Organizacija športne prireditve: primer taborniškega ... · PDF fileV procesu organizacije so najverjetneje bistvenega pomena prav izvajalci ter nosilci odgovornosti, torej tisti

Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije Portorož

Turistica

Zaključna projektna naloga

ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE:

PRIMER TABORNIŠKEGA TEKMOVANJA

Maja Omahna

Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije Portorož

Turistica

Zaključna projektna naloga

ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE:

PRIMER TABORNIŠKEGA TEKMOVANJA

Izdelala: Maja Omahna

Mentorica: mag. Marijana Sikošek

Portorož, november, 2011

i

Zahvala

Posebni trenutki v mojem življenju se mi vedno zdijo pomembni, zato jih z veseljem

delim tudi z drugimi. Tako sem tudi v delo te zaključne naloge hotela ali ne, vključila

marsikatero posebno osebo, ki mi je s svojimi nasveti, mislimi ter vsakodnevnim

spodbujanjem podajala energijo za uspešno in kreativno delo.

Na tem mestu bi se zato rada najprej zahvalila svojemu fantu Juretu, za vsako prijazno

besedo ob ustvarjanju tega projekta, kot tudi za pomoč pri samem delu. Prav tako ne

smem pozabiti na svoje drage starše, ki so me več kot samo spodbujali v času šolanja.

Navsezadnje pa gre velika zahvala moji spoštovani mentorici magistri Marijani Sikošek,

s katero sva jadrali preko različnih valov in na koncu srečno prispeli do želenega cilja.

Iskrena hvala pa seveda tudi vsem mojim taborniškim kolegom za pomoč pri sami

izvedbi analize, s katerimi grem ponosno naprej po nova znanja in izkušnje!

ii

PODATKI O ZAKLJUČNI PROJEKTNI NALOGI

Avtor: Maja Omahna

Naslov zaključne naloge: Organizacija športne prireditve: primer taborniškega

tekmovanja

Kraj: Portorož

Leto: 2011

Število strani: 47

Število prilog: 1

Mentorica: mag. Marijana Sikošek

Lektorica: Anja Miklavčič, prof. slov.

Ključne besede: Organizacija/Športno tekmovanje/Prostovoljci

UDK: 355.415.4:338.48-61

Avtorski izvleček: Projektna zaključna naloga, opravljena v sklopu

študija, opredeljuje menedžment prireditev ter

jasno predstavi organizacijo športne prireditve.

Glavni organizatorji športne prireditve, ki jo

opisuje naloga, pa so prostovoljci, člani taborniške

organizacije, ki deluje na lokalnem področju ter je

hkrati del nacionalne organizacije – Zveze

tabornikov Slovenije. Naloga vključuje tudi

analizo, ki je dokazala primerljivost organizacije

prireditev, ne glede na status organizatorja. V

našem primeru smo dokazali primerjavo med

organizacijo prireditve neprofitne organizacije s

katerokoli profitno organizacijo.

iii

FINAL WORK DATA

Author: Maja Omahna

Title: Organizacija športne prireditve: primer

taborniškega tekmovanja

Location: Portorož

Year: 2011

No. of pages: 47

No. of appendices: 1

Supervisors: mag. Marijana Sikošek

Lector: Anja Miklavčič, prof. slov.

Key words: Organisation/Sport event/Volunteering

UDK: 355.415.4:338.48-61

Abstract: This final work made in the end of the study of

Tourism, defines event management and clearly

describes the organisation of sport event. The main

organizers of this event are volunteers, who are also

members of scout organisation, that works at the

local level and consequently they are also a part of

national scout organisation – Scout Association of

Slovenia. This work also includes the analysis, that

has demonstrated the comparability of the

organisation of events, regardless of the organizer

status. In our case, we showed a comparison

between non-profit organization events with any

profit organization.

iv

KAZALO UVOD .............................................................................................. 1

1 MENEDŽMENT PRIREDITEV ................................................. 2

1.1 POMEN PRIREDITVE ........................................................... 2

1.2 VRSTE PRIREDITEV ............................................................ 3

1.2.1 Prireditev glede na velikost .......................................................... 4

1.2.2 Prireditve glede na vsebino .......................................................... 4

1.2.3 Prireditve glede na namen ............................................................ 5

1.2.4 Prireditve glede na status organizatorja ..................................... 6

1.3 ELEMENTI MENEDŽMENTA PRIREDITEV .......................... 7

1.3.1 Načrtovanje prireditev ................................................................... 7

1.3.2 Organizacijske strukture ............................................................... 8

1.3.3 Operativni načrt ............................................................................. 9

1.4 UDELEŽENCI ...................................................................... 10

2 ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE ........................... 13

2.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANIH POJMOV ..................... 13

2.2 POMEN ŠPORTA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ............... 13

2.3 TABORNIŠKE PRIREDITVE KOT PRIMER ŠPORTNIH PRIREDITEV ...................................................................... 15

2.3.1 Taborništvo ................................................................................. 15

2.3.2 Taborniške prireditve ................................................................. 17

2.4 POVEZANOST ŠPORTNIH PRIREDITEV S TURIZMOM .. 20

3 PROCES ORGANIZACIJE NA PRIMERU TABORNIŠKEGA TEKMOVANJA ZNOT ........................................................... 22

3.1 TABORNIŠKO TEKMOVANJE ZNOT................................. 22

3.2 ELEMENTI ORGANIZACIJE .............................................. 22

3.2.1 Začetno načrtovanje tekmovanja .............................................. 23

3.2.2 Operativni načrt tekmovanja ..................................................... 23

3.2.3 Program in izvedba tekmovanja ................................................ 24

3.2.4 Zaključek tekmovanja ................................................................. 27

3.3 ANALIZA ORGANIZACIJE TABORNIŠKIH TEKMOVANJ...27

3.3.1 Rezultati analize .......................................................................... 28

v

3.3.2 Povzetek rezultatov in ugotovitve analize ................................ 41

ZAKLJUČEK .............................................................................. 44

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ............................................ 45

PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Izvedbene dejavnosti in čas za izvedbo tekmovanja ZNOT ............. 24

Tabela 2: Terminska shema dvodnevnega tekmovanja ZNOT ......................... 26

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Motivatorji za pristop k organizaciji taborništva..................................... 29

Graf 2: Definicija taborništva anketiranih posameznikov .................................. 29

Graf 3: Najbolj obiskane taborniške dejavnosti ................................................. 30

Graf 4: Število organizatorjev taborniških prireditev med anketiranci ............... 31

Graf 5: Starost prostovoljcev ob prvi organizaciji taborniške prireditve ............ 31

Graf 6: Organizatorjevo zaupanje v lastne sposobnosti ................................... 32

Graf 7: Pridobitev informacij za delo pri organizaciji taborniške prireditve ........ 32

Graf 8: Prevzem odgovornosti oziroma organizacije po lastni volji ................... 33

Graf 9: Pridobitve ob organizaciji taborniške prireditve .................................... 34

Graf 10: Poraba časa za organizacijo prireditve ............................................... 34

Graf 11: Zadolžitve prostovoljcev pri organizaciji taborniške prireditve ............ 35

Graf 12: Organiziranost dela ............................................................................ 35

Graf 13: Čas delovanja posameznika v procesu organizacije prireditve .......... 36

Graf 14: Materialne pridobitve za sodelovanje pri organizaciji prireditve .......... 36

Graf 15: Organizacija prireditve je bila zame enostavna .................................. 37

Graf 16: Delo v skupini je potekalo odlično ....................................................... 38

Graf 17: Sodelovanje z drugimi člani mi ni predstavljalo težav ......................... 38

Graf 18: Z organizacijo prireditve sem bil/-a zadovoljen/-na ............................. 39

Graf 19: Organizacija prireditve v okviru prostovoljstva bi se lahko primerjala z organizacijo katerekoli prireditve......................................................... 39

Graf 20: Zadovoljen/-na sem, da sem bil/-a lahko del organizacije prireditve ... 40

Graf 21: Ne želim si več sodelovati pri organizaciji prireditve ........................... 40

vi

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik

1

UVOD

Organizacija je eden ključnih elementov vodenja prireditve, ki temelji na stvarnem

uresničevanju načrtov določenega projekta. V okviru načrtovanja določimo in

definiramo: naloge, nosilce odgovornosti in izvajalce, pripomočke ter določimo časovni

načrt, hkrati pa tudi zaporedje nalog tako na individualni kot tudi na skupinski ravni v

organizaciji. V procesu organizacije so najverjetneje bistvenega pomena prav izvajalci

ter nosilci odgovornosti, torej tisti aktivni kader, ki poskrbi za fizično izvedbo

zastavljenih načrtov (Bubnič et al., 2009). V tem primeru to vlogo prevzemajo mladi

prostovoljci in hkrati člani taborniškega društva, ki svojo nalogo opravljajo v svojem

prostem času.

Obravnavana tema naloge je osnovana na organizaciji športne prireditve. Šport

predstavlja velik del človeških interesov in dejavnosti, za katerega smo se pripravljeni

odreči času, namenjenemu počitku, oziroma poimenovanemu tudi prosti čas vsakega

posameznika. Prav tako pa šport predstavlja velik del vsake kulture in njegovi začetki

segajo daleč v zgodovino. Z razvijanjem in s spreminjanjem družbe pa se je vzporedno s

tem razvijal tudi šport in tako postal svetovni družbeni pojav, saj se z njim ukvarja

večina svetovne populacije – vsak na svoj način ter glede na zmožnosti oziroma želje.

V našem primeru smo izbrali organizacijo športne prireditve orientacijskega

tekmovanja, namenjenega mladim, ki so del nacionalne skavtske organizacije (Zveze

tabornikov Slovenije). Gre za zimsko-nočno orientacijsko tekmovanje, poimenovano

tudi ZNOT. Tekmovanje traja dva dni v decembru, udeležencem ponuja preizkus v

znanju orientacije in topografije ter prav tako druženje z vrstniki v vrstah taborništva.

Prireditev je organizirana v prostem času udeležencev ter hkrati predstavlja obliko

turizma. Ob udejstvovanju na tekmovanju udeleženci namreč spoznajo kraj, v katerem

prireditev poteka, ter so del javnih objektov (trgovin, gostinskih obratov) in odprtih

javnih prostorov (parkov, sprehajalnih poti).

2

1 MENEDŽMENT PRIREDITEV

Organizacija prireditev je eden ključnih elementov vodenja izbrane prireditve, ki temelji

na stvarnem uresničevanju načrtov določenega projekta. V okviru načrtovanja določimo

in definiramo: naloge, nosilce odgovornosti in izvajalce, pripomočke ter določimo

časovni načrt, hkrati pa tudi zaporedje nalog tako na individualni kot tudi na skupinski

ravni v organizaciji.

Temeljna področja menedžmenta prireditev so torej: načrtovanje, organiziranje, vodenje

in kontrola, s poudarkom na načrtovanju časa, prostora, človeških virov in financiranja

prireditve (Sikošek, 2010). Seveda obstajajo tudi številna druga področja menedžmenta

prireditev, ki jih navajajo predvsem tuji avtorji, vendar smo za potrebe raziskovanja

izbrali tiste naloge, ki najbolj sovpadajo z njo.

Watt (1998) meni, da je menedžment prireditev umetnost, da lahko pripravimo druge

ljudi, da bodo postorili celotno delo. Bistvo menedžmenta je torej v tem, da se opravi

delo prek sposobnih in zanesljivih ljudi ter s pomočjo efektivnih procesov.

Za Mallena in Adamsa (2008) je znanje ključnega pomena pri menedžmentu prireditev,

saj ga definirata kot skupek strokovnega in osebnega znanja posameznika ali skupine, ki

predstavlja vodilo za uspešen prodor do cilja.

1.1 POMEN PRIREDITVE

Pojem prireditev je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v nadaljevanju SSKJ,

(SSKJ, 2011), opredeljen kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni«, termin

dogodek pa kot nekaj, »kar se zgodi«. V tuji literaturi sta oba pojma označena z besedo

»event«, uporablja pa se tudi oznaka »special event«. Pri tem pa je potrebno poudariti

naslednje dejstvo, in sicer, da je vsaka prireditev hkrati tudi dogodek, medtem ko vsak

dogodek ne predstavlja tudi prireditve. V splošnem je zato bolj primerna uporaba pojma

prireditev. Prej opredeljen izraz prireditev pa strokovno opisujejo tudi različni avtorji.

3

Sikošek (2010, str. 17) opredeljuje ta izraz kot: »edinstveno, vnaprej zamišljeno,

načrtovano, organizirano in skrbno izpeljano dejavnost, sestavljeno iz niza posameznih

dogodkov«.

V tuji literaturi prireditev označujejo tudi »special event«, dobesedni prevod v

slovenščini bi bil »poseben dogodek«. Posebni dogodek opisujejo kot: »nekaj

svojevrstnega in edinstvenega, kar je vnaprej načrtovano za posebno priložnost ter

običajno za znanega naročnika« (Allen, O`Toole, Harris in McDonnell, 2008, str. 11).

Bubinč et al. (2009) navajajo skupne značilnosti posebnih dogodkov: namenskost,

načrtovanje, edinstvenost oziroma nezmožnost iste ponovitve, minljivost, fizičnost,

neotipljivost, interaktivnost, obrednost in doživetje.

V svojem delu definicijo prireditve oziroma dogodka podajata tudi Shone in Parry

(2004, str. 3), in sicer kot: »nenavaden pojav, ki se razlikuje od rutinskih in vključuje

turistično, poslovno ali kulturno izkušnjo za obiskovalce«. Dogodki morajo biti

organizirani zunaj delovnega časa vsakega posameznika in morajo imeti cilj, ki bo

skupini ljudi predstavljal poseben dogodek, izkušnjo ter drugačnost.

Getz (1997) definira posebnost prireditev z dveh vidikov, in sicer z vidika organizatorja

prireditve ter z vidika obiskovalca te prireditve. Poleg definicije izraza »posebne

prireditve« pa Getz (1997) prav tako definira dejavnike, ki vplivajo na to, da je

določena prireditev hkrati tudi »posebna prireditev«. Ti dejavniki so: množica različnih

ciljev, slovesno oziroma praznično vzdušje, zadovoljitev osnovnih potreb, edinstvenost,

kakovost, avtentičnost, tradicionalnost, prilagodljivost, gostoljubnost, otipljivost,

uporaba ritualov in simbolov, tematika, zmožnost prireditve glede na ponudbo ter sama

primernost prireditve. Na drugi strani pa se s tem istim pojmom ukvarja tudi Goldblatt

(1997), ki trdi, da »posebna prireditev« narekuje neponovljiv trenutek, kjer je za

zadovoljitev potreb potrebna proslavitev s ceremonijami in rituali oziroma obredi.

1.2 VRSTE PRIREDITEV

Razvrstitev prireditev je glede na različne avtorje in njihove teorije seveda različna.

Sikošek (2010) meni, da je najprimernejša razvrstitev glede na velikost ter vsebino

4

prireditve. Za razvrstitev v našem primeru pa bomo poleg teh opisali še dva kriterija, in

sicer namenskost ter organizacijo prireditve.

