1

OBČINA CERKNO

www.cerkno.si, e: obcina@cerkno.si

Bevkova ulica 9, 5282 Cerkno

t: 05 373 46 40, f: 05 373 46 49

LOKALNI PROGRAM ZA MLADE

V OBČINI CERKNO

2015 - 2020

September 2015

2

Kazalo 1. UVOD ..............................................................................................................................................3

2. POLITIČNI OKVIR .............................................................................................................................4

2.1. Mladi in lokalna skupnost .........................................................................................................4

2.2. Zakonodajna ureditev mladinskega sektorja .............................................................................4

2.3. Strateško urejanje področja mladine v Občini Cerkno ...............................................................5

3. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV, STATISTIKA NA PODROČJU MLADINE .......................................6

3.1. Osnovni pojmi ..........................................................................................................................6

3.2. Statistika na področju mladine v občini Cerkno .........................................................................7

4. AKTUALNO STANJE NA PODROČJU MLADINE V OBČINI (Mladi, mladinske organizacije in

financiranje občine) .......................................................................................................................... 11

4.1. Ukrepi Občine ........................................................................................................................ 11

4.2. Mladinska dejavnost............................................................................................................... 12

4.3. Mnenje mladih ....................................................................................................................... 13

4.4. POBUDE MLADIH V PRETEKLOSTI ............................................................................................... 14

5. KLJUČNE USMERITVE RAZVOJA LOKALNE MLADINSKE POLITIKE .................................................... 16

5. 1. SWOT analiza ........................................................................................................................ 16

6. Strateški cilji in ukrepi ................................................................................................................... 17

6.1. Izobraževanje mladih.............................................................................................................. 17

6.2. Zaposlovanje mladih............................................................................................................... 18

6.3. Stanovanjske razmere mladih ................................................................................................. 21

6.4. Mobilnost ............................................................................................................................... 22

6.5. Prosti čas, šport, kultura in družbene dejavnosti ..................................................................... 23

6.6. Mladinsko organiziranje ......................................................................................................... 26

6.7. Informiranje ........................................................................................................................... 27

7. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE PO JAVNI OBJAVI PROGRAMA ............................................................... 27

8. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA PROGRAMA ................................................... 28

9. LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................................... 29

9.1. Zakonodaja: ........................................................................................................................... 29

9.2. Literatura: .............................................................................................................................. 29

9.3. Internetni viri: ........................................................................................................................ 29

3

1. UVOD

Občina Cerkno je v letu 2015 na pobudo mladih in Odbora za družbene in društvene dejavnosti začela

pripravljati Lokalni program za mlade v Občini Cerkno. Lokalni program za mlade je dokument, ki bo za

obdobje šestih let strukturirano vsebinsko in finančno začrtal delovanje Občine Cerkno na področju

mladine, postregel z analizo stanja na tem področju ter predlagal ključne usmeritve razvoja lokalne

mladinske politike ter strateške cilje in ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjskih

potreb mladih, mobilnosti, ustvarjalnosti, prostega časa, športa in drugih družbeno koristnih dejavnosti,

organiziranja mladih ter informiranja mladih.

Stremimo k temu, da bi se mladim omogočilo večjo participacijo na vseh ravneh življenja v občini.

V skladu s tem smo pozvali vse organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, mladinskim delom in katerih večina

članov so mladi, da predlagajo svojega predstavnika v delovno skupino, ki bo začrtala smernice za

delovanje v bodoče.

V skupini so sodelovali:

Kaja Štucin, Mladinsko društvo Vidaunk

Miha Bavcon, Mladinski odsek Planinsko društvo

Agnes Hadalin in Tadej Menegatti, Skavti, Steg 1

Andraž Drešček, Taborniki RAJ Cerkno

Sašo Tušar in Maja Tušar, Mladinska komisija PGD Cerkno

Tjaša Jurman, C.M.A.K.

S pomočjo mladih bomo položaj mladih lahko bolj celovito in načrtno uredili, predvsem pri sprejemanju

specializiranih občinskih dokumentov ter vključili njihova stališča v formiranje drugih strateških

dokumentov občine.

S sprejemanjem Lokalnega programa za mladino Občina Cerkno prepoznava javni interes na področju

mladine in določa načine za uresničevanje le-tega, hkrati je že postopek sprejemanja sam, kot tudi

odločitve, ki jih bodo sprejeli mladi, priložnost za vključevanje in aktivno odločanje mladih v lokalni

skupnosti, medgeneracijsko solidarnost in življenje vseh starostnih skupin prebivalcev občine.

Dokument opozarja tudi na težave, s katerimi se srečujejo mladi v naši občini, ki jih kaže v prihodnje

reševati celostno in s spodbudami na različnih področjih (zaposlovanje mladih izobražencev, spodbude

za mlade družine, mladi v podjetništvu, …)

4

2. POLITIČNI OKVIR

2.1. Mladi in lokalna skupnost

Lokalne skupnosti so mladim najbližje, zato v njihovem življenju in razvoju igrajo pomembno vlogo.

Sodelovanje mladih v lokalnem okolju z lokalno oblastjo viša kakovost življenja vseh v lokalnih skupnosti,

medtem ko je posledica slabega vključevanja mladih v strukture lokalne demokracije in pomanjkanje

ukrepov za izboljšanje položaja mladih zapuščanje domačega kraja in izguba človeških virov, ki skrbijo za

uspešen trajnostni razvoj lokalne skupnosti.

Občina Cerkno z omogočanjem infrastrukture tako na kulturnem, izobraževalnem, športnem in

socialnem področju omogoča mladinsko delo, preko katerega mladi razvijajo kompetence. Sodelovanje

z mladimi in mladinskimi organizacijami bo še dodatno okrepila, tudi tako da bo spodbujala integracijo

mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje v skupnosti.

S pričujočim dokumentom pa določila lokalno mladinsko politiko na področju zaposlovanja mladih,

izobraževanja mladih, stanovanjske politike, socialne politike in zdravja mladih, ustvarjalnih in

prostočasnih dejavnosti mladih.

Uspeh ukrepov mladinskih politik je pogojen z vključitvijo in sodelovanjem mladih pri sprejemanju in

izvajanju teh ukrepov, ki so prav zaradi tega prilagojeni realnim potrebam mladih.

Trenutno se z mladinskimi vprašanji ukvarja Odbor za družbene in društvene dejavnosti, v občinski

upravi pa je za to področje pristojna Služba za družbene dejavnosti. Občina Cerkno mladinskim

organizacijam ne namenja sredstev za delovanje, temveč za programe in projekte. Nekaterim

organizacijam plačuje mesečno najemnino za prostore.

Delovna telesa, ki bi jih lahko občina vzpostavila, da bi mlade privabila k odločanju, so komisija za

mladinska vprašanja ali komisija za otroke in mladino. V primeru vzpostavitve mladinskega sveta na

lokalni ravni bi bil lahko prav ta glavni sogovornik z lokalno oblastjo pri reševanju vprašanj z mladinsko

tematiko.

2.2. Zakonodajna ureditev mladinskega sektorja

V slovenski zakonodaji mladinski sektor posebej urejata dva zakona, in sicer Zakon o javnem interesu v

mladinskem sektorju - ZJIMS (Ur. l. RS, št. 42/2010) s Pravilnikom o izvajanju ZJIMS (Ur. l. RS, št. 42/2010)

in Zakon o mladinskih svetih - ZMS (Ur. l. RS, št. 70/2000, 42/2010). Z ZJIMS se opredeljuje mladinski

sektor in temeljni pojmi ter določata javni interes v mladinskem sektorju ter način uresničevanja javnega

interesa v mladinskem sektorju, ZMS pa ureja položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinskega

sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Oba zakona med drugim predvidevata tudi

pristojnosti lokalnih skupnosti v mladinskem sektorju kot tudi sodelovanje z organizacijami v

mladinskem sektorju. Zakon o mladinskih svetih predvideva mladinske svete, ki delujejo na lokalni ravni.

V občini Cerkno mladinskega sveta ni.

