Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala

Decentralizacija kot trend

• Uveljavljanje načela subsidiarnosti• Odmikanje od humanističnega koncepta visoke

umetnosti • Premik od demokratizacije kulture do kulturne

demokracije• Iskanje dodatnih sredstev za kulturo na lokalni ravni

• Decentralizacija ali šok terapija v postsocialističnih državah?

Nevarnosti • Samoupravna lokalna skupnost z integralnim proračunom in

lastnimi prioritetami. • Šibka normativizacija in standarizacija kulture – kultura ni

zakonska obveznost občin razen splošnoizobraževalnih knjižnic in ljubiteljske kulture.

• Odsotnost regij in s tem zaledja za pokrajinske institucije. • Občine so v veliki večini v Sloveniji ekonomsko nesamostojne

entitete, torej brez prave ekonomske moči, da bi bile lahko imele suvereno kulturno politiko in vizijo.

• Upravna marginalizacija področja kulture oziroma deprofesinalizacija, ki se kaže v šibkejši kulturni administraciji kot je bila v času samoupravljanja in občinskih kulturnih skupnosti.

Slovenski rezultat• Skoraj 40 javnih zavodov, ki so jih ustanovile občine,

financira država.• Anomalija v razkoraku med upravljanjem in financiranjem

je glavni razlog za prepuščanje teh institucij samim sebi.• Nejasne odgovornosti rezultirajo v dezorientirani občinski

in državni kulturni politiki.• Šibka, podhranjena občinska kulturna administracija

onemogoča strateški razmislek o kulturi na ravni občine.• Nobenih povezav med občinskimi in nacionalno kulturno

politiko oziroma nepovezanost občinskih kulturnih programov, kjer sploh obstajajo, z NPK.

Finančna slika• Mednarodne primerjave deleža javnih izdatkov v BDP

(omejena uporabna vrednost zaradi metodoloških problemov, a vendarle…).

• Vsota za kulturo na prebivalca v Sloveniji pokaže bolj realno sliko.

• Primerjalno z drugimi državami je Slovenija ob boku s Finsko.• Razmerje med državnimi in lokalnimi javnimi sredstvi za

kulturo kaže tudi v Sloveniji za spreminjanje razmerja v prid slednji.

• Gibanje proračunov in kulturnih deležev v njih.

Kje znotraj EU smo v Sloveniji z javnimi izdatki za kulturo?

1. Pri interpretaciji zgornjih grafičnih vsebin je potrebni biti izjemno previden, se države razlikujejo po definiciji, kaj je kultura, zato je težko trditi, da so primerjave verodostojne in zanesljive. Glavni cilj je dobiti splošen občutek stanja in položaja Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami in tega izrabiti za oblikovanje pričakovanja o prihodnjem razvoju kulture in kulturne politike.

2. Slovenija relativno glede na BDP namenja visok delež finančnih sredstev za kulturo in umetnost. Več kot 0,80% delež je precej nad tistim, ki ga dosegajo države po katerih se sicer želimo zgledovati npr. Finska in Švedska. Razlog za takšno stanje gre bržkone iskati v tem, da je proračun Slovenije v primerjavi s njimi kar nekajkrat manjši, medtem ko je struktura in cena kulture vsaj v določeni meri podobna.

3. Bolj realna je primerjava izdatkov za kulturo per capita, kjer se Slovenija kosa z npr. Finsko in je tudi blizu Švici, bistveno pa zaostaja za Švedsko in Dansko.

