kud cerkno sigacan 20

Siga�čan 20

www.geocities.com/sigacan

1

�tevilka 20, leto V

Juhuhu, dwajsta cifraSiga�čana je to ...

Siga�čan 20

[email protected]

2

Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debeu na Ma�ganih; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri belzmatrana urednika, ta prawa »gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Urednic za lpata,pa usega kar pa�e zrawn - Speča Faraonka pa Prjatlca Mzelcau: Izdelawa grba � �rauf; Izdelawa stranina pajčen � weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Komisije za cenzura � Usiprod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije � tejst, ka ta zadn wastane; Lektorierajne: Kiaej ut?; Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za tacajtnh se utai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�bazgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!);Zahwala: kolektiu Siga�čana se iz dna srca, pa �e gluobi zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga JanezuKobalu.

Lepo pozdravljene, bralke, in lepo pozdravljeni, bralci Siga�čana.Kot ste verjetno �e ugotovili � predvsem na podlagi nekaterih svojihčustev, ki so se prebudila in začela iskati pot iz dna du�e na povr�je,v okolico, da bi jih vsi opazili (in marsikdo jih), in na podlagihormonov, ki vedno bolj divjajo in ne dajo miru � se je po dolgemčasu in, s po moje majhno zamudo začela prebujati Mati Narava(le-ta ni spala, ampak je le dremuckala, saj se tudi pozimi kajdogaja).

Da, pri�la je pomlad, ta prelepi letni čas, ko se ljudje zaljubljajo in ko � toje najpomembnej�e � začnejo pospravljati gara�e in podstre�ja svojih hi�,kjer naberejo veliko odvečne krame in jo oddajo za tako imenovane kosovneodpadke. In med temi kosovnimi odpadki lahko potem jaz izbrskam �euporabno opremo za na�o »pisarno« oz. prostor, kjer smo zlo�ili dosedajvse �tevilke cajtnga, ki ga pravkar dr�ite v rokah. Dobi se tudi čisto uporabnakolesa oz. bicikle, pa zvočnike � skratka vse, kar si lahko moje skromnosrce po�eli. Res �koda, da tudi drugi ljudje nimajo tako skromnega srca inniso zadovoljni s tistim, kar �e imajo, zato hočejo vedno nekaj novega,»bolj�ega«, čeprav tisto staro �e vedno slu�i svojemu namenu. Zatorej, čese mislite znebiti kak�nega dela pohi�tva (mize, stoli �) oz. karkoli drugega,zakaj ne bi to, raje, kot da vr�ete v smeti, komu podarili, ki bi bil tega vesel.Izgovor, da ne poznate nikogar, ki bi bil va�e »krame« vesel je povsemodveč � Mi bi bili namreč zelo veseli kak�nega fotelja, kavča � pa tudikak�nega starega ponija (mi�ljeno je kolo, ne pa konj), da bi se z njim lahkovozili po Ljubljani. Če bo koles dovolj, »obljubljamo«, da bomo Siga�čanarazna�ali po domovih. Torej, če imate karkoli, česar bi se radi znebili inmislite, da bi nam pri�lo prav � kontaktirajte nas (me). Dovolj o smeteh �

Siga�čan 20


3

za danes.Pomlad naj bi prinesla tudi nekaj novih stvari. Tako dobrih, kot slabih. �e

nekaj let se govori, da bo treba prenoviti dija�ki dom in pred kakim letom(pribli�no) je padla odločitev, da se bodo prenovitvena dela začela opravljatito pomlad. Kot se govori, so dela zaradi nekih zapletov prestavljena nanaslednjo pomlad, zatorej lahko pričakujete, da bo Siga�čan nemoteno izhajalvsaj �e eno leto, kar pomeni �e vsaj �est �tevilk. Pa tudi, če izgubimo prostore,mi se ne bomo dali.

Potihoma sem upal, da bo s pomladjo v Cerkno pri�la tudi �elezni�kapovezava z ostalim svetom, vendar bo, izgleda, ostalo le pri tistem vagonu intreh metrih �eleznice (se mi zdi) na poti iz Cerknega na �elin. Izgleda, da zmojim upanjem, da so bom kot pravi pravcati ameri�ki potepuh »�vercal« vtovornih vagonih, ne bo nič. �koda.

Potem je tu �e ena novost o kateri se moji kolegi in kolegice ne upajosanjati na glas: Siga�čan majice s kratkimi rokavi. Torej vsi, ki ste zainteresiraniza nakup teh majic, začnite varčevati z denarjem (zapravljajte samo za kruhin vodo, če jo plačujete), ker bodo majice imele astronomsko visoko ceno.To pa zato, ker mi radi poskrbimo za varnost na�ih bralk in bralcev, karpomeni, da bodo majice slu�ile kot neprebojni jopiči: A ni to lepo od nas!?

In ker vam delamo take usluge, bi lahko tudi vi nam naredili kak�no. In kajlahko naredite za nas? Uf, stvari, ki bi jih lahko naredili za nas je veliko,toda, ker smo ugotovili, da če hoče Siga�čan pre�iveti, rabimo nove ideje.Zelo bi bili veseli, če bi za Siga�čana napisali kaj izvirnega in strastnega,nekaj, česar svet �e ni bral, videl � tako Siga�čan ne bi ostal monoton,vedno isti, brez novih idej � in to je najmanj, kar lahko storite. Vem, daimate veliko idej, zakaj jih ne bi udejanili? Kaj nista ravno pestrost indrugačnost »krivi« za to, da svet ni dolgočasen? In bojim se, da bo Siga�čankmalu postal dolgočasen � razen če ne priskočite na pomoč. Na� potencialbo (lahko) kmalu izkori�čen, va�ega pa se �e izkori�čati ni začelo. Torej, najvas ne bo sram (če je to razlog, da ničesar ne napi�ete), premagajte lenobo(če je le-ta vzrok), skratka odpravite vse »razloge in vzroke«. Ah pa �enekaj. Ali se vam ne zdi, da so stvari (oz.dejanja) lep�a in bolj zanimiva, čev njih aktivno sodeluje� (nogomet/seks (ej,ki pa ti vi�!?; op.tisk.�kr.)/igra)?

Upam, da vam bo ta �tevilka v�eč, predvsem pa upam, da se boste medseboj imeli radi, da boste u�ivali med prazniki oz. da se boste spočili od

Siga�čan 20

[email protected]

4

nerganja �efov/�efic in/ali profesorjev/profesoric, skratka, da boste u�ivalisvoje �ivljenje, kolikor se le da.

Naslednja �tevilka izide 28.junija (nekaj tednov gor ali dol).

Saga o bankomatu ima srečen konec (upamo). Hm � glede na to, dasmo v Sig�ačanu vedno te�ili in te�ili, da hočemo nov bankomat, ni nič čudnega,da so Odgovorni popustili silnemu medijskemu pritisku. (Mogoče) se namsedaj res obeta �e ena napravica za venmetanje denarja. A izsiljevanju nivideti konca: »Poslu�ajte, vi Odgovorni - Mi, pri Siga�čanu hočemo svojevile, limuzine ter veliko denarja in ne bomo vam dali miru, preden tega nedobimo!«Vreme. Bo wruoče palitje bo, ja fajn zima je bla litas ja � sam ne tak hudakot lita 1951,.ka si lahka stapu z zguorna �tuka wad bajte skuz wakna direkt

Siga�čan 20


5

na snih. Sam je mogu snih prej zmrznt, de sma lahka ga pa nemu hadil. Zejpa tega ni več, vreme sploh ni več tu kot je blu učasih. Kam gre swit, kamgre swit!?Turistični vlak. Kmalu bo na relaciji Cerkno-�elin začel voziti turističnivlak. Nekaj tirov in en vagon so �e postavljeni ob cesti, kot lahko vidite, čese peljete mimo. Turistom (s polnimi denarnicami) je pač treba razkazatinaravne in umetne znamenitosti ob, oz. na tej relaciji: Največji most, kar jihje kdaj videlo člove�ko oko v Laznicah, stra�na, kipeča se in besneča vodapod mostom, velike, stra�ne skale ob cesti, kjer rastejo spomladi rastejozvončki in kjer se iz pobočja vsake toliko časa zavali ogromna skala in podsabo pokoplje ničhudegasluteč mimovozeč avtobus, kamion, traktor ali kakodrugo prevozno sredstvo, veliko leseno vilo ob cesti, �elodec obračujočeovinke, po katerih se da noreti z vratolomno hitrostijo, prostrane ravnice obcesti, kjer agrarne�i grabijo seno v velikanskih količinah in jih spravljajo vsvoje neznanske silose, da lahko nahranijo na stotine glav �ivine, ki se pasejoob cesti in pa ob koncu te poti, ogromen kompleks tovarni�kih stavb, kjertisoči in tisoči delavcev slu�ijo na desetine in desetine tolarjev. Pozdravljeni vCerknem!U Glihneh spjet mogla. Na wim zaki se, zmjeri, ka j za Welika nuč uGlihnah �ur, gar nardi mogla. Tut litas ni blu neč drgač: Ka sm pr�u čegar, jeblu widet �e kar jasnu, sam patl je pa zmjeri bel ratwalu mogljenu. �ele patlprot jutru se je mogla spret majih wači le raskadila, tak de sm lahk �oudamou. Čuke sm prou lih zarat te mogle bel slabu wideu, sam blezu sa nardilkar duobr �ur.Četrta inkarnacija gostilne Pr� �truklu. �ezlo usode se je ponovnozanihalo in gostilna Pr��truklu je do�ivela novo vstajanje. Novemu ponosnemuočku �elimo čim dalj�e obratovanje, čeprav se bojimo, da je ta hi�a zakleta,glede na usodo vseh prej�njih inkarnacij. Koraj�a!CMAK. Zgljeda, de se j u CMAKu spet začjelu ma dagajet, za tu j pawrjetnu kriwa pumlad. Upama, de bo dal ratalu čimveč dabrih �urau, ka jihta crklajnska mladina tak hadu nuca, m pa de boje vsi �uri zastuojn, sewide.Predlagama jem, de b zawrtil tut �e ke�n duobr film.Mona. Ana mona nam je na oglasna deska napisa, de sma Siga�čani merde.Tist/a ka j tu napisaw/napisa j pa �e huj� merda, se nam tu zgljeda na uparečt direkt u fris. �kuoda za nega/nuo.

Siga�čan 20

[email protected]

6

KAKO SE JE RAZVILA OZ.NASTALA �IVAL »POWTICE POW ME�«.

Pred davnimi časi, ko je človek hodil �e po vseh �tirih, je ob vzno�ju gora�ivela ena zelo, zelo stara ptica. Bila je velika, črna. Premer kril je imela karkrepko čez tri metre. �ivela je na samem v stari skalni votlini, ki je �e oddaleč dajala vtis starosti, zatohlosti in zanemarjanja. O njej so kro�ile različnelegende in zgodbice, a prve resnice o njej ni vedel nihče. Vse �ivali so se jenamreč na smrt bale. Ptica jim sicer ni hotela nič �alega, ob večerih je hodilaoz. obletavala gozdove in pa�nike in iskala primerno �ival, ki ji bo kraj�aladneve in noči. Ob polni luni si je dokončno izbrala �rtev in si jo prilastila. Potravnikih in gozdovih je vladala prava groza. Vse �ivali so se spra�evalekatera bo naslednja.Ko pa je �la polna luna mimo, se je �ivljenje spet vrnilov stare smernice. Na travni�ki jasi je v tem času �ivela tudi mi�ja dru�ina.Mama Mi�a, oče Mi�o in sinček Mi�kolino ter hčerkica Mi�kolinka in �e ensinček Mi�ek. Bili so povprečna mi�ja dru�ina. Podnevi so iskali hrano, obvečerih in nočeh pa so bili doma, skrivajoč se pred ptico. Najstarej�i sinčekMi�kolino je bil zelo bister, dru�aben in priljubljen mi�ek med mi�kami. Vsiso ga poznali in vse �ivali so ga imele rade. Bil je zgovoren, preprost, skratkavedel je, kako se prikupiti �ivalim. Če je kdo hotel tola�bo, se je obrnilnanj.Če si bil slabe volje, te je Mi�kolino takoj spravil v dobro voljo. Obvečerih pa je pel ostalim dru�inskim članom in jim kraj�al večere. MamaMi�a in oče Mi�o sta bila na sina Mi�kolina zelo ponosna, vendar sta sepotihoma bala ptice. Svarila sta Mi�kolina, naj se zadr�uje bolj doma in najne daje toliko pozornosti nase. A Mi�kolina je počasi prevzemala slava, inse ni oziral na svarila star�ev.

Zdaj pa se vrnimo k na�i ptici, ki je vztrajno iskala naslednjo �rtev. Dosedaj je imela �e pestro četico �ivali, ki so ji lep�ale dneve in noči. V njenem»skromnem« domek je pel zelo znan pevec bober, a ptica se ga je kmalunaveličala, ker je nenehno grizel les in ta hrup je ptico neizmerno motil. Potemje bila tukaj �e izvrstna plesalka Rebeka, vendar je njeno nenehno sikanjekmalu preskočilo mejo strpnosti. Med tistimi, ki se jih ptica ni tako hitro

Siga�čan 20


7

naveličala je bila opica Helenca. Dobro je zabavala Ptico s plesom, glasboin sme�nimi zgodbicami, vendar pa starost naredi svoje. V zadnjem časuPtica ni imela sreče, vse �ivali so hitro izgubile zanimanje ptice. Na uho (pozraku) so ji vse pogosteje prihajali glasovi o prelepem mi�ku Mi�kolinu innjegovi priljubljenosti glasu. Kljub temu, da je Mi�kolino hodil po domovih�e podnevi in se vračal ob jutranjem svitu, je dru�ina vsak dan znova trepetalazanj. Čeprav so ga svarili, in prosili naj ostane doma, jih ni hotel poslu�ati.Mislil si je, da zaradi ene bajke o ptici �e ne bo zavrgel svoje kariere v vodo.Kmalu je Mi�kolino postal tako o�aben in samosvoj, da je začel vse povprekhoditi na obiske po gozdovih in travnikih.

Ptica, ki je bila vsak večer na pre�i je kmalu začutila, da se bli�a čas, ko gabo lahko ugrabila. Na polno luno je bil Mi�kolino �e bolj zaseden, ker so sevsi bali bli�ajočega prihoda ptice in so vsi ostali doma. Da pa jim ne bi bilodolgčas in preveč strah, so Mi�kolina povabili medse.

Mi�kolino je veselo veseljačil z mislijo, da so mu ne mora nič zgoditi. Kose je tako proti koncu noči vračal proti domu, ga je pri velikem hrastu zgrabilaptica in odletela z njim pod goro. Ptica se je kmalu smrtonosno zaljubilavanj. Mi�kolino, ki je �ele sedaj spoznal, da so imeli star�i prav, je pticomilo prosil, če se lahko vrne domov. Ptica o tem ni hotela nič sli�ati. Ker paje imela ptica Mi�kolinota preveč rada je pristala, da bo lahko videl vsakvečer star�e, a samo pod pogojem da se poroči z njo. Mi�kolinu ni ostalodrugega, kot da se je poročil z njo. Za pričo sta vzela Mati naravo, ki je bilaedina prijateljica ptice in je poznala njeno �ivljenje. Za darilo ju je spremenilav ENO oz. v eno zdru�eno �ivalco. Tako bo Mi�kolino lahko vsak večervidel svojo dru�ino, ptica pa bo imela stalno ob sebi svojo ljubezen, pa �enovo �rtev bo lahko iskala.

NAUK1 : LJUBEZEN NE POZNA MEJA.NAUK 2 : PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO.NAUK3 :MATI NARAVA NE POZNA BESEDE

NEMOGOČE.

Siga�čan 20

[email protected]

8

Kako vzgojiti Bok-ca kot prijetnega hi�negaljubljenčka primernega za ča�čenje

Kot prvo in najbolj pomembno, ne govorimo o kak�nih navadnih bikih, dase razumemo, ampak samo in le o najsvetej�em Boku!

Začnemo z najva�nej�im � prostor! Bok zahteva veliko prostora, v va�emstanovanju mu namenite vsaj kakih 9 kvadratnih metrov, če je stiska, gaboste z moledovanjem mogoče prepričali, da sprejme kakih 6 kvadratnihmetrov.

Prehrana! Va�emu Bok-cu v prostor pripeljite čim večjo posodo, ki jo bostehkrati lahko uporabljali kot oltar za molitve in darovanja. Kajti ko mu bostenosili hrano, vas bo �e najbolj opazil. Zato jo lahko tudi okrasite z različnimimotivi o svetosti Boka. Zanj je primerna le najbolj sve�a trava, posuta s �emalce soli. V posodico za vodo pa mu lahko vsak dan vlijete vsaj �e �tamprle�ganja.

Sprehodi! Nadvse pomembno, Bok rabi veliko vsakodnevne rekreacije, čepri roki nimate srednje velikega pa�nika, ga vsaj na verigi peljite po mestupar ulic. Stopajte ponosno, ker imate ob sebi tako sveto �ival! �e opozorilo,

Siga�čan 20


9

ne nosite večjih usnjenih kravjih izdelkov. Hlač, pla�čev, kajti Bok lahko navas zavoha kako davno preminulo ljubico in potem se lahko zgodi � khmnesreča penetralnih proporcij.

Čistoča! Prav tako morate za Bokom zmerom počistiti! Bok, kot vse ostale,pa čeprav neznansko majnvredne �ivali, lahko lula in kaka kamorkoli alikadarkoli se mu zahoče, zato le pridno čistite za njim, saj ne mara umazanije.Tudi stelja mu ne sme biti navadno seno, kar izprsite se z najbolj�imi odejami,saj jih sami sigurno ne rabite, za Boka ni nič dovolj dobro.

Lepota! Vsak dan Boka lepo skrtačite in mu obri�ite rit ter očistite nos (aliobratno, va�a izbira). Rogove mu zlo�čite da se mu bodo svetili in bili lepo�pičasti in ne pozabite na obvezno pedikuro!

Če boste vse to upo�tevali, bo va� Bokec veselo �ivel in vi boste po svetuhodili, sicer rahlo gnojno di�eči in zasu�njeni, a ponosni, da imate domanajsvetej�o vseh �ivali, Boka!

Sunce seje, do� pa gre �

Juohn se je prou pačas uliku s saje bajte dal prot u na plac, de bi djauke�na brihtna s sajm prjatlam �e iz mladih lit, ka se je bi klicau Francl. Ukopsta bla, �e kar je pounu, �e wad mičkenga, bi se reklu.

�ou je dal won, pa se je bi zmislu, kaku je blu, ka sta se ta prejkat widla�

Blu je tu na placu, ka sta bla �la usak s saje mama u �tacuna. Ja, bi je antak lip pamladajnsk dan, ka ga ni blu ne prit nkul, ne pal. Sunce je sjalu, papr�igwalu, de sa ruo�e na wuoknih kar wenile, pa se �ile, ka ni blu dastwade.

No, na tak dan, se je bi Juohn wadlaču, de bo ta prejkat stapu won zbajte, pa �ou s saje mama u �tacuna, de bi widu, kaku zglieda ta rič, ka se une dabi use wad usranih gat da čokolade. Sam ni bi edin, ka ga je suncezuliklu pred bajta. Tud Francl, ka je bi negou sused se je wadlaču, de bo �ouma pagliedat, pa se razgliedat, ki je tak zanimijga u tist bajt, ka greje u nuousi s pouhni preta�ni, wn prideje pa z na pou pouhnm cekarjem, pa praznm

Siga�čan 20

[email protected]

10

war�etam.Pa je blu ki za widet. Ldje sa se drejnel, de se jem ni widlu kanca, bli sa z

useruot. Wad to pa tam, ani ma wejč, drugi ma majn�, spet ta trejč wakruogl,ta četrt pa čest prieklast. Sam ki je blu �ele na palicah, kot sm �e prit djau,use wad usranih gat, pa da čokolade.

Lih ane take prou lpu wasrane gate, sa ble tud pawod, de sta se wanedwaspazna. Kar sta ih zaglieda sta se zalubila u neh. Ble sa take fajn wad spritrmene, wad zad pa črne.Prou fajn �ekaste, lih wadstrani sa ble ma bile.

Se ne mislt, de sa ble risusrane, ne, sam tist cajt sase lih nasile take gate, ka sable widet lih take kot usrane,usaj pa telwizij sa bli kazal,de u ta weličih mistih usi, mpa use nuosje zej take gate.

Tiste gate sa ble tam, sutilesa se kot zlatu na suncu, kasa ble take fajn �ekaste. Pasta glieda, pa glieda � pasta ih ti imit. Se tu je blu pa niki tačga, kar ni jemu usak, razn, če si ni gatprewabliku ane par dni, al raj� rečma tidnau. Se bi ih imi, če jema na bi mamdama usaku jutre ukazal, de se umijeta, pa prewabličeta. Zej pa sta imimuo�nast, de bi mam, ka bi jema zjutre dja, de se mrsta prewabličt, pakaza,ke�ne fajn gate imata wad prej�nga dnie.

Edin problem je bi, ka sa ble u �tacun sam ane take gate, wanedwa pa stabla dwa. Se br� �e nista widla, de sta se waba zaglieda wajne, sam s cajtamsta se pa le zawidla adn drujga. Kuk grdu sta se paglieda, ka sta pagrunta,na ki misleta.

Ja, kar skačila sta, pa se zapadila, de bi imi gate, sam ne kar ane gate,gate, ka zgliedaje kot usrane gate. Tu je wa�nu, de nisa usrane, sam dezgliedaje, kot de sa.

Adn drujga sta krompa, skaka, se garba, pulila lasie, pa �e ki drujga �

Siga�čan 20


11 Če hoče soseda vedeti vse

Prestavljajte si čisto navadno mesto s čisto navadnimi ulicami ter hi�ami vkaterih svoj vsak dan pre�ivljajo čisto navadni ljudje. Taka naselja so kar nagosto posejana s t.i. »radovednimi sosedami oz. sosedi«, ki skrbijo za to, daso vsi ob pravem času seznanjeni z bolj ali manj pomembnimi informacijamiv stilu kdo je kaj je kupil, kdo je koga prebutal, kdo koga s kom vara, alikdo je koga s čim nekaj. Seveda je treba takim informacijam �e kaj dodati,jih dopolniti in malce začiniti da so sploh zanimive. To je torej glavna nalogate »podkulture« ljudi, ki skrbi, da nikomur ni nikoli dolgčas. Vzemimo poddrobnogled eno čisto nedoločeno radovedno sosedo (podobnost z resničnimiosebami je bolj ali manj naključna!).

Radovedno sosedo si lahko predstavljamo v kompletni bojni opravi:navijalke v laseh, spalna srajca, ter hi�ni copati. Ima vedno dovolj časa, damed gledanjem latino �ajfastih nadaljevank, �ivalskih dokumentarcev terkuhanjem kosila, pokuka tudi skozi okno, da preveri, kaj se dogaja zunaj.Če se slučajno res kaj dogaja (se kdo pogovarja, pere avto, smetarji pobirajosmeti,itd.), potem hitro skoči na balkon, da lahko audialno in vizualnoprisostvuje dogodku. Če jo slučajno opazijo, se dela, kot da zaliva ro�e,obe�a oprano perilo ali pometa po balkonu, vendar vseeno izpred oči in

dukr se nisa gate strgale. Ja, kanc je blu. Uničla sta edine gate, ka zgliedajekot usrane gate deleč na wakul. Sam ki, kanc kanceu sta bla wesiela, se kasta se tuk prta, sta se tud usak ma matra, pa člauk, če se preweč matra, raduki wad kuot prlize. Pa sta imi usak sam na seb gate, k asa ble usrane in nisasam zgliedale usrane. Tiste ka sa pa zgliedale sa ble pa itak strgane, tak de ihtud bedn druj na bo mogu imit.

Tak sta wanedwa rata prjatla, u �tacun, ka sta adn drujga tuk matra, desta se prou ma preweč zmatra.

Juohn se je zasmejeu, ka se je spounu, kuk sta bla naumna, ka sta samzatu, ka sta pa telwizij widla, de ldje nuosje usrane gate, mislna, de ih mrtatud wanedwa imit. »Kuot sa tisti cajti, ka swa wrje usač naumnast, ka sanama ih rekl. Ja, neč, grema naprej, de me na bo Francl predouga cajtačakau dal na placu.«

Siga�čan 20

[email protected]

12

u�es ne izpusti niti delčka dogajanja pod njenim oknom. To lahko počne odjutra do večera, če pa je treba, tudi ponoči, če se zunaj slučajno za rokiceprijema in si zaljubljene besede v uho �epeta ljubezenski parček

Mogoče vas zanima, kaj se je neki nedoločeni »radovedni sosedi« dogodilonekega lepega sončnega (in tudi precej usodnega) dne? Ker je bilo �e posebnolepo zunaj, je imela občutek, da se bo marsikaj dogajalo tisti dan, zato je �evečkrat kot ponavadi pogledala skozi okno, da ji prav res ne bi u�la niti enasama malenkost. Prav dolgo ji ni bilo treba čakati, kajti zasli�ala je nek hruppod svojim oknom, in ko je pogledala, je videla, da se je pod njenim oknomustavil traktor z vozom, nalo�enim z gnojem. Na�o junakinjo je seveda sedajpredvsem zanimalo, KDO oziroma ZAKAJ je naročil voz gnoja, zato je �lapreverjat na balkon. Ker ni prav dobro videla, se je malce nagnila čez ograjobalkona, a ker je sedaj videla le za malenkost bolje, se je �e malce nagnila in�e malce, pa �e malce, pa �e čisto malo �

Svet se pa tako čudno vrti, da gravitacija največkrat neprijetno presenetičloveka oz. predmet in to ravno takrat, ko najmanj pričakuje. Ljudje/druga�iva bitja/predmeti ponavadi bolj redko padajo navzgor, bolj pogosto senaredi, da se zgodi ravno obratno � padajo namreč navzdol.

Na�a junakinja je ob visenju čez rob balkona nenadoma imela mo�nostugotoviti, da je pod njo naenkrat zmanjkalo ograje in balkona nasploh in je,kolikor je dolga in �iroka, zgrmela ravno na sredino vozu z gnojem, ki ponekem čudnem naključju ni ravno di�al, ampak so bile vonjave precej boljneprijetnega značaja, kot jih lahko zasledimo v trgovini na oddelku s parfumi.Ker je bila močno presenečena zaradi (na srečo ne pretrdega) padca, najprejsploh ni vedela, kaj se je zgodilo. A ker je imela kruta realnost precej močanvonj, pa �e izgledala je bolj blatno rjavo, ji je kmalu postalo jasno, da bi bilolahko vse skupaj sme�no, če se ne bi to zgodilo njej.

Ljudje, ki so stali v neposredni bli�ini so začudeni gledali na gnoju sedečo,rjavo pomazano bitje z izbuljenimi očmi, v sami spalni srajci in z navijalkamiv laseh. Nekateri so �li celo tako daleč, da se jim je zazdelo sme�no(nesramne�i, gotovo ne vedo, kako je če se znajde� v gnoju � mislim,dobesedno) in so se začeli, najprej nasmihati, nato smejati, od smejanja paje samo �e majhen korak do krohotanja in to so počeli tako, da so se skorajvaljali po tleh. Ni minilo veliko časa (govorimo o sekundah), ko so se od njih

Siga�čan 20


13

nalezli tisti, ki jim sprva ni bilo prav nič sme�no, nato pa �e tisti najbolj resni.Prizor je bil podoben tistemu iz neke znamenite risanke, kjer glavno vlogoigra nek, zajcu podoben pajac,z nosom podobnim kiju, kjer se na koncu vsioh in sploh bajno re�ijo.

To je bil pogled: Na�a junakinja, sedeča na vrhu voza, polnem gnoja ingledajoč kot mlado tele v čisto nova vrata (vedno mi je bila v�eč ta primerjava;tele-vrata), okoli nje pa krohotajoča skupina ljudi. Njej seveda, v takemkočljivem polo�aju in stanju, kot je bila, to krohotanje ni bilo ravno po godu.Sklenila je, da mora temu narediti konec in čimprej priti nazaj v varno zavetjesvojega doma. A ko se je kobacala z voza, je tako nerodno stopila, da jetelebnila po tleh. To je bilo, za krohotajočo skupino seveda, kot �erjavica naogenj. Kar zarjoveli so od smeha in izgledalo je, da se ne bodo kar takokmalu prenehali. Nekateri so bili �e močno, prav vi�njevo zaripli v obraz in

A se bo� spet zgaw

arjeu, de te puca!

Siga�čan 20

[email protected]

14

Lolipop, lolipop, o loli lolipop �Ali kako spraviti liziko velikanko v majhna

usta!

Ste se �e kdaj zna�li pred problemom, ko ste v trgovini zagledali popolnoliziko in ste jo hoteli za vsako ceno kupiti? No, ko ste mamico ali očijakomaj naprosili za nekaj deset tolarčkov (koliko bi to zna�alo v evrih?), daste jo lahko kupili, ste se lotili odvijanja. Papirja ni in ni zmanjkalo, zato stese morali poslu�iti �e drugih telesnih organov (s tem so mi�ljeni zobje, seveda� čak ma a zabje sploh spadaje med organe? Hmmmm � Bi se dalurazglablet!). Jes, končno vam uspe priti do sladke stvari, zaradi katere sevam cedijo sline v potokih, kateri se zlivajo v reke, te se zlivajo v jezera,nato v morja, ma kaj morja v oceane � No ja, vatever � Aja za tiste, kise �e niste izpopolnili v znanju angle�kega jezika, naj vam poleg napi�eva �eprevod. Namreč imate dve izbiri, ali hočete prevod v slovenskem knji�nemjeziku ali pa v na�i preljubi crklajn�čin? Naj vam podava kar oba. Prvi prevodse glasi ��kakorkoli �e��, drugi pa ��nej me kuokla �e ajnkat cobne, če tu nitak, kot je una wad unga dja, de tam nejč na anmu placu, tam nejč zlo delečbogu za led�ima, karkuli �e tu pamin ana uozka cista pejle��, zdaj pa samipresodite kateri izmed prevodov vam bolj ustreza oziroma vam je ljub�i inkateri se vam zdi bolj logičen in nekompliciran. Verjetno ste se odločili za

so se dr�ali za trebuhe ter se zvijali. Mo�gani na�e junakinje so sklenili načrtčim hitrej�ega umika, s kotičkom očesa je premerila dol�ino razdalje dohi�nih vrat in se je hitro, kolikor se s hi�nimi copati dá, pognala v hi�o, sezaletela v vrata (seveda je to pomenilo �e dodatno dozo krohotanja inhahljanja), a ji jih je nekako uspelo odpreti, prhniti skoznja in močno zaloputnitiza sabo.

Tak do�ivljaj za človeka gotovo ni najbolj prijeten, a je včasih celo koristenoz. poučen, za vse, ki radi »poizvedujete« več, kot je potrebno. Zatorejradovedne sosede in sosedje vseh vrst in poklicev, raje dvakrat premislite,preden greste viset na balkon, samo za to, da bi vse videli in vse sli�ali.Nikjer ne pi�e, da se ne morete v gnoju znajti tudi vi. Dobesedno ali vprenesenem pomenu.

Siga�čan 20


15

drugega, ker je povsem primeren za vse IQ-je, razen za tiste osebe ne,katerih le-ta prese�e stopnje navadnega človeka in prerase v ��piflarčka��.

Pa pojdimo nazaj na prava pota, ker smo kot zmeraj nekam predalečza�li. Ko se vam tista okrogla sladka stvarca začne prilizovati in se ji komajupirate, vas zmoti telefonski klic va�e predrage stare mame (joj kdo je izumilte �ivce parajoče, nevzdr�no piskajoče, neizmerno sevajoče stvarce, ki vamzmeraj začnejo vibrirati ob napačnem času na napačnem mestu � sej nerečem, da kdaj ne pa�e a ne :))). No, potem ko se svojega nadobudnegavarnostnika znebite, spet preskoči iskrica med vami in ljubko stvarco. Spetvam misli utečejo bogve kam, mogoče na bo�ansko pla�o, kjer ste samo viin va�a lizika (oooooooo). Ali pa mogoče v gore, kjer sta spet sama, le da jepoleg �e kepica snega. Ta nepridiprav (nana�a se namreč na sneg), ki namjo je spet zagodel in nas je jutra, ko se je budil v prečudovit nedeljski dan,katerega datum se je glasil 6. april, pisalo pa se je leto 2003, spet obiskal.Saj ne, da bi imeli kaj proti tej beli stvarci, ki pada iz neba in je na pogledpovsem nedol�na in prijetna, na otip pa nikakor ne (brrrrrrrrr, ki ziebe),vendar naj pada POZIMI!!! Uuups, we did it again, za�li sva s poti in vrnitveveč ni, ker ljubezen igra je za dva in ti si moje sonce � Ki pred usti nastavlja�se mi in hoče� me nazaj, povej mi le kako naj te spravim vase (pacek)!!!

Torej pojavlja se vpra�anje kako liziko velikanko spraviti v usta? Poglejte,način je predvsem zelo preprost, potrebujete le veliko spretnosti ter hitrost,porabite malo energije, pa tudi časa vam ne vzame veliko (beri počasi inpazljivo, da ne pride do večjih po�kodb)!!! Naj vam izdava skrivnost, ki joskrbno čuvava pred svetom. Vse kar je potrebno narediti je to, da lizikopolo�ite v desno roko, usta �iroko odprete, liziko namerite proti jeziku ter joz vso močjo potisnete naravnost pod kotom 45° med spodnjo in zgornjoustnico. Nato usta zaprete in začnete preizku�ati bo�anske okuse teh okroglihbonbončkov na paličici. (ki a si mislu, de bowa ke�na nawa znanost wadkrileal ki?!) PA NE OKOL GOVORT!

: ) DWAJST!!!

Siga�čan 20

[email protected]

16

Siga�čani vam ponosno predstavljamo rezultate kviza, ki se nahajana na�i domači strani www.geocities.com/sigacan.

Barva čepice na na�em grbu je...Odgovor: RdečaRumena (1) 6%Zelena (3) 19%Rdeča (12) 75%Sigačan je tiskan na..Odgovor: 110% nerecikliranem papirjuRecikliranem papirju (3) 33%110% nerecikliranem papirju (4) 44%Kar enem papirju (2) 22%Mali grm hoče postati...Odgovor: Veliki grmVeliki grm (5) 63%Drevo (0) 0%Sede�na garnitura (3) 38%Če omletar nabavite v naslednjepol ure dobite zraven �e ...Odgovor: �e en omletarMali priročni �tedilnik (0) 0%Maso za omlete (2) 22%Dve jajci in klobaso (1) 11%Zastojn ročaj (2) 22%�e en omletar (4) 44%Kavni mlinček (0) 0%Preveč parfuma �kodi zaradi...Odgovor: Mo�nosti v�igaPremočnih vonjav (1) 14%Spontanega samov�iga (2) 29%Mo�nosti v�iga (3) 43%Odbijanja nasprotnega spola (1) 14%Kratica ZVZ pomeni...Odgovor: Zbor Vrtne ZelenjadiZelo Veseli Zajec (0) 0%Znatno Visoki Zeljejedec (0) 0%Zbor Vesele Zelenjave (1) 14%Zbor Vrtne Zelenjadi (3) 43%Zmaga Vinjenih Zobozdravnikov (3) 43%

Siga�čan igrico je naredil ...Odgovor: �rauf

@Cool@ Da Sivi (1) 14%Tirolski Jodlar (2) 29%Debela Deklica (0) 0%

Debew Na Ma�ganih (2) 29%Prjatlca Mzelcaw (0) 0%

�rauf (2) 29%Speča Faraonka (0) 0%

Kateri �ivali se uspe ubraniti moči korenčka?

Odgovor: VolkVolk (5) 71%

Zajec (1) 14%Osel (0) 0%

Pra�ič (1) 14%Koliko �tevilk Siga�čana je?

Odgovor: 2019 (2) 29%20 (4) 57%18 (0) 0%

17 (1) 14%To vpra�anje je...

Odgovor: To je pravilen odgovor, resnično!Popolnoma nesmiselno (1) 10%

Sploh ni vpra�anje (0) 0%Zelo zanimivo (1) 10%Čisto lahko (3) 30%

To je pravilen odgovor, resnično! (5) 50%

Nov kviz lahko re�ujetena zgoraj navedenem

naslovu, od tegatrenutka dalje...

Siga�čan 20


17

PET STVARI, KI JIH DEBEU NA MA�GANIH ZAČASA SVOJEGA �IVLJENJA NOČE DO�IVETI:

1.) Velikemu kosmatemu mo�kemu z imenom Buba v zaporu v skupnitu�irnici pobirati milo.

2.) Postati �rtev zlobnega volka, ki na destinaciji Plu�ne � Lu�nk pre�ina nič hudega sluteče Siga�čane.

3.) Slu�ba.4.) Uporaba oro�ja za mno�ično uničevanje, ki ga prideluje sam s

kemijskimi postopki predelovanja nekaterih snovi fi�ola, zasamoobrambo.

5.) Da bi ga Debela Deklica premagala v tekmovanju za naboljpora�čeno ritno luknjo. Logično, a ne.

PET HREPENENJ DEBEUGA NA MA�GANIH

1.) Da bi končno odkril de�elo mokrih sanj in da bi tja tudi varno pripotoval. 2.) Da bi mu s svojo »pojavo« uspelo na Brcih �e kdaj s kriki: »Tejk apikčr!« prestra�iti mimoidoče �tajerce in �tajerke. 3.) Ostati absolutni zmagovalec tekmovanja za najbolj kosmato ritno luknjo. 4.) Ujeti zlobnega volka, ki na destinaciji Plu�ne � Lu�nk pre�i na nič hudegasluteče Siga�čane. 5.) Priti na �ur �spodaj brez� - hlače bi imel pove�ene čez desno ramo.

Siga�čan 20

[email protected]

18

CERKLJANSKI EKSCENTRIKI voljum 2:Gospod 005

Gospod 005, kot smo ga poimenovali, je na svet privekal v neki majhnivasici na Cerkljanskem, v revni dru�ini brez socialnega in zdravstvenegazavarovanja. �e kot otrok je večino časa koristno porabil za kidanje peskain gnoja, �aganje hlodov, rokoborbo s pra�iči v svinjaku ter lovom na va�kedekline, ki pa so po večini bile urnej�e od njega (beri: �tabale).

Tako si je nabiral moč in z leti je le-ta dosegla neverjetne razse�nosti.Najlep�i dokaz temu je bilo častno tretje mesto v dvigovanju lesene kobilena placu. Če bi bil hitrej�i (beri: �tabale), bi zagotovo bil najmanj prvi.

A te svoje moči ne uporablja samo v tekmovalne namene, saj je v silobranuali v poduk klofute od njega prejel �e marsikateri mo� postave. Z njimi jeimel opravka tudi, ko mu je zgorela hi�a. No, ta dogodek je �e sedaj zavit vtančico skrivnosti in ga ne bomo komentirali. Po po�aru je �ivel v zabojniku,ki si ga je izboril (sposodil) na gradbi�ču. Kasneje so mu cerkljanski svetnikina�li novo gnezdece

V zvezi z njegovo močjo naj vam omenimo �e neko anekdoto: Nekoč seje prepiral z nekom, ki je zase trdil, da obvlada karate do obisti, saj mu jerekel: »Jest mam črn pas u karateju, de wi�!« Nakar mu je gospod 005odvrnil: »Ha! Jest pa gnuj čidam!!!« in ga je z enim samim udarcem podrl(na tla). Zaradi takih in podobnih dejanj je po krivici od znotraj videl tudi �eprelepe sobane hotela za malopridne�e. To celo večkrat. Tam notri je postal�e prav domač, čeprav si (najverjetneje) ni zaslu�il odvzemov prostosti.

Kot vsak normalen vročekrven mo�ki v najbolj�ih letih (z najpokončnej�o�tango) tudi gospod 005 obo�uje �enske, čeprav bomo kasneje videli, da sev su�nih obdobjih ne brani niti kak�nega postavnega dedca. A ostanimozaenkrat pri ne�nej�emu spolu (z ne�nim mislimo nasprotni spol). Spominjamose njegove burne zveze z neko »prodajalko u�itkov«. Vanjo je bil takozatreskan, da ji je redno nosil po liter vina za njeno naklonjenost, da bi si jopridobil za poroko. Ampak usoda je hotela drugače in iz tega se ni nič izcimilo,verjetno je bilo vino preslabe kvalitete (beri: merkator vino). Kmalu so se

Siga�čan 20


19

njegove srčne rane zacelile, kajti v njegovo �ivljenje je posijal nov �arek, kiga je poosebljalo dekle iz oddaljenih krajev. Kot pravi d�entlmen jo je iztemačnih jam pripeljal pod sončna pobočja Porezna. Nastanil jo je pri sebiin občasni kriki iz njunega ljubezenskega gnezdeca dokazujejo, da je njunaljubezen sila močna.

Kot smo �e malce prej omenili, nastopi pri njemu včasih tudi �elja podrugačni ljubezni, vendar je �elja večinoma enostranska (ne vedno!), kajtipotencialni objekti se čutijo nevredni njegove ljubezni. Ta ljubezen zna bitisila ru�ilna in le redki pre�ivijo njen naval. No, občasno se ga le da videti,kako objet z izbrancem koraka proti svoji rezidenci, kjer se vdajata strastnim,poltenim avanturicam, katerih se v svojo �ajfasto nadaljevanko ne bi sramovalvključiti noben mehi�ki re�iser.

Vendar ima tudi �e tretjo ljubezen, pred katero se prej�nji dve lahko skrijeta:Namreč, kot vsak pravi zavedni (zaveden) Slovenec rad pou�ije kozarčekali steklenico rujnega. Pod njegovim vplivom počne premnoge (bolj ali manjčudovite) stvari (beri: �tabale): Prepevanje, modrovanje, dokazovanje ljudem,da ne �ivijo prav in to včasih podkrepi tudi s fizičnimi argumenti. Skratka,prijazen dečko, a ne?

Tudi sami smo imeli nedavno prilo�nost srečati se z njegovo silno močjo inljubeznijo do soljudi, ko je prikolovratil v na�e prostore, in nas vljudno pobaralo tem, kdo je ponečedil tla pred vhodom preljubega mu domka njegovega.Da bi močneje poudaril svojo naklonjenost, je nekoga izmed nas hotel celomočneje objeti okoli vratu, a mu ostali nismo dopustili tak�nega izkazovanjaljubezni (beri: nevredni smo, nevredni!)

Cvet cerkljanske mo�kosti počasi veni in postaja le bleda senca nekdajmogočnega mo�akarja, ki je tako močno poosebljal vse vrednote in kreposti,ki si jih vsi �elimo imeti in po njih koprnimo ter upamo, da če jih �e vsaj mi neposedujemo, da jih bodo dele�ni vsaj na�i zanamci!

Naruoč dic �upa, niki je sni, pa ga pa na skriet prtisne. Dese na bi slučajnu kadu latu negowe �upe, sti zrawn list, pana nega napi�e: �Pliwnu sm!�Ka pride za an cajt nazaj, pa najde wab negojmu listu, �eanga, pa na nemu pi�e: �Jest tud!�

Siga�čan 20

[email protected]

20

Ljubezni iskanja

»Presneto!« zakolne komandant: »Kaj �e vedno ni �el srat?!« »Eh, negospod komandant,« odgovori policaj, »Mali Pikec ga je vzel za prijatelja inga noče nikamor spustiti.« »Čudno, to bi sedaj moralo pregnati �e vse iznjega � nič, ukrepati bomo morali, bli�a se čas, ko bi se moral srečati stisto �ensko, spravite ju narazen in pripeljite tega Toneta k meni!« zauka�ekomandant.

Dva policaja se previdno pribli�ata vratom zapora in ena policistka pri temv rokah dr�i prav hinavsko velikega in nasploh cotkanega, pli�astegamedvedka. Previdno odprejo vrata zapora in iz teme se zasli�i tenak glasek,v katerem je čutiti obup in strah, kot tudi hudo omejitev dihalnih poti. »Napomoooč ...« zacvili Tone. Eden izmed policajev mu pomigne naj bo tiho,medtem pa se Mali Pikec zbudi, opazi policaje, ki so ga obkro�ili, vstane vvsej svoji gromozanskosti in v strahu, da mu Toneta ne bi vzeli, le tega tesnostisne k sebi. »Urghgharghlaa �« je vse kar uspe ubogi Tone �e uspe stisnitiiz sebe. »Moj prjatlčk � ne dam ghaaa �« zamomlja in zajoče Mali Pikec.»Le mirno Pikec, ne bomo ti ga vzeli, prinesli smo ti novega prijatelja, glej�« pri tem policaj poka�e na kolegico, ki ima v rokah hinavsko velikega innasploh cotkanega pli�astega medvedka. »Haghaa � moj � prjatlčk ��mrk, �mrc �« Solznih oči in de�kega obraza zajoka Mali Pikec, nato paopazi hinavsko cotkanega medvedka, očke se mu izbulijo, krem�ast inrazjokan obraz se mu razpotegne v nasme�ek in Toneta končno izpusti izrok ter pograbi hinavskega pli�astega medvedka in ga ves srečen objame.»Huuu, moj novi prjatlčk, haaa, k ga bom lohk objemau, hee, ahhee, k bosam moj, k ga bom meu rad, heheeae �« Policaji odvlečejo Toneta ven inzaklenejo vrata za presrečnim Malim Pikcem.

»Kha, khaaa,« lovi sapo Tone: »kak�en hrust, kaj pa je sploh z njim?«Vpra�a policaja, ki ga je vodil. »Ah, nič resnega, saj v bistvu je čisto prijaznadu�ica, tukaj je bolj zaradi svoje varnosti in da ne po�koduje �e koga, zelorad razdaja svojo prijaznost, ve�,« mu odgovori policaj. »Ja, sem začutil�« in se podrgne po prsnem ko�u, ki ga je �e vedno bolel, zavedati pa se jezačel tudi vedno huj�ega zvijanja v �elodcu.

Siga�čan 20


21

Kmalu Toneta privedejo k komandantu, ki ga začne br� spet zasli�evati.»No Tone, mi bo� povedal kaj novega? Na primer kaj je v �katlici in kajsploh počne� v tej celi zadevi.« »N-nič n-novega vam ne vem povedati gospodkomandant, �katlice n-nisem odprl pa tudi povedala mi ni kaj je v njej, vzelsem jo ker me je prosila n-naj ji pomagam �« nervozno odgovori Tone.»Se pravi sploh nima� pojma zakaj se gre in ti se v to spusti� kar na lepe oči,kak�en idi � no ni va�no, sedaj moramo ukrepati. Tone kje naj bi se srečalaza predajo �katlice?« ga ponovno zasli�i komandant. »N-na natanko istemm-mestu kot m-mi jo je dala, gospod �« zamomlja Tone. »Odlično, �libomo tja in srečal se bo� z njo, na tule podobno �katlico in to ji bo� dal,potem jo pa mi primemo, razume�?« »Ja, gospod komandant.« »Odlično!«zarohni komandant.

Hkrati pa se nekje v ozadju, kjer so zapori začeli sli�ati rohneči glasovi. »Huuuaaa, Tone � haghaa, moj prjatlčk � kje si � hahaaa �« In vratazapora so se začele sumljivo tresti pod napadom Pikčevih močnih rok.

Tako je Tone poslan nazaj v tisto zakotno ulico, z repliko �katlice v roki,ter z izredno neprijetnim občutkom v �elodcu, ki je vedno stro�je narekoval,da bo nekaj treba iti nekam spraznit, po mo�nosti čimprej. Vedel je, da soostali policaji nekje okoli in �ivčno je pričakoval prihod Anite. Kmalu joopazi, kako se smuka po sencah in se mu počasi pribli�uje.

»Psst, Tone, ima� �katlico?« »Eeee, ja,« odvrne Tone. »Odlično, pridisem in mi jo daj.« Br� ko se ji Tone pribli�a, skočijo iz skrivali�č policaji in jiuka�ejo naj se preda. Anita tega seveda ne stori, ampak brcne najbli�jega vpi�čal, drugega pa v neko tisto mesto, katero je vsem ostalim prineslo solzev oči. Nato pa Anita urno pograbi Toneta okoli vratu, izvleče majhen no�ek,ga prisloni Tonetu na vrat ter se začne počasi pomikati nazaj. »Če se misamo kdo pribli�a, jih tale bebček dobi, ostanite stran!« Tako ritensko počasiprispe na drugo stran ulice, kjer jo je čakal avto, Tonetu iz rok vzame �katlico.Policaji jima sledijo na varni razdalji. »He, he, he, pa sem vas vse, �katlica jev mojih rokah in ne dobite ne mene, ne njo.« Naenkrat iz druge strani nekajzarohni »Toooneee � haghaaa!« Anita opazi gromozansko postavo, kilomasti proti njej s hitrostjo, ki jo ne bi pripisala nekomu tako velikemu.»Haaahaaa, moj prjatlčk � moj!« zarohni Mali Pikec. »Stran! Ti gorilaneumna, ne hodi bli�e!« zakriči Anita proti njemu, a Mali Pikec se ji je vseeno

Siga�čan 20

[email protected]

22

nevarno bli�al. Anita spravi �katlico v �ep, odvr�e Toneta stran, da pristanev bli�njih smeteh, in se postavi po robu Malemu Pikcu. Le-ta se zaustavi injo dvomeče gleda. »M- mami ghhh, mi je rekla ghhhaa,da ne smem tepstdeklet � gahhha � ne jih cukat za lase � ghaa,« pove Mali Pikec. »Ha!«reče Anita, ki pospravi no�, stopi k njemu in mu prima�e klofuto: »Poredenfant! Nagaja�!« Mali Pikec se ob tem sesede na tla in prične jokati: »Haa,mami je rekla � �mrk, ne tepst deklet � uaaahaha �« »Tale me �e ne boustavil!« zmagoslavno poreče Anita, ko ji nekdo polo�i roko na ramo inreče. »Ok, fantje �e ne smejo tepst deklet, jaz pa lahko!« In komaj se Anitaobrne proti glasu, jo �e pričaka klofuta, ki je pripadala policistki in je Anitov lepi pirueti zbila na tla. Kmalu se je zna�la v lisicah in varno spravljena, a �epred tem, ji je uspelo vreči �katlico v odtok. Policisti so med tem skupaj zkomandantom poizku�ali potola�iti Malega Pikca. »Kaj Pikec, ti medvedekni bil v�eč?« »Haaaaa, �mrk, biu je hinavskiiiaaahaahaa �« odvrne MaliPikec. »Brez skrbi Pikec, prinesli ti bomo kup pli�astih medvedkov, ki sigurnone bodo hinavski�« poreče komandir tola�eče.

Tone se tačas pobere iz smeti in črevesje mu zauka�e, da je sedaj skrajničas, zato se odpravi za smeti in ko na hitro preveri, da ga nihče ne opazuje,potrebo začne odpravljati kar v bli�nji odtok: »Uggghnnnghaaaa � haa �haaa �«.

»Ha, ha, ha, ha!« Se zasli�i smeh in pripadal je Aniti. »�katlico sem odvrglav odtok, nikoli je ne najdete.« Komandir se obrne k njej in ji odvrne. »Zamanse smeji�, �katlica je bila prazna, pravo je pogoltnil Tone, ki bo moral itivsak čas na strani�če � Tone! Kje je Tone? O ne!« Komandir zagledaToneta, ki je ravno opravil potrebo in se je nasploh počutil pomembnega.Tonetu br� mu pade v glavo, kaj je ravnokar storil, dober namig pri tem jebil kopica jeznih pogledov in opazno zardi. » Ha, ha, ha va� bebček jeposral edini trdni dokaz proti meni!« se zopet privo�čljivo zasmeji Anita.»Kar misli si, imamo dovolj drugih stvari, med drugim napad na dva policista,alo na policijsko postajo, tam bomo �e veliko izvedeli! Ti Tone pa mi izginiizpred oči, bolje, da te ne dobim spet v roke!« s temi nadvse spodbudnimibesedami se komandant z vsemi ostalimi poslovi in Tone je ostal sam, brezwc papirja a z nadvse zadovoljnim črevesjem.

Siga�čan 20


23

*Sedanjost*

»Kaj vse jaz ne izvem od tebe Tone, poln si, eee, presenečenj,« rečeHelga, ki ni mogla skrivati smeha. »Ha, ha stavim, da ti je izredno sme�novse skupaj �« pikro pripomni Tone. »He, he si se vsaj naučil biti �pogumen�v teh zadevah in da nikoli ne hodi� naokoli brez wc papirja,«se �e naprej iznjega norčuje Helga. »Zakaj imam neprestano občutek, da poslu�a� mojezgodbe samo zato, da se mi lahko posmehuje�?«jo zasli�i Tone. »Ne, nesploh ne � daj ne bodi u�aljen, ti jaz zopet povem kako svojo, da se ne bo�počutil zapostavljen,« mu resneje odvrne Helga. »No, tole bo pa zanimivo,ej Bobi kozarceee!« navdu�eno zavpije Toni in sploh ne opazi Helgineganamiga Bobiju in premika kazalca, ki po domače pomeni, da si ne bi slučajnodrznil.

Siga�čan 20

[email protected]

24

Sierkauc

Učas se je tud nardilu, de Sierkauc douga cajta ni u�pileu ke�ne naumnast.Ke�n dan je �ou skuz, pa se ni neč pasebnga nardilu, sam ne kajt weč kot leke�n dan.

Nardilu se je tak, de je začielu �e fajn grit, se je prou pačas, sam ris prouzla pačas, začie prhaje tu wos pumlad. Pagajnet sa začiel ta prej zwončki,pa trobentice. Hmal sa pagnale tud tiste ruo�ce, ka jem marskuot rečejesrajčke.

Kukr je Sierkauc jemu kosna pamet, ma ke�na rič som pa čie, si je pa lezapounu, pa je zlipa ni teu pazabit. Tak je widu, de je usake tuk cajt na wossomn, ka na nemu blezu an te wnajn prou dragu predaje take bile srajce, kase nuosje sam wab ta wejčih praznkih.

Ki je wan widu, kaku zgliedaje. Wan je mislu, de si ldje ruo�ce zatoknejeza war�et, pa de pal lpu zgliedaje.

Pa je �ou če na trawnk, pa ih je nabrau kar za an ciu gnajn ka�. Si gawaprtau ga na pukl, pa ga niesu tist dan, ka je bi somn če u wos. Se pastajuna sred ta glawnga placa, pa se začieu drit, kot de ga bo lih zej pregnalu, pana dwa kanca razgnalu.

Ldje sa bli letil na kop, de bi widl, ki se mu je le hudga nardilu, ka se je takdrou. Ka sa pal s cajtam pagruntal kadu je, pa de ga je spet ana naumnastukla, sa se sam wabrnil, pa �li ukrej. Wan se je pa �e skuz drou, de bi hmalwab glas pr�u. Se tud bi, če na bi s ta druge krej griča pr�u an wnajn člauk,ka ga ni bi paznau, pa tud lih an ma preweč je bi spiu. An cajt je lahkpaslu�au, sam pal s cajtam mu je pa negowu upitje začielu lih ma na �iwcejet. Se ga je bi kar douga pustu pr mest, pa je bi pa �ou če da nega, ga prieuu račie, ga wasuknu u tejst negou ka�, ka ga je bi jemu tam. Watriesu si jeračie, pa je pa �ou damou. Se wad takat ga ni nabedn weč widu.

Sierkauc je pa kar sedeu tam u tistih ruo�cah, gliedau prou debielu wakul,pa se čudu sam seb. Ma ja, sam če drujga ne, je bi wos u ruo�cah. Usajajnkat.

Siga�čan 20


25

Jajca �

Poznamo jih več vrst, od velikih do majhnih, do �e manj�ih � haha � pabrez zamere. So barvana, ki jim pravimo pirhi ali pisanice in ste jih gotovositi do naslednjega leta. So pa tudi grahasta, rumena pa tudi povsem bela �

O slednjih bo tekla beseda � bilo je jajce, belo, da belej�e �e ne moreveč biti, bilo je najbelej�e izmed vseh. Bilo je ponosno na svojo belino, saj jebilo po njej znano �irom sveta. Vsi so mu zavidali njega belino, ki je preka�alabelino snega, sladkorja in belega prahu, ki se nezadr�no �iri tudi k nam,oziroma je tu �e dalj časa prisoten � a komu mar, saj je to te�avaposameznikov, mar ne? Pa pustimo to ob strani, naj teče beseda o jajcu, kiga bomo nazvali Belin.

Bil je Belin in bil je tukaj. Doma je bil tu, kjer so ga obkro�ali grički, zelenedolinice, kozolci, ki se upirajo gravitaciji in ponosno obstajajo na neravninah,ki jih je tod okrog zadosti.

Od zmeraj je bil tisti, ki so ga druga jajca imela za zgled, bil je on, pokaterem se je potrebno zgledovati. Bil je idol mladine in starih. Skratka bil je

Siga�čan 20

[email protected]

26

On. On in edini � Belin. Okolica mu je nudila vso podporo pri njegovemvzponu v svet, ki je bil velik, neznan, večini jajc nedostopen. Odhajal je vsvet vedno pogosteje, vračal se je redko, vedno redkeje � Govorili so onjem, da je postal velika zvezda v Belem mestu, ki se nahaja tam na vzhodunekje, tam za gorami. Tam, kjer ni plazov, kjer je ena sama �irna ravnica.Tam �ivi mnogo, res premnogo jajc. Legenda je govorila, da je Belin �ezmeraj najbelej�i izmed vseh.

Resnica pa ni bila ravno taka, v Belem mestu, ki je kar kipelo od belinskosti,da si potreboval sončna očala, da nisi slučajno oslepel, je bilo Belinov zadosti.Preveč.

Samozavest, ki si jo je nabral doma mu je sicer pomagala, da je postaleden izmed njih, ki so lezli in nekam prilezli. Na kak�en način in kako, niva�no.

Vendar se je zgodila stvar, da Belin ni bil več tako bel in nedol�en kot je bilnekoč. Počasi so se na njem začele pojavljati umazane rjave lise, ki so kazilečistost njega oto�ne otro�ke du�e. Lazenje je povzročilo, da se je v njemnaselil pohlep po imeti več kot drugi. Pozabil je na dom in domače, preprostoje od�el. Na svoj izvor je gledal zvi�ka, začel se ga je sramovati � Postajalje odtujen, hotel je postati drugačen od vseh tistih nizkotne�ev pri katerih jeodrasel in dorasel.

Prav v tej �elji po postati drugačen je postajal enak vsem drugim Belinomv Belem mestu, ki pa niso bili več Belini, kajti njih lupina je vedno bolj sivela.Pravi Sivci. Pozabil pa je razlikovati med Belim in Sivim. Kmalu se mu jezdelo vse Belo, pa najsi je bilo �e bolj črno, samo da je bilo zavito v prelepovojni papir.

Njegove oči niso več ločile beline od črnine � da postal je drugačen,postal je eden izmed njih, ki so tukaj zato, da vrtijo svet, tam daleč v tistemBelem mestu, ki velja za najbelej�e, vendar le skozi nedol�ne oči. Za prelepimibelimi fasadami se skriva premnogo črnine, a komu mar.

Legenda pa je ostala, doma so se �e zmeraj z upanjem ozirali čez gore,kdaj se bo Belin vrnil domov, bolj bel kot kdaj prej. A njega ni bilo, kajtinajla�je je oditi in se nikoli več vrniti. Postati drugačen od tistih, kjer si doma,a hkrati enak tistim, pri katerih ne bo� nikoli. Za vrnitev preprosto ni imel večjaj �

Siga�čan 20


27

Boku

Bok, če na bi blu tebe, se na bi nkul latil,ki napisat, pa matrat, de bi ki nardil.

�e wad mičkenga sma te gliedal, ka s se pasu,pa kaku si z mičkenga tak welk zrasu.Tud medruj sma til, de bi welič ratal,

de bi mrbit ajnkat tuk kot ti znal.Se pačas grema naprej, ma cobama,

zaajnkat z ana, kdaj tud z wabema nagama.Premikama se naprej, pačas pa z u�itkam,

bi djal undwi s tistm fajnim kitkam.Bok, �e zdej te gliedama, pa se učima,pa usake tuk ke�na nawa cifra nardima.

Siga�čan 20

[email protected]

28

In vedite ... " opazujemo vas ...

Supercitat�A ti wi�, de sm se jest radiu z

weč uham kot zabmi?�

Ne več toliko novost za bralceDOSTAVA NA DOM

Odslej naprej je mogoče priti do Siga�čana tudi drugače. Pi�ite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite va� naslov in obvestili vas bomo,kam lahko pridete iskati najnovej�o �tevilko Siga�čana. Pričakujemo, danam boste ob va�em obisku na taisti naslov dostavili tudi �truklje (jemo vse,najraje orehove), totalno zme�ano brezalkoholno pijačo (ro�nato, če je lemogoče), ali kaj podobnega.

pam

aga

Francl brije anga dica. Pa mu gre use ukop kar dabru wadruk. Dukr na pride mimu �ef, pa rata �iwčn, pa uri�e dica.�ef mu če prmazat klafuta, sam Francl se skluon, pa ih fa�edic. Francl brije napraj, spet mu gre kar dabru, dukr napride �ef, pa spet tistga dica ma uri�e. �ef ga če spet waklaftat, pa seskluon, spet je fa�e dic. Francl brije naprej, pa dicu wadri�e uha. Takat padic reče: »Dej spraj nikam tu uha, če ga �ef wid, me bo ubeu!«

Documents

kud cerkno sigacan 20