Pomemben dokument na podlagi krovnega zakona ZJIMS je Resolucija o nacionalnem programu za

mladino 2013-2020, ki podrobneje opredeljuje krovne smernice oblikovanja mladinske politike v

Sloveniji:

5

1. usmerjeno in neprekinjeno vlaganje sredstev in pozornosti v mlade ter njihovo doseganje avtonomije,

2. zagotavljanje obravnave mladih kot prioritetne družbene skupine v vseh sektorskih javnih politikah,

3. vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja pri oblikovanju in implementaciji mladinske politike,

4. poenotenje pojmovanja ciljne skupine mladih kot posameznikov, starih od 15 do 29 let, ki v družbi

predstavljajo depriviligirano skupino, v vseh javnih politikah,

5. vključevanje mladih v strateško načrtovanje, vrednotenje in implementacijo mladinske politike na

lokalni in nacionalni ravni,

6. zagotavljanje pogojev za učenje in priložnosti za pridobivanje izkušenj z namenom omogočiti mladim

razvoj znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih potrebujejo za polno vključevanje na trg dela in v civilno

družbo in ki povečujejo njihovo odpornost proti možnim družbenim, gospodarskim in okoljskim

tveganjem v prihodnosti, ter zagotavljanje pogojev za neformalno in priložnostno učenje z okrepljenimi

mehanizmi za priznavanje in potrjevanje takšnega učenja v nacionalnih okvirih kvalifikacij,

7. vzpostavljanje sistema, ki omogoča preverjanje učinkovitosti mladinske politike in odkrivanje

pomanjkljivosti v ukrepih te politike, ki se pojavijo bodisi pri nekaterih skupinah mladih, na določenih

geografskih območjih ali ob določenih življenjskih razmerah,

8. odpravljanje pomanjkljivosti v ukrepih mladinske politike,

9. spodbujanje priprave strategij za mlade v lokalnih skupnostih, v sodelovanju z mladimi in po

smernicah tega programa.

Poleg navedenih krovnih zakonov pa predstavljajo pomembne podlage za izvajanje mladinskih politik

tudi ostali nacionalni in evropski dokumenti.

2.3. Strateško urejanje področja mladine v Občini Cerkno

Občina Cerkno na področju uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju še nima sprejetega

odloka. Do danes še ni sprejela programa, kjer bi se zasnovala lokalna strategija za mlade, mladinsko

delo in mladinska politika. Ta področja niso urejena v nobenem aktu.

Občina Cerkno zagotavlja sredstva za mladinske programe in projekte prek javnih pozivov in razpisov na

podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ter letovanj za otroke in mladino iz proračuna

Občine Cerkno (Ur. list 16/2013). Pravilnik financira programe, projekte in letovanja za otroke in

mladino.

Občina Cerkno mora kmalu celovito urediti položaj mladih, od 15. do 29. leta, opredeliti strukturo in

podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela v občini. Zagotoviti mora pogoje za

sodelovanje mladih pri odločitvah, ki vplivajo na življenje in delo mladih v občini ter pospešiti razvoj

lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za uspešno doseganje avtonomije mladih

v lokalni skupnosti.

V tem programu se občina zavezuje sprejeti ustrezne podporne občinske akte v roku dveh let.

6

3. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV, STATISTIKA NA PODROČJU

MLADINE

3.1. Osnovni pojmi

Področje mladine v občini Cerkno opredeljujejo spodaj navedeni temeljni pojmi, ki so oblikovani na

podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS):

- »Mladi« so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15 do dopolnjenih 29 let, ki živijo,

delajo ali se izobražujejo v občini.

- »Mladinski sektor« so področja, na katerih v občini poteka proces oblikovanja in uresničevanja

mladinskih politik in mladinsko delo, in sicer:

- avtonomija mladih,

- neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,

- dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,

- skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,

- prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,

- mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,

- zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,

- dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in

- sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

- »Mladinsko delo« je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru

katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje

kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na

prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične

usmeritve.

- »Lokalna mladinska politika« je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih lokalnih javnih politik z

namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje

skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih

organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki

mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami.

- »Organizacija v mladinskem sektorju« je subjekt, ki deluje v mladinskem sektorju na območju občine,

je organizirana kot mladinska organizacija ali organizacija za mlade ali mladinski svet in ima sedež v

občini.

- »Mladinska organizacija« v občini je avtonomno, demokratično, prostovoljno, samostojno združenje

otrok in/ali mladih, ki ima najmanj 90 % članstva v starosti do 29 let in najmanj 70 % članov vodstva v

starosti od 15 do 29 let, ima sedež v občini in s svojim delovanjem na območju občine omogoča mladim

pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v

7

skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna

pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer

društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe

zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju.

- »Organizacija za mlade« je neprofitna pravna oseba s sedežem v občini, ki na območju občine izvaja

dejavnosti, namenjene tudi uveljavljanju interesov otrok in/ali mladih, vendar pa teh aktivnosti ne

upravljajo, pripravljajo, izvajajo in vrednotijo mladi. Organizirana je kot zavod, ustanova ali zadruga.

- »Mladinski center« je osrednja organizacija za mlade. Osnovni namen mladinskega centra je

neformalna socializacija in vključevanje organizirane in neorganizirane mladine v lokalnem okolju v

preventivne, neformalno-izobraževalne, prostovoljne, kulturne, socializacijske, prostočasne in druge

animacijske aktivnosti kot tudi omogočanje raznovrstnih mladinskih iniciativ. V njem se izvajajo programi

v mladinskem sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni. Ima več različnih funkcij: preventivno,

asociativno, servisno, informativno, izobraževalno in razvojno.

- »Mladinski svet lokalne skupnosti« je krovna mladinska organizacija, ki ima sedež v občini in je

organizirana v skladu z zakonom, ki opredeljuje mladinske svete. Mladinski svet ima v občini status

mladinskega predstavništva. Zastopa interese mladih in mladinskih organizacij pri lokalnih (občinskih)

oblasteh in se z njimi dogovarja o aktivnosti, sredstvih ter infrastrukturi, ki bo namenjena mladim. Prav

tako ima v skladu z Zakonom o mladinskih svetih (ZMS, 6. člen) pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah,

obravnavanih v občinskih organih, ki zadevajo mlade. S svojim delovanjem poleg tega spodbuja

dejavnost mladinskih organizacij ter skrbi za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki

lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.

- »Mladinska infrastruktura« je fizični prostor (zemljišče ali stavba oziroma del stavbe), ki je na območju

občine namenjen predvsem mladim za izvajanje mladinskega dela.

- »Mladinski program« je skupek mladinskih dejavnosti, ki ga v občini izvaja mladinska organizacija ali

organizacija za mlade z namenom doseganja svojega osnovnega poslanstva, in poteka nepretrgoma

skozi večji del leta, vsaj 30 tednov v letu, ter vključuje vsaj 15 aktivnih udeležencev.

- »Mladinski projekt« je posamična aktivnost izvajalca v občini, ki ima datumsko opredeljen začetek in

konec, kot na primer prireditev ali druga enkratna akcija.

3.2. Statistika na področju mladine v občini Cerkno

V občini Cerkno je bilo na dan, 30. 6. 2015, 721 mladih, od tega 335 žensk in 386 moških. Največ jih je v

skupini od 25. do 29. leta, in sicer 303. Mladi predstavljajo 15,38 % prebivalstva občine (4687 prebivalcev

na dan 30.06.2015).

4600

4650

4700

4750

4800

4850

2010H2 2011H1 2011H2 2012H1 2012H2 2013H1 2013H2 2014H1 2014H2 2015H1

PREBIVALSTVO CERKNO

8

Največ mladih je delovno aktivnih (307), kar 42,6 %. Veliko mladih študira, leta 2014 30 % (221). 26,5 %

(193) pa jih obiskuje srednjo šolo.

