sdjt02-D06kosir.pdf (obiskano dne

29.7.2009)

• Spletna stan: http://eizobrazevanje.uni-mb.si/ (obiskano dne 22.7.2009)

• PDF dokument: http://lojze.lugos.si/~spela/lokalizacija/localize.ppt (obiskano dne 10.7.2009)

• PDF dokument: http://www.tm-europe.org/files/resources/TM-Europe2008-

Dag-Schmidtke-Microsoft.pdf (obiskano dne 25.7.2009)

• PDF dokument: http://www.alchemysoftware.ie/localization_dotNET_applications.pdf (obiskano dne 25.7.2009)

• PDF dokument: http://office.microsoft.com/en-

us/templates/FX100595491033.aspx?pid=CL100632981033 (obiskano dne 14.7.2009)

• PDF dokument: www.kyb.mpg.de/publications/pdfs/pdf5070.pdf (obiskano dne 29.7.2009)

• Zapiski predavanj predmeta Multimedijski sistemi (2008/2009)

http://www2.wmin.ac.uk/haberba/SwatSWOT.htm�

http://www.courselab.com/�

http://www.courselab.com/db/cle/BF674614D8694B%2023C325758600432FF8/main_id/DEB1AE8A7B1B3576C3256FCF0055974C/extended/1/sid/did/forum.html�



http://nl.ijs.si/isjt02/zbornik/sdjt02-D06kosir.pdf�

http://eizobrazevanje.uni-mb.si/�

http://lojze.lugos.si/~spela/lokalizacija/localize.ppt�

http://www.tm-europe.org/files/resources/TM-Europe2008-Dag-Schmidtke-Microsoft.pdf�

http://www.tm-europe.org/files/resources/TM-Europe2008-Dag-Schmidtke-Microsoft.pdf�

http://www.alchemysoftware.ie/localization_dotNET_applications.pdf�

http://office.microsoft.com/en-us/templates/FX100595491033.aspx?pid=CL100632981033�

http://office.microsoft.com/en-us/templates/FX100595491033.aspx?pid=CL100632981033�

http://www.kyb.mpg.de/publications/pdfs/pdf5070.pdf�



stran 41

KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz vzleta predstavljen v programu CourseLab ....................................... 3 Slika 2: Struktura e-učbenika .................................................................................... 4 Slika 3: Razmerje med globalizacijo, lokalizacijo in prevajanje ................................. 7 Slika 4: Proces prevajanja besedila .......................................................................... 9 Slika 5: Zgradba ekspertnega prevajalnega sistema ................................................ 9 Slika 6: Internetni prevajalnik Google Translate ...................................................... 10 Slika 7: Analiza okolja ............................................................................................ 13 Slika 8: SWOT preglednica .................................................................................... 15 Slika 9: Okno za izbiro predloge ............................................................................. 16 Slika 10: Začetna oblika prazne nasloven strani ..................................................... 17 Slika 11: Začetna oblika prazne glavne strani......................................................... 17 Slika 12: Nastavitve modula ................................................................................... 18 Slika 13: Osnovna naslovna stan v prazni predlogi................................................. 19 Slika 14: Uradna stran Fakultete za organizacijske vede ........................................ 19 Slika 15: Knjižnica gradnikov, zavihek »Title« ........................................................ 20 Slika 16: Izdelava ozadja v programu Photoshop ................................................... 21 Slika 17: Izdelava gumba v programu Photoshop ................................................... 22 Slika 18: Prikaz zamenjave gumba ......................................................................... 23 Slika 19: Končna podoba naslovne strani s strukturo elementov ............................ 23 Slika 20: Izdelava slikovne datoteke v programu Photoshop, ki bo služila za ozadje noge dokumenta .................................................................................................... 24 Slika 21: Izbor gradnikov ........................................................................................ 25 Slika 22: Nastavitveno okno pomoči ...................................................................... 26 Slika 23: Prevod besedila s pomočjo internetnega prevajalnika presis ................... 26 Slika 24: Pregled prevoda iz Angleškega v Slovenski jezik v programu CourseLab 27 Slika 25: Prevod napisov ........................................................................................ 27 Slika 26: Nastavitve navigacijskega gumba ............................................................ 28 Slika 27: Primer prevedenega gumba .................................................................... 28 Slika 28: Postopek lokalizacije gumba s pomočjo programa Photoshop ................. 28 Slika 29: Nastavitve gumba za ponovno naložitev strani ........................................ 29 Slika 30: Primer prevedenega gumba za ponovno naložitev strani ......................... 29 Slika 31: Končna podoba glavne predloge s strukturo elementov ........................... 30 Slika 32: Orodna vrstica z naborom gradnikov ....................................................... 31 Slika 33: Primer osnovnega neprilagojenega preverjanja - Single Choice .............. 33 Slika 34: Nastavitve povratnih informacij v preverjanju znanja ................................ 33 Slika 35: Nastavitve sporočil v preverjanju znanja .................................................. 34 Slika 36: Nastavitve besedil v preverjanju znanja ................................................... 34 Slika 37: Nastavitve gumbov v preverjanju znanja .................................................. 35 Slika 38: Nastavitve prikaznih lastnosti v preverjanju znanja .................................. 35 Slika 39: Primer lokaliziranega in vizualno prilagojenega preverjanja znanja .......... 35 Slika 40: Prikaz strukture map ................................................................................ 36 Slika 41: Primer prilagoditve flash gradnikov .......................................................... 36



stran 42

KAZALO TABEL Tabela 1: Podprti formati v programu CourseLab ..................................................... 2 Tabela 2: Lokalizacijska programska oprema ........................................................... 6 Tabela 3: Priljubljeni internetni prevajalniki ............................................................. 10 Tabela 4: Tabela SWOT analize............................................................................. 38 KRATICE IN AKRONIMI