1.2.1 Prireditev glede na velikost

Velikost prireditve razdelimo na manjše, večje in velike prireditve. Meri se lahko z

uporabo naslednjih kazalnikov: privlačnosti in sposobnosti, kar narekuje obiskanost

prireditve, pozornost medijev, stroškov in koristi ter fizične velikosti prireditve. Allen et

al. (2008) jih razvrščajo v štiri kategorije:

• »Mega-events«, pri katerih gre za prireditev največje razsežnosti, ki vključuje

svetovno znano gospodarstvo, ter so globalno medijsko izpostavljeni. Dobesedni

prevod v slovenskem jeziku ne obstaja, lahko pa bi jih imenovali kar največje

prireditve. Sem spadajo, v okviru športnih prireditev, olimpijske igre in svetovna

prvenstva vseh disciplin.

• »Hallmark events« so prireditve, ki so se na nek način zakoreninile v duhu

določenega mesta ali skupnosti ter so prepoznavne v svetu. Primer je, recimo,

festival v Riu de Janeiru ali kolesarsko tekmovanje Tour de France. V slovenskem

jeziku bi lahko te prireditve poimenovali kot večje prireditve.

• »Major events« ali velike prireditve predstavljajo tiste, ki privabljajo veliko število

obiskovalcev, so še vedno dobro pokrite v medijskem prostoru ter imajo skupnosti

oziroma organizacije od njih ekonomske koristi. Gre predvsem za velike dogodke

znotraj določene države, kot so na primer: glasbeni koncerti, teniški turnirji, sejmi,

razstave …

• »Local/Community events« pa predstavljajo prireditve na nivoju lokalnih skupnosti

oziroma področij določene regije v državi. Namenjene so prav tako obiskovalcem s

tega področja in običajno je njihov glavni namen, da obiskovalcem ponudijo

zabavno in družabno dogajanje. Veliko teh prireditev je moč zaslediti v vsakem

kraju, lahko so vsakoletne oziroma tradicionalne ali pa zgolj unikatne in narejene za

posebne priložnosti.

1.2.2 Prireditve glede na vsebino

Glede na vsebino različni avtorji (Getz, 1997; Watt, 1998; Allen et al., 2008; Sikošek,

2010) ponovno različno razvrščajo prireditve, in sicer na državne, politične, večje

5

razstave, sejme, festivale, konference, simpozije, prireditve za povečanje prodaje,

religiozne prireditve, družbene, turistične in športne.

Allen et al. (2008) v grobem delijo prireditve po obliki na:

• festivale, ki narekujejo udeležencem socialno in kulturno rast ter predstavljajo

pomemben del vsake skupnosti;

• športne prireditve prav tako izhajajo iz podobnega stališča, ki narekuje

udeležencem socialno in družbeno rast, v preteklih letih pa so se razvili do te

mere, da predstavljajo veliko ekonomsko rast ter medijsko izpostavljenost, saj so

se usmerila predvsem v tekmovalno zvrst;

• poslovne prireditve pa predstavljajo prireditve za točno določene ciljne skupine

ter s svojim obstojem narekujejo veliko prihodkov za gostitelje ter posledično

regionalne centre, ki se s tem ukvarjajo.

1.2.3 Prireditve glede na namen

Namen prireditve je lahko predstavljen glede na to ali bo prireditev javna, namenjena za

širšo publiko, ali zasebna, namenjena povabljenim oziroma izbranim obiskovalcem. Ta

klasifikacija narekuje predvsem ciljno skupino ljudi določene prireditve.

Zakon o javnih zbiranjih (2002) definira javno prireditev kot »vsako organizirano

zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali

druge dejavnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena

vsakomur«. Bubnič et al. (2009) pa javni dogodek opredeljuje tudi kot prireditev, pri

kateri organizator javno oglašuje ali poziva k udeležbi z vabili ali objavami na javnih

mestih ter dodatno posreduje tistim posameznikom ali skupinam, ki jim je prireditev

primarno namenjena.

Na drugi strani pa so zasebne prireditve narejene predvsem za manjšo skupino ljudi, ki

so običajno tudi posamično vabljeni na ta dogodek. Med zasebne prireditve bi lahko v

splošnem prišteli raznovrstne obletnice, »team buildinge« v sklopu podjetij ali društev,

športna tekmovanja za vnaprej določene zaprte skupine, novoletne zabave,

udejstvovanje v adrenalinskih in splošnih športnih dejavnostih in prav tako številne

6

plesne ali pevske večere, čeprav so slednji lahko hkrati tudi javni, ker se običajno

odvijajo na javnih površinah oziroma prostorih (Bubnič et al., 2009).

V našem primeru organizacija taborniškega tekmovanja pomeni zasebno prireditev, saj

je namenjena skupini tabornikov v določeni starosti, ki jim je poslana razpisna

dokumentacija. Kljub temu da je glavno dogajanje prireditve na javnem mestu, jo

štejemo k zasebnim.

1.2.4 Prireditve glede na status organizatorja

Bistveno razlikovanje neprofitnih organizacij od profitnih je ustvarjanje dobička pri

slednjih ter poslovanje brez minimalnega zaslužka pri neprofitnih organizacijah. Glede

na SSKJ (2011) pomeni beseda dobiček »presežek izkupička med stroški ter prihodki«.

Ustvarjanje dobička je značilno za vsa podjetja oziroma gospodarske družbe, medtem

ko imamo na drugi strani organizacije, ki delujejo običajno v širšem javnem interesu, in

bi jih lahko imenovali kar družbene organizacije. Družbene organizacije opisujeta tudi

Pugelj in Bejek (2010, str. 24), in sicer kot nevladne organizacije, ki jih definirata kot

»formalno družbene skupine, kjer se ljudje povezujejo zaradi skupnih ciljev in

zadovoljevanja potreb, ter njihov namen ni pridobivanje materialnih sredstev ali

ustvarjanje dobička«. Med slednje lahko štejemo zvezo tabornikov, saj predstavlja

obliko prostovoljne organizacije, ki s svojim delom nima namena ustvarjati dobička.

Hkrati pa Zakon o prostovoljstvu (2011) opredeljuje prostovoljne organizacije kot

pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljnih organizacij, katerih

delovanje je z zakonom določeno kot neprofitno.

Wymer, Knowles in Gomes (2006) na splošno ločujejo med vladnimi, poslovnimi

oziroma profitnimi in neprofitnimi organizacijami. Med slednje spadajo organizacije, ki

za razliko od profitnih ne delujejo neposredno za dobiček, in mednje lahko uvrstimo

tudi zvezo tabornikov. Kolarič (2002) trdi, da so profitne organizacije lahko javne ali

»privatne«, ki delujejo bodisi v javnem ali »skupnem« interesu.

7

1.3 ELEMENTI MENEDŽMENTA PRIREDITEV

Že prej omenjena glavna področja oziroma elemente menedžmenta prireditev si bomo v

nadaljevanju pogledali bolj podrobno ter opisali njihov glavni namen ter njihovo vlogo

v celotnem procesu upravljanja določene prireditve. Proces od začetka snovanja ideje do

sklepnega dela zavzema glavne elemente, ki sestavljajo prireditev, in ti so: načrtovanje,

organiziranje, vodenje in nadzor. Brez točno definiranih elementov bomo prireditev

težko izvedli brez napak ter bomo najverjetneje nezadovoljni s končnim rezultatom.

Zato je logično sklepati, da bomo ob pravilnem upoštevanju teh elementov prišli do

zastavljenega cilja in bili z rezultatom tudi zadovoljni (Bubnič et al., 2009).

1.3.1 Načrtovanje prireditev

Načrtovanje prireditve predstavlja uvodno fazo celotnega procesa in dobesedno pomeni

snovati načrt oziroma definirati vse nadaljnje procese in naloge določenega projekta, ki

bodo ob njihovi uresničitvi ustvarili prireditev. Sikošek (2010. str. 27) označuje to

stopnjo kot: »temelj vseh nadaljnjih dejavnosti v zvezi s pripravo, z izvedbo in

zaključkom same prireditve«. To pa pojasnjuje predvsem z naslednjo tezo, in sicer, da je

»končni uspeh prireditve zrcalo uspešnosti njenega načrtovanja« (ibid.).

Pri načrtovanju prireditev je potrebno določiti cilj ter hkrati ustvariti strateški načrt za

celotno izvedbo prireditve. Do določitve cilja prireditve pridemo s tem, ko si temeljito

odgovorimo na vprašanja: zakaj, kdo, kdaj, kje in kako. Vrstni red posameznih vprašanj

navaja vsak avtor različno (Sikošek, 2010; Bubnič et al., 2009; Watt, 1998; Allen et al.,

2008), vsem pa je skupno prvo, in sicer zakaj.

Zakaj je torej temeljno vprašanje in z odgovorom nanj preučimo namene za samo

izvedbo prireditve ter določimo konkretne cilje, ki jih želimo doseči (Bubnič et al.,

2009). Bubnič et al. (2009), Sikošek (2010) in Watt (1998) predlagajo, da si pri iskanju

odgovorov na to vprašanje pomagamo s formulo SMART, po kateri morajo biti cilji

vsake prireditve: pomembni (»significant«), merljivi (»measurable«), dosegljivi

(»attainable«), relevantni (»relevant«) in pravočasni (»timely«). Watt (1998)

napoveduje, da bomo s pomočjo te metode najlažje zagotovili trdne in smiselne temelje

za upravljanje s prireditvijo. Razlogov za sam nastanek prireditev pa je vedno ogromno

8

in se razlikujejo pri vsaki posamezni prireditvi, zatrjuje v svojem delu Watt in kot nekaj

glavnih razlogov izpostavlja: zaslužek, socialni čut in/ali lokalna pripadnost, vplivi na

javno mnenje, motivacija, nagrajevanje, promocija, politični razlogi in zabava.

Z odgovorom na vprašanje kdo bomo pridobili deležnike določene prireditve, ki so

hkrati ključnega pomena, saj predstavljajo neuradne soustvarjalce prireditve, ki bi bila

brez njih brezpredmetna oziroma sama sebi namen (Bubnič et al., 2009; Sikošek, 2010;

Watt, 1998).

Z enako vrednostjo pomembnosti pa se ob načrtovanju prireditve ukvarjamo z vprašanji

kdaj, kje in kaj, trdijo Bubnič et al. (2009) ter opozarjajo na dejstvo, da so nosilci

načrtovanja prireditve odgovorni za samo uspešnost, saj bodo s pravo časovno, krajevno

in stvarno determinacijo dosegli želene cilje.

1.3.2 Organizacijske strukture

Naslednja faza pri upravljanju prireditve je opredelitev organizacijskih struktur, pri

kateri pa je potrebno določiti najpomembnejše delovne naloge, njihove nosilce in

medsebojna razmerja (Sikošek, 2010).

Mallen in Adams (2008) preučujeta organizacijsko strukturo s treh vidikov, in sicer

glede na formalizacijo, kompleksnost in centralizacijo, ter poudarjata, da s pravilno

določitvijo strukture in izbranega načina dela lahko na bolj kakovosten in uspešen način

pridemo do želenih ciljev. Na drugi strani Bubnič et al. (2009) opisujejo organizacijsko

ekipo kot srce prireditve, zato je še toliko bolj pomembno, da v njej sodelujejo

zanesljivi interni in zunanji sodelavci. Na splošno pa velja, da organizacijska struktura

predstavlja vzorec odnosov med sestavinami oziroma deli organizacije in je opredeljena

tudi kot načrt, ki omogoča njeno upravljanje (Lipičnik, 2005).

Lipičnik (2005) opisuje tudi organigram oziroma graf, kjer so prikazani odnosi med

posamezniki znotraj organizacije, ter ločuje naslednje oblike:

• enostavna, ki prikazuje samo en nivo oziroma oddelek tik pod menedžerjem, ki

je neposredno vezan na fizične izvajalce;

9

• funkcijska, ki narekuje povezovanje menedžerja z različnimi oddelki;

• matrična oziroma mrežna oblika, ki pa je najzahtevnejša ter prisotna predvsem v

velikih organizacijah, kjer gre za deljenje dela od menedžerja na širše enote

oziroma oddelke.

Čeprav smo omenjali že marsikatero stvar za najpomembnejšo v sklopu menedžmenta

prireditve, je določitev strukture zagotovo tudi ena od njih in je tako ne smemo

zanemariti oziroma določiti brez predhodnega tehtnega premisleka. Oblikovanje

organigrama mora biti v skladu z vizijo, s poslanstvom, cilji in celotno strategijo

prireditve (Sikošek, 2010).

1.3.3 Operativni načrt

Načrt dejavnosti, ki jih je potrebno izvesti pred in med dogodkom, je ključnega pomena,

saj s pravilnim načrtovanjem in z izvedbo pridemo do uspešne prireditve. Zaradi

raznolikosti prireditev bomo tako omenili nekaj glavnih sestavnih delov

organizacijskega načrta dejavnosti.

Pred prireditvijo se je potrebno dogovoriti za prizorišče, namestitvene prostore, prevoz

udeležencev, tehniko ter samo opremo za izvedbo, grafiko, varovanje na samem

dogodku, določiti fizične osebe za izvajanje določenih funkcij, izdelati reklamne oglase,

vabila, poskrbeti za pridobitev vseh uradnih dovoljenj, določiti logistični načrt izvedbe

prireditve, pridobiti sponzorje ter uspešno in kakovostno komunicirati z vsemi subjekti,

ki so ali bodo posredno ali neposredno vključeni v prireditev (Bubnič et al., 2009).

Med samo prireditvijo se je potrebno držati navodil, ki so bila pripravljena ter

upoštevati navodila nadrejenih na samem prizorišču (Bubnič et al., 2009). Veliko

pozornost na vseh prireditvah je potrebno nameniti varovanju, kar pa ne pomeni samo

varovanje udeležencev, temveč tudi materialnih stvari ter okolja, v katerem izvajamo

dejavnosti, kjer mislimo na lokalne prebivalce, infrastrukturo in naravno okolje (Bubnič

et al.). Po izvedeni prireditvi sledi evalvacija na vseh nivojih od ožje in širše

organizacijske skupine, kot tudi od udeležencev, obiskovalcev ali morda mimoidočih.

10

Prav tako ne smemo pozabiti na zaključne poteze prireditve, ki narekujejo zahvale za

subjekte, zaključitev finančnega poslovanja in predložitev uradnih dokumentov, če je

bilo to potrebno (Bubnič et al., 2009).

Znotraj določitve organizacijske strukture pa lahko določimo tudi gantogram, kjer bomo

prikazali urnik same prireditve. Gantogram predstavlja dinamiko realizacije prireditve

in je odličen pripomoček pri izvedbi del, ki nas opominja na naloge ter opozarja na

časovni okvir, ki ga imamo na voljo. Urnik oziroma gantogram prireditve je tako ključni

del nadzora prireditve in že z manjšo napako lahko vpliva na celoten nadaljnji postopek

izvedbe (Allen et al., 2008).

1.4 UDELEŽENCI

Sikošek (2010, str. 11) opredeljuje za subjekte tiste, ki »se neposredno ukvarjajo z

izvedbo prireditve, so menedžerji, upravitelji in organizatorji, pri tem pa je potrebno

ločiti organizatorja prireditve, ki predstavlja pravno osebo, od vodje prireditve, ki je

fizična oseba z odgovornostjo po pripravi, organizaciji in izvedbi prireditve«.