2014

Način študija Redni Izredni

SKU

PAJ

Mo

ški

Žen

ske

SKU

PAJ

Mo

ški

Žen

ske

SKU

PAJ

Mo

ški

Žen

ske

Vrsta izobraževanja - SKUPAJ 221 81 140 196 72 124 25 9 16

Višje strokovno 11 8 3 6 5 1 5 3 2

Visokošolsko strokovno

(1. bolonjska stopnja) 75 31 44 67 29 38 8 2 6

Visokošolsko univerzitetno (1.

bolonjska stopnja) 63 19 44 61 18 43 2 1 1

Visokošolsko univerzitetno

(prejšnje) 3 1 2 3 1 2 - - -

Magistrsko (2. bolonjska

stopnja) - enovito magistrsko 14 1 13 14 1 13 - - -

Magistrsko (2. bolonj. stopnja) -

po končani 1. bolonjski stopnji 48 17 31 44 17 27 4 - 4

Doktorsko (3. bolonjska stopnja) 7 4 3 1 1 - 6 3 3

Pri študiju so mladi nadpovprečno uspešni, v občini je bilo 60 diplomantov samo v letu 2013.

0

100

200

300

400

2010H2 2011H1 2011H2 2012H1 2012H2 2013H1 2013H2 2014H1 2014H2 2015H1

MLADI V OBČINI

15-19 let 20-24 let 25-29 let

9

2013

Št.

diplomantov

Vrsta izobraževanja – SKUPAJ 60

Višje strokovno 4

Visokošolsko strokovno (prejšnje) 3

Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) 11

Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) 14

Visokošolsko univerzitetno (prejšnje) 18

Magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji 6

Magisterij znanosti (prejšnji) in specializacija (prejšnja) 4

Kljub temu, da je bilo leta 2011 za njihovo izobraževanje razpisanih samo 9 kadrovskih štipendij.

Če ne študirajo, se v večini zaposlijo – kar 42,6 %.

Delovno aktivni mladi

2014

15-19 let 20-24 let 25-29 let

Spol - SKUPAJ 1 82 210

Moški - 64 122

Ženske 1 18 88

2012M05 2013M05 2014M05 2015M05

15-24 25-29 15-24 25-29 15-24 25-29 15-24 25-29

Delovno aktivno

prebivalstvo -

SKUPAJ

105 244 89 241 84 230 78 201

Registrirane

brezposelne

osebe

7 14 16 26 9 21 12 23

Stopnja

registrirane

brezposelnosti

6,3 5,4 15,2 9,7 9,7 8,4 13,3 10,3

10

Stopnja registrirane brezposelnosti maja 2015 v Občini Cerkno je bila 5,1 %, v Republiki Sloveniji pa 12,9

%. Pri mladih v Občini Cerkno se je v zadnjih treh letih zvišala za dvakrat. V skupini od 15 do 24 let iz 6,3

% na 13,3 % ter v skupini od 24 do 29 let iz 5,4 % do 10,3 %. V Republiki Sloveniji je bilo maja 2015

brezposelnih 23,5 % mladih (vir: ZRSZ).

Povečanje brezposelnosti je lahko posledica višanja izobrazbene ravni v občini, saj se iz leta v leto

povečuje število občanov z dokončanim terciarnim izobraževanjem.

11

4. AKTUALNO STANJE NA PODROČJU MLADINE V OBČINI (Mladi,

mladinske organizacije in financiranje občine)

4.1. Ukrepi Občine

Izobraževanje mladih

- zagotovitev objekta v občinski lasti za uporabo društvom (Večnamenski center Cerkno)

- vzdrževanje in plačevanje najemnin organizacijam, ki se ukvarjajo z mladino

- sofinanciranje regijske štipendijske sheme v letih 2006-2011

- sofinanciranje dodatnega izobraževanja učencev, dijakov in študentov prek razpisa Znanje do leta

2007

- finančna podpora mladinskim organizacijam

Zaposlovanje mladih:

- Sofinanciranje javnih del v javnih zavodih (muzej, LTO) za mlade

- Občina nastopa kot naročnik (ne pa tudi plačnik) javnih del v neprofitnih organizacijah (C.M.A.K.)

- Finančna podpora ICRA, ki izvaja programe za podjetništvo mladih

- Spodbude za malo gospodarstvo

Stanovanjska problematika mladih:

- Subvencioniranje obrestne mere za stanovanjske kredite

- Subvencioniranje najemnin

- Zagotavljanje neprofitnih stanovanj

Mobilnost mladih:

- sofinanciranje projektov v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov za otroke in mladino

in letovanj, ki vključujejo letovanja mladih v druge kraje

- sofinanciranje projektov, ki omogočajo mednarodno mobilnost.

Zdravje mladih:

- Sofinanciranje preventivnih programov, namenjenih zmanjšanju stisk mladih (TOM telefon, …)

- Sofinanciranje preventivnih programov ZD Idrija, ki so usmerjeni v predšolsko in šolsko mladino in

srednješolsko mladino.

- Financiranje cepljenja otrok proti HPV virusu

Prosti čas, družbenokulturne dejavnosti, mladinsko organiziranje in mladinsko delo:

- Infrastrukturna podpora mladinskemu centru

- Finančna podpora društvom v Večnamenskem centru v obliki brezplačnega najema prostorov

- Finančna podpora organizacijam za mladinske projekte, mladinske programe in letovanja

- Infrastrukturna podpora glasbenim skupinam (Zaklonišče Platiševa)

- Infrastrukturna podpora mladinskemu organiziranju in mladinskemu delu po krajevnih skupnostih

Informiranje mladih:

- Objavljanje informacij za mlade v Cerkljanskih novicah in na www.cerkno.si

Participacija mladih:

12

- v Občini Cerkno mladi nimajo predstavnikov v komisijah, svetih in strokovnih svetih javnih zavodov ali

odborih Občinskega sveta.

4.2. Mladinska dejavnost

»Mladinska organizacija« v občini je avtonomno, demokratično, prostovoljno, samostojno združenje

otrok in/ali mladih, ki ima najmanj 90 % članstva v starosti do 29 let in najmanj 70 % članov vodstva v

starosti od 15 do 29 let, ima sedež v občini in s svojim delovanjem na območju občine omogoča mladim

pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v

skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna

pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer

društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe

zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju.

Mladinske organizacije v občini so naslednje:

Naziv organizacije Naslov Registrirano kot Status

Cerkljanski mladinski alternativni klub

Bevkova ulica 11

Mladinsko društvo Status mladinskega centra in delovanja v javnem interesu na področju mladinskega dela

Mladinsko društvo Vidaunk Orehek – Jesenica

Orehek 9A Kulturno društvo Ni podatka

Skavti Steg Cerkno 1 Sedejev trg 1

Taborniška in skavtska društva

Status mladinske organizacije na nacionalni ravni – ZSKSS

Društvo tabornikov rod Aragonitnih ježkov Cerkno

Bevkova ulica 26

Taborniška in skavtska društva

Status v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, Status mladinske organizacije na nacionalni ravni – ZTS

Mladinska komisija Gasilske zveze Cerkno

Bevkova ulica 9

Gasilska društva Status nacionalne mladinske organizacije – GZS – mladinski svet, status humanitarne organizacije

Mladinski odsek Planinskega društva Cerkno

Pot na Zavrte 26

Planinska društva Nacionalna PZS - status v javnem interesu na področju športa

Organizacija za mlade s sedežem v občini Cerkno sta:

Društvo prijateljev mladine Cerkno, Bevkova ulica 22, registrirano kot društvo prijateljev mladine. Ni

podatkov o statusu.

Agencija LARS, Zavod za kulturo, izobraževanje in svetovanje, Cvetkova cesta 7, zasebni zavod, ki deluje

na področju izobraževanja in svetovanja s statusom druge nevladne organizacije, ki deluje na področju

mladinskega dela.

13

4.3. Mnenje mladih

Mnenje mladih o življenju in delu v cerkljanski občini je bilo večkrat raziskano, predvsem je raziskave

objavljal Cerkljanski mladinski alternativni klub. Leta 2012 je objavil rezultate ankete Mladi v Cerknem

in mladinski center C.M.A.K., oktobra 2014 pa rezultate ankete Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika.

Anketa Mladi v Cerknem in mladinski center C.M.A.K. je zajela 119 mladih, ki so bili v povprečju stari

27,2 leta. Teza klub je bila, da je v Cerknem za mlade veliko različnih in kakovostnih možnosti za

preživljanje prostega časa, primanjkuje pa služb in stanovanj, ki bi mladim omogočila, da bi se

osamosvojili. Obenem so želeli izvedeti, kakšno je splošno mnenje o cerkljanskem mladinskem centru in

kaj bi bilo po mnenju vprašanih potrebno še izboljšati.