• JPEG: JPEG ali JPG (angleško Joint Photographic Experts Group) je rastrski slikovni format.

• GIF: kratica za Graphics Interchange Format. Je rastrski slikovni format. Format podpira do 8 bitov na piksel, kar pomeni, da lahko naenkrat prikaže do 265 barv iz 24-bitnega barvnega modela RGB.

• HTML: HyperText Markup Language • WYSIWYG: What you see is what you get • SWF: Small Web Format

http://sl.wikipedia.org/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina�






http://sl.wikipedia.org/wiki/Bit�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Piksel�

http://sl.wikipedia.org/wiki/Barva�




stran 43

PRILOGE

Priloga 1 vsebuje seznam gesel v slovenskem jeziku, prevode gesel v angleškem jeziku, opise gesel in prevode opisov, ki jih vsebuje podatkovna baza, ki je potrebna za nemoteno in pravilno lokalizacijo programske opreme iz Angleškega v Slovenski jezik.

Baza_terminov ID Geslo Opis gesla Prevod gesla Prevod opisa

1 Abakus prvi znani pripomoček za računanje Abacus first known calculating machine 2 Aditivno mešanje optično mešanje Additive color system involves light emitted directly from a

source or illuminant of some sort 3 ADSL asimetrična digitalna tehnologija

prenosa podatkov po bakreni parici z višjo hitrostjo v smeri proti naročniku in manjšo v smeri proti ponudnikom

ADSL (Asymmetric Digital Subscriber Line)

a data communications technology that enables faster data transmission towards subscriber and slower data transmission towards providers

4 Analogen zvezen Analog continuous 5 Analogni računalnik računalnik, v katerem so podatki

zapisani analogno Analog computer a computer with analog data

6 ASCII ameriški standard za zapise podatkov ASCII American Standard Code for Information Interchange

7 Atribut lastnost, značilnost entitete Attribute characteristics of entity 8 Avtorizirana prijava vstop v omrežje z ustreznim

uporabniškim imenom in geslom Authorization entry entry into the network with a suitable

user name and password 9 Bajt zlog, enota za merjenje velikosti

pomnilnika (1 zlog = 8 bitov) Byte a measurement unit of memory (1 byte

= 8 bits) 10 Barva vidno elektromagnetno valovanje

različnih valovnih dolžin Color the visual perception of

electromagnetic waves of different wavelength

11 Barvna globina število barv, s katerimi lahko predstavimo sliko

Color depth the number of bits used to represent the color of a single pixel in a bitmap

12 Barvni model način prikazovanja barv v računalniku Color model the way colors can be represented in a computer

13 Barvnost del svetlobnega signala, ki predstavlja barvo točke

Chrominance a part of light signal that presents a pixel color

14 Bit osnovna enota za merjenje količine informacije

Bit fundamental unit for measuring the quantity of information

15 Bluetooth tehnologija za brezžični prenos podatkov na krajših razdaljah

Bluetooth a technology for a short-range wireless data transmission

16 BMP nestisljiv zapis točkovno obarvanih slik, pri katerem so podatki o barvi pikslov eden za drugim preneseni v datoteko

BMP an uncompressed format of images; pixel color are transferred to the file one after another

17 Bomba programski vsiljivec, ki se zažene in naredi nezaželeno stvar, ko se izpolnijo določeni pogoji

Logic bomb a piece of code intentionally inserted into a software system that will set off a malicious function when specified conditions are met

18 Bomba programski vsiljivec, ki se zažene in naredi nezaželeno stvar, ko se izpolnijo določeni pogoji

Slag code a piece of code intentionally inserted into a software system that will set off a malicious function when specified conditions are met

19 Bralni pomnilnik pomnilna enota računalnika, v kateri hrani računalnik vse podatke, ki jih potrebuje za zagon; pri običajni uporabi jih računalnik lahko bere, ne more pa jih spreminjati ali zbrisati

Read-only memory (ROM)

a storage device in computer that is used for storage data, which are needed on the startup; computer can usually read it, but cannot change or erase it

20 CAD računalniško načrtovanje CAD Computer Aided Design 21 CAE računalniško podprt inženiring CAE Computer Aided Engineering 22 CAM računalniško vodena proizvodnja CAM Computer Aided Manufacturing 23 Centralno procesna osrednja enota računalnika, ki Central processor unit a central unit in a computer, which



stran 44


enota (CPE) upravlja in nadzira delovanje računalnika in v kateri se izvajajo vse matematične in logične operacije