Med pomembnejšimi subjekti celotnega procesa so nosilci odgovornosti oziroma

organizatorji. Vodilno vlogo ima zagotovo menedžer prireditve, poimenovan tudi vodja

prireditve, ki fizično upravlja z določeno prireditvijo oziroma je neposredno prisoten pri

celotnem procesu upravljanja te prireditve. Pri tem različni avtorji (Allen et al., 2008;

Getz, 1997) opredeljujejo in opisujejo vodjo prireditve kot osebo z veliko spretnostmi in

znanjem, ki jih celo razvrščajo po pomembnosti. Po tem ko je znan menedžer prireditve,

se lahko določi kadrovsko sestavo prireditve, ki bodo soustvarjalci ter pomoč pri

uresničitvi zastavljenih ciljev. Kadri so ljudje, ki ustvarjalno sodelujejo pri delu in so

hkrati vsi tisti, ki lahko v kakršnemkoli smislu sodelujejo pri neki obliki organiziranega

dela (Možina, 2002). Prav tako Možina opisuje kadre kot najpomembnejše premoženje,

ki ga ima določena organizacija, saj je njihovo učinkovito in dobro delo ključ do

uspešno doseženih ciljev. Pomen človeka kot individualne osebe, ki je na kakršenkoli

način del menedžmenta določene prireditve, ima tako zelo visoko vrednost. Posameznik

je s svojim znanjem, izkušnjami, sposobnostmi, talentom in motiviranostjo

najpomembnejši proizvodni ustvarjalec.

11

Razumljivo je, da menedžer oziroma vodja projekta predstavlja tudi steber celotnega

upravljanja, zato je ena od njegovih nalog tudi naslednja, in sicer, da svojim sodelavcem

vzbudi čut za odgovornost ter prevzemanje vlog za določene dejavnosti (Mallen in

Adams, 2008).

Sikošek (2010) zatrjuje, da organizacija določene prireditve ni odvisna samo od vodje

ter njegovih sodelavcev, temveč tudi od drugih, bolje rečeno zunanjih sodelavcev, ki jih

pogosto imenujemo tudi deležniki prireditve.

Allen et al. (2008) deležnikom pripisujejo poseben pomen, saj bistvo prireditve ni samo

zadovoljevanje potreb za publiko, ki ji je prireditev namenjena, temveč se je potrebno

zavedati tudi potreb in želja drugih sodelujočih, z vključitvijo pravnih, medijskih in

sponzorskih zahtev ter pričakovanj lokalnih skupnosti.

Soustvarjalci prireditev so tako tudi: lokalna skupnost, sponzorji, mediji ter obiskovalci

prireditve. Lokalno skupnost Sikošek (2010) opisuje kot sestavo občinskih javnih

uslužbencev ter domačinov v kraju, kjer se prireditev izvaja. Sponzorji so tisti subjekt,

ki pripomore k izvedbi določenih dejavnosti ter v večini primerov predstavljajo velik

del finančnega vložka za kritje stroškov, zato ga tudi Skinner in Rukavina (2003, str.

210) definirata kot »nekaj najtežjega, kar je potrebno pridobiti med organizacijo

prireditve«. Sponzorstvo tako predstavlja dvosmerno poslovno dejavnost in ga mora

vodja prireditve pridobiti s pomočjo predstave, kako sponzor gleda na določeno

prireditev in kaj bi lahko imel od oglaševanja na njihovem projektu. Na tem mestu ne

smemo pozabiti na medije, ki poleg sponzorjev predstavljajo še dodaten vir promocije.

Medije prireditev potrebuje toliko, kot mediji potrebujejo njo, poleg tega pa lahko z

majhno mero iznajdljivosti pritegnemo medije na način, da oglašujemo povsem

brezplačno (Watt, 1998).

V našem primeru sicer govorimo o prostovoljcih kot vodjih in organizatorjih ter hkrati

sodelujočih pri izvedbi prireditve. V strokovni literaturi pa je moč zaslediti prostovoljce

zgolj kot delavce določenega projekta, ki ga pravno in formalno še vedno ureja

profesionalec oziroma pravna oseba. Shone in Parry (2004) v svojem delu navajata

prostovoljce zgolj kot del zunanjih sodelavcev, kamor štejeta tudi odbore in

posameznike, ki bi s svojim vložkom prispevali k soustvarjanju prireditve.

12

Zakon o prostovoljstvu (2011) opredeljuje za prostovoljca vsakogar, ki opravlja

prostovoljno, torej neplačano delo, z namenom izboljšanja ali nadgradnje družbenega

življenja posameznikov ali skupin, ki jim bo opravljeno delo namenjeno. Vsak

prostovoljec ima ob včlanitvi k prostovoljni organizaciji določene pravice, ki mu

omogočajo zagotovitev varnosti, mentorja, seznanitev z vsemi informacijami

organizacije in dela, sklenitev pisnega dogovora, potrdilo o opravljenem prostovoljnem

delu ter številna usposabljanja in izobraževanja na tem področju. Poleg pravic pa ZProst

(2011) opredeljuje tudi obveznosti prostovoljca do organizacije, v smislu izpolnjevanja

prostovoljnega dela, usposabljanja za prostovoljstvo, spoštovanja pravil določene

organizacije, varovanja osebnih podatkov organizacije in posameznikov ter poročanja o

opravljenem delu. Kljub temu da gre za neplačano delo, pa ZProst (2011) zapoveduje

povračilo stroškov, ki so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem dela. Ti stroški po ZProst

(2011) so: potni stroški, stroški prehrane, nastanitve in prevoza ter nadomestilo za

uporabo lastnih sredstev.

Organizacija prireditve tako lahko vključuje več skupin ali posameznikov – deležnikov,

ki prispevajo svoje deleže k uresničitvi prireditve (Sikošek, 2010).

13

2 ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE

V nadaljevanju naloge se bomo podrobneje dotaknili pojmov, ki so ključnega pomena

ter opisali taborniško dejavnost. S pomočjo definicije pojmov, kot so šport, taborništvo

in prireditve, bomo povzeli njihove skupne lastnosti oziroma možnost povezovanja teh

področij v enem samem dogodku. Z uspešno smiselno združitvijo teh pojmov pa bomo

celotno organizacijo približali tudi turistični dejavnosti, kar je seveda tudi naš cilj.

2.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANIH POJMOV

Izraz šport (SSKJ, 2011) naj bi bil »po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za

krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo« in je zagotovo ena najstarejših

dejavnosti vsakega posameznika v njegovem prostem času. Šport pa ni bil od nekdaj

samoumevno namenjen vsakemu posamezniku, vendar se je skozi zgodovino

spreminjal, dopolnjeval ter predvsem razširil (Supovitz, 2005).

Supovitz (2005) opisuje tudi nastanek tekmovanj, ki so se razvila v okviru izvajanja

športnih dejavnosti, kjer se udeleženci preizkušajo med seboj v enakih kategorijah

oziroma disciplinah športa. SSKJ (2011) definira izraz tekmovanje kot »merjenje v

določeni športni panogi z glavnim namenom po ugotovitvi, kdo je boljši in uspešnejši«.

V tuji strokovni literaturi je športna prireditev označena kot »sport event«. Mallen in

Adams (2008, str. 2) opisujeta športno prireditev kot »tisto, ki temelji na rekreaciji,

tekmovanju ali turizmu«. V splošnem je športna prireditev organizirana in vedno

vodena od upravitelja ter je časovno omejena, hkrati pa se navezuje na točno določeno

tržno nišo. Poznamo jih na več nivojih, in sicer svetovna prvenstva, kamor lahko

štejemo tudi olimpijske igre, evropska prvenstva, nacionalne športne prireditve in

tekmovanja ter lokalne prireditve, pri katerih je šport lahko tudi zgolj zabava in

druženje.

2.2 POMEN ŠPORTA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

Čeprav v splošnem šport velja za tekmovalno dejavnost, pa ima tudi številne druge

pomene v vsakdanjem življenju posameznika. Številnim ljudem ukvarjanje z določeno

14

vrsto športne dejavnosti ali več različnimi športnimi dejavnostmi predstavlja pomembno

vlogo njegovega življenja ter je hkrati vodilo za uspešno delovanje na drugih področjih.

Potrebno je tudi ločiti tekmovalni šport, ki ga narekuje udejstvovanje v športni disciplini

z namenom po doseganju rezultatov, ter opravljanje dejavnosti pred množico, medtem

ko je udejstvovanje športne dejavnosti v prostem času ter iz lastnega užitka zgolj

rekreacija (Zdravje - EU, 2011).

V splošnem gledano živimo v času, ki narekuje hiter tempo ter nam stalno

spreminjajoča dogajanja, v katera smo vključeni neposredno ali zgolj kot opazovalci,

narekujejo slabši način življenja. Zato ima aktivno preživljanje prostega časa ter

posledično ukvarjanje s športom, ne samo velik pozitiven vpliv na naše zdravje in dobro

počutje, vendar je poleg tega tudi družbeno koristna dejavnost. Urad Evropske unije za

spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti je leta 2007 izdal »Zeleno knjigo«, s

katero želijo opozoriti na številne težave, ki pestijo prebivalce Evrope, ter s tem na

pozitivne učinke športnih dejavnosti (Zdravje - EU, 2011).

Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da se številni posamezniki srečujejo s težavo,

imenovano prekomerna telesna teža, ki jo lahko preprečimo prav z redno telesno

dejavnostjo. Z njeno pomočjo se tako lahko izognemo marsikateri bolezni ter

prezgodnji smrti.

Kristančič (2007) opisuje šport kot proces socializacije, spoznavanja ter oblikovanja

odnosov, rast ter razvoj posameznikove osebnosti, in navaja dejstvo, da šport prispeva k

oblikovanju norm družbenega vedenja. Prav tako pa ima šport številne pozitivne

lastnosti na človeka, med drugim v času udejstvovanja v športni dejavnosti poteka

proces praznitve agresije in tako pripomore h kakovostnejšemu življenju posameznika v

družbi ter v odnosu s soljudmi.

Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar (2010) povezujejo šport s turizmom in ga označujejo s

terminom »športni turizem«, kjer gre za alternativno obliko turizma, pri kateri se

udeleženci s športom ukvarjajo z eno ali več panogami, profesionalno ali zgolj

rekreacijsko. Profesionalci, kot so atleti, trenerji ter njihovo spremstvo, potujejo kot

neobičajni turisti, ki se udeležijo določene tekme, hkrati pa predstavljajo povsem

običajne turiste, saj med njihovim prostim časom obiskujejo turistične dejavnosti.

15

Prav tako pa šport lahko povežemo s taborništvom, saj pri izvajanju taborniških

dejavnosti spodbujamo aktivno udeležbo vsakega posameznika glede na njegove fizične

sposobnosti. Poleg teoretičnega izobraževanja na taborniškem področju je morda še

večji pomen možno pripisati praktičnemu izvajanju naučenega znanja, in sicer na

področju učenja življenja v naravi, spoznavanja krajev s pomočjo izletov in popotovanj,

udeležba na taborjenjih, igranje športnih iger ter mnoge druge dejavnosti (Mrak, 2002).

Večino taborniških dejavnosti tako lahko prištevamo tudi k športnim dejavnostim, le da

niso vedno tekmovalno naravnane.

2.3 TABORNIŠKE PRIREDITVE KOT PRIMER ŠPORTNIH PRIREDITEV

Taborniška organizacija ima glavni namen vzgajati mlade, ob čimer pa se poslužuje

raznih metod. Ena izmed poglavitnejših metod je zagotovo učenje preko praktičnih

znanj ter v naravi, kar pa pomeni organiziranje taborniških prireditev. Večje prireditve

pri taborniški organizaciji so zagotovo orientacijska tekmovanja, ki pa hkrati

predstavljajo tudi športno tekmovanje, predvsem zaradi vključevanja različnih športnih

panog.

2.3.1 Taborništvo

Taborništvo je prostovoljno, nepolitično in vzgojno gibanje namenjeno mladim ter

odprto vsem, ne glede na poreklo, raso ali prepričanje. Njegov glavni namen je, da v

skladu z načeli in metodo skavtskega gibanja vzbudi zanimanje mladih za pridobitev

znanja in izkušenj na tem področju (Zveza tabornikov Slovenije, 2011). Gre torej za

»mladinsko gibanje, namenjeno mladim, kjer je vloga odraslih ključnega pomena, saj so

oni odgovorni za dosego cilja skavtskega gibanja« (Okorn, 2001, str. 19). Poleg

obvezne izobrazbe, ki jo mora prejeti vsak posameznik prek vzgojno-izobraževalnih

zavodov, je taborništvo prav tako vzgoja, in sicer za življenje, saj dopolnjuje šolo in

družino s tem, ko uresničuje želje in potrebe, ki so prej omenjenim vzgojiteljem

neznane. Na slovenskem območju tako deluje Zveza tabornikov Slovenije (v

nadaljevanju ZTS) s sedežem v Ljubljani, ki povezuje enote v taborniških vrstah,

imenovane rodove, v celoto in predstavlja skupaj prek 10.000 tabornikov in tabornic, ki

delujejo v 67 enotah. Termin taborništva pa je svetovno bolj poznan pod imenom

16

»scout«, ki v splošnem opisuje tako katoliške skavte kot tudi tabornike. ZTS je tako

nacionalna skavtska organizacija in je od leta 1994 polnovredna članica WOSM – The

World Organisaton of the Scout Movement, imenovane tudi svetovne organizacije

skavtskega gibanja. Po svetu tako najdemo prek 28 milijonov tabornikov – skavtov, ki

delujejo v 216 državah in območjih po svetu (Okorn, 2001).

Taborništvo deluje prek svojih zakonov oziroma vodil, s katerimi oblikujemo mlade, da

se razvijejo v neodvisne posameznike, ki bodo pripravljeni na življenjske izzive v

kasnejši dobi. Poznamo dvanajst taborniških zakonov, ki si sledijo po naslednjem

vrstnem redu (Okorn, 2001):

• Tabornik je zanesljiv.

• Tabornik je zvest.

• Tabornik je prijazen.

• Tabornik je pripravljen pomagati.

• Tabornik je discipliniran.

• Tabornik je veder.

• Tabornik je pogumen.

• Tabornik je plemenit.

• Tabornik je spoštljiv.

• Tabornik je vedoželjen.

• Tabornik je varčen.

• Tabornik živi zdravo.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2011) opisuje taborništvo kot »dejavnost,

gibanje, ki goji zlasti taborjenje, življenje v naravi«.

ZTS pa ni le del svetovne organizacije skavtskega gibanja, vendar na slovenskem

območju predstavlja tudi velik del nevladnih organizacij, ki delujejo pri nas. Okorn

(2001) opredeljuje nepolitičnost organizacije v smislu, da se le-ta ne povezuje z nobeno

politično stranko, je pa kljub temu močno vpeta v reševanje družbenih problemov, ki

zadevajo mlade. Nevladne organizacije in hkrati taborništvo pa Pugelj in Bejek (2010,

str. 17) opisujeta kot »metodo s štirimi načeli o sodelovanju, ki mora biti: prostovoljno,

17

časovno neobremenjeno, ne sme temeljiti na pričakovanjih ter ko ni več kaj povedati, se

sodelovanje preprosto zaključi brez kakršnihkoli nadaljnjih obveznosti«.