Avtorji raziskave ugotavljajo, da velika večina mladih meni, da na Cerkljanskem ni dovolj zaposlitvenih

možnosti, še posebej ne za višje izobražene kadre. Večina mladih bi živela v Cerknem, če bi tu našla

zaposlitev in stanovanje. Želja po ekonomski in bivanjski neodvisnosti je v največjih primero gonilo, ki

mlade primora k selitvi v večja mestna središča. Rešitev t.i. bega možganov sodelujoči v anketi vidijo v

razvojni strategiji na področju mladih, predvsem na področju zaposlitvene in bivanjske problematike.

Drugi sklop ankete je bil namenjen oceni dejavnosti in programov C.M.A.K. ter njihovi promociji, kjer se

je izkazalo, da mladi C.M.A.K. in njegove dejavnosti dobro poznajo ter da le-te v veliki meri zadovoljijo

njihovim potrebam na področju izobraževanj, kulture in umetnosti ter drugih dejavnosti na področju

mladine.

V zaključku druge raziskave Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika avtor analize Matjaž Peternelj

ugotavlja, da so vprašani mladi precej nezadovoljni z reševanjem mladinske problematike na lokalnem

nivoju, čeprav lahko sklepamo, da bi podobne rezultate dobili tudi na državnem nivoju, kjer pa je anketa

Mladinskega sveta Slovenije poleti 2015 pokazala, da na lestvici od 1 do 10, mladi zaupajo politiki le na

2. stopnji od 10. Opominja, da strukturiranega in načrtovanega reševanja mladinske problematike na

Cerkljanskem že od same vzpostavitve Občine Cerkno ni bilo, s tem tudi mladi niso dobili občutka, da bi

bilo lokalnim oblastem mar zanje. Pregovorno apatijo mladih povezuje prav z nezaupanjem v obstoječi

politični sistem.

Izpostavlja tudi pomanjkanje samoorganiziranja mladih, izpostavljanje in javno izražanje svojih mnenj in

pogledov ter dajanje v obravnavo in sprejem rešitve, ki bi izboljšanje njihov položaj v naši lokalni

skupnosti. Večina vprašanih namreč še ni dala nobene pobude bodisi županom bodisi občinskim

svetnicam.

Peternelj (2014) zaključuje, da zgolj govorjenje o spremembah ne bo pripeljalo nikamor. Lokalne oblasti

bodo morale sodelovati in mlade poslušati ter vzpostaviti pogoje, kjer bi mladi dobili možnost lastnega

razvoja ter uveljavljanja svojih idej, ki bi konec koncev pripeljale tudi do zaposlitev oz. do samostojnega

in odgovornega življenja.

Leta 2009 je Agencija LARS, Zavod za kulturo, izobraževanje in svetovanje, Cerkno izvedla spletno

raziskavo med občani, kjer se je raziskovalo razvoj družbenih dejavnosti v Cerknem. Med anketiranimi

so bili tudi mladi. Raziskava je anketirance postavila v vlogo vladajočega in lahko so se odločali, kam naj

se namenijo občinska sredstva. Večina se je odločila končati nedokončane projekte, (dijaški dom in dom

upokojencev), dobrih štirideset odstotkov bi denar namenilo za socialo, šport in kulturo, tretjina pa si je

želela stanovanj za mlade družine, boljše ceste in infrastrukturo.

14

4.4. POBUDE MLADIH V PRETEKLOSTI

Ekipa C.M.A.K. je leta 2000 pred 15. redno sejo Občinskega sveta in na njej občinskemu vodstvu in

članom OS podal izčrpno poročilo s predlogi za izboljšave na področju mladinskega delovanja v Občini

Cerkno. Na navedeni seji 13. 7. 2000 je OS pod točko 'Mladi na Cerkljanskem' sprejel dva sklepa:

»CMAK se daje mandat, da spelje javno razpravo oz. koordinacijo med mladimi, nakar bi o tem ponovno

razpravljali na občinskem svetu.« ter »Občinski svet Občine Cerkno bo na podlagi razprave mladih do

konca leta sprejel vizijo za delo mladih v 4-letnem obdobju.«

Javna razprava je bila 23. septembra 2000 v prostorih CMAKa, udeležili pa so se je predstavniki društev

Vidaunk Orehek-Jesenica, ZTS Rod aragonitnih ježkov Cerkno, Skavti Cerkno, CMAK in dveh glasbenih

skupin. Pogrešali so predstavnike drugih društev, ki vključujejo mlade.

Na srečanju so oblikovali skupno izjavo, ki jo tudi navajamo.

15

29. 9. 2000 je C.M.A.K. v skladu s sklepom OS izpeljal še javno razpravo Mlade vizije, na kateri so skupaj

s predstavniki drugih društev in gosti, med njimi tudi predstavnik Urada za mladino, občinsko vodstvo in

javnost seznanili s potrebami in priporočili mladih, z možnostmi pridobivanja razpisnih sredstev ter s

pomenom organiziranega dela mladih in za mlade.

Občinski svet nato kljub navedenim aktivnostim in dobljenim informacijam ni več razpravljal o mladinski

tematiki in ni uresničil sklepa o »sprejetju vizije za delo mladih«.

16

5. KLJUČNE USMERITVE RAZVOJA LOKALNE MLADINSKE POLITIKE

5. 1. SWOT analiza

Prednosti Slabosti

Ogromno potenciala (turizem, šport, kultura) Angažirani mladi Raznolika društva Mladi uspešni pri študiju in pridobivanju neformalnih znanj Predanost mladih domačemu kraju Povezovanje mladih/društev zelo uspešno Priseljevanje zaradi ustvarjanja družine

Ni splošne vizije občine Ni izkoristka potencialov Ni služb Ni spodbud za mlade Pasivni mladi Vdanost v usodo, obupavanje Novih idej se ne podpira Nerazumevanje položaja mladih s strani občinske uprave Ni stanovanj za mlade, ni zazidljivih parcel Večina se ne prijavlja na EU sredstva Negativistično, pesimistično razmišljanje, jamranje Ni telekomunikacij Ni sistematičnega dela z najstniki (16-18 let = največji upad mladih, ki se družijo in so aktivni) Premalo širšega sodelovanja z obstoječimi organizacijami pri sistematičnem delu z najstniki

Priložnosti Nevarnost

Večja vloga Krajevnih skupnosti tako pri financiranju programov kot pri infrastrukturi Programi, ki so privlačni za mlade Nadgradnja programov društev, kar vodi v zaposlitve Sofinanciranje zaposlitev v mladinskih organizacijah s strani Občine Cerkno Glas mladih mora biti slišan (odbor ali komisija za mlade) Večja angažiranost mladih, bolj vztrajni pri svojih zahtevah Počasen, a stalen napredek Z malo se da veliko – več pozitivnih sporočil, več pozitivnega razmišljanja Urediti kamp Boljše informiranje o tem, kaj obstaja in se dogaja Pridobivanje sredstev z različnih skladov (EU, norv., …) Podpora študentom Občinska uprava mora hitreje in učinkoviteje reagirati Spodbude, da se znanje obdrži doma Več sodelovanja med mladimi in gospodarstvom Vključevanje pasivnih mladih

Odseljevanje mladih Nazadovanje celotne občine – ni služb, ni stanovanj, ni otrok Propad gospodarskih subjektov v občini Da ne bo učinkov našega dela Alkohol, droge

Pri zapisu je uporabljen vrstni red od pomembnejšega k manj pomembnemu.

17

6. Strateški cilji in ukrepi

Podlaga za izbor področij in zasnovo ciljev in ukrepov, ki sledijo v nadaljevanju dokumenta, je Resolucija

o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/2013

30. oktobra 2013.

6.1. Izobraževanje mladih

Izobraževanje mladih je pogoj za kasnejšo zaposlitev in samostojno življenje mladih. Velika večina mladih

je vključenih v eno od oblik formalnega izobraževanja (osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko

izobraževanje), obenem pa se tako samostojno, kot v okviru programov mladinskih in drugih organizacij

udeležujejo neformalnih izobraževanj in kompetence pridobivajo tudi na dogodkih vseživljenjskega

učenja.

