MAKEDONIJA I KORUPCIJATA - Unimondo · SODR@INA PREDGOVOR 5 MAKEDONIJA I KORUPCIJATA & SOSTOJBA I PREDIZVICI Vtora konferencija, izlagawa i diskusii 9 KORUPCIJATA VO VISOKOTO OBRAZOVANIE

FONDACIJA INSTITUT OTVORENO OP[TESTVO – MAKEDONIJA

MAKEDONIJA I KORUPCIJATA

SOSTOJBA I PREDIZVICI vtora konferencija, 10 noemvri 2004

Izdava~: Fondacija Institut otvoreno op{testvo & Makedonija

Za izdava~ot:

Vladimir Mil~in Urednici:

Neda Korunovska Dan~e Danilovska

Lektura:

Abakus Tira`:

1000 primeroci Realizacija:

Magor, Skopje CIP - Kataoligazacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka †Sv. Kliment Ohridski# - Skopje 343.352(497.7)(062)

MAKEDONIJA i korupcijata - sostojba i predizvici / [urednici Neda Korunovska, Dan~e Danilovska]. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2005. - 149 str. ; 21 sm ISBN 9989-834-81-4 a) Korupcija - Makedonija - Sobiri COBISS.MK-ID 61039370

SODR@INA PREDGOVOR 5 MAKEDONIJA I KORUPCIJATA & SOSTOJBA I PREDIZVICI Vtora konferencija, izlagawa i diskusii 9 KORUPCIJATA VO VISOKOTO OBRAZOVANIE Mladinski obrazoven forum 131 EKONOMSKITE I POLITI^KITE IMPLIKACII NA KORUPCIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Centar za ekonomski analizi 135 ZAKLUÔCI I PREPORAKI 143 UÊSNICI NA KONFERENCIJATA 147

MAKEDONIJA I KORUPCIJATA - SOSTOJBA I PREDIZVICI

PREDGOVOR Pred ne{to pove}e od dve godini, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo & Makedonija ja organizira{e prvata konferencija †Make-donija i korupcijata: sostojbi i predizvici#, posvetena na korupcijata i na borbata protiv nea. Toj nastan, na koj be{e promovirano i is-traùvaweto na Robert Hislop †Zati{je pred bura? & vlijanieto na prekugrani~nite mreì, korupcijata i krium~areweto vrz stabil-nosta na Makedonija i vrz bezbednosta vo regionot#, predizvika ogro-men interes vo javnosta, no i burni reakcii i napadi od strana na to-ga{nata vlast i od premierot li~no.

Novata vlast, pobednikot na parlamentarnite izbori {to se odr-àa esenta 2002 godina, veti energi~na i efikasna borba protiv korup-cijata i nejzino iskorenuvawe. Pou~eni od dosega{nite iskustva so vetuvawata na politi~arite, na{ite o~ekuvawa bea poskromni. O~eku-vavme deka }e se vospostavi zakonska ramka i institucionalna mreà za suzbivawe na korupcijata i na organiziraniot kriminal, do stepen {to tie nema da — se zakanuvaat na stabilnosta na dràvata i }e pretstavu-vaat ko~nica na patot na Makedonija kon EU.

Formiraweto na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari, Finansiskata policija, usvo-juvaweto na zakonite od strana na Sobranieto na RM, kako i nekolkute slu~ai za koi bea pokrenati obvinenija, navestuvaa deka novata vlast gi pameti svoite predizborni vetuvawa. No, kako {to odminuva{e vremeto, korupcijata povtorno zatropa na portite.

[irokite diskrecioni prava na ministrite, nepo~ituvaweto na za-konskite obvrski za raspi{uvawe tenderi, ~estite konflikti na in-teresi na nositelite na javni funkcii, problemite so koi se soo~uva{e Dràvnata komisija vo relaciite so vladinite organi i so organite na progonot i bavnosta na sudovite, seto toa go nametna vpe~atokot deka Makedonija ja gubi bitkata so korupcijata, odnosno deka antikorupcis-kite zalo`bi na novata vlast padnaa vo zaborav. Vo periodot me|u vto-rata konferencija i izleguvaweto na ovaa bro{ura, se slu~ija u{te ne-

5

FONDACIJA INSTITUT OTVORENO OP[TESTVO - MAKEDONIJA

kolku skandali koi u{te pove}e ja zgolemija zagriènosta na javnosta. Nesomneno, najkrupniot be{e ostavkata na premierot Hari Kostov, obrazloèna so obvinenija za korumpiranost na del od rakovodstvoto na eden od koalicionite partneri. I tie obvinenija, vo duhot na ve}e voobi~aenata praktika, ostanaa bez razre{nica.

Obvinuvawata za korupcija kaj nas se ~esti, no ona {to n– zagri-ùva e bavnosta i zatvorenosta na obvinitelstvoto, na {to ukaà i edno istraùvawe na Transparentnost & Makedonija.

Nie se pogriìvme, zaedno so pokanite isprateni za vtorata kon-ferencija †Makedonija i korupcijata: sostojbi i predizvici#, da ja dis-tribuirame i bro{urata so kompletnite izlagawa na site koi u~estvu-vaa na prvata konferencija, odràna proletta 2002, kako i knigata †Temelna analiza na dokumentacijata za pomo{ta dadena za borbata protiv korupcijata vo Jugoisto~na Evropa#.

Na{a osnovna cel be{e so pomo{ na politi~arite i na ekspertite koi ja prifatija na{ata pokana da napravime sporedba na toga{nite i na dene{nite sostojbi i trendovi & toga{, {totuku izlezeni od voeniot sudir, i denes, †presni# vo predvorjeto na EU.

†Vnatre{na integracija na Makedonija, kako preduslov za integra-cija vo Evropskata unija# & vaka glasi misijata na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo & Makedonija.

Malkumina kaj nas nema da se soglasat so ukaùvaweto deka korup-cijata i organiziraniot kriminal se najgolemite pre~ki za evropeiza-cijata na Makedonija. Antikorupciskata retorika, i vo Makedonija i na Balkanot, ~esto odi raka pod raka so najte{kite oblici na korupcija.

Ve}e nekolku godini, od programata Antikorupciski inicijativi na FIOOM se finansiraat proekti {to gi vodi samata fondacija, no i kampawi i drugi proekti podneseni od golem broj institucii, organi-zacii ili individui koi se del od gra|anskoto op{testvo. Nevladiniot sektor kaj nas ima i obvrska i kapacitet da pridonesuva za suzbivaweto na korupcijata, bez ogled na toa koja partija ili koalicija e na vlast.

Eden od o~ekuvanite rezultati od vtorata konferencija be{e i listata na preporaki, prifateni so konsenzus od impresivnata lista u~esnici, koi napravija seriozen napor da ja nadminat partiskata pri-padnost i politi~kite orientacii. Toa, nesomneno, pretstavuva garan-cija deka Makedonija ima kapacitet da se spravi so korupcijata, se raz-

6


bira dokolku postoi silna politi~ka volja i vo najvisokite e{aloni na na{ata zakonodavna, izvr{na i sudska vlast.

Voljata na gra|anite da ne ìveat vo dràva koja }e se zadu{uva vo korupcija e nesomnena.

Vladimir Mil~in,

izvr{en direktor na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo & Makedonija

7


8


MAKEDONIJA I KORUPCIJATA & SOSTOJBA I PREDIZVICI Vtora konferencija, izlagawa i diskusii Suzana Kartova Kuzmanovska

Trgnuvaj}i od Programata za rabota na Vladata na Republika Makedo-nija 2002-2006 godina, sodràna i vo ekspozeto na mandatorot, aktuel-niot pretsedatel na Vladata, Vladata i vo naredniot period (preostana-tiot period od nejziniot zakonski utvrden mandat) kako prioritetni celi, predvideni merki i aktivnosti gi utvrdi i segmentite na jak-neweto na borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata i re-formata na pravosudniot sistem, gledani komplementarno i vo konti-nuitet so drugite kompleksni prioritetni aktivnosti na Vladata.

Imeno, ovie prioritetni aktivnosti na Vladata se preto~eni vo Odlukata za strate{kite prioriteti na Vladata za 2005 godina, done-sena na 6.9.2004 godina, a so denot na nejzinoto vleguvawe vo sila de jure zapo~na buxetskiot proces za 2005 godina i podgotvuvaweto na fiskal-nata strategija vo koja{to se predvideni namenski sredstva za finan-sirawe na strate{kite prioriteti, vo ~ii ramki ministerstvata i dru-gite organi na dràvnata uprava gi definiraat konkretnite inicija-tivi i aktivnosti, so cel da pridonesat kon ostvaruvawe na strate{kite prioriteti na Vladata, koordinirana od Generalniot sekretarijat na Vladata.

Vladata na Republika Makedonija ja definira{e borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata kako vrven prioritet, {to e potvrda za prodolùvaweto na aktivnostite za realizacija na priori-tetite {to se ve}e utvrdeni vo Odlukata za strate{kite prioriteti za 2004 godina, koja pokraj koristeweto na site pravni i ekonomski in-strumenti so koi raspolaga dràvata, bara i gradewe na novi i jaknewe na postojnite institucionalni kapaciteti koi vo kontinuitet }e se bo-rat protiv vakvite {tetni pojavi vo op{testvoto. Vo toj kontekst e i faktot deka vo poslednite nekolku godini & vrz osnova na istraùva-wata na javnoto mislewe i analizite za opfatot, pri~inite i posledi-cite od korupcijata & vo javnosta postoi percepcija za visoka zas-

9


tapenost na korupcijata, a stranskite investitori smetaat deka toa e eden od klu~nite faktori {to vlijae na odvra}aweto na direktnite in-vesticii koi se neophodni za ekonomskiot rast i za otvorawe na novi rabotni mesta. Pri ova, prevencijata i represijata na organiziraniot kriminal ne smeat i ne moàt da ja naru{at potrebata od po~ituvaweto na zakonite vo dràvata. Vo toj kontekst od osobeno zna~ewe e zajaknu-vaweto na sorabotkata me|u organite koi rabotat na borbata protiv or-ganiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so droga, oru`je i lu|e.

So usvojuvaweto na Akcioniot plan za evropsko partnerstvo od strana na Vladata, na 6.9.2004 godina, dokument {to e determiniran so Odlukata za principite, prioritetite i uslovite sodràni vo evrop-skoto partnerstvo so Republika Makedonija, Vladata ja potvrdi pos-vetenosta na strate{kata cel za ~lenstvo vo Evropskata unija i opre-delbata za celosen anga`man vo nejzinoto ostvaruvawe. Celta na ovoj Akcionen plan e izgraduvawe na odgovoren odnos na organite na upra-vata i na site relevantni subjekti kon procesot na evropskata inte-gracija i kon obvrskite {to proizleguvaat od ovoj proces, pottiknuvawe na inicijativnosta i mobilizacija na postojnite raspolo`livi ~ove~ki resursi, kako dokument {to e konzistenten so Programata za pribli-ùvawe na zakonodavstvoto na Evropskata unija. Vremenski, Akcioniot plan go pokriva periodot od objavuvaweto na Izve{tajot za stabili-zacija i asocijacija vo 2004 godina, vklu~uvaj}i gi i merkite i aktivnos-tite realizirani vo me|uvreme, kako i zada~ite {to se postaveni so cel da se odgovori na ispolnuvaweto na kratkoro~nite i na srednoro~nite prioriteti, za Akcioniot plan da ima i logi~na i vremenska konsek-ventnost.

Imeno, vo negoviot prv del & Politi~kata sostojba vo prioritet-nata oblast (demokratija i vladeewe na pravoto) e vgraden i politi~-kiot kriterium (borbata protiv korupcijata). Soglasno so Zakonot za spre~uvawe na korupcijata (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 28/02), Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, vrz osnova na zakonskite odredbi od ~len 49, stav 1, alineja 1, ja podgotvi i ja donese Dràvnata programa za prevencija i za represija na korupcijata, koja sodrì Akcionen plan i konkretni preporaki za neophodnite merki i aktivnosti {to treba da gi prezemat nadle`nite subjekti, so cel da se vospostavi efikasen sistem za prevencija i za represija na korupcijata. Vo ramkite na aktivnostite za podgotovka na Dràvnata programa, Ko-

10


misijata realizira{e i ostvari sorabotka so Vladata na Republika Ma-kedonija i so drugite organi koi imaat nadle`nost vo sferata na vos-postavuvaweto i implementacijata na efikasen sistem za borba protiv korupcijata, kako i so Sobranieto na Republika Makedonija, dokolku se ima predvid zakonskata obvrska od ~len 48, alineja 10 od Izmenite i do-polnuvawata na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, soglasno so koj Dràvnata komisija podnesuva Godi{en izve{taj za svojata rabota i za prezemenite merki i aktivnosti, {to go dostavuva do Sobranieto na RM, do Pretsedatelot na RM, do Vladata na Republika Makedonija i do sredstvata za javno informirawe.

Najgolem del od monitoringot nad implementacijata na predloè-nite merki (preporaki i rokovi) utvrdeni vo matricite i vo Akcioniot plan na Dràvnata programa i e doveren na Dràvnata komisija, kako nadleèn organ {to go vr{i sublimatot i go utvrduva stepenot na im-plementacijata na Dràvnata programa od strana na Vladata i drugite dràvni organi.

Merkite za prevencija i za represija na korupcijata, sodràni vo Dràvnata programa, se zasnovani na celosno po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi vgradeni vo Ustavot i vo zakonite na Republika Make-donija i vo me|unarodnite dokumenti, a osobeno vo Evropskata konven-cija za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi.

Imaj}i predvid deka se raboti za kompleksni aktivnosti koi{to treba da bidat prezemeni od strana na instituciite i nadle`nite re-sorni ministerstva, koordinacijata i sorabotkata me|u niv i sledeweto na nivnata realizacijata ima isklu~itelno zna~ewe. Vo prilog na ova treba da se navede i aktivnosta na Vladata vo dosega{niot period, so predlagawe i so utvrduvawe na tekstot za izmenuvawata i dopolnuva-wata na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, donesen od Sobranieto na Republika Makedonija i objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 46/04, so koj institucionalno zajakna Dràvnata ko-misija za spre~uvawe na korupcijata.

Ne moàt da se o~ekuvaat fundamentalni promeni na ovoj plan, do-kolku ne postoi {irok nacionalen i politi~ki konsenzus vo odnos na opasnite posledici od korupcijata, zna~eweto na antikorupciskite merki i doslednosta vo nivnata implementacija. Ottuka, merkite za bor-ba protiv korupcijata se vklu~eni vo prioritetite & reforma na javnata

11


administracija, reforma na sudstvoto, na javnite nabavki, reforma na policijata, carinata i borba protiv organiziraniot kriminal.

Ne slu~ajno, kako kratkoro~en prioritet e istaknato unapredu-vaweto na borbata protiv korupcijata, so zajaknuvawe na institucion-alnite kapaciteti za istraga i za otkrivawe na storitelite na korupci-jata; podobruvawe na koordinacijata i obezbeduvawe pogolema sorabotka me|u telata zadolèni za sproveduvawe na zakonite i Dràvnata ko-misija; podobruvawe na razmenata na informacii za slu~aite povrzani so korupcijata me|u slu`bite koi se zadolèni za otkrivawe, istraga i za sudsko gonewe na utvrdenite slu~ai. Vo funkcija na ova, Vladata go podgotvi i go utvrdi noviot tekst na Zakonot za Javnoto obvinitelstvo, koj go donese Sobranieto na Republika Makedonija i e objaven vo Slu`-ben vesnik na Republika Makedonija br. 38/04.

Kako srednoro~en prioritet e utvrdeno postignuvaweto konkretni rezultati vo borbata protiv korupcijata na site nivoa, preku soodvetna zakonska i pravilna primena na Programata za borba protiv korupci-jata, so visok stepen na implementacija na preporakite sodràni vo Dr-àvnata programa od strana na nadle`nite ministerstva. Vo funkcija na ova e i aktivnosta na Vladata vo predlagaweto i utvrduvaweto na no-vite zakoni i nivnoto donesuvawe od strana na Sobranieto na Republika Makedonija, kako na primer: Zakonot za finansirawe na politi~kite partii (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 76/04), Zakonot za politi~kite partii (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 76/04), Zakonot za prekurzorite (Slu`ben vesnik na Republika Make-donija br. 37/04), Zakonot za azil i za privremena za{tita (Slu`ben ves-nik na Republika Makedonija br. 49/03), Izmeni i dopolnuvawa na Zako-not za preminuvawe na dràvnata granica i za dvièwe vo grani~niot pojas (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 19/04), kako i aktite koi gi podgotvi i gi donese Vladata: Strategija za integrirano grani~no upravuvawe so Akcioniot plan za nejzinoto sproveduvawe; Strategija za reforma vo policijata i Akcionen plan za nejzino sproveduvawe, kako i Plan na aktivnosti za borba protiv organiziraniot kriminal.

Vo funkcija na operacionalizacija na sproveduvaweto na refor-mata vo pravosudstvoto, koja Vladata ja utvrdi kako vrven strate{ki prioritet, Ministerstvoto za pravda podgotvi i go dostavi vo vladina postapka Predlogot na strategijata za reforma na pravosudniot sistem, so aneksi i so Akcionen plan za implementacija. Reformata mora da se

12


ostvaruva kako sostaven del na eden dobro sinhroniziran komplemen-taren reformski proekt. Dvata klu~ni punkta na koi se potpira refor-mata na sudstvoto se: jakneweto na negovata nezavisnost i zgolemuvaweto na efikasnosta, odnosno postignuvawe na sudska nezavisnost, so cel da se obezbedi celosna nepristrasnost vo odlu~uvaweto na sudiite, od {to & vo golema mera & zavisi i funkcioniraweto na drugite pravosudni in-stitucii.

Generalna cel na strategijata e izgradba na funkcionalen i na efikasen pravosuden sistem, zasnovan na evropskite pravni standardi, a kako klu~ni to~ki koi ja determiniraat nezavisnosta na sudstvoto se notirani: selekcijata, izborot i razre{uvaweto na sudiite, nivniot trening i finansiraweto na sudstvoto. Zgolemuvaweto na efikasnosta na sudstvoto pretpostavuva i promeni vo pove}e segmenti na sudskiot sistem, so koi treba da se otstranat faktorite {to vlijaat vrz odolù-vaweto na postapkite, slabostite vo procesnoto zakonodavstvo, nesood-vetnata organizaciona postavenost na sudstvoto, nepostoeweto na sis-tem na alternativno re{avawe na sporovite i sli~no. Isto taka, or-ganizacijata na Javnoto obvinitelstvo, so site nejzini dopirni to~ki, ja naglasuva potrebata od nadgradba na ustavno-pravnata ramka na nezavis-nata pozicija na Javnoto obvinitelstvo, vo nasoka na obezbeduvawe na nov na~in na imenuvawe na javnite obviniteli, kako i nova organi-zaciona postavenost i zgolemuvawe na efikasnosta na osnovnata funk-cija na kaznenoto gonewe, soglasno so noviot Zakon za javno obvinitel-stvo. Imaj}i gi predvid dosega{nite analizi, kako i procenkite od strana na renomiranite me|unarodni institucii vo odnos na funkcion-iraweto na pravosudniot sistem vo dràvata, koi ukaùvaat na faktot deka sistemot se soo~uva so niza slabosti, Vladata na Republika Make-donija vo izminatiov period