Taborništvo je zato hkrati tudi prostovoljstvo, saj spodbuja participacijo v organizaciji

ter delo znotraj nje za dobro širše družbe brez kakršnegakoli denarnega nadomestila ali

plačila za opravljeno delo. Ker gre v glavnem za delo z mladimi, pa bi bilo še toliko bolj

sebično, da svojega znanja ne bi prenašali naprej na mlajše generacije, saj s tem

pripomoremo h kakovostnejšemu oblikovanju posameznikov v samostojne osebe, hkrati

pa tudi nas starejše učijo novih znanj in veščin, ki jih morda med svojim

izobraževanjem in delovanjem niso imeli priložnosti spoznati ali morda takrat še niso

obstajale.

Gledano splošno je prostovoljstvo ključnega pomena pri celotni predstavitvi poslanstva

taborništva. Zakon o prostovoljstvu (2011) prav tako opredeljuje prostovoljstvo kot

družbeno koristno brezplačno dejavnost posameznikov, ki s svojimi izkušnjami, z

znanjem in delom močno prispevajo k izboljšanju kakovosti posameznikovega

življenja, ter strmi k razvoju solidarne, humane in predvsem enakopravne družbe.

Prostovoljno delo je torej tisto delo, ki ga opravljamo po svobodni volji ter brez

pričakovanja plačila ali drugih materialnih koristi (ZProst, 2011).

2.3.2 Taborniške prireditve

Taborništvo najlažje razumemo s pomočjo osnovnega programa, ki se ga izvaja v

skladu s pravilniki skavtskega gibanja in je narejen za različne starostne skupine ter tako

prilagojen težavnosti stopnji, ki jo določen posameznik v času izobraževanja

predstavlja. Gre za točno določen program, imenovan osnovni program, ki je vodilo

vseh tistih, ki v organizaciji predstavljajo vodje oziroma vodnike, njihova glavna naloga

pa podajanje znanja na mlajše generacije.

V času osvajanja osnovnega programa ter življenja taborništva pa se vsak posameznik

sreča tudi z različnimi dejavnostmi, s pomočjo katerih je teoretično znanje najlažje

prenesti ter prikazati v praktični uporabi. Taborništvo v splošnem zavzema dejavnosti

na prostem, in sicer v obliki: letnih taborjenj, zimovanj, pohodniških izletov,

orientacijskih tekmovanj, tržnic, razstav ter v obliki sodelovanja z drugimi društvi ter

18

lokalnimi skupnostmi in upravnimi organi. Pri pripravi kakovostnega ter hkrati

poučnega orientacijskega tekmovanja pa je za dejansko realizacijo potrebna

organizacija, h kateri spadajo načrtovanje, izvedba ter končni rezultat. Brez zadržkov

lahko v tem primeru označimo orientacijsko tekmovanje za prireditev. V nadaljevanju si

bomo zato podrobneje pogledali bistvo orientacijskih tekmovanj, katerih razlaga bo

prispevala k boljšemu razumevanju celotnega koncepta naše projektne naloge.

Orientacija je razširjen pojem, ki zajema geografsko ter topografsko orientacijo (Cankar

et al., 2006). Geografska orientacija obsega prepoznavanje glavnih smeri neba, medtem

ko topografska poleg tega vključuje še poznavanje in določanje stojišča, položaja

objektov v okolici ter izbiro smeri za nadaljnje gibanje po terenu (Bešić , 1999). Številni

avtorji (Bešić, 1999; Cankar et al., 2006) opisujejo učenje orientacije kot eno

zahtevnejših veščin taborništva ter priporočajo veliko mero koncentracije, želje po

znanju ter motiviranosti za delo. V taborniški organizaciji je vodnik skupine tisti, ki

podaja znanje na mlajše rodove ter jih pripravlja za samostojno preživetje v naravi.

Osnovna taborniška prireditev so tako orientacijska tekmovanja in orientacijski teki,

slednji so krajši od tekmovanj in zahtevajo znanje geografske orientacije, medtem ko

tekmovanja zavzemajo znanje celotnega področja orientacije. Pri resničnih primerih

uporabe orientacije je dva posameznika zelo težko primerjati med seboj, zato se zaradi

poštene in zanesljive primerjave organizira tekmovanja, kjer so vsem podani enaki

pogoji in razmere v naravi (Cankar et al., 2006). Tekmovanj, ki zahtevajo znanje po

orientaciji, je tako zelo veliko in se med seboj tudi razlikujejo. Pri večini tekmovanj

mora tekmovalec poleg sposobnosti orientacije prikazati tudi sposobnosti gibanja, lahko

pa je dodanih še mnogo dodatnih nalog. Razlike med tekmovanji je moč zaslediti glede

na dolžino trajanja, po fizični zahtevnosti ali po tehnični zahtevnosti orientacije.

Tekmuje se ali posamezno ali v veččlanskih ekipah, odvisno od pravil vsakega

tekmovanja. Nekatera tekmovanja so poenotena na državni ravni ali pokrajin, le

nekatera pa povsod po svetu veljajo po enakih pravilih.

Orientacijsko tekmovanje je običajno ter tudi v našem primeru zasnovano na podlagi

dveh delov. V prvem delu se preverja teoretično znanje orientacije ter topografije in se

opravlja v obliki pisnega testa. Drugi del pa predstavlja fizično opravljeno, vnaprej

začrtano pot po orientacijski karti z vmesnimi točkami, kjer se opravljajo še druga

19

praktična znanja veščin taborništva. Vsak tekmovalec ali skupina po opravljenem

pisnem delu prejme orientacijsko karto z vrisanimi točkami, po katerih se mora kar

najhitreje premikati, zato so sposobnosti v znanju orientacije tukaj najbolj vidne, saj se

je potrebno v kratkem času odločiti za najustreznejšo pot ter iskanje določene točke.

Točke, po katerih hodijo tekmovalci, se imenujejo kontrolne točke, v nadaljevanju KT.

Poznamo žive kontrolne točke, na katerih so običajno kontrolorji, ki preverjajo

določeno vrsto znanja ali spretnosti. Druge so mrtve kontrolne točke, ki so na terenu

označene zgolj z zastavico ter luknjačem, imenovanim tudi perforatorjem, ki

tekmovalcu služi kot dokaz, da je resnično obiskal določeno kontrolno točko. Najbolj

poznana metoda za preverjanje prisotnosti na KT pa je v zadnjih letih postal sistem

Sport-Ident, kjer se namesto luknjačev uporablja elektronske postaje, tekmovalci pa

imajo v ta namen svoje čipe, s katerimi potrjujejo svojo prisotnost na teh postajah.

Zgodovina taborništva v Sloveniji pa narekuje tudi pestro zgodovino taborniških

tekmovanj, kjer lahko vsak posameznik znotraj organizacije najde sebi primerno

tekmovanje, kjer bo lahko preveril svoje znanje. Tekmovanja, kjer je ena od glavnih

panog orientacija, so torej:

• republiško orientacijsko tekmovanje (ROT), ki je najzahtevnejše in ima

najdaljšo tradicijo;

• taborniški mnogoboj, kjer gre za sistem tekmovanj s pričetkom v rodovih,

nadaljevanje na področnih ter zaključek na državnem mnogoboju;

• nočno orientacijsko tekmovanje (NOT), kjer poteka orientacija ponoči v

zmanjšanih pogojih vidljivosti;

• zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT), ki poteka v zimskem času in tako

narekuje težjo gibljivost po terenu;

• zimsko-nočno orientacijsko tekmovanje (ZNOT), ki predstavlja skupek prejšnjih

dveh in tako vključuje težjo vidljivost ter hkrati težjo gibljivost po terenu;

• bičikleta žur, ki predstavlja tekmovanje v znanju orientacije ter uporabe kolesa

za premikanje po terenu;

• glas (svobodne) Jelovice;

• ŠTPM (Še Ta Počasnemu Mine);

• močne ukane;

• škalska liga.

20

Poleg številnih taborniških tekmovanj pa ne smemo zanemariti tudi drugih, kjer prav

tako zahtevajo znanje orientacije ter so prav tako namenjeni tabornikom, organizirani pa

od drugih društev. Prva med njimi so planinska orientacijska tekmovanja, sledijo

orientacijski teki, pustolovska tekmovanja, arg ter druga orientacijska tekmovanja.

2.4 POVEZANOST ŠPORTNIH PRIREDITEV S TURIZMOM

V prejšnjem delu omenjena številna taborniška tekmovanja, obravnavana tudi kot

prireditve, lahko hkrati povežemo tako s športom kot tudi s turizmom.

Z naslednjimi trditvami lahko potrdimo dejstvo, da taborniška tekmovanja predstavljajo

športno dejavnost, saj zahtevajo fizično pripravljenost ter aktivno sodelovanje vsakega

udeleženca v športnih panogah. Taborniško orientacijsko tekmovanje vsebuje naslednje

športne panoge: orientacija, cestni in gorski tek, planinstvo, igre z žogo ter poligon, kjer

gre za premagovanje različnih ovir (Cankar et al., 2006).

Olimpijski komite Slovenije (1999) opredeljuje vse te panoge kot športne panoge, zato

je logično sklepati, da je taborniško orientacijsko tekmovanje hkrati tudi športno

tekmovanje. Prav tako pa Olimpijski komite Slovenije navaja, da so športne prireditve

hkrati tudi turistične športne prireditve.

Športne prireditve pa k turizmu prišteva tudi Berčič et al. (2010), ki opredeljuje to

obliko turizma kot »športni turizem prireditev ali tekmovanj«. Gre za posebno obliko

turizma, kjer je glavni razlog za potovanje udeležba na športnih prireditvah, ki se

dogajajo v različnih mestih ali državah, predvsem različnih od tistih, v katerih

udeleženci teh prireditev živijo. Berčič et al. (2010) navajajo predvsem številne

svetovno znane športne igre, ki pritegnejo milijone turistov, kot so poletne in zimske

olimpijske igre, svetovna in celinska prvenstva, mednarodne tekme državnih ekip ter

številne druge. Svetovna turistična organizacija obravnava šport kot enega od motivov

za potovanja, skladno s tem dejstvom pa avtorji navajajo športne programe kot dodaten

motiv za prihod turistov, ki zajemajo rekreativne in vrhunske športnike ter gledalce.

V našem primeru, kjer obravnavamo taborniško orientacijsko tekmovanje, lahko glede

na prejšnja strokovna mnenja trdimo, da taka prireditev vsekakor posega v področje

21

taborništva, športnih dejavnosti oziroma udejstvovanj v športnih panogah ter turizma.

Prireditev vsebuje elemente taborniških veščin, s poudarkom na znanju orientacije in

topografije. Vsekakor pa je prireditev tudi tesno povezana s športom, saj sta

orientacijski in gorski tek športni panogi. Hkrati pa je prireditev del turizma, saj se tako

udeleženci kot tudi organizatorji zberejo na tujem kraju, kjer so nastanjeni več kot en

dan, ter z namenom aktivnega preživljanja svojega prostega časa predstavljajo

uporabnike lokalnih turističnih storitev oziroma turiste.

22

3 PROCES ORGANIZACIJE NA PRIMERU TABORNIŠKEGA TEKMOVANJA ZNOT

V nadaljevanju bomo za potrebe načrtovanja in izvedbe taborniškega orientacijskega

tekmovanja v organizaciji prostovoljcev podrobno opredelili celoten menedžment

izbrane prireditve, jo predstavili in hkrati opravili analizo. Slednja nam bo v pomoč pri

razumevanju upravljanja izbrane športne ter hkrati turistične prireditve, ki jo

organizirajo prostovoljci.

3.1 TABORNIŠKO TEKMOVANJE ZNOT

Tekmovanje ZNOT predstavlja zimsko-nočno orientacijsko tekmovanje, namenjeno

tabornikom z vse Slovenije. Glavni namen tekmovanja je druženje in spoznavanje

sovrstnikov taborniške organizacije z vključitvijo preizkusa v znanju taborništva ter

drugih veščin s poudarkom na orientaciji. Bistvo tekmovalnega dela ZNOT-a tako

predstavlja prehod orientacijske proge z vmesnimi nalogami, ki zahtevajo znanje

taborništva, fizično sposobnost in pripravljenost kot tudi smisel za humor, saj nekatere

med njimi predstavljajo obliko sproščanja in druženja tekmovalcev v šaljivih in

zabavnih igrah. Tekmovanje traja dva dni, in sicer tradicionalno vsak prvi vikend v

decembru. Zgodovina tekmovanj sega v leto 1999, ko je bilo organizirano prvič. Od

takrat naprej se tekmovanje odvija vsako leto na območju občine Domžale, vendar

vsakokrat v drugem kraju (ZNOT, 2011). Menjava prostora pri takem tekmovanju je

zelo pomembna, saj bi vsakoletno ponavljanje programa ter orientacijske proge

zmanjšalo zanimanje za udeležbo tekmovalcev, ki se tekmovanja udeležujejo že več let

zapored.

Tekmovanje je v vrstah taborništva postalo znano, zato ga v svojem delu opisuje tudi

Cankar et al. (2006), in sicer kot kombinacijo zimskega in nočnega orientacijskega

tekmovanja, ki ga organizirajo druge enote.

3.2 ELEMENTI ORGANIZACIJE

Pri organizaciji taborniškega tekmovanja ZNOT je tako kot pri načrtovanju vsake druge

prireditve potrebna temeljita priprava, ki nam kasneje omogoči kakovostno izvedbo ter

23

narekuje uspešnost. Za lažje razumevanje smo celotno upravljanje tekmovanja ZNOT

razdelili na začetno načrtovanje, operativni načrt, program, izvedbo in zaključek

tekmovanja.

3.2.1 Začetno načrtovanje tekmovanja

Začetno načrtovanje predstavlja bistveno fazo celotne organizacije tekmovanja, saj se v

njej določi glavne nosilce odgovornosti ter vodjo tekmovanja. Pri izbiri vodje

tekmovanja sodeluje celotno vodstvo naše organizacije, kjer tako sodelujejo člani

rodovne uprave z zakonskim zastopnikom na čelu. Ker gre za veliko tekmovanje, ki se

ga udeleži prek štiristo tabornikov in tabornic, starih od 12 let naprej, je izbira vodje

resnično ključnega pomena. Vodstvo organizacije se tako sestane z namenom evalvacije

aktivnih članov, s katero na podlagi znanj in izkušenj ter preteklih rezultatov dela

posameznikov določijo vodjo tekmovanja.

Za nadaljnji postopek ter dogodke pri organizaciji tekmovanja je odgovoren vodja, ki se

s prevzemom funkcije hkrati zaveže vodstvu taborniške organizacije, kateremu dvakrat

mesečno dolguje poročilo o dogodkih v zvezi z izbrano prireditvijo.

3.2.2 Operativni načrt tekmovanja

Vodja tekmovanja si sestavi ekipo sodelujočih, ki bodo v ožji skupini delovali v

organizaciji tekmovanja. Poleg vodje tekmovanja v to skupino spadajo še traser

orientacijske proge in njegov pomočnik, vodja marketinga ter predstavnik odnosov z

javnostjo. Odnosi oziroma povezava vodje tekmovanja z drugimi člani, ki sodelujejo pri

izvedbi tekmovanja, pa obstaja določena organizacijska struktura. V našem primeru gre

za enostavno organizacijsko strukturo, ki prikazuje en nivo tik pod vodjem tekmovanja,

ki je neposredno vezan na fizične izvajalce določene dejavnosti.