Naloga občine je, da skrbi za ugodno podporno okolje, v katerem se neformalno izobraževanje lahko

izvaja, uporablja in priznava. Pospeševanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za mlade, zlasti

neformalnega bi moral biti prispevek lokalne skupnosti k ekonomskemu in družbenemu razvoju naših

krajev. Učinki izobraževanja, ki posledično občane okrepi z novimi znanji, so bistvenega pomena za

lokalni trg dela, lokalno gospodarstvo, sodelovanje, razumevanje in solidarnost med občani,

zmanjševanje neenakosti in socialno vključenost občanov, družbenokulturne dejavnosti v lokalni

skupnosti ter še za mnoge druge dimenzije življenja in delovanja v občinah, ne glede na njihovo velikost.

Pomemben aspekt nudenja dostopa do novih znanje je tudi dejstvo, da mladi v občini ostanejo in kasneje

kot odrasli prispevajo k njenemu napredku.

6.1.1. CILJ: USPOSABLJANJE MLADIH ZA DELO Z MLADIMI

NAMEN: usposobiti več mladih za kvalitetnejše delo z mladimi,

mladi mentorji so bolj motivirani

več neformalnih znanj

mobilnost

večja zaposljivost mladih

UKREPI: Sprejetje akta, ki financira izobraževanje mladih

Postavka v proračunu za neformalno izobraževanje mladih

Sprememba Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ter letovanj za otroke in

mladino v Občini Cerkno

MERILA: število usposobljenih mladih na leto

število izvedenih izobraževalnih dogodkov in usposabljanj mladih na leto

18

število uspešnih usposabljanj na področju mladinskega dela

število napredovanj (npr. čini, nazivi) mladih v mladinskih organizacijah

NOSILCI: Občina Cerkno, Občinska uprava, nevladne organizacije

6.1.2. CILJ: ŠTIPENDIRANJE IN PODPORA NADARJENIM IN SOCIALNO

ŠIBKIM MLADIM

NAMEN: podpora nadarjenim dijakom in študentom

podpora socialno šibkim dijakom in študentom

podpora vrhunskim mladim talentom na področju športa, znanosti, kulture

podeljevanje nagrad učencem, dijakom in študentom za izjemne dosežke in pisanje

nalog na temo, ki izhaja iz Občine Cerkno

motivirati mlade v lokalni skupnosti, da razvijajo in izkoristijo svoje talente in

nadarjenost

UKREPI: zagotovitev dodatnih sredstev za štipendije

oblikovanje štipendijske politika Občine Cerkno

sprejem Pravilnika o štipendiranju in podeljevanju nagrad učencem, dijakom in

študentom za izjemne dosežke

MERILA: število štipendij mladim

število izjemnih dosežkov ali znanstvenih del mladih

število diplomantov, ki ostanejo v občini

NOSILCI: Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Občinska uprava

6.2. Zaposlovanje mladih

Zaposlitev mlademu človeku omogoča socialno in ekonomsko osamosvajanje. Po končanemu

formalnemu izobraževanju si želijo vstopiti na trg dela in finančno neodvisni začeti samostojno življenje.

Brez zaposlitve si težko uredijo bivanjske razmere, ki bi jim posledično omogočile tudi ustvarjanje lastne

družine. Brez lastnih sredstev težje vzpostavljajo in krepijo socialne mreže in so nagnjeni k večji socialni

izključenosti (med mladimi je kar 14 % mladih, ki živijo pod pragom revščine (vir: MSS).

Dostop do zaposlitve je eden glavnih pogojev za ustrezen prehod mladih iz obdobja mladosti v obdobje

odraslosti. Z vedno višjo stopnjo registrirane brezposelnosti med mladimi se je treba v večji meri

posluževati ukrepov države, ki uvaja spremembe na področju trga dela, predvsem z razpisi za mlade, kot

so Prvi izziv, Iz faksa takoj praksa, ipd. Mladi v povprečju v Sloveniji čakajo na prvo zaposlitev skoraj eno

leto, od tega je 80 % realiziranih zaposlitev, zaposlitev za določen čas. Slovenija je tudi v evropskem

19

merilu prva po deležu začasnih zaposlitev med mladimi, medtem kot skoraj polovica (46 %) mladih dela

za polovični delovni čas. Po ugotovitvah MSS sta v povprečju kar 2 od 3 mladih zaposlena v prekarnih

oblikah dela (študentsko delo, podjemne in avtorske pogodbe, s.p.).

Povprečna starost mladih v RS pri prvi zaposlitvi se povečuje in se je po ocenah Mladinskega sveta

Slovenije od leta 2009 povišala za približno 1 leto in trenutno znaša ok. 27 let. V letih 2009-2012 je bilo

največ prvih zaposlitev v starostni skupina od 20 – 24 let, od leta 2013 pa v starostni skupini 25-29 let,

kar prav tako kaže, da se starost ob prvi zaposlitvi zvišuje.

Problem so tudi mladi, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje (NEET), kjer že od leta 2008 naprej

ta delež konstantno raste. V starosti od 20 do 34 let je bilo tako v letu 2015 kar 15,9 % mladih Slovencev,

ki niso bili zaposleni niti vključeni v izobraževanje (kar je 7,5 odstotne točke več kot leta 2008).

Po podatkih EUROSTATA se v Sloveniji v zadnjih desetih letih konstantno povečuje tudi stopnja tveganja

revščine med mladimi zaposlenimi (t.i. working poor v ang.). V letu 2013 je ta znašala že 7,2 % in se je

od leta 2005 povečala kar za polovico.

Med krizo na trgu dela so bili mladi nadpovprečno prizadeti, zato ni presenečenje, da statistike (SURS)

beležijo, da je bilo v lanskem letu med izseljenci največ mladih, skoraj 30 %, med njimi so tudi občani

Občine Cerkno. Največ izseljenih mladih Slovencev je bilo v starostni skupini 25-29 let (1.210), njihovo

število pa se je od leta 2008 več kot podvojilo. Vse več mladih torej išče priložnosti za zaposlitev drugje

in v tujini.

Mladi so še vedno ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin na trgu delovne sile, zlasti zaradi

pomanjkanja formalnih delovnih izkušenj. Pogoji dela, v katerih se mladi znajdejo pri prvih zaposlitvah,

so nizka plačila, delo za določen čas, neskladnost dela s pridobljeno formalno izobrazbo in šibka socialna

varnost. Mladi se med drugim zaposlujejo za nepolni delovni čas, opravljajo pa tudi občasna dela,

honorarna dela ali študentsko delo ter se zaposlujejo v okviru ostalih negotovih oblik dela. Tovrstne

oblike zaposlitve mladim ne omogočajo zadostne socialne in finančne varnosti. Na tej podlagi se mladi

težje osamosvajajo, saj težko dobijo kredite za nakup stanovanj, prav tako pa taki pogoji dela vplivajo na

veliko možnost ponovne brezposelnosti. Vse to povzroča slab ekonomski in socialni položaj mladih, jim

krati avtonomijo ter obenem zavira njihov delovni potencial. Po dolgotrajni čakalni dobi pred pridobitvijo

prve zaposlitve so mladi tudi psihično izmučeni, negotovi in posledično manj motivirani za delo.

Lokalna politika zaposlovanja mladih bi morala biti usmerjena najprej v razumevanje položaja mladih. V

sodelovanju z inštitucijami, kot so Zavod RS za zaposlovanje, Centrom za socialno delo in lokalnim

gospodarstvom bi morala občinska uprava pridobiti dovolj znanja, da bi sprejela primerne ukrepe.

Urejanje razmer na trgu dela za mlade bi posledično prinesla novo znanje in obdržala pridobljeno znanje

v naši občini, ustvarjala okolje, ki je prijazno podjetništvu mladih v lokalni skupnosti in spodbudila

zaposlovanje mladih v lokalnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Pospešil bi se proces

lokalnega razvoja ter lokalno skupnost okrepil s kreativnimi in inovativnimi posamezniki, ki bodo

pogosteje in kvalitetneje sodelovali tudi v društvenih dejavnostih, kar pomembno vpliva na kakovost

življenja vseh občanov.