(CPU) administrates and controls mathematical and logical operations

24 CMYK barvni model, ki temelji na štirih barvah: cian, magenta, rumeni in črni barvi

CMYK a color model that consists of four colors: cyan, magenta, yellow and black

25 CNC računalniško vodeni stroj CNC Computer Numerical Control 26 Čarovnik pripomoček, ki ti pri delu z

računalnikom pomaga pri oblikovanju določenega ukaza

Wizard a computer user interface that helps to form a command

27 Četrta generacija elektronskih računalnikov

računalniki, ki za shranjevanje in obdelavo podatkov uporabljajo mikroprocesorje

Fourth generation of computers

computers, that for the storage and procession of data use microprocessors

28 Čip majhna ploščica, navadno iz silicija, na kateri so izdelani vsi in med seboj povezani različni elektronski elementi

Chip a little circuit, usually made of silicon, consisting of integrated electronic elements

29 Črkovalnik pripomoček za iskanje napačno zapisanih besed, ki vsako besedo v besedilu primerja z besedami v svojem slovarju

Spell checker is a design feature or a software program designed to verify the spelling of words in a document, helping a user to ensure correct spelling

30 Črtna koda številka izdelka, zapisana s pokončnimi, različno debelimi črtami, tako da jo lahko preberemo z optičnim bralnikom

Bar code a number of a product presented as the widths and spacings of printed parallel lines, which can be read with an optical scanner

31 Črtni zapis enolično označevanje izdelkov in drugih elementov elektronskega trgovanja

Bar code uniform marking of products and other elements in electronic trading

32 Črv programski vsiljivec, ki se množi in množi v računalniškem omrežju ter ga na ta način prekomerno obremenjuje

Worm is a self-replicating program intruder that sends copies of itself to other computers in the network and it excessive loads the network

33 Datotečni sistem sistem, ki določa način zapisa podatkov v zunanjem pomnilniku in način njihovega doseganja

File system a system that defines how to write down and access data in external memory

34 Datoteka organizirana množica med seboj povezanih podatkov v zunanjem pomnilniku

File an organized set of interconnected data in the external memory

35 Delovni pomnilnik (RAM)

pomnilna enota računalnika, v kateri hrani računalnik vse podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju tekočih opravil

Main memory (Random Access Memory)

a memory unit in computer, where all data that are needed for execution of running jobs are stored

36 DIB dogovor za zapis bitnih slik v datoteko, ki ni odvisen od programa

DIB (Device Independent Bitmaps)

a standard for writing bitmap images to the file that is independent of program

37 Digitalen diskreten Digital discrete, not continuous

38 Digitalni fotoaparat vhodna enota računalnika, ki sliko realnosti zapiše digitalno

Digital camera an input device of the computer, where the reality image is presented digitally

39 Digitalni računalnik računalnik, v katerem so podatki zapisani digitalno

Digital computer a computer, where data are presented digitally

40 Digitalni tisk tisk, pri katerem se podatki odčitavajo neposredno iz datotek v računalniku, ki hkrati krmili tiskarski stroj

Digital printing printing, which reads data direct from files in the computer that controls digital printing machine

41 Disk pomnilna enota računalnika, na kateri hrani računalnik podatke za daljši čas

Disc a memory unit in the computer, where data are stored for a longer period of time

42 Disketa izmenljiva pomnilna enota računalnika, na katero zapišemo manjšo količino podatkov

Floppy disc a removable memory device, where small amount of data can be written on

43 Diskreten zapis vrednosti s končno množico nizov dogovorjenih znakov

Discrete defines a finite or countable set of values

44 dpi število pikslov na palec dpi (dots per inch) the number of pixels per inch 45 Druga generacija

elektronskih računalnikov

računalniki, ki za shranjevanje in obdelavo podatkov uporabljajo tranzistorje

Second generation of computers

computers, that for the storage and procession of data use transistors

46 Družina pisave ime, ki določa osnovno obliko pisave Font family (font face) a name that defines a basic shape of the font

47 Dvojiški zapis zapis, v katerem uporabljamo za Binary notation notation that uses only two symbols: 0



stran 45


zapis le dva znaka: 0 in 1 and 1 48 Dvosmerno

komuniciranje komuniciranje, pri katerem se vlogi oddajnika in prejemnika nenehno spreminjata tako, da potuje znanje zdaj v eni, zdaj v drugi smeri

Two-way communication a processes of the transmission of information, where the roles of transmitter and receiver are exchanging

49 Elektronska pošta storitev v omrežju, ki omogoča izmenjavo računalniško pripravljenih sporočil

Electronic mail (e-mail, email)

a service in the network, which enables interchanging of computer messages

50 Elektronski računalnik

računalnik brez mehanskih delov Electronic computer a computer without mechanical parts

51 Elektronsko poslovanje

uporaba informacijske tehnologije v poslovnih odnosih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami ter ponudniki podatkov, potrošniki in državno upravo

Electronic business the use of information technology in business relations between commercial, production and service organizations and data providers, consumers and administration