Po določitvi organizacijske strukture oziroma ožje organizacijske ekipe se določi

operativni načrt celotnega tekmovanja in se hkrati podrobno opredeli vse dejavnosti za

izvedbo. Za potrebe našega tekmovanja je potrebno definirati program tekmovanja,

določiti komunikacijska orodja, finančni načrt, načrtovati izvedbene dejavnosti in

razporediti čas, določiti lokacijo ter definirati koordinacijo za potek dejavnosti

24

tekmovanja. Ključni del celotnega načrtovanja je izbira lokacije, saj je od nje odvisen

celotni nadaljnji potek tekmovanja in dogodkov, povezanih s tekmovanjem.

Po določitvi lokacije se lahko izdela finančni načrt ter druge dejavnosti. Glede na to, da

gre za organizacijo tekmovanja, katerega edini vir financiranja predstavljajo prijavnine

tekmovalcev, je potrebno veliko energije vložiti v iskanje sponzorjev ter donatorjev, ki

omogočajo lažjo izvedbo ter kakovostnejšo ponudbo na samem tekmovanju. Prav tako

se ne sme pozabiti na komunikacijska sredstva, ki omogočajo prepoznavnost

tekmovanja ter hkrati udeležencem ponujajo predstavitev programa, širši javnosti pa

informacijo o dogajanju v organizaciji taborništva. Ob prej naštetih dejavnostih pa prav

tako ne smemo pozabiti na pomemben del, ki predstavlja definiranje dejavnosti na

samem tekmovanju, kar pomeni določitev orientacijske proge, načrtovanje dejavnosti na

samem tekmovanju ter pripravo opreme in zagotovitev vseh potrebnih sredstev za

uspešno izvedbo tekmovanja.

3.2.3 Program in izvedba tekmovanja

Pomembno vlogo v celotni organizaciji predstavlja dobro definiran načrt dejavnosti in

časa, ki ga ima organizacija takega tekmovanja na voljo. Od prvega dne načrtovanja do

končne prireditve ima organizacijska ekipa tri mesece časa, ki ga je potrebno skrbno

načrtovati. Razporeditev dejavnosti je hkrati zelo odgovorna naloga vodje ter celotne

ekipe, saj je od nje odvisna uspešnost in kakovost tekmovanja.

Tabela 1: Izvedbene dejavnosti in čas za izvedbo tekmovanja ZNOT

Čas Izvedbena dejavnost

Mesec 3 Določitev vodje tekmovanja in ožje ekipe

3 Razdelitev nalog po funkcijah ožje ekipe

2,5 Oblikovanje finančnega načrta

2,5 Določitev lokacije in termina tekmovanja

2,5 Sestanek z odgovornimi osebami ter podpis pogodbe za najem prostora

2,5 Oblikovanje programa tekmovanja

2 Ogled terena ter poročilo stanja, kjer bo potekala proga.

2 Priprava razpisne dokumentacije in sporočila za medije

2 Prve objave na taborniškem spletnem mestu ter odpiranje teme na taborniškem forumu

2 Sestava prošnje za sponzorstvo ter liste morebitnih sponzorjev

25

Tabela 1: Izvedbene dejavnosti in čas za izvedbo tekmovanja ZNOT

(nadaljevanje s strani 24)

Čas Izvedbena dejavnost

1,5 Sestanek z razširjeno ekipo organizatorjev (udeleženci pri fizični izpolnitvi dejavnosti)

1,5 Pošiljanje prošnje za sponzorstvo (navadna pošta, elektronska pošta, telefonsko in

osebno)

1,5 Obisk občine Domžale ter uradna predstavitev tekmovanja

1 Pošiljanje in javna objava razpisne dokumentacije ter posredovanje sporočila za medije

taborniški javnosti

1 Postavitev orientacijske proge in testiranj

1 Definiranje dodatnih nalog za dejavnosti pri kontrolnih točkah v času orientacije

Teden 4–3 Zbiranje prijav udeležencev

4–3 Klicanje sponzorjev ter zbiranje promocijskega materiala

3 Določitev fotografa tekmovanja ter glavnega novinarja, ki bo na samem tekmovanju

zbiral izjave udeležencev ter posredoval pisni izdelek reviji Tabor (taborniška revija).

3 Izdelava pokalov in oblikovanje priznanj

3 Prijava na policiji

3–2 Pošiljanje članka v lokalno glasilo z glavnimi informacijami o tekmovanju

2 Izdelava orientacijskih kart ter barvno kopiranje

2 Zaključek zbiranja prijav ter določitev štartnih pozicij za tekmovalce (tudi obvestilo za

vse sodelujoče o določitvi)

2 Zadnji sestanek z razširjeno ekipo organizatorjev (udeleženci pri fizični izpolnitvi

dejavnosti)

2–1 Zagotovitev opreme za tekmovanje in naročilo hrane

2–1 Izdelava logističnega načrta na dan tekmovanja

1 Izposoja sistema Sport-Ident

1 Končna določitev celotnega osebja na tekmovanju

1 Osebni obisk vaščanov, kjer bo potekalo tekmovanje, da se jih opozori na morebitno

glasnost v času noči.

1 Oblikovanje in izdelava pravil za oglasno desko z informacijami

Dan 2 Nakup manjkajoče opreme

1 Nakup hrane in pijače ter priprava paketov za osebje

1 Prevoz večje opreme na prizorišče tekmovanja

1 Preverjanje seznama opreme in potrditev zadnje različice logističnega načrta

tekmovanja ter pošiljanje informacij celotnemu vodstvu in pomočnikom tekmovanja

Vir: ZNOT, 2010

26

Srečanja ožje ekipe organizatorjev poteka dvakrat mesečno, obdobje zadnjih štirinajst

dni pa po večini zahteva srečanja na nekaj dni zaradi usklajevanj ter zaključkov, ki so

potrebni pred samo izvedbo.

Za lažje delo pri dejanski izvedbi na dan tekmovanja pa si pomagamo s terminsko

shemo, ki narekuje dogajanje ter definira čas, ki ga ima prireditev na voljo za izvedbo

dejavnosti.

Tabela 2: Terminska shema dvodnevnega tekmovanja ZNOT

Dan 1/Sobota

Čas Dejavnost

7.00 Zbor pred skladiščem

7.15–8.30 Prevoz opreme na lokacijo tekmovanja

9.00 Postavitev taborniških objektov (klopi, mize, šotori, kuhinja)

10.30 Prihod celotnega vodstva tekmovanja

10.45 Sestanek vseh prisotnih ter razdelitev nalog

11.00–12.00 Nastanitev v notranjih prostorih objekta ter priprava prostorov

12.15 Kosilo za vodstvo tekmovanja

13.00 Ponovni (zadnji) zbor celotnega osebja pred prihodom tekmovalcev

14.00 Prihod prvih udeležencev tekmovanja

15.00–16.00 Prijava ekip za tekmovalce

15.30 Zbor za kontrolorje ter razvoz na lokacije za izvedbo njihovih dejavnosti

16.30 Glavni zbor vseh prisotnih (vodstvo in udeleženci) in uradna otvoritev

17.00 Zbor vodij ekip tekmovalcev za obvestilo o poteku tekmovanja

17.30 Pričetek tekmovalnega dela prireditve

20.30 Vrnitev prvih tekmovalcev na cilj

21.00 Priprava in razdelitev toplega obroka za udeležence tekmovanja

22.00–03.00 Zbiranje in obdelava podatkov s terena

Dan 2/Nedelja

Čas Dejavnost

6.30 Vstajanje vodstva tekmovanja

7.00 Javna objava neuradnih rezultatov

7.00–7.45 Sprejemanje pritožb in pripomb na neuradne rezultate

8.00 Zajtrk za vse udeležence (trojanski krofi)

8.30 Sklepni del: zaključni zbor vseh udeležencev in uradna razglasitev rezultatov ter razdelitev

pokalov, priznanj in nagrad najboljšim

9.00–11.00 Pospravljanje prizorišča in odvoz opreme v skladišče

11.30 Zaključek tekmovanja in predaja ključev najetega prostora

Vir: ZNOT, 2010

27

Glavno dogajanje tekmovanja se odvija na prostem, medtem ko osebje izvaja dejavnosti

v notranjosti najetega prostora. V notranjosti se prav tako pišejo topografski testi,

kasneje pa so ti prostori namenjeni prenočitvi vseh udeležencev in vodstva tekmovanja.

Udeleženci tekmovanja imajo tako poskrbljeno za prenočišče v času od sobote do

nedelje ter en topel obrok na dan tekmovanja. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki pridejo

na samo tekmovanje dan pred uradnim pričetkom, ti pa so nastanjeni v lokalnih

turističnih sobah ali pa jih gostijo taborniški kolegi, ki živijo na tem območju. Poleg

enega toplega obroka, ki je pripravljen od organizatorjev tekmovanja, pa se udeleženci

pred, med in po tekmovanju zadržujejo tudi v lokalnih gostinskih obratih. Med samim

čakanjem na uradni pričetek tekmovanja ter naslednji dan prav tako med čakanjem na

razglasitev rezultatov pa imajo udeleženci prosti čas, ki ga običajno izkoristijo za

sprehod po okolici, obisk znamenitosti na prostem ali udeležbi na javni prireditvi.

Velikokrat so ravno v tem času številne prireditve namenjene praznovanju svetega

Miklavža ter z njim povezanih dejavnosti.

3.2.4 Zaključek tekmovanja

V zaključni del tekmovanja sodijo predvsem dejavnosti, ki se zgodijo v času dveh

tednov po končani dejanski izvedbi tekmovanja. Med te prištevamo:

• pošiljanje zahval sponzorjem in sodelavcem tekmovanja;

• vračilo izposojene opreme;

• plačevanje računov, ki so nastali v času priprav in izvedbe;

• vrednotenje tekmovanja v sklopu ožje in širše ekipe;

• pisanje člankov ter pošiljanje na uredništva lokalnih glasil ter revije Tabor;

• arhiviranje ter javna objava rezultatov in slikovnega gradiva tekmovanja na

spletni strani tekmovanja ter društva tabornikov;

• predajo končnega vsebinskega in finančnega poročila tekmovanja upravi rodu.

Vsako leto ob izdaji vsebinskega poročila vodja tekmovanja izda tudi zbornik. V

zborniku tekmovanja ZNOT za tekoče leto so zbrani vsi uradni dokumenti, organigram

tekmovanja, opis posamezne akcije ter celotni postopek tekmovanja, z vsebino

orientacijskih kart ter opisom vseh dejavnosti, ki so se odvijale na sami prireditvi. Prav

tako se oblikujejo navodila oziroma priporočila za prihodnje leto, ki temeljijo na

vrednotenju.

28

Tekmovanje sicer res traja zgolj dva dneva, vendar je glede na opisan proces njegove

organizacije takšna organizacija zahteven projekt, ki vsebuje vse elemente

menedžmenta prireditev, če seveda stremi k temu, da bo prireditev izvedena uspešno in

kakovostno.

3.3 ANALIZA ORGANIZACIJE TABORNIŠKIH TEKMOVANJ

S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali organizacijo taborniške prireditve

zimsko-nočnega orientacijskega tekmovanja, katerega organizatorji so bili prostovoljci.

Namen je bil pridobiti mnenje od prostovoljcev, ki so organizirali prireditve v okviru

taborniške organizacije. Glavni cilj pa je bil raziskati vzroke za odločitev posameznikov

za prostovoljno delo, hkrati proučiti način dela pri organizaciji in ugotoviti, kaj

prostovoljcu pomeni organizacija take prireditve ter kaj je s to organizacijo pridobil, če

izključimo denarno nadomestilo.

Vprašalnik v elektronski obliki je bil poslan večji skupini tabornikov, za katere smo

predvidevali, da so v svoji karieri že organizirali vsaj eno prireditev. V raziskavi je

sodelovalo 58 moških ter 71 žensk, skupno smo tako zabeležili 129 pravilno izpolnjenih

anketnih vprašalnikov. Starostna struktura anketiranih je naslednja:

• starostna skupina od 15 do 20 let je imela 21,8 odstotka anketirancev;

• starostna skupina od 21 do 27 let je imela 43,3 odstotka anketirancev;

• starostna skupina od 28 let naprej pa je imela 34,9 odstotka

anketirancev.

V raziskavi smo ugotavljali tudi izobrazbeno strukturo anketirancev, pri čemer je bila

najpogostejša izbira srednješolska izobrazba (48,1 odstotka), sledila ji je visokošolska

oziroma univerzitetna (41,9 odstotka), nato višješolska (4,6 odstotka), osnovnošolska

(4,7 odstotka) ter najmanjkrat izbran magisterij oziroma doktorat (0,7 odstotka).

3.3.1 Rezultati analize

V nadaljevanju si bomo pogledali rezultate posameznih anketnih vprašanj.

• Kdo vas je spodbudil, motiviral za pristop k tabornikom?

Graf 1: Motivatorji za pristop k organizaciji taborništva

Vir: Avtor, 2011

Kot najvplivnejšega motivatorja za pristop k organizaciji so anketiranci podali lastno

prepričanje oziroma željo (45

(26,4 odstotka) in starše (22,2

pristop ne spomnijo več (3,8

tudi s svojim odgovorom in želeli poudariti, da ju je za pristop spodbudila druga oseba,

ki je že bila tabornik.

• Kaj vam predstavlja taborništvo?

Graf 2: Definicija taborništva anketiranih posameznikov

Vir: Avtor, 2011

45,0 %

22,2 %

0.0%5.0%

10.0%15.0%20.0%25.0%30.0%35.0%40.0%45.0%50.0%

pristopil/a sem na lastno željo

pristopil/a sem na

željo staršev

0.0%

druženje z vrstniki

nova znanja in izkušnje

nova poznanstva

zdrava oblika preživljanja …

nujno zlo, saj sem plačal/a …

obiskovanje sestankov in …

drugo

Kdo vas je spodbudil, motiviral za pristop k tabornikom?

Graf 1: Motivatorji za pristop k organizaciji taborništva


prepričanje oziroma željo (45 odstotkov), nekaj jih je za motivatorja imelo prijatelje

) in starše (22,2 odstotka), nekateri med anketiranimi pa se vzroka

pristop ne spomnijo več (3,8 odstotka). Zgolj dve osebi pa sta na vprašanje odgovorili


Kaj vam predstavlja taborništvo?

taborništva anketiranih posameznikov

%26,4 %

0,0 %3,8 % 2,6 %

pristopil/a sem na

željo staršev

pristopil/a sem na pobudo

prijateljev

pristopil/a sem, ker

sem moral/a

ne vem več, zakaj

sem pristopil/a

drugo

22.9%

26.1%

22.5%

20.8%

0.0%

0.3%

7.4%

0.0% 5.0% 10.0% 15.0% 20.0% 25.0% 30.0%

…

…

…

29


tivatorja imelo prijatelje

), nekateri med anketiranimi pa se vzroka za

). Zgolj dve osebi pa sta na vprašanje odgovorili


Nekaj (7,4 odstotka) jih je

taborništvo kot način življenja. Poleg tega pa so taborništvo označili še kot nova znanja

in izkušnje (26,1 odstotka

prostega časa (20,8 odstotka

narekoval taborništvo kot nujno zlo

odstotka) označil, da pri tabornik

• Katerih dejavnosti

Graf 3: Najbolj obiskane taborniške

Vir: Avtor, 2011

Največ zanimanja je bilo pri izletih (25,6

odstotkov), poleg teh pa se udeležujejo še tedenskih sestankov s svojo skupino oziroma

vodom (17,1 odstotka), slovesnih t

(6,2 odstotka), občnega zbora rodu (4,2

možnim odgovorom razno

odstotka).

tedenski sestanek s svojo skupino (vodom)

srečanja območja

taborniška tekmovanja

občni zbor rodu

skupščina ZTS

slovesne taborniške prireditve

) jih je na to vprašanje odgovorilo z lastnimi besedami in opisalo


odstotka), nova poznanstva (22,5 odstotka), zdravo obliko preživljanja

odstotka), druženje z vrstniki (22,9 odstotka

narekoval taborništvo kot nujno zlo, ni izbral nihče (0 odstotkov

da pri tabornikih ne sodeluje po lastni volji.

dejavnosti se v okviru taborništva najraje udeležite?