6.2.1. CILJ: PROGRAM KARIERNE ORIENTACIJE MLADIH

NAMEN: lažje odločanje mladih o poklicu

20

promocija poklicev, ki jih okolje potrebuje (socialna oskrba starejših, obrtniški poklici,

poklici na področju kmetijstva)

promocija izobraževalnih dogodkov na temo poklicne usmerjenosti, potrebnih znanj za

podjetništvo mladih

obveščanje o raznoliki izbiri

večja širina, večji razpon

UKREPI: Občina podpre program karierne orientacije, ki ga Občina Cerkno oblikuje v sodelovanju

z nosilci

MERILA: število izvedenih dogodkov/predstavitev za mlade

Število vključenih mladih

NOSILCI: Osnovna šola Cerkno

Podjetja

Srednje šole

Občina Cerkno

Mladinske organizacije

6.2.2. CILJ: V PROSTOR SE PUSTI NOVE ZAPOSLOVALCE

NAMEN: nova vizija gospodarstva v občini

nova delovna mesta

podpora drugim oblikam zaposlovanja

Izkoristek potencialov, znanja mladih

Izkoristek že obstoječe infrastrukture, hal in kapacitet

Nove ideje

Pozitivno razmišljanje in motivacija mladih

UKREPI: pospešeno načrtovanje industrijske ceno v OPPNju

Spodbujanje podjetništva mladih – postavka v proračunu za nove zaposlitve mladih

Vlaganje v telekomunikacije

Spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest za vse pravnoorganizacijske oblike

zasebnih organizacij, ki zaposlujejo (samozaposleni, zavodi, društva, socialna podjetja,

zadruge)

MERILA: število na novoustanovljenih podjetij

Število mladih prevzemnikov kmetij

21

Število novih delovnih mest

Število aktivnih mladih zaposlenih

Število izkoriščenih spodbud

Višina sredstev za zaposlovanje mladih

NOSILCI: Občina Cerkno, občinska uprava, podjetja, odbor za gospodarstvo in kmetijstvo

6.3. Stanovanjske razmere mladih

Mladi so tudi na področju stanovanjske politike ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin. Mladi se

že zaradi pomanjkanja zaposlitev kasneje odločajo za samostojno, ko pa se odločajo za oblikovanje

lastnega gospodinjstva in kasneje družine pa trčijo ob problem pomanjkanja stanovanj zanje. Vse to

vpliva tudi oblikovanje zakonskih in izvenzakonskih zvez ter na število rojstev.

V okviru stanovanjske politike zato mladi kot ena izmed ciljnih skupin zahtevajo posebno in predvsem

prednostno obravnavo, ker lahko odsotnost takšne obravnave v zelo širokem obsegu negativno učinkuje

na življenje in delovanje celotne družbe, saj so mladi vselej nov temelj družbenega razvoja. Mladinsko

dimenzijo stanovanjske politike je tako mogoče opredeliti kot oblikovanje in implementacijo

mehanizmov, namenjenih posebej mladim, ki jim v skladu z njihovimi specifičnimi življenjskimi

okoliščinami in pomanjkanjem finančnih sredstev omogočajo primerno ureditev prvega stanovanjskega

vprašanja ter pri tem spodbujajo hitrejše prehajanje mladih od bivanja pri starših k samostojnemu

vodenju gospodinjstva. (Strategija za mlade v Občini Ajdovščina, 2013).

Zagotavljanje ustreznih možnosti oz. podpornega okolja za ureditev primernih stanovanjskih razmer za

mlade pomeni pozitivne učinke, kot so olajšano osamosvajanj mladih ter hitrejše odseljevanje, kar

pomeni prevzemanje odgovornosti v vsakodnevnem življenju, aktivnejše vključevanje v vse sfere

družbenega življenja in delovanja ter ustvarjanje lastnih družin. To je pomemben potencial za družbeni

in ekonomski razvoj lokalnega okolja ter krepitev kakovosti življenja v lokalni skupnosti, saj se ohranjajo

učni, delovni in druge razvojni potenciali mladih v lokalnem okolju in preprečuje odseljevanje mladih, ki

ga tudi mladi sami vidijo kot veliko grožnjo za lokalno skupnost.

6.3.1. CILJ: VEČ NAJEMNIŠKIH STANOVANJ

NAMEN: preprečevanje odseljevanja mladih

več mladih družin

ohranjanje delovnih mest v družbenih dejavnostih (vrtec, šola, glasbena šola, …)

multiplikacija zasluženega denarja v domačem kraju (potrošnja v trgovinah in drugih

lokalih)

večja blaginja (mladi živijo blizu starejših, skrbijo za starejše, …)

UKREPI: spodbuda lastnikom najemniških stanovanj

22

spodbuda lastnikom zazidljivih parcel za prodajo za gradnjo hiš

spremembe OPPN – več zazidljivih parcel

neprofitna stanovanja naj bodo dostopnejša za mlade, ob nakupu novih stanovanj se

išče tudi stanovanja manjše kvadrature

subvencioniranje obrestne mere za nakup ali gradnjo parcel (več točk v razpisu za mlade

– sprememba Pravilnika)

izračun ustrezne subvencije za mlade za najemniška stanovanja na trgu (v primerjavi s

tržnimi najemninami neprofitnih občinskih stanovanj)

MERILA: število mladih, ki si zagotovi stanovanje s pomočjo ukrepov

število mladih, ki izkoristi subvencijo

število mladih, ki si gradi ali adaptira hišo

število otrok – sledenje nataliteti vsako leto po sprejetih ukrepih

NOSILCI: Občinska uprava, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, lastniki stanovanj v občini

6.4. Mobilnost

Mobilnost mladih je zmožnost mladih, da v okviru doseganja ciljev za osebnostni razvoj, osamosvajanje,

za namene prostovoljskega in mladinskega dela, formalnega ali neformalnega izobraževanja,

zaposlitvenih ter kariernih ciljev, bivanjskih priložnosti ter prostočasnih aktivnosti prehajajo med

različnimi kraji v matični državi in zunaj nje.

Družba se globalizira, potovanja so postala cenejša, mladi fleksibilnejši. Mlade si želimo zadržati v občini,

obenem pa nenehno privabljati različne strokovnjake in druge izobražene posameznike za delo na

različnih področjih, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu.

Politika na področju mobilnosti mladih bi morala vzpodbujati vključevanje mladih v programe mobilnosti

(tako v formalnem kot tudi neformalnem izobraževanju) z odpravljanjem objektivnih in subjektivnih ovir.

Obenem bi v interesu turističnih ponudnikov in mladih morali poskrbeti za razvoj občine kot destinacijo

za mobilnost med državami in med občinami.

Meddržavna mobilnost gradi občutek evropske identitete in državljanstva ter prispeva k sposobnosti

prilagajanja in k njihovi lažji vključitvi na trg dela. Razvoj tovrstne mladinske politike tako mladim

omogoča pridobivanje veščin in znanj, predvsem pa razumevanja medkulturnih in medjezikovnih

odnosov, ki jim omogočajo osebnostni razvoj, posledično pa tudi razvoj občine.

Za samo lokalno skupnost je pomembno tudi omogočanje programov mobilnosti, saj so tako izkušnje

mobilnosti deležni tudi sami prebivalci lokalne skupnosti – ti programi omogočajo stik z drugimi

kulturami, neformalno izobraževanje in živahnost lokalnih skupnosti, za seboj puščajo izdelane projekte

in nove ideje, ki lahko posledično vplivajo na razvoj občine.

Lokalna skupnost mora omogočati mobilnost mladih, finančni in stvarni dostop do javnih prevoznih

sredstev in hkrati podpreti tiste organizacije ali skupine, ki pospešujejo mednarodno mobilnost mladih.

23

Mladi v občini Cerkno se srečujejo z geografskimi ovirami, saj večinoma prihajajo iz ruralnih območij z

omejenimi javnimi prevozi. Obenem vidijo pomanjkanje nastanitvenih cenejših backpacker možnosti za

mlade, da bi svoje vrstnike in kolege lahko povabili k sebi.

Obenem zaznavajo veliko priložnosti za medobčinsko in meddržavno mobilnost v primeru prenašanja

ali pridobivanja znanj, sodelovanja na različnih znanstvenih tekmovanjih in vključevanja v študentske

izmenjave v okviru evropskih vzpodbud.