52 Enianc prvi elektronski računalnik Eniac the first electronic computer 53 Enosmerno

komuniciranje komuniciranje, pri katerem sta vlogi oddajnika in prejemnika nespremenljivi in zato potuje znanje le v eni smeri

One-way communication a process of the transmission of information, where the roles of transmitter and receiver are unchangeable; knowledge transmits in one way only

54 Entiteta element, predmet, dogodek, pojem ali stanje realnosti, ki je in obstaja

Entity element, object, event, concept or state of reality, that exists

55 Ergonomija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev

Ergonomics science that is dealing with exploring peoples' physical and mental abilities and suitable adjustments to work

56 Ethernet najbolj razširjen dogovor za povezovanje naprav v krajevno omrežje

Ethernet is a large, diverse family of frame-based computer networking technologies that operates at many speeds for local area networks

57 FMS prilagodljiv obdelovalni sistem FMS Flexible Machine System 58 Geslo niz znakov, ki nedvoumno potrjujejo

lastnika uporabniškega imena Password a form of secret authentication data

that is used to control access to a resource

59 GIF stisljiv zapis točkovno obravnavanih slik brez izgub

GIF (Graphics Interchange Format)

a compressed format for images without loss

60 Glava besedilo, napisano na zgornjem robu vseh strani

Head the text written in the upper margin on every page

61 Grafična kartica element strojne opreme računalnika, ki omogoča prikaz računalniške grafike na zaslonu

Graphics card a piece of hardware that displays computer graphics on the screen

62 GSM tehnologija brezžičnega digitalnega telefonskega omrežja

GSM technology of wireless digital telephone network

63 Hibridni računalnik računalnik, v katerem so podatki zapisani analogno in digitalno

Hybrid computer a computer, where data are presented analog and digital

64 High Color model barvne globine z 2^16 (65.536) barvami

High Color a color depth model with 2^16 (65.536) colors

65 HTML jezik, ki ga uporabljamo za urejanje spletnih strani

HTML (Hyper Text Markup Language)

a language that is used for editing web pages

66 http protokol za doseganje spletnih strani s spletnim naslovom

http (Hyper Text Transport Protocol)

a protocol for accessing a web page with a web address

67 Individualno komuniciranje

komuniciranje, v katerem sodelujeta en oddajnik in en prejemnik

Individual communication communication, where one transmitter and one receiver participate

68 Informacija prirastek oziroma nadgraditev znanja Information increment or upgrade of knowledge 69 Informacijska

onesnaženost pojav, ko je na voljo veliko neurejenih podatkov, dobrih in slabih, zanesljivih in nezanesljivih

Information pollution there is evaluable a lot of unsorted data, good and bad, trustworthy and untrustworthy

70 Informacijska pismenost

znanje in spretnosti, ki jih potrebuje splošno izobražen človek za delo s podatki

Information literacy knowledge and skills that a generally educated individual needs

71 Informacijska tehnologija

skupek postopkov in naprav, ki hitro in učinkovito oskrbijo uporabnika s potrebnimi podatki

Information technology a set of procedures and devices, which provide data for users quickly and efficiently



stran 46


72 Informacijski sistem skupek ljudi, podatkov, postopkov in naprav, zasnovan za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in posredovanje podatkov

Information system a set of people, data, procedures and devices for collecting, processing, storing and interference of data

73 Informatika veda, ki raziskuje vrste in značilnosti informacij, zakonitosti in teorijo informacijskih dejavnosti ter vplive informacij na človeka

Informatics a science, which studies types and features of information, legitimacy and the theory of information activity and the influences of information on individual

74 Internet naslov opisno opredeljen enolični naslov naprave v omrežju internet

Web address a uniform syntax for global identifiers of network

75 Internet največje računalniško omrežje, v katerem je vključeno več milijonov računalniških omrežij in posameznih računalnikov iz vsega sveta

Internet the biggest computer network, where millions of computer networks and several computers around the world are included

76 IPv4 protokol 32 bitnega poimenovanja naprav v omrežju internet

IPv4 (Internet Protocol version 4)

a protocol that uses 32-bit addresses

77 IPv6 protokol 128 bitnega poimenovanja naprav v omrežju internet

IPv6 (Internet Protocol version 6)

a protocol that uses 128-bit addresses

78 ISDN digitalna tehnologija prenosa podatkov po bakreni parici

ISDN (Integrated Services Digital Network)

a digital technology for data transmission over copper wires

79 Iskalnik iskalni program, ki samostojno nadgrajuje zbirko pojmov in seznam spletnih strani, kjer se posamezen pojem pojavlja

Search engine a software that is independently updating databases and lists of web pages, where a single idea is appearing

80 Izhodna enota del strojne opreme računalnika, ki podatke, zapisane v računalniku razumljivi obliki, pretvori v zapis razumljiv človeku

Output device a part of the computer hardware that converts the data understandable to the computer into the data understandable to humans

81 Javna programska oprema

oprema, ki je na voljo brezplačno Public Domain Software software that is available for free

82 Javni ključ javno dostopen ključ posameznika, s katerim je možno razbrati le tisto sporočilo, ki je šifrirano z avtorjevim ključem

Public key a widely distributed key of an individual; a message encrypted with the public key can be decrypted only with the corresponding private key