Year Public cult. expenditure per capita

% of the GDP per capita

Share of cultural expenditure in total public expenditure

2001 88 0.84% 2.91%2002 96 0.82% 2.88%2003 102 0.81% 2.80%2004 113 0.83% 2.85%2005 121 0.85% 2.84%2006 135 0.87% 2.92%2007 143 0.84% 3.05%2008 166 0.90% 3.20%2009 182 1.06% 3.23%2010 179 1.02% 3.16%

Indicator 3: The share of cultural expenditure of the total public expenditure in 2010 was 3.16(%).Table: Public cultural expenditure indicators in period 2001-2010 (source: Ministry of Culture 2011)

COUNTRY 2009€ per capita

Austria 274Bulgaria 29Croatia 77Czech Republic 97Denmark 294Estonia 193Finland 177Georgia 11.6Germany 112Hungary 56Italy 134Latvia 61Malta 55Moldova 7.6The Netherlands 331Norway 389Poland 48Portugal 76Romania 50Serbia 24Spain 153Sweden 239Switzerland 207Ukraine 12.6

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

State 69% 68% 67% 59% 61% 65% 64% 64% 64% 64% 60% 61% 57.5% 59% 56.5%

Municipalities 31% 32% 33% 41% 39% 35% 36% 36% 36% 36% 40% 39% 42.5% 41% 43.5%

Table 13: Share of public cultural expenditure, by level of government, 1996-2010

Cyprus, Czech Rep., Estonia, Finland, France, Hungary, Ireland, Italy, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Portugal, Slovenia, Sweden.

2004 = 100%. Modra –centralna raven

Rdeča-lokalna ravenEurostat COFOG data accessed via http://datamarket.com.

Gibanja državnih in občinskih skupnih in kulturnih proračunov 2001-2010 (2001=100%)

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010100.00%

120.00%

140.00%

160.00%

180.00%

200.00%

220.00%

240.00%

260.00%

280.00%

300.00%

drž prordrž pror kulturaobč prorobč pror kultura

Rast proračunov za kulturo in skupnih proračunov v Ljubljani in Mariboru 2004-2013 glede na 2004 (2004=100%)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 201375.00%

125.00%

175.00%

225.00%

275.00%

325.00%

375.00%

LJ kulturaLJ skupnoMB kultura z EPKMB skupno

Rast proračunov za kulturo z in brez postavke EPK (samo sredstva občine) in skupnega proračuna v MO Maribor

2004-2013 glede na 2004 (2004=100%)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 201390.00%

140.00%

190.00%

240.00%

290.00%

340.00%

390.00%

MB kulturaMB kultura z EPKMB skupno

Deleži za kulturo v skupnih odhodkih (investicije upoštevane) za MO Ljubljana in Maribor 2004-2013

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130.00%

2.00%

4.00%

6.00%

8.00%

10.00%

12.00%

14.00%

LjubljanaMaribor brez EPKMaribor z EPK

Sistemska slika

• Lokalni program za kulturo je zakonska obveznost (že sedaj!).

• Smiselna uporaba ZUJIK-a, torej s pravico občine, da sama določi svojo pravno podlago.

• Ali ima občina svojo ureditev? In kaj pomeni, če je nima?

MOM

• Doslej le en Mestni program za kulturo 2007-2011.• Brez analitskih gradiv.• Nastal na podlagi predloga programa Maribor -

Evropska kulturna prestolnica za leto 2012, KID KIBLA, Maribor, 5.2.2007.

• MPK se ni spremenil, ko se je spremenil program EPK Maribor 2012 oziroma njegov koncept.

• Nobenih letnih poročil in nobenih dopolnitev oziroma sprememb (kar zakonodaja izrecno dopušča).

Nacionalna zgodba• 1600 strani nacionalnih programov in njihovih letnih poročil. • Na stotine ciljev (dosedanjih treh vključno osnutkom zadnjega),

vsakič več kot 50.• Neizvedljivi kazalci, kar večkrat letna poročila celo priznajo.• Prepad med makro cilji in mikro ukrepi ter nato kazalci.• Nikakršne zveze med NPK in letnimi proračuni, niti pri

načrtovanju niti pri poročanju.• Nikakršne evalvacije javnih razpisov z vidika uresničevanja

razpisnih ciljev in njihove povezanosti z NPK. • Nikakršno poročanje ali evalvacija pri podeljevanju pravic (do

plačila prispevkov iz socialnega zavarovanja ali republiške priznavalnine).