6.4.1. CILJ: OKREPITI PROMOCIJO ZNANJA MLADIH NA MEDOBČINSKI IN

MEDDRŽAVNI RAVNI

NAMEN: vzpodbuda za mlade raziskovalce, kulturnike, športnike

priznanje dosežka s strani lokalne oblasti

večja vera in zaupanje vase in svoje dosežke

ohranjanje znanja in pridobivanje novih znanj

izmenjava izkušenj med mladimi

preverjanje dobrih idej, medkulturna vzgoja

prirejanje izobraževalnih dogodkov za določene skupine mladih

bolj odprta družba

UKREPI: postavka v proračunu za financiranje predstavitev dosežkov mladih na medobčinski,

državni ali mednarodni ravni

financiranje pomembnih dogodkov na medobčinski, regijski, nacionalni in mednarodni

ravni za mlade

MERILA: število dogodkov za mlade, ki so se jih udeležili mladi iz naše občine

število dogodkov za mlade, ki so bili prirejeni za mlade v občini

NOSILCI: občinska uprava, mladinske organizacije, civilne iniciative mladih

6.5. Prosti čas, šport, kultura in družbene dejavnosti

Prostočasne aktivnosti so v Cerknem zelo dobro razvite, tako v okviru društev kot v okviru

samoiniciativnih akcij posameznikov in neformalnih skupin. Le-te nudijo sprostitev in počitek, razvedrilo,

zabavo, socialno in osebno izpolnitev. Mladi pogrešajo predvsem informacije o dogajanju in več

dogodkov, ki so namenjeni njim kot ciljni skupini.

Prostočasne aktivnosti so v veliki meri tudi priložnost za pridobivanje novih znanj mladih, zagotavljajo

višjo kakovost življenja, saj s športnimi aktivnostmi posvečajo čas gibanju, s kulturnimi svojim

ustvarjalnim užitkom, s humanitarnimi pa se samouresničujejo in dajejo pomemben prispevek družbi.

24

Žal, kot opažajo mladi, vedno pomembnejšo vlogo v njihovem življenju igrajo družabna omrežja, kjer

lahko prikažejo drugačno podobo od realne, s katero se tudi lažje identificirajo, si pridobijo izkrivljeno

podobo o družbi, katere del so, hkrati pa se počasi oddaljujejo od osebnih stikov s prijatelji, vrstniki,

sošolci, družino. Prostočasne aktivnosti spodbujajo pozitivnega identitetnega razvoja mladih,

omogočajo mladim varno raziskovanje svojih talentov, sposobnosti in aspiracij, kar jim pomaga pri

iskanju njihove vloge v družbi. Mladi razvijajo svojo samopodobo, se zavedajo sebe in svojih sposobnosti

in tako pridobijo samospoštovanje, osebni nadzor in odgovornost, torej lastnosti, ki jih potrebujejo za

vstop v svet odraslih.

6.5.1. CILJ: USMERJENOST PONUDNIKOV PROSTOČASNIH IN

DRUŽBENOKULTURNIH DEJAVNOSTI V PROGRAME ZA MLADE

NAMEN: večja obveščenost mladih o ponudbi

večja možnost izbire

zajeziti 'fiktivno' odseljevanje mladih v starosti od 16 do 18 let

usposobiti mladinske delavce za atraktivnejše programe za mlade

večja odzivnost občinske uprave na potrebe mladih

večja fleksibilnost programov organizacij za mlade

spodbuda za mladinske delavce

UKREPI: Spodbuda s strani občinske uprave vsem prirediteljem in ponudnikom, da obveščajo

tudi mlade

Spodbuda s strani občinske uprave mladinskim organizacijam, da ponudijo atraktivne

programe

Obveščanje mladih o vseh možnostih, ki jih imajo na enem mestu

MERILA: število dogodkov, namenjenih izključno mladim

Uspešno vzpostavljena mreža informacij za mlade v občini

Število dogodkov, ki jih organizirajo mladih in so namenjeni tako mladim kot starejšim

kot oblika medgeneracijskega druženja

Število izvedenih programov za mlade, ki zajemajo nečlane mladinskih organizacij

NOSILCI: Mladinske organizacije, vse ostale organizacije

25

6.5.2. CILJ: IZBOLJŠANJE INFRASTRUKTURNIH POGOJEV ZA

PROSTOČASNE IN DRUŽBENOKULTURNE DEJAVNOSTI MLADIH

NAMEN: podpora mladim neformalnim skupinam na podeželju

Mladi se zabavajo doma – ne vozijo pod vplivom alkohola

Mladi aktivnejši pri spreminjanju vaških jeder, prispevajo k življenju na vasi, v kraju

Mladi prostovoljno skrbijo za urejenost svojih prostorov (mlekarne, prostori društev)

Aktivno vključevanje tudi drugih starostnih skupin (otroci, starejši)

Priložnost za delo – večje zaupanje v mlade od drugih skupin

Spodbuja se kreativnost, aktivnost in sodelovanje mladih

UKREPI: urejanje zadev glede brezplačnega najema prostorov za mlade (bivše mlekarne,

opuščeni objekti, …)

Trajna prostorska rešitev za delovanje mladinskega centra C.M.A.K. in definiranje

infrastrukture za mlade (CMAK, RAJ, druga društva z visokim deležem mladih)

Zagotovljena proračunska sredstva v proračunih Krajevnih skupnosti za vsakoletno

delovno akcijo, ki jo organizirajo mladi za domači kraj (čiščenje, pleskanje zidov, urejanje

prostorov, medgeneracijska srečanja, koncert lokalne skupine)

MERILA: vsota zagotovljenih sredstev za mladinske iniciative

Število sodelujočih Krajevnih skupnosti

Število sodelujočih mladih

Število akcij

Število organizacij, ki imajo med člani mlade, z zagotovljenimi prostori za trajno rabo

NOSILCI: Krajevne skupnosti, Občina Cerkno, mladina, mladinske organizacije

6.5.3. CILJ: IZBOLJŠANJE POGOJEV ZA REKREACIJO MLADIH

NAMEN: povečati dostopnost do obstoječe športne infrastrukture za mlade

zmanjševanje negativnih posledic sedenja in pomanjkanja gibanja med mladimi

zagotoviti zdrav življenjski slog mladih v Občini Cerkno

spodbuda ponudnikom in lastnikom, da mladim zagotovijo cenejše vstopnice

spodbuda mladim, da spoznajo ponudbo v občini

okrepitev ponudbe rekreacije za mlade z atraktivnimi programi

26

UKREPI: podpora športnim društvom, ki ponujajo redne dejavnosti z nižjo ceno za mlade

podpora športnim društvom, ki vključujejo več kot 30 % mladih

MERILA: število mladih, ki se udeležuje programov, ki so podprti s strani občine

število novih članov iz ciljne skupine mladih od 15-29 let, ki se na novo pridruži športnim

društvom

NOSILCI: občinska uprava, športne organizacije in ponudniki športne infrastrukture, mladinske

organizacije

6.6. Mladinsko organiziranje

Mladi v občini Cerkno se organizirajo v mladinskih organizacijah, ki predstavljajo prvo stopničko k

aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Mladinske organizacije omogočajo mladim, da vplivajo na

družbo, usposobljeni mentorji jim pomagajo na poti ekonomskega in socialnega osamosvajanja ter

posledično ključno prispevajo k razvoju države.

Mladi, ki so več let člani v mladinskih organizacijah, so aktivnejši in odgovornejši državljani, praviloma

bolje osveščeni, kar vpliva na kvalitetno njihovega življenja kot v okoljih, v katerih delujejo, saj v ta

prostor vnašajo svoje ideje, krepi se medgeneracijska solidarnost, več je pobud za spremembe in

ponudba aktivnosti v lokalnem okolju je bogatejša.

Zato mora lokalna skupnost prepoznavati njihov pomen in spodbujati njihovo delovanje.