83 JPEG stisljiv zapis točkovno obravnavanih slik z izgubami

JPEG a compressed format for bitmap images with loss

84 Kazalo vsebine seznam poglavij in podpoglavij z navedbo strani, kjer se začenjajo

Table of content a list of subchapters and chapters with the number of page, where it begins

85 Ključ skupek podatkov za krmiljenje šifriranja zapisa

Key a piece of information that controls the operation of a cryptography algorithm

86 Komplementarni barvi

nasprotni barvi Complementary color pairs of colors that are in some way opposites of each other

87 Komuniciranje izmenjava, posredovanje in prejemanje znanja

Communication changing, intervening and receiving knowledge

88 Komunikacijski kanal

prenosnik, po katerem med komuniciranjem potuje sporočilo od oddajnika k prejemniku

Communication channel a transferor, over which the message is transferred between transmitter and receiver during communication

89 Krajevno omrežje omrežje, ki pokriva omejeno geografsko področje

Local area network a computer network covering a small limited geographic area

90 LAN krajevno omrežje LAN Local Area Network 91 Lastniška

programska oprema

oprema, za katero moramo kupiti licenco

Proprietary software software, which we need to pay a licence for

92 Licenca dovoljenje za uporabo računalniškega programa na enem ali več računalnikov

Licence a permission for the software in use on the one or several computers

93 Linux prosti operacijski sistem Linux free operating system 94 Ločljivost mera za ostrino prikaza izražena s

številom pikslov Display resolution the number of distinct pixels in each

dimension that can be displayed 95 Luknjana kartica kartonska kartica, na kateri so podatki

zapisani z različno razporeditvijo luknjic

Punch card a piece of stiff paper that contains digital information represented by the presence or absence of holes in predefined positions

96 Mapa področje na zunanjem pomnilniku, v Folder an area on the external memory, where



stran 47


katerega shranjujemo datoteke s podatki in programi o sorodnih rečeh

files with data and programs are stored

97 Matična plošča plošča tiskanega vezja, ki medsebojno povezuje vse elemente v centralno procesni enoti računalnika

Mother board a board made of printed circuit, which links all elements in the central processing unit and computer

98 Medij sredstvo za prenos podatkov Medium (pl. media) means for transferring data

99 Midi tipkovnica vhodna enota računalnika, s katero vnašamo v računalnik zvočne podatke s pritiskanjem na bele in črne tipke klaviature

Midi keyboard a piano-style input device used for sending MIDI signals or commands to computer

100 Midi način zapisa glasbe s številkami Midi (Musical Instrument Digital Interface)

a record of music with numbers

101 Mikrofon vhodna enota računalnika, ki zvočno valovanje pretvori v električno nihanje

Microphone an input device, which translates sound waves into electric signals

102 Mikroprocesor čip, ki vsebuje vse glavne funkcije centralne procesne enote računalnika

Microprocessor a chip with all main functions of central processing unit

103 Miška vhodna enota računalnika, s katero pokažemo in izberemo različne ukaze na zaslonu

Mouse an input device for pointing and selecting different commands on the display

104 Množično komuniciranje

komuniciranje, v katerem sodelujejo en ali več oddajnikov in več prejemnikov

Mass communication communication, where one or many transmitters and many receivers participate

105 Modem naprava za pretvarjanje digitalnega zapisa podatkov v analogni zapis in obratno

Modem a device for converting digital signal to analog signal and vice versa

106 Monokromatski model

model barvne globine z dvema barvama

Monochromatic model a color depth model with two colors

107 Mycin prvi ekspertni sistem v zdravstvu Mycin the first expert system in medicine 108 Naslov IP številski naslov, ki enolično določa

vsako napravo v omrežju s protokolom TCP/IP

IP address a unique address that certain electronic devices use for communication in the network over TCP/IP protocol

109 Nasprotni barvi barvi, ki se optično mešata v belo svetlobo

Opposite colors colors with optical mixing produce white light

110 Navidezna resničnost

računalniško ponazarjanje resničnega ali izmišljenega okolja

Virtual reality an illustration of real or fictitious space with computer

111 Nezaželena elektronska pošta

sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov z namenom vsiljevanja določene vsebine

SPAM a mail that is sent to a larger number of recipients with the attention of forcing defined content

112 Noga besedilo, napisano na spodnjem robu vseh strani

Foot the text written in the lower margin on every page

113 Notranji pomnilnik Pomnilnik, iz katerega lahko procesor neposredno bere podatke in jih vanj zapisuje

Internal memory (primary storage)

memory, where processor can read from and write in the data

114 OCR tehnologija prepoznavanja znakov iz točkovne slike

(Optical Character Recognition)

a technology of recognizing characters from a bitmap

115 Oddajnik element komuniciranja, ki posreduje sporočilo

Transmitter an element of communication, which interposes message

116 Odjemalec naprava v omrežju, ki pošilja zahteve strežniku in od njega sprejema rezultate

Client a device in the network that is sending requests to a server and gets result