Graf 3: Najbolj obiskane taborniške dejavnosti

je bilo pri izletih (25,6 odstotka) in taborniških tekmovanjih

poleg teh pa se udeležujejo še tedenskih sestankov s svojo skupino oziroma

), slovesnih taborniških prireditev (9,8 odstotka

), občnega zbora rodu (4,2 odstotka) in skupščine ZTS (0,9

možnim odgovorom razno so anketiranci največkrat izbrali letno taborjenje

17,1 %

6,2 %

23,0

4,2 %

0,9 %

9,8 %

13,2 %

0.0% 5.0% 10.0% 15.0% 20.0% 25.0%

tedenski sestanek s svojo skupino (vodom)

srečanja območja

taborniška tekmovanja

občni zbor rodu

skupščina ZTS

slovesne taborniške prireditve

izleti

drugo

30

na to vprašanje odgovorilo z lastnimi besedami in opisalo


), zdravo obliko preživljanja

odstotka). Odgovor, ki je

odstotkov), je pa eden (0,3

) in taborniških tekmovanjih (23

poleg teh pa se udeležujejo še tedenskih sestankov s svojo skupino oziroma

odstotka), srečanj območja

) in skupščine ZTS (0,9 odstotka). Pod

so anketiranci največkrat izbrali letno taborjenje (13,2

23,0 %

25,6 %

25.0% 30.0%

• Ste katero od naštetih

Graf 4: Število organizatorjev taborniških prireditev med

Vir: Avtor, 2011

Tu je bila glavna ločnica med

odstotka), ter tistimi taborniki, ki tega še niso naredili (20,2

priložnost organizirati katero od taborniških prireditev, so za primer navedli

orientacijska tekmovanja, taborjenje, taborniški posvet, izlet, občni zbor, vodov

sestanek, sklop celoletnih izletov in

mnogoboj, vodniški tečaj, taborniška srečanja vodstev rodu, jesenovanje, zimovanje,

topografski tečaj, delovne motivacijske vikende, mednarodne akcije in izobraževanja,

fotoorientacije, slovenske avanture ter mnoge druge.

• Koliko ste bili st

sodelovanjem pri tej

Graf 5: Starost prostovoljcev ob prvi organizaciji taborniške prireditve

Vir: Avtor, 2011

42,3 % 41,3 %

0.0%

5.0%

10.0%

15.0%

20.0%

25.0%

30.0%

35.0%

40.0%

45.0%

manj kot 15 15-17

Ste katero od naštetih dejavnosti že organizirali ali sodelovali pri organizaciji?

Graf 4: Število organizatorjev taborniških prireditev med anketiranci

Tu je bila glavna ločnica med tistimi, ki so določeno prireditev že organizirali (79,8

taborniki, ki tega še niso naredili (20,2 odstotka



sestanek, sklop celoletnih izletov in dejavnosti za starejše, ne več akti


delovne motivacijske vikende, mednarodne akcije in izobraževanja,

fotoorientacije, slovenske avanture ter mnoge druge.

Koliko ste bili stari, ko ste se prvič srečali z organizacijo oz

sodelovanjem pri tej dejavnosti?


ne (20,2 %)da (79,8 %)

%

13,5 %

1,9 %0,0 % 1,0 %

18-20 21-23 24-26 več kot 27

31

že organizirali ali sodelovali pri organizaciji?

anketiranci

že organizirali (79,8

odstotka). Tisti, ki so imeli



ne več aktivne tabornike,


delovne motivacijske vikende, mednarodne akcije in izobraževanja,

prvič srečali z organizacijo oziroma s


32

Glede na to, da večina mladih takoj ob prestopu iz osnovne v srednjo šolo prejme

določene odgovornosti ter s tem že pripada k skupini voditeljev organizacije, je bilo

hkrati pričakovati, da so bili to njihovi prvi začetki pri organiziranju prireditev ali zgolj

sodelovanju pri dejavnosti. Zato je bilo največkrat zastopano starostno obdobje 15. leta

(42,3 odstotka), sledilo je obdobje med 15. in 17. letom (41,3 odstotka), nato med 18. in

20. letom (13,5 odstotka), za njim še obdobje med 21. in 23. (1,9 odstotka) ter zadnje

omenjeno obdobje po 27. letu (1,0 odstotek).

• Ali ste pred prevzemom zadolžitve zaupali v svoja znanja in sposobnosti?

Graf 6: Organizatorjevo zaupanje v lastne sposobnosti

Vir: Avtor, 2011

Večina je pritrdila na to vprašanje (66,4 odstotka), medtem ko so bili tudi nekateri

posamezniki, ki v samem začetku niso zaupali vase (33,6 odstotka). Nezaupanje v svoje

lastne sposobnosti je najverjetneje posledica pomanjkanja izkušenj ter popolnoma novo

področje vsakega posameznika, s katerim se mora spopasti ob prevzemu odgovornosti.

• Ali ste ob začetku zadolžitve dobili informacije za opravljanje dela?

Graf 7: Pridobitev informacij za delo pri organizaciji taborniške prireditve

Vir: Avtor, 2011

ne (33,6 %)da (66,4 %)

ne (32,7 %)da (67,3 %)

33

Glede na prejšnje odgovore, kjer smo lahko zaznali manjšo negotovost pri prevzemu

zadolžitev, so informacije za opravljanje le-te še kako pomembne. Spodbudno je

vsekakor dejstvo, da je kar 67,3 odstotka anketirancev pritrdilo temu vprašanju, kljub

temu pa ga je zanikalo 32,7 odstotka. Pri pritrdilnem odgovoru smo želeli raziskati,

kakšna navodila so anketiranci prejeli, ti pa so omenili naslednje pridobljene

informacije: navodila, kontaktne številke, dokumente, osnovne informacije o poteku ter

ciljih, natančna navodila za opravljanje določenih dejavnosti, predloge, kako in s kom

delati, pomoč pri oblikovanju oziroma formiranju delovne ekipe, predstavitev

finančnega dela prireditve, tehnična in vsebinska navodila, predloge ter zamisli

preteklih vodij prireditve ter mnoge druge, ki imajo drugačno poimenovanje, vendar so

že zajete v omenjenih.

• Ste odgovornost za prevzem organizacije prevzeli po lastni volji?

Graf 8: Prevzem odgovornosti oziroma organizacije po lastni volji

Vir: Avtor, 2011

Na to vprašanje je pritrdilni odgovor podalo 88,4 odstotka anketirancev, 11,5 odstotka

pa se s tem niso strinjali. Vsi, ki so odgovornosti prevzeli po lastni volji, so bili

prepričani v svoje sposobnosti, nezaupljivi vase pa so organizacijo kljub temu prevzeli

in izpeljali po svojih najboljših močeh. Čeprav je morda za določene posameznike

organizacija določene prireditve sprva nemogoča in neizvedljiva, pa običajno med

procesom organiziranja ugotovijo, da se kljub temu stvari lahko izpelje, pa čeprav s

kakšno napako ali pomanjkljivostjo.

ne (11,6 %)da (88,4 %)

• Kaj ste pridobili z

Graf 9: Pridobitve ob organizaciji taborniške prireditve

Vir: Avtor, 2011

Pridobljene izkušnje so bile bistvenega pomena za organizatorje (33,8

medtem ko so omenili tudi znanja (28,9

prepoznavnost v taborniški organizaciji (14

odstotka izbralo odgovor »negativna izkušnja«, nekateri (1,3

besedami želeli izpostaviti dejstva, da so z organizacijo pridobil

naprej, ekološko zavedanje in referenco za delo.

• Koliko časa v tednu vam je vzela organizacija takšnega dogodka?

Graf 10: Poraba časa za organizacijo prireditve

Vir: Avtor, 2011

Največ anketirancev je za tako organizacijo potrebovalo med 5

odstotka), nekateri celo manj kot 5 ur tedensko (29,8

10 in 20 ur tedensko (19,2

nova poznanstva med vrstniki ter z drugimi

prepoznavnost v taborniški organizaciji

negativno izkušnjo

19,2

Kaj ste pridobili z organizacijo tega dogodka?

Graf 9: Pridobitve ob organizaciji taborniške prireditve

Pridobljene izkušnje so bile bistvenega pomena za organizatorje (33,8

medtem ko so omenili tudi znanja (28,9 odstotka), nova poznanstva (17,9

prepoznavnost v taborniški organizaciji (14 odstotkov). Med vsemi anketiranci jih je 4,1

izbralo odgovor »negativna izkušnja«, nekateri (1,3 odstotka

besedami želeli izpostaviti dejstva, da so z organizacijo pridobil potrditev, motivacijo za

naprej, ekološko zavedanje in referenco za delo.

Koliko časa v tednu vam je vzela organizacija takšnega dogodka?

Graf 10: Poraba časa za organizacijo prireditve

Največ anketirancev je za tako organizacijo potrebovalo med 5 do 10 ur tedensko (37,5

), nekateri celo manj kot 5 ur tedensko (29,8 odstotka), drugi pa so si vzeli med

10 in 20 ur tedensko (19,2 odstotka) ali celo več kot 20 ur na teden (13,5

28,9

17,9 %

14,0 %

4,1 %

1,3 %

0.0% 5.0%10.0%15.0%20.0%25.0%30.0%

izkušnje

znanje

nova poznanstva med vrstniki ter z drugimi

prepoznavnost v taborniški organizaciji

negativno izkušnjo

drugo

29,8 %

37,5 %

%

13,5 %

manj kot 5 ur (29,8 %)med 5 in 10 ur (37,5 %)med 10 in 20 ur (19,2 %)več kot 20 ur (13,5 %)

34

Pridobljene izkušnje so bile bistvenega pomena za organizatorje (33,8 odstotka),

), nova poznanstva (17,9 odstotka) in

Med vsemi anketiranci jih je 4,1

odstotka) pa so s svojimi

potrditev, motivacijo za

Koliko časa v tednu vam je vzela organizacija takšnega dogodka?

10 ur tedensko (37,5

), drugi pa so si vzeli med

) ali celo več kot 20 ur na teden (13,5 odstotka).

33,8 %

28,9 %

30.0%35.0%40.0%

manj kot 5 ur (29,8 %)med 5 in 10 ur (37,5 %)med 10 in 20 ur (19,2 %)več kot 20 ur (13,5 %)

• Katere zadolžitve ste opravljali v okviru organizacije dogodka?

Graf 11: Zadolžitve prostovoljcev pri organizaciji taborniške prireditve

Vir: Avtor, 2011

Oseba, ki je v določenem obdobju aktivno sodelovala pri organizaciji različnih

prireditev, je bila prav tako zastopana na več pozicijah. V anketi smo zabeležili 30,7

odstotka vodij prireditev, 27,8

fizičnih izvajalcev na samem dogodku in 15,9

Med vsemi anketiranimi je bilo 1,4

zadolžitve.

• Kako je bilo organizirano vaše delo?

Graf 12: Organiziranost dela

Vir: Avtor, 2011

Največkrat se taborniško

samostojno delovalo veliko manj vprašanih (11,6

bil tudi en predstavnik, ki je deloval zgolj pri določeni

30,7 %

0.0%

5.0%

10.0%

15.0%

20.0%

25.0%

30.0%

35.0%

vodja (imenovan tudi

organizator) prireditve

član ožje ekipe

86.5%

Katere zadolžitve ste opravljali v okviru organizacije dogodka?



bila prav tako zastopana na več pozicijah. V anketi smo zabeležili 30,7

vodij prireditev, 27,8 odstotka članov ožjih organizacijskih

fizičnih izvajalcev na samem dogodku in 15,9 odstotka administrativnih pomočnikov.

anketiranimi je bilo 1,4 odstotka takšnih, ki so opravljal

Kako je bilo organizirano vaše delo?

Graf 12: Organiziranost dela

Največkrat se taborniško dejavnost organizira v skupini (86,5 odstotka

valo veliko manj vprašanih (11,6 odstotka). Med vsemi odgovori pa je

bil tudi en predstavnik, ki je deloval zgolj pri določeni dejavnosti (1,9

27,8 %

15,9 %

24,2 %

1,4

član ožje ekipe administrativna pomoč pri

organizaciji

fizični izvajalec aktivnosti na

sami prireditvi

drugo

11,6 %

86.5%

1,9 %

delal/a sem sam/a (11,6 %)

delal/a sem v skupini (86,5 %)

delal/a sem samo pri določeni aktivnosti (1,9 %)

35

Katere zadolžitve ste opravljali v okviru organizacije dogodka?



bila prav tako zastopana na več pozicijah. V anketi smo zabeležili 30,7

ekip, 24,2 odstotka

administrativnih pomočnikov.

ih, ki so opravljali vse možne

odstotka), medtem ko je

). Med vsemi odgovori pa je

(1,9 odstotka).

1,4 %

drugo

delal/a sem sam/a (11,6 %)

delal/a sem v skupini (86,5 %)

delal/a sem samo pri določeni aktivnosti (1,9 %)

• Kako dolgo ste delali pri organizaciji?

Graf 13: Čas delovanja posamezni

Vir: Avtor, 2011

Večina sodelujočih je pri organizaciji delovala vse od začetka do konca (92,2

kar predstavlja tri mesece aktivnega sodelovanja. Nekateri med njimi pa so sodelovali

zgolj občasno pri določenih

sodeloval samo na začetku ali pri koncu organizacije.

• Kaj ste prejeli za sodelovanje

Graf 14: Materialne pridobitve za sodelovanje pri organizaciji prireditve

Vir: Avtor, 2011

92,2 %

7,8 %

0,0 %0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%

denarna nagrada

prejel/a sem pisno zahvala

priznanje rodu

Kako dolgo ste delali pri organizaciji?

Graf 13: Čas delovanja posameznika v procesu organizacije prireditve

Večina sodelujočih je pri organizaciji delovala vse od začetka do konca (92,2


zgolj občasno pri določenih dejavnostih (7,8 odstotka). Nihče od anketiranih ni

sodeloval samo na začetku ali pri koncu organizacije.

Kaj ste prejeli za sodelovanje pri organizaciji?


delal/a sem vsa dela od začetka do konca (92,2 %)

delal/a sem samo občasno, le pri nekaterih zadolžitvah (7,8 %)

delal/a sem samo ob začetku organizacije (0 %)

delal/a sem samo ob koncu organizacije (0 %)

16,5 %

52,9 %

7,2 % 5,0 %

prejel/a sem pisno zahvala

oziroma priznanje rodu

ustno so me pohvalili ob

zaključku prireditve

prejel/a sem priporočila za nadaljnje delo

zaradi dobro opravljenega dela, sem se

lahko udeležil/a

izobraževanja na tem

področju

36

ka v procesu organizacije prireditve

Večina sodelujočih je pri organizaciji delovala vse od začetka do konca (92,2 odstotka),


). Nihče od anketiranih ni


delal/a sem vsa dela od začetka do konca (92,2 %)

delal/a sem samo občasno, le pri nekaterih

delal/a sem samo ob začetku organizacije (0 %)

delal/a sem samo ob koncu organizacije (0 %)

18,4 %

zaradi dobro opravljenega dela, sem se

lahko udeležil/a

izobraževanja na tem

področju

nisem prejel/a ničesar

Za sodelovanje ni nihče prejel denarne nagrade (0

odziv anketirancev, saj gre za

anketiranci deležni pisne zahvale oziroma priznanja rodu (16,5

ob zaključku prireditve (52,9

ter možnost udeležbe na izobraževalnem tečaju (5

nekateri, ki za svoje delo niso prejeli ničesar (18,4

• Ocenjevanje trditev

Zadnji del ankete je od anketirancev

Graf 15: Organizacija prireditve je bila zame enostavna

Vir: Avtor, 2011

Pri prvi trditvi, da je bila o

strinjalo 36,9 odstotka, ne strinjalo pa se je celo več posameznikov, in sicer kar 40,8

odstotka, kar vsekakor narekuje dejstvo, da organizacija resnično

organizatorja ter da za tak

nimajo želja po tem delu. 22,3

pomenilo, da so bili zadovoljni s svojim delom, bi

delo drugim.

4,9 %

0.0%

5.0%

10.0%

15.0%

20.0%

25.0%30.0%

35.0%

40.0%

sploh se ne strinjam

se ne strinjam

Za sodelovanje ni nihče prejel denarne nagrade (0 odstotkov), kar je bil pričakovan

odziv anketirancev, saj gre za prostovoljno delo v okviru taborništva

anketiranci deležni pisne zahvale oziroma priznanja rodu (16,5 odstotka

ob zaključku prireditve (52,9 odstotka), tudi priporočila za nadaljnje delo (7,2

ter možnost udeležbe na izobraževalnem tečaju (5 odstotkov). Med njimi so bili tudi

delo niso prejeli ničesar (18,4 odstotka).

Ocenjevanje trditev

Zadnji del ankete je od anketirancev zahteval, da so ocenili že podane trditve.

Organizacija prireditve je bila zame enostavna

Pri prvi trditvi, da je bila organizacija prireditve za posameznike

, ne strinjalo pa se je celo več posameznikov, in sicer kar 40,8

, kar vsekakor narekuje dejstvo, da organizacija resnično

organizatorja ter da za takšno delo niso vsi usposobljeni, pripravljeni ter hkrati tudi

nimajo želja po tem delu. 22,3 odstotka anketiranih je bilo neodločenih, kar je verjetno

pomenilo, da so bili zadovoljni s svojim delom, bi pa lahko ali naredili več ali prepustili

35,9 %

22,3 %

31,1 %

5,8 %

se ne strinjam se ne morem odločiti ali se strinjam ali ne

se strinjam se popolnoma strinjam

37

), kar je bil pričakovan

borništva. So pa bili

odstotka), ustne pohvale

), tudi priporočila za nadaljnje delo (7,2 odstotka)

). Med njimi so bili tudi

, da so ocenili že podane trditve.

za posameznike enostavna, se je

, ne strinjalo pa se je celo več posameznikov, in sicer kar 40,8

zahteva mnogo od

o delo niso vsi usposobljeni, pripravljeni ter hkrati tudi

anketiranih je bilo neodločenih, kar je verjetno

lahko ali naredili več ali prepustili

se popolnoma strinjam

Graf 16: Delo v skupini je potekalo odlično

Vir: Avtor, 2011

Za trditev, da je delo v s

strinjalo, 51,5 odstotka

posameznikov, ki so sposobni delovati v skupini. Medtem ko je bilo 21,4

neodločenih in 11,7 odstotka

organizatorji prireditev.

Graf 17: Sodelovanje z drugimi člani mi ni predstavljalo težav

Vir: Avtor, 2011

Glede na to, da so sodelovali v skupini, nas je zanimalo tudi

odnosi, zato smo podali trditev, da organizatorjem sodelovanje z

predstavljalo težav. S trditvi

odstotka, strinjalo pa se jih ni

nekateri boljše delujejo kot

nekaj odstotkov tistih, ki se v skupini z

0,0 %0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%


se ne strinjam

0,0 %0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%


se ne strinjam

Graf 16: Delo v skupini je potekalo odlično

Za trditev, da je delo v skupini potekalo odlično, se je 15,4 odstotka

odstotka se jih je strinjalo, kar je pomenilo več kot polovico

posameznikov, ki so sposobni delovati v skupini. Medtem ko je bilo 21,4

odstotka takšnih, ki bi bili verjetno uspešnejši kot

Sodelovanje z drugimi člani mi ni predstavljalo težav

Glede na to, da so sodelovali v skupini, nas je zanimalo tudi, kakšni so medsebojni

odnosi, zato smo podali trditev, da organizatorjem sodelovanje z drugimi

trditvijo se je strinjalo 78,6 odstotka, neodločenih je bilo 11,7

pa se jih ni 9,7 odstotka anketiranih. Že prej omenjeno dejstvo, da

nekateri boljše delujejo kot »solisti«, se je tudi tukaj izkazalo za resnično,

ov tistih, ki se v skupini z drugimi niso najbolje razumeli.

11,7 %

21,4 %

51,5 %

15,4 %



9,7 % 11,7 %

50,4 %

28,2 %



38

odstotka vseh popolnoma

se jih je strinjalo, kar je pomenilo več kot polovico

posameznikov, ki so sposobni delovati v skupini. Medtem ko je bilo 21,4 odstotka

ih, ki bi bili verjetno uspešnejši kot samostojni

Sodelovanje z drugimi člani mi ni predstavljalo težav

kakšni so medsebojni

drugimi člani ekipe ni

, neodločenih je bilo 11,7

anketiranih. Že prej omenjeno dejstvo, da

esnično, saj je bilo kar

niso najbolje razumeli.


%


Graf 18: Z organizacijo prireditve sem bil/

Vir: Avtor, 2011

Pozitivno zadovoljstvo glede organizacije je popolnoma potrdilo

strinjalo se je 59,2 odstotka

tistih, ki se s tem niso strinjali verjetno zaradi različnih razlogov, kot so sodelovanje v

skupini ali končni rezultat organizirane prireditve.

Graf 19: Organizacija prireditve v okviru prostovoljstva bi se lahko

primerjala z organizacijo katerekoli prireditve

Vir: Avtor, 2011

Več kot 81,5 odstotka vseh se je strinjalo s trditvijo, da bi organizacijo prireditve v

okviru prostovoljstva lahko primerjali

mestu je bilo tudi naše poglavitno vprašanje o delu prostovoljcev ter profesionalcev, ki

so za delo plačani. Glede na podane rezultate lahko sklepamo o uspešnosti prireditev

tudi z vidika, da so organizatorji p

in neodločenih (18,5 odstotka

1,0 %0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%

70.0%


se ne strinjam

3,9 %

0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%


se ne strinjam

Z organizacijo prireditve sem bil/-a zadovoljen/-na

Pozitivno zadovoljstvo glede organizacije je popolnoma potrdilo 25,2

odstotka, bilo pa je tudi 9,7 odstotka neodločenih ter


skupini ali končni rezultat organizirane prireditve.

Organizacija prireditve v okviru prostovoljstva bi se lahko

primerjala z organizacijo katerekoli prireditve

vseh se je strinjalo s trditvijo, da bi organizacijo prireditve v

okviru prostovoljstva lahko primerjali z organizacijo katerekoli prireditve. Na tem



tudi z vidika, da so organizatorji prostovoljci. Kljub temu pa je bilo nekaj nezaupljivih

odstotka).

4,9 %9,7 %

59,2 %

25,2



3,9 %

10,7 %

33,0 %



39

na

25,2 odstotka, zgolj

neodločenih ter 5,9 odstotka


Organizacija prireditve v okviru prostovoljstva bi se lahko

vseh se je strinjalo s trditvijo, da bi organizacijo prireditve v

z organizacijo katerekoli prireditve. Na tem



rostovoljci. Kljub temu pa je bilo nekaj nezaupljivih

25,2 %


48,5 %


Graf 20: Zadovoljen/-

prireditve

Vir: Avtor, 2011

Zgolj 4,8 odstotka vseh se ni strinjalo ali je bilo neodločenih v zvezi

medtem ko je skoraj večina (95,2

bili zadovoljni s sodelovanjem pri organizacij

več kot ponosni na delo naših članov, ki so zadovoljni

organizaciji, katere glavni namen je, da se člani oziroma prostovoljci počutijo dobro v

tem, kar delajo.

Graf 21: Ne želim si več sodelovati pri organizaciji prireditve

Vir: Avtor, 2011

Zadnja trditev je bila glede

kjer je 60,2 odstotka anketiranih popolnoma pripra

odstotka bi se prav tako ponovno odločilo za sodelovanje. 4,9

0,0 %0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%

70.0%


se ne strinjam

60,2 %

0.0%

10.0%

20.0%

30.0%

40.0%

50.0%

60.0%

70.0%


se ne strinjam

-na sem, da sem bil/-a lahko del organizacije

vseh se ni strinjalo ali je bilo neodločenih v zvezi

edtem ko je skoraj večina (95,2 odstotka) potrdila trditev in se strinjala s tem, da so

sodelovanjem pri organizaciji prireditve. Glede na rezultate smo lahko

več kot ponosni na delo naših članov, ki so zadovoljni, da delujejo v prostovoljni


Ne želim si več sodelovati pri organizaciji prireditve

Zadnja trditev je bila glede sodelovanja pri organizaciji takšnih prireditev v prihodnje,

anketiranih popolnoma pripravljenih ponovno sodelovati, 31,3

bi se prav tako ponovno odločilo za sodelovanje. 4,9 odstotka

1,9 % 2,9 %

30,2 %

65,0 %



31,3 %

4,9 % 2,7 % 0,9 %



40

a lahko del organizacije

vseh se ni strinjalo ali je bilo neodločenih v zvezi s to trditvijo,

) potrdila trditev in se strinjala s tem, da so

prireditve. Glede na rezultate smo lahko

da delujejo v prostovoljni


Ne želim si več sodelovati pri organizaciji prireditve

ih prireditev v prihodnje,

vljenih ponovno sodelovati, 31,3

odstotka anketiranih ni

%


%


41

bilo popolnoma prepričanih v ponovno participacijo, 3,6 odstotka pa se za ponovno

sodelovanje pri organizaciji prireditev ne bi odločilo. Prepričljiv odstotek takšnih, ki bi

se ponovno odločili za sodelovanje, nam daje motivacijo za naprej, saj s tem dobivamo

potrditve, da vzgajamo in delujemo dobro v okviru celotne organizacije društva ter

hkrati ustvarjamo kakovostne prireditve z zadovoljnimi udeleženci ter organizatorji.

3.3.2 Povzetek rezultatov in ugotovitve analize Taborništvo je prostovoljstvo, kar narekujejo rezultati ankete, saj so se posamezniki, ki

so želeli postati del organizacije, za pristop odločili po lastni volji glede na prepričanja

iz okolice, ki je imela o tem gibanju pozitivno mnenje. Biti del organizacije in živeti po

taborniških načelih ter z roko v roki s prostovoljstvom narekuje način življenja, ki ga

pričneš živeti od trenutka, ko se včlaniš v taborniško organizacijo in ga nikoli ne

opustiš, kljub temu da dejavnost in fizična participacija z leti zaradi drugih življenjskih

obveznosti upada. Že več desetletij beležimo najpogostejše udeleževanje pri

taborništvu, pri večdnevnih letnih taborjenjih, kjer se vrstniki med seboj povežejo in

dlje časa živijo neposredno v naravi, ter hkrati pri udeležbi taborniških tekmovanj.

Medtem ko je taborjenje namenjeno vsesplošni populaciji tabornikov, pa so taborniška

tekmovanja po eni strani narejena sicer za vse, vendar običajno pritegnejo zgolj tiste, ki

imajo željo in motivacijo učenja te discipline ter so tudi na splošno domiselne osebe in

se hkrati ne bojijo izzivov. Rezultati ankete so nam potrdili predvidevanja, da tako kot

udeleževanje taborniških tekmovanj tudi organizacija le-teh pritegne določeno število

članov in nikakor ne vseh. Kljub veliki odgovornosti ob prevzemu vodenja določene

taborniške prireditve pa imamo v svojih vrstah zelo veliko takšnih, ki so pripravljeni

prevzemati odgovornosti in zadolžitve po svoji lastni volji. Obstaja tudi manjši, vendar

skoraj zanemarljiv odstotek tistih, ki dejavnosti niso želeli opravljati, vendar so bili

vseeno izbrani za to delo. Na tem mestu se je potrebno zavedati, da pride tudi do takšne

situacije, kajti drugače ni možno izpeljati zadanih ciljev poslanstva organizacije.

Pri organizaciji taborniške prireditve gre predvsem za osebno odločitev vsakega

posameznika, za prevzem zadolžitev in odgovornosti. Za organizacijo taborniških

tekmovanj se običajno odločajo samozavestne osebe z dovolj izkušnjami ter znanjem na

področju, ki bo predstavljal glavno dejavnost prireditve – orientacije. Več kot zanimivo

je, pri kateri starosti so mladi v taborniški organizaciji prvič prevzeli vodenje določene

42

dejavnosti. Večinoma so bili izredno mladi, kar tretjina teh pa ni zaupala v svoje

sposobnosti. Vsekakor presenetljivo pa je dejstvo, da smo samo dobri polovici članom

podali ustrezne informacije za opravljanje določenih dejavnosti, medtem ko so bile vse

taborniške prireditve izpeljane brez večjih napak. Več kot očitno je, da so tudi tisti, ki

niso prejeli informacij o delu, zadeve izpeljali na podlagi svojih izkušenj in

iznajdljivosti. Organizacija taborniške prireditve tako zahteva pripravljenost

posameznika za sodelovanje, visok nivo znanja taborniških veščin ter hkrati od vodje

prireditve zahteva vodstvene sposobnosti, zmožnost timskega dela, pravilno

komuniciranje s člani ekipe ter z javnostjo in prav tako dobro poznavanje zgodovine teh

prireditev. Ob dobri informiranosti glede preteklih napak ter morebitnih rešitev za

odpravljanje teh lahko prireditvi iz leta v leto dvigujemo kakovost organizacije in

izvedbe, kar pa je seveda tudi namen vsakega dobrega organizatorja.

Z vsakim vodenjem prireditve pa posameznik, ki deluje na določeni funkciji, prejme

določene pozitivne ali negativne odzive ter v nekaterih primerih tudi materialne

dobrine. Izkušnje, nova znanja in veščine, nova poznanstva in prepoznavnost

posamezniku predstavljajo pozitivne nematerialne dobrine, ki so hkrati tudi

življenjskega pomena pri njegovem razvoju ter uspešni osebni rasti. Poleg tega pa je

vsekakor dobrodošlo, še posebej v sklopu prostovoljstva, da posameznik prejme tudi

pisne ali ustne pohvale in priznanja kot tudi druge nagrade, vendar ne v denarni obliki.

Vsekakor nezanemarljiv je tudi podatek, da je vsak organizator prireditve vložil kar

nekaj ur svojega dela, njegov prosti čas je bil tako rekoč namenjen brezplačnemu

oziroma prostovoljnemu delu za organizacijo taborniških prireditev.

Pri sami organizaciji taborniške prireditve pa sicer ni obvezujoče, temveč najbolj

primerno in hkrati tudi že večkrat dokazano kot uspešno, da se organizacija izvaja v

sklopu ožje skupine z vodjem na čelu. Z delovanjem v skupini, kjer so vsi soodvisni od

drugih, pa se razbremeni delo samega organizatorja oziroma vodje tekmovanja, ki na

tak način lažje razporeja zadolžitve in organizira delo. Poleg vodstvenih funkcij pa so

posamezniki delovali tudi pri različnih dejavnostih ter zadolžitvah in tako dokazali, da

imajo delovne sposobnosti na več področjih. Velika večina je pri določeni prireditvi

delovala celoten čas organizacije, ker vsekakor predstavlja veliko pripadnost tako

organizaciji kot tudi prireditvi, pri kateri je ta posameznik deloval.

43

Kljub različni izobrazbi in starosti anketiranih je analiza pokazala, da je bil velik delež

tistih, ki so pritrdilno označili, da bi lahko primerjali organizacijo taborniške prireditve s

katerokoli drugo profesionalno organizacijo prireditev. Naš glavni namen je bil dokazati

ravno to primerljivost oziroma prikazati taborniške prireditve kot prireditve z dobro

načrtovano in izvedeno organizacijo, kakovostno končno izvedbo ter hkrati pozitivno

sprejemanje teh prireditev tako od udeležencev iz taborniških vrst kot tudi zunanjih

udeležencev, ki so bili del prireditve ali pa so bili zgolj mimoidoči. Ob tej primerjavi pa

nikakor nismo želeli pozabiti na dejstvo, da so te prireditve, ki jih organizirajo

taborniki, ustvarjene v njihovem prostem času ter ne ustvarjajo nikakršnega dobička. Z

gotovostjo lahko trdimo, da profitne in neprofitne organizacije upravljajo s prireditvami

na povsem enak način, le končni rezultat je drugačen. Pri profitnih organizacijah je torej

bistvo organiziranja prireditev ustvarjanje dobička, medtem ko v taborniških vrstah

organizacija prireditve pomeni pridobitev prej omenjenih nematerialnih dobrin ter je

izključno neprofitne narave.

Sodelujoči v analizi so zadovoljstvo izrazili tudi s tem, da so imeli pravzaprav

priložnost sodelovanja pri organizaciji taborniške prireditve. Ob tem pa se je potrebno

zavedati, da je v prihodnje nepotrebna skrb za pomanjkanje kadrov v taborniški

organizaciji, ki bodo pripravljeni prevzemati odgovornosti ter bodo hkrati sposobni

organiziranja katerekoli prireditve.

44

ZAKLJUČEK

Organizacija prireditve je skupek najrazličnejših elementov, ki jih je potrebno pravilno

uskladiti, definirati ter kasneje izvajati. Celotno organizacijo oziroma upravljanje

določene prireditve pa lahko gradimo na znanju, izkušnjah, zapisih, priporočilih in

pomoči tistih, ki so na podoben način že delovali. Veliko težja ter zagotovo zahtevnejša

organizacija za vodje pa je v primeru, ko gre za organizacijo v sklopu prostovoljstva.

Nabor posameznikov, ki jih v osnovi druži veselje za delo v naravi ter z mladimi, že

samo po sebi predstavlja velik izziv za vsakega od nas. Če pa so ti isti posamezniki

združeni v manjšo skupino, ki organizira določeno prireditev, kot je taborniško

orientacijsko tekmovanje za več kot štiristo ljudi, pa predstavlja toliko večji izziv, ki je

ob uspešni izvedbi vsekakor vreden vsaj velike pohvale.

Ne zavedamo se, kakšno vrednost ima delo mladih v takšni organizaciji, še posebej v

današnjem času, ko sta zaslužek in preživetje naše osnovno poslanstvo za življenje. Na

žalost je res tako, da večina gleda življenje skozi denarna sredstva, vendar pa je več kot

spodbudno, da obstajamo še vedno taki, ki smo se pripravljeni odreči prostemu času ter

posvečati dodatno delo organizaciji, ki dela družbeno dobre stvari. Kljub temu da v tem

ni zaslužka, pa se vsak posameznik lahko pohvali z vrsto nematerialnih nagrad, kot so

krepitev samozavesti, sooblikovanje osebnosti ter spodbujanje k samostojnosti, učenje

kreativnosti ter pridobitev znanja in izkušenj na področju taborništva in prav tako na

področju vseživljenjskega učenja.

Z našo zaključno projektno nalogo smo želeli raziskati ter primerjati organizacijo

športne prireditve v sklopu taborništva s profesionalno organizacijo (športnih)

prireditev, za katerimi stojijo podjetja in pravne osebe. Menim, da smo uspeli prikazati

možno primerljivost med taborniško in hkrati prostovoljno izvedbo prireditve ter

profesionalno izvedbo prireditve. Prav tako pa smo z organizacijo naše prireditve

dokazali tudi možno izvedbo športnega tekmovanja, ki se tesno povezuje s turizmom.

Prostovoljci smo tako ustvarili taborniško ter hkrati športno tekmovanje, ki posega tudi

v področje lokalnega turizma in je primerljivo s profesionalnimi organizacijami takšnih

prireditev.

45

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Allen, J., O`Toole, W., Harris, R. in McDonnell, I. (2008). Festival & Special event

management. Milton (Qld): J Wiley & Sons Australia.

Berčič H., Sila, B., Slak Valek, N. in Pintar D. (2010). Šport v turizmu. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

Bešić, N. (1999). Orientacija in topografija. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije.

Bubnič, E., Novak, Ž., Budnar, M., Erjavec, M., Grešak, B., Hodža Frelih, V., Jezeršek

Turnes, J., Lisec, A., Markič, M., Mlakar, P., Prebil, M., Remic, D., Vršec, M. in Zajc,

B. (2009). Dogodek od A do Ž: priročnik za organizacijo in vodenje dogodkov.

Ljubljana: Planet GV (Grosuplje: Repovž).

Cankar, M., Čadež, K., Grapar, B., Kovačič, B., Petrovič, D. in Ravnikar, A. (2006).

Orientacija: priročnik za orientiranje v naravi in orientacijska tekmovanja. Ljubljana:

Zveza tabornikov Slovenije.

Getz, D. (1997). Event management and event tourism. New York: Cognizant.

Goldblatt, J. (1997). Special events. New York: Wiley.

Kolarič, Z. (2002). Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih

organizacij. V Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij, ur.

Dejan Jelovac, 29–43. Koper: Visoka šola za management.

Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire – moj prosti čas. Ljubljana: A. A. Insreco, d. o. o.,

svetovalna služba.

Lipičnik, B. (2005). Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Mallen C. in Adams, J. L. (2008). Sport, recreation and tourism event management:

theoretical and practical dimensions. Amsterdam: Elsevier/Butterworth-Heinemann.

46

Možina, S. (Ur.) (2002). Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakuleteta za

družbene vede.

Mrak, B. (2002). Kultura organizacije – kultura ZTS. Tabor, letnik 47 (št. 9), 26–27.

Okorn, M. (Ur.) (2001). Vzgoja v ZTS. Ljubljana: Založba Tridesign.

Olimpijski Komite Slovenije – Združenje športnih zvez (1999). Organizacija športno

rekreativnih prireditev. Ljubljana: Bori.

Pugelj, T. in Bejek, M. (2010). Nevladne organizacije kot prostor učenja: zbornik

izobraževalnih vsebin, programov in metod. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije.

Shone, A. in Parry, B. (2004). Successful event management: a practical handbook.

Australia [etc.]: London, Thomson Learning, cop.

Sikošek, M. (2010). Management prireditev: organizacija študentskih prireditev.

Koper: Fakulteta za management Koper.

Skinner, B. E. in Rukavina, V. (2003). Event sponsorship. Haboken (N. J.): J. Wiley.

SSKJ (2011). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno 15.08.2011 iz

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html/.

Supovitz, F. (2005). The sports event management and marketing playbook. Hoboken

New Jersey: J. Wiley & Sons.

Watt, D. C. (1998). Event management in leisure and tourism. Harlow: Addison Wesley

Longman.

Wymer, W., Knowles, P. in Gomes, R. (2006). Nonprofit marketing: marketing

management for charitable and nongovernmental organizations. London: Sage.

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html/

47

Zakon o javnih zbiranjih (2002). Uradni list Republike Slovenije, št. 59/02 (Št. 213–

02/01–3/7).

Zakon o prostovoljstvu (2011). Uradni list Republike Slovenije, št. 10/2011 (Št. 003–

02–2/2011–17).

Zdravje – EU. Javnozdravstveni portal Evropske unije (2011). Šport in prosti čas.

Pridobljeno 13.09.2011 iz http://ec.europa.eu/health-eu/my_lifestyle/sports_and_

leisure/index_sl.htm.

ZNOT (2010). Organizacija ZNOT-a, RST Domžale (interno gradivo). Domžale:

Društvo tabornikov Rod skalnih taborov Domžale.

ZNOT. (2011). Pridobljeno 20.10.2011 iz http://znot.rutka.net/.

ZTS - Zveza tabornikov Slovenije (2011). Predstavitvena internetna stran zveze.

Pridobljeno 20.10.2011 iz http://www.zts.org/.

http://ec.europa.eu/health-eu/my_lifestyle/sports_and_%20leisure/index_sl.htm

http://ec.europa.eu/health-eu/my_lifestyle/sports_and_%20leisure/index_sl.htm

http://znot.rutka.net/

http://www.zts.org/

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Na UP Fakulteti za turistične študije – Turistici pripravljam zaključno projektno nalogo

o organizaciji taborniških prireditev. Lepo vas naprošam za sodelovanje v raziskavi, ki

je anonimna. Podatki bodo objavljeni le v sumarni obliki in posamično ne bodo

objavljeni. Prosim vas, da iskreno odgovorite na zastavljena vprašanja.

Za sodelovanje in vaš trud se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Maja Omahna

1. Spol:

a. M

b. Ž

2. Starost:

a. Manj kot 15

b. 15–20

c. 21–27

d. Več kot 28

3. Izobrazba:

a. Osnovna šola

b. Srednja šola

c. Višja šola

d. Visokošolska oz. univerzitetna izobrazba

e. Magisterij oz. doktorat

4. Kdo vas je vzpodbudil, motiviral za pristop k tabornikom

(možnih več odgovorov)?

a. Pristopil sem na lastno željo.

b. Pristopil sem na pobudo staršev.

c. Pristopil sem na pobudo prijateljev.

d. Pristopil sem zato, ker sem moral.

e. Ne vem več, zakaj sem pristopil.

f. Drugo (prosim, napišite): ______________________________.

5. Taborništvo mi predstavlja (možnih je več odgovorov):

a. druženje z vrstniki;

b. nova znanja in izkušnje;

c. nova poznanstva;

d. zdravo obliko preživljanja prostega časa;

e. nujno zlo, saj sem plačal letno članarino;

f. obiskovanje sestankov in dejavnosti, vendar ne po svoji volji;

g. drugo (prosim, napišite): _____________________________________.

6. Katerih dejavnosti se v okviru taborništva najraje udeležite

(možnih več odgovorov)?

a. Tedenskega sestanka s svojo skupino (vodom).

b. Srečanja območja.

c. Taborniškega tekmovanja.

d. Občnega zbora rodu.

e. Skupščine ZTS.

f. Slovesnih prireditev.

g. Izletov.

h. Drugo.

7. Ali ste katero od naštetih dejavnosti že organizirali ali sodelovali pri

organizaciji?

a. Da, katero (prosim, napišite): _________________________________.

b. Ne.

Če ste obkrožili NE, vam ni potrebno nadaljevati z izpolnjevanjem.

8. Koliko ste bili stari, ko ste se prvič srečali z organizacijo oz. s sodelovanjem

pri tej dejavnosti:

a. manj kot 15,

b. 15–17,

c. 18–20,

d. 21–23,

e. 24–26,

f. več kot 27.

9. Ali ste pred prevzemom zadolžitve zaupali v svoja znanja in sposobnosti?

a. Da.

b. Ne.

10. Ali ste ob začetku zadolžitve dobili informacije za opravljanje dela?

a. Da, katere (prosim, napišite): _________________________________.

b. Ne.

11. Ste odgovornost za prevzem organizacije prevzeli po lastni volji?

a. Da.

b. Ne.

12. Kaj ste pridobili z organizacijo tega dogodka (možnih je več odgovorov)?

a. Izkušnje.

b. Znanje.

c. Nova poznanstva (vrstniki in drugi).

d. Prepoznavnost v organizaciji.

e. Negativno izkušnjo.

f. Drugo (prosim, napišite): ______________________.

13. Koliko časa v tednu vam je vzela organizacija takšnega dogodka?

a. Manj kot 5 ur.

b. Med 5 in 10 ur.

c. Med 10 in 20 ur.

d. Več kot 20 ur.

14. Katere zadolžitve ste opravljali v okviru organizacije dogodka (možnih je

več odgovorov)?

a. Vodja (imenovan tudi organizator).

b. Član ožje ekipe.

c. Administrativna pomoč pri organizaciji.

d. Fizični izvajalec dejavnosti na samem dogodku.

e. Drugo (prosim, napišite): ____________________________.

15. Kako je bilo organizirano vaše delo?

a. Delal/-a sem sam/-a.

b. Delal/-a sem v skupini.

c. Delal/-a sem samo pri določeni dejavnosti.

16. Kako dolgo ste delali pri organizaciji dogodka?

a. Delal/-a sem vsa dela od začetka do konca dogodka.

b. Delal/-a sem samo občasno, to je le pri nekaterih zadolžitvah.

c. Delal/-a sem ob začetku organizacije.

d. Delal/-a sem ob koncu organizacije.

17. Za sodelovanje pri organizaciji sem prejel/-a (možnih je več odgovorov):

a. denarno nagrado;

b. pisno zahvalo oziroma priznanje rodu;

c. ustno so me pohvalili ob zaključku dogodka;

d. prejel/-a sem priporočilo za nadaljnje delo;

e. zaradi dobro opravljenega dela sem se lahko udeležil/-a izobraževanja na

tem področju;

f. nisem prejel/-a ničesar.

18. Prosim, da ocenite spodnje trditve, pri čemer pomeni 1 – sploh se ne

strinjam ter 5 – popolnoma se strinjam.

a. Organizacije prireditve je bila zame enostavna.

1 2 3 4 5

b. Delo v skupini je potekalo odlično.

1 2 3 4 5

c. Sodelovanje z drugimi člani mi ni predstavljalo težav.

1 2 3 4 5

d. Z organizacijo prireditve sem bil/-a zadovoljen/-na.

1 2 3 4 5

e. Organizacija prireditve v okviru prostovoljstva

bi se lahko primerjala z organizacijo katerekoli prireditve.

1 2 3 4 5

f. Zadovoljen/-na sem, da sem bil/-a lahko del organizacije prireditve.

1 2 3 4 5

g. Ne želim si več sodelovati pri organizaciji prireditve.

1 2 3 4 5

Za vaše sodelovanje se vam še enkrat zahvaljujem!

Documents

Organizacija športne prireditve: primer taborniškega ... · PDF fileV procesu organizacije so najverjetneje bistvenega pomena prav izvajalci ter nosilci odgovornosti, torej tisti