6.6.1. CILJ: GLAS MLADIH MORA BITI SLIŠAN

NAMEN: aktivnim mladim se omogoči večja stopnja participacije pri odločanju v občinskem svetu

motivacija angažiranim mladim

manj pesimizma, več besede mladim

odgovornost za prihodnost občine se prenese tudi v roke mladih

UKREPI: Odlok o mladini v Občini Cerkno, ki ustanavlja Komisijo za mlade

MERILA: Sprejeti občinski akti, ki urejajo participacijo mladih, do konca leta 2016

Delež članov/predstavnikov mladinskih organizacij v Komisiji za mlade

Število pobud mladih oddanih na Komisijo za mlade

Število sprejetih ukrepov in obravnavanih zadev

NOSILCI: Občinski svet, občinska uprava, mladinske organizacije

27

6.7. Informiranje

Informiranje mladih zajema najrazličnejše (nekomercialne) družbene aktivnosti, ki mladim nudijo

informacije s področij, ki jih zadevajo oz. jim omogočajo, da aktivno odločajo o lastnem osebnem

razvoju. Med osnovne informativne vsebine prištevamo predvsem informacije povezane s šolanjem,

poklicnim usmerjanjem, zaposlovanjem, osamosvajanjem, zdravjem in socialnim varstvom, pomočjo v

stiski, prostim časom, z zagovorništvom in pravicami, z aktivnimi dejavnostmi, aktivnostmi v prostem

času, ekologijo, mednarodnimi dejavnostmi, itd.

Pri posredovanju informacij, ki je v sodobni informacijski družbi precej olajšano, je potrebno informacije

posredovati tako, da dosežejo ciljno publiko mladih – tudi z uporabo družabnih omrežij in interneta.

Občina mora vzpostaviti sistem informiranja mladih o ključnih zadevah, ki vplivajo na življenje mladih v

lokalni skupnosti.

6.7.1. CILJ: INFORMACIJSKI SERVIS ZA MLADE

NAMEN:

celovito informiranje mladih v občini

podpora lokalnim organizacijam s promocijo njihovih aktivnosti

informiranje o priložnostih za mlade na način, ki je mladim blizu (e-pošta, SMS, spletne

strani, FB, Twitter, …)

omogočanje mreženja organizacij in izmenjavo izkušenj in znanj

UKREPI: določitev in podpora organizaciji, ki nudi informacije o mladih za mlade (točka v razpisu

za mladinske programe)

MERILA: število sodelujočih organizacij

število zainteresiranih/obveščenih mladih (kliki, odzivi, komentarji)

število drugih organizacij, ki preko portala obveščajo mlade

NOSILCI: Občina Cerkno, mladinske organizacije

7. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE PO JAVNI OBJAVI PROGRAMA

Občinska uprava je 31. avgusta na spletni strani objavila Osnutek Lokalnega programa za mlade 2015-

2020 in pozvala splošno javnost k predlogom in pripombami. Rok za oddajo je bil 8. september 2015.

1. septembra je g. Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica,

opozoril na dejstvo, da se v strategijah pogosto pozabi na ljudi s posebnimi potrebami. Po pregledu

dokumenta smo videli, da Lokalni program za mlade, ne izključuje oseb s posebnimi potrebami, temveč

zastavlja cilje za izboljšanje položaja mladih v občini. Med mladimi so vključene tudi osebe s posebnimi

potrebami.

28

Do roka za oddajo smo prejeli še pripombe, popravke in mnenja predsednika Cerkljanskega mladinskega

alternativnega kluba, ki so v večini upoštevane.

11. septembra se je delovna skupina vnovič sestala in se opredelila glede predlogov. Sprejeti predlogi

so bili vključeni v lokalni program. Predlogi, ki niso bili sprejeti so bili naslednji.

Delovna skupina je sprejela predlog, da se besedilo v točki 4.4. nadgradi z več sklepi Občinskega sveta

na dan 13. 7. 2000, ni pa vključila besedila: Leta 2005 so se zaradi nedorečenih razmer za mladinsko

delovanje spontano organizirali mladi, delujoči predvsem v stavbi bivšega dijaškega doma, saj se jim je

zaradi napovedovane prenove stavbe bližala izguba prostorov. Pod nazivom MI – mladinska iniciativa so

se 10. 4. 2005 s skupnim pismom obrnili na občinsko vodstvo in OS, v katerem so ponovno opozorili na

nujnost trajne prostorske rešitve za mladinske aktivnosti in nevzdržnost pomanjkanja komunikacije med

lokalno oblastjo in aktivno mladino. Besedilo ne vključuje ponujenih pobud ali rešitev problematike s

strani mladih, temveč priča le o poizkusu urejanja razmer.

Predlog, da se pri ukrepih cilja Usposabljanje mladih za delo z mladimi doda ukrep Definirati poklic

mladinskega delavca, se je delovna skupina odločila, da občinska uprava ne more biti pristojna za

definicije poklica, saj ta ni definiran niti na državni ravni.

Pri ukrepih cilja Štipendiranje in podpora nadarjenim in socialno šibkim mladim nismo upoštevali

predloga, da se doda štipendiranje poklicev, ki lokalnemu okolju dajo dodano vrednost (mladinsko delo,

kultura, ipd.), saj je financiranje deficitarnih poklicev v programu zajeto, kakor tudi načrtovanje

štipendijske politike občine, ki bo pričakovano opredelila tudi poklice, ki dajejo lokalnemu okolju dodano

vrednost.

Pri ukrepih istega cilja je C.M.A.K. predlagal, da se pri zadnjem ukrepu Spodbude za ustvarjanje novih

delovnih mest za vse pravnoorganizacijske oblike zasebnih organizacij, ki zaposlujejo (samozaposleni,

zavodi, društva, socialna podjetja, zadruge) doda še podjetja, s.p.-je in zadruge. Predlog je bil sprejet

delno, in sicer se doda zadruge, saj se organizacije oblik v oklepaju zaenkrat ne morejo prijavljati na

razpise za sredstva iz občinskega proračuna za ustvarjena nova delovna mesta ali druge spodbude.

8. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA PROGRAMA

Lokalni program za mlade v občini Cerkno 2015–2020 sprejme Občinski svet Občine Cerkno za obdobje

šestih let. Predlog Lokalnega programa za mlade v občini Cerkno je pripravila delovna skupina mladih v

sodelovanju s sodelavko občinske uprave Livijo Rojc Štremfelj.

Za uresničevanje Lokalnega programa za mlade v občini Cerkno 2015–2020 je odgovorna Občina

Cerkno. Na podlagi Lokalnega programa za mlade v občini Cerkno 2015–2020 občinski svet sprejme

izvedbene načrte v skladu s predlogi v strategiji in sprejetim občinskim proračunom.

Občinska uprava vsako leto občinskemu svetu Občine Cerkno, hkrati z zaključnim računom, predloži

poročilo o izvajanju Lokalnega programa za mlade v občini Cerkno 2015–2020 z ovrednotenimi rezultati,

po izteku obdobja veljavnosti pa tudi zaključno poročilo. Občinski svet zaključno poročilo obravnava in

se do njega opredeli.

Občinska uprava lahko za spremljanje rezultatov in vrednotenje izvajanja strategije ter pripravo letnih

izvedbenih načrtov in poročil posvetuje s posamezniki iz mladinskega sektorja ter člani Komisije za

mlade, ko bo ta ustanovljena v skladu s ciljem 6.6.1. te strategije.

29

9. LITERATURA IN VIRI

9.1. Zakonodaja: - Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) (Uradni list RS, št. 42/2010)

- Zakon o mladinskih svetih (ZMS) (Uradni list RS, št. 70/2000, 42/2010)

- Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022

- Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022

- Revidirana evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje

- Prenovljen okvir evropskega sodelovanja na področju mladine 2010 – 2018

9.2. Literatura: - Analiza mladinskih politik po občinah v Sloveniji, ŠKIS, 2012

- Analiza nabora inštrumentov za vključevanje mladih

- Mladi in občina, sodelovanje generacij, Ajdovščina: Mladinski svet, 2010

- Strategija za mlade v Občini Ajdovščina 2013-2018, Ajdovščina: Mladinski svet, 2013

9.3. Internetni viri: - http://www.uradzamladino.gov.si/

- http://www.predlagam.vladi.si

- http://www.mss.si

- http://www.mreza-mama.si/

- http://www.e-participacija.si/si

- https://www.dnevnik.si/1042292394#, Življenje v Cerknem je nekaj srednjega