117 Omrežje zvezda topologija omrežja, pri kateri so naprave povezane med seboj prek vozlišča

Star network a network topology, where all devices are connected through nodes

118 Omrežje načrtno razporejene in med seboj povezane naprave, ki opravljajo kakšno skupno dejavnost

Network multiple devices connected together performing common service

119 Omrežna kartica element strojne opreme računalnika, ki omogoča vključitev računalnika v omrežje

Network card a piece of computer hardware designed to allow computers to communicate over a computer network

120 Operacijski sistem najpomembnejši del sistemske programske opreme, ki nadzira in upravlja delovanje računalnika

Operating system the most important part of system software, which controls and manages the computer

121 Optični bralnik vhodna enota računalnika, s katero zajemamo v računalnik slike, besedilo in druge natisnjene podatke

Optical scanner an input device for capturing an image, a text or other printed data



stran 48


122 Optično mešanje mešanje osnovnih barv tako, da se barve med seboj seštevajo, mešanica vseh barv je bela svetloba

Optical mixing mixing primary colors and the mixture of colors produce white light

123 Orodjarna shramba za orodje, v kateri so z ikonami predstavljena orodja, ki se lahko uporabljajo v programu

Toolbox tools are presented with icons in the program

124 Osebni računalnik računalnik, ki je v prvi vrsti namenjen osebni uporabi

Personal computer a computer that is primarily intended for personal use

125 Osnovne optične barve

osnovne barve snovnega (substraktivnega mešanja) - cian, magenta in rumena

Primary colors primary colors of subtractive mixing - cyan, magenta, yellow

126 Pascaline prvo prodajano računalo Pascaline the first calculating machine to be on sale

127 Piksel slikovna točka, element prikaza slike na zaslonu

Pixel (picture element) the smallest addressable unit on a display screen or bitmapped image

128 PNG stisljiv zapis točkovno in predmetno obravnavanih slik

PNG (Portable Network Graphics)

a bitmapped image format that employs lossless data compression

129 Podatek opredmetenje dejstev, pojmov, predstav in znanja

Datum (pl. data) tangible facts, ideas, images and knowledge

130 Pomnilna enota del strojne opreme računalnika, v kateri so shranjeni podatki

Storage device (memory) a part of hardware where data are stored

131 Pomnilnik USB izmenljiva pomnilna enota, ki jo uporabljamo namesto diskete in jo z računalnikom povežemo prek vmesnika USB

USB drive external storage device, which is used instead of floppy discs and is connected to the computer over the USB interface

132 Pomnilnik pomnilne enote računalnika Memory all storage devices of computer

133 Poravnava razporeditev besedila med levim in desnim robom

Alignment a text layout between left and right margin

134 Požarni zid program, ki preprečuje neavtorizirane vstope v omrežje

Firewall a program, which prevents unauthorized entries in the network

135 Prehodni kabel kabel, ki omogoča neposredno povezavo dveh računalnikov

Crossover cable a cable that connects two computers directly

136 Preizkusna programska oprema

lastniška programska oprema, pri kateri kupimo licenco, če nam program ustreza, šele po določeni preizkusni dobi

Shareware Software distributed on a trial basis. If you use it regularly, you're required to buy a licence

137 Prejemnik element komuniciranja, ki prejema sporočilo

Receiver an element of communication, which receives message

138 Prikazovalnik izhodna enota računalnika, na kateri prikazujemo podatke z različnim obarvanjem točk na zaslonu

Display an output device, where data with different color pixels are displayed

139 Program zaporedje ukazov, ki jih računalnik izvede samostojno in pri tem reši določen problem

Program a sequence of commands, which are executed independently and solve a problem

140 Programska oprema

skupek vseh programov in podatkov, ki jih uporabljamo v računalniku

Software programs and data, which are used in the computer

141 Programski virus programski vsiljivec, ki se pritajeno vrine v program in ga okuži; ko okuženi program zaženemo, naredi različne vragolije

Program virus can copy itself and infect a computer without the permission or knowledge of the user; once infected program is executed, it causes problems

142 Programski vsiljivec program, ki v računalniku pritajeno naredi nezaželeno vragolijo

Program intruder a program that secretly causes problems in the computer

143 Prosta programska oprema

oprema, ki jo lahko prosto uporabljamo za katerikoli namen

Free software software that everyone is free to copy, redistribute and modify for any purpose

144 Protivirusni program

program, ki je sposoben odkriti vsiljivce in okužene datoteke ter jih odstraniti

Antivirus program a program, which can discover intruders, infected files and remove them

145 Protokol nabor formalnih pravil jezika, s katerim vzpostavimo in vzdržujemo prenos podatkov v omrežju

Protocol a set of formal rules of language that enables and controls data transmission in the network

146 Prva generacija elektronskih računalnikov

računalniki, ki za shranjevanje in obdelavo podatkov uporabljajo elektronke

First generation of computers

computers, that for the storage and procession of data use vacuum tubes

147 Računalnik elektronska naprava za avtomatsko obdelavo podatkov

Computer an electronic device for automatic data processing



stran 49


148 Računalniška grafika

računalniški zapis slikovnih podatkov Computer Graphics is concerned with digitally synthesizing and manipulating visual content

149 Računalniška pismenost

znanje in spretnosti, ki omogočajo učinkovito in uspešno uporabo računalnikov in z njimi povezane tehnologije

Computer literacy knowledge and skills, which enable efficient and successful use of computers and with it connected technology

150 Računalniško omrežje

več med seboj povezanih računalnikov in drugih naprav, ki lahko med seboj izmenjujejo podatke

Computer network many connected computers and other devices which can exchange data

151 Računalništvo veda o računalnikih in o vsem, kar je povezano z njihovo uporabo

Computer science science about computers and about everything connected with their use

152 RAM delovni pomnilnik RAM (Random Access Memory)

core memory, main memory, main storage

153 Raven uporabe informacijske tehnologije

stopnja kvalitativne uporabe informacijske tehnologije

The level of the information technology use

the level of the quality use of information technology

154 Razdelilnik naprava, ki v omrežju zvezda povezuje naprave med seboj

Central node a device in the topology star that connects all devices in the network

155 Razmik velikost prostora med vrsticami in odstavki

Spacing space between lines and paragraphs

156 Realnost kar je in obstaja, resnična stvarnost Reality existence, real existence 157 RGB model, ki temelji na treh osnovnih

optičnih barvah: rdeči, zeleni, modri RGB color model that is based on the three

primary colors: red, green, blue 158 Robot računalniško vodena naprava, ki

opravlja vnaprej programirano delo Robot computer managed device that

performs programmable work

159 ROM bralni pomnilnik ROM read-only memory 160 Sistemska

programska oprema

programska oprema, ki nadzira delovanje strojne opreme, upravlja izvajanje programov in oblikuje okolje, v katerem poteka delo z računalnikom

System software a software, which controls hardware, manages the execution of programs and forms the environment, in which computer works

161 Slikarski program program za izdelavo in urejanje risb in slik

Program for painting a program for creating and arranging drawings and images

162 Slikovni vmesnik kar vidimo na računalniškem zaslonu in nam s slikami olajša delo z računalnikom

Graphical User Interface (GUI)

everything we see on the computer display; it makes work with the computer easier

163 Slog skupek oblikovnih lastnosti, ki daje delu besedila določeno obliko in ga uredi

Style design features that give special design to the text and edit a part of a text

164 SMS tehnologija za posredovanje kratkega pisnega sporočila, ki se prejemniku izpiše na zaslonu

SMS (Short Message Service)

technology for sending short message which appears on the users display

165 Snovno mešanje mešanje osnovnih barv tako, da se barve med seboj odštevajo, mešanica vseh barv je črna

Subtractive mixing mixing of primary colors; colors subtract, the mixture of colors is black

166 Spajanje sestavkov postopek, kjer iz glavnega sestavka in vira podatkov sestavimo več med seboj različnih sestavkov

Merge a process that composes different compositions out of main composition and data source

167 Splet porazdeljeni informacijski sistem v omrežju internet, v katerem so spletne strani in sestavki povezani z nadpovezavami

WWW (World Wide Web)

an information system in the internet, where web pages are connected with hyperlinks

168 Spletna trgovina prodajno mesto blaga ali storitev v omrežju internetu

Online store selling goods or services on the internet

169 Spletni naslov enolični naslov enote v spletu Web address URL (Universal Resource Locator)

170 Sporočilo zapis podatkov na mediju Message recorded data on the media 171 Storitev delo, ki ga za odjemalca v omrežju

opravi strežnik Service a job that server executes for the client

172 Strežnik naprava v omrežju, ki sprejema in izvaja zahteve odjemalca ali več odjemalcev ter jim vrne rezultat

Server a device in the network that receives and executes requests of one or more clients and returns a result to them

173 Strojna oprema skupek vseh enot računalnika, ki jih vidiš in jih lahko otipaš

Hardware all units of the computer that can be seen and touched

174 Stvarno kazalo po abecednem vrstnem redu razvrščena gesla povezana s stranjo,

Index alphabetically arranged terms connected with the page, where a word



stran 50


kjer se nahajajo can be found 175 Substraktivno

mešanje snovno mešanje Subtractive mixing Subtractive mixing

176 Svetilnost del svetlobnega signala, ki predstavlja svetilnost točke

Luminance a part of the light signal that presents a pixel luminance

177 SVGA model barvne globine z 256 barvami SVGA (Super Video Graphic Array)

a color depth model with 256 colors

178 Šifriranje spreminjanje zapisa podatkov z uporabo različnih ključev

Encryption transforming information with different keys

179 Tabela podatki, pregledno razporejeni v vrstice in stolpce

Table data that are clearly arranged in lines and column

180 TCP/IP skupek protokolov, ki omogoča sodelovanje različnih naprav v računalniškem omrežju

Transmission Control Protocol / Internet Protocol

a set of protocols that permit cooperation to many devices in the computer network

181 TIFF zapis točkovno obravnavanih slik TIFF (Tagged Image File Format)

a file format for mainly storing images, including photographs and line art

182 Tipkovnica vhodna enota računalnika, s katero vnašamo podatke v računalnik s tipkanjem

Keyboard an input device, which is used for data entry with typing in the computer

183 Tipografija oblika znakov Typeface a shape of characters 184 Tiskalnik izhodna enota računalnika, s katero

natisnemo podatke na papir ali kako drugo podlago

Printer an input device, which can print data on paper or other material

185 Točkovna slika model prikazovanja slike v računalniku, v katerem je barva vsakega piksla določena posebej in neodvisno od barv sosednjih pikslov

Bitmap image a model for image display in the computer, where the color of every pixel is defined separately and independently from the colors of close pixels

186 Topologija geometrija, fizična razporeditev naprav v omrežju

Topology geometry, physical organization of devices in the network

187 Tretja generacija elektronskih računalnikov

računalniki, ki za shranjevanje in obdelavo podatkov uporabljajo integrirana vezja - čipe

Third generation of computers

computers, that for the storage and procession of data use integrated circuits - chips

188 Trojanski konj programski vsiljivec, ki za neškodljivo zunanjo podobo na skrivaj izvede kakšno drugo opravilo

Trojan horse a program that contains or secretly installs a malicious program or any other job

189 True Color model barvne globine z 2^24 barvami True Color a color depth model with 2^24 colors 190 True Type programski jezik za zapis oblike črk s

krivuljami True Type a program language that defines how

fonts are displayed, right down to particular pixels, at various font heights

191 Učinek pričakovana posledica spreminjanja slike

Effect an expected outcome of image change

192 UMTS tehnologija mobilnih telekomunikacij, ki prinaša višjo hitrost prenosa podatkov in videotelefonijo

UMTS (Universal Mobile Telecommunications System)

technology of mobile telecommunications with high data transfer rates and video telephony

193 Unicode univerzalni dogovor za zapis znakov, s katerim je možno zapisati 65.536 različnih znakov

Unicode an universal standard, which can present 65.536 different symbols Unix: prvi univerzalni operacijski sistem

194 Unix prvi univerzalni operacijski sistem Unix the first universal operating system 195 Uporabniška

programska oprema

programska oprema, ki jo izberemo sami in z njo prilagodimo računalnik svojim potrebam

Application software software that employs the capabilities of a computer directly to a task that the user wishes to perform

196 Uporabniško ime niz znakov, ki enolično določa uporabnika

User name a set of characters that defines a user uniformly

197 Urejevalnik besedil program za pisanje, oblikovanje in tiskanje besedil

Text editor a program for writing, editing and printing texts

198 Usmerjevalnik naprava, ki v omrežju zvezda povezuje naprave omrežja in usmerja promet med njimi

Router a device that links devices in the star network and directs traffic between them

199 VGA model barvne globine z 16 barvami VGA (Video Graphic Array)

a color depth model with 16 colors

200 Vhodna enota del strojne opreme računalnika, ki podatke, zapisane v človeku razumljivi obliki, pretvori v zapis,

Input device a part of hardware that converts the data understandable to humans into the data understandable to the



stran 51


razumljiv računalniku computer 201 Vozlišče enostavna, osrednja razdelilna enota

ožičenja v krajevnih omrežjih s topologijo zvezde

Hub simple, central unit in the hardwired LAN with star topology

202 Zajček programski vsiljivec, ki se množi in množi v računalniku ter ga na ta način prekomerno obremenjuje

Wabbit a type of self-replicating computer program that saturates computer excessively

203 Zapis kar je prikazano s sistemom dogovorjenih znakov tako, da se ohrani

Notion everything presented with the symbol system in a preserving way

204 Zasebni ključ ključ, s katerim posameznik šifrira zapis sporočila tako, da ga je možno razbrati le z njegovim javnim ključem

Private key a key, which is used for encrypting a message and can be decrypted only with a corresponding public key

205 Zgoščenka izmenljiva pomnilna enota računalnika, na katero zapišemo večjo količino podatkov s preoblikovanjem površine, beremo pa jih z laserskim žarkom

CD a removable memory device, where larger amount of data can be written on; the surface of the disc changes and the data can be read with a laser beam

206 Zgoščevanje zmanjšanje količine podatkov potrebnih za predstavitev informacij in dolžine njihovega zapisa

Compression decreasing the amount of data needed for information presentation

207 Zlog Slovensko za byte, enota za merjenje velikosti pomnilnika (1 zlog = 1 byte = 8 bitov)

Byte a measurement unit of memory (1 byte = 8 bits)

208 Zunanji pomnilnik pomnilnik za trajno shranjevanje podatkov

External memory memory for permanent data storage

209 Zvezni tekoči zapis spremenljive količine, ki lahko zavzame vse njene vrednosti

Continuous a record of variable, which can capture all values

210 Zvočnik izhodna enota računalnika, ki električno nihanje preoblikuje v zvočno valovanje

Speakers output device that translates electrical signals into sound waves

(http://student.pfmb.uni-mb.si/~utopolovec/spletna_stran/priloge.html, obiskano dne 26.7.2009)

http://student.pfmb.uni-mb.si/~utopolovec/spletna_stran/priloge.html�

Documents

LOKALIZACIJA PREDLOGE V PROGRAMU COURSELAB · CourseLab, ki je zmogljiv brezplačni program za izdelavo multimedijskih predstavitev in egradiv. Predloga je bistvenega pomena pri vsaki