• Popolen spregled področja kolektivnega uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev ali proizvajalcev fonogramov in videogramov.

Nedokončana tranzicija v kulturi oziroma zamrznjeno stanje

• Vse bistvene spremembe so prišle od zunaj (sistem plač v javnem sektorju, davčna zakonodaja, lokalna samouprava…)

• Kultura prizidkov brez premisleka (npr. ljubljanska opera) ali kot izsiljene investicije (npr. Tehnični studio Viba film)

• Privatizacija delovnih mest oziroma javnega interesa, • Osiromašenje programskih sredstev,• Izključenost neodvisne kulture iz sistema (generacijski

aparthajd…).• …….

Tak kot je, je NPK zgolj RITUAL.

• Nacionalni program za kulturo in smiselno tudi lokalni programi za kulturo so kompromitirani dokumenti, brezzobi tigri kot nadomestilo za zdrav kulturnopolitičen premislek in preizpraševanje.

• Ali se kultura ustavi, ko ga ni?

• Ga Maribor zares potrebuje?

Nov MPK pogojno priložnost za Maribor

• Da, če se je sposoben samostojno odločiti, kakšno vrsto dokumenta potrebuje za svoje kulturno načrtovanje.

• Da, ker je lahko operativen, če si to MOM zares želi.

• Da, ker ima Maribor kulturno tradicijo in kulturne vire-kadrovske, infrastrukturne in tudi, čeprav omejeno v kriznih časih materialne - ki so za kaj takega potrebni.

Arzenal

• Lastna ureditev.

• Nujen dogovor z državo.

• Redefinicija vključevanja stroke.

• Informirana mestna kulturna politika.

• Nova kulturna družbena pogodba.

MKP• Srednjeročni dokument razvojnega načrtovanja, lahko vezan tudi na

evropsko finančno perspektivo.• Upošteva, da se kulturna področja razvijajo evolucijsko in jih tako tudi

obravnava.• Vendar pa je hkrati „točkast“ dokument - njegov sestavni del so

operativni programi, vezani na postavljene prioritete, torej točke na katerih bo v naslednjih letih prišlo do premikov.

• Letni proračuni za kulturo so izvedbeni načrti MKP oziroma njegovih operativnih programov, poročila o izvajanju letnih proračunov pa hkrati poročila o izvajanju MPK.

• Obvezni del poročanja je poročanje o letnem uresničevanju vseh izvedbenih inštrumentov (javnih razpisov, upravljalskih pravic…).

• Mednarodna evalvacija MKP in vzpostavitev primerjalne presoje z izbranim mestom (i).

Dogovor z državo

• Vloga države pri izvajanju mestne kulturne politike.

• Razdelava oblik sodelovanja.

• Razmerje med NPK in MKP.

Redifinicija vključevanja stroke

Razločevanje med uveljavljanjem interesov v procesih oblikovanja politike in vključevanjem strokovnjakov zaradi višje kakovosti odločitev: • Zastopanje in predstavljanje interesov – razvoj

strukturiranega dialoga s pomembnimi izvajalci in njihovimi organizacijami.

• Profesionalizacija odločanja:– Prek vključevanja zunanjih strokovnjakov (kot

posameznikov in ne kot predstavnikov!!)– Prek kadrovske politike v občinski upravi.

Informirana kulturna politika• Informatizacija občinskih baz podatkov oziroma njihova

izgradnja.

• Okrepljena kulturna analitika.

• Uvedba primerjalne presoje (s primerljivim tujim(i) mestom(i)).

• Profesionalizacija kulturne administracije.

• Spremljanje in evalvacija.

Nova kulturna družbena pogodba.

• Neodvisna kultura kot subjekt mestne kulturne politike.

• Kvota v občinskem proračunu za neodvisne kulturne izvajalce.

• Od javnih zavodov kot struktur do javnih zavodov kot infrastrukture.

http://www.gapingvoid.com/now%20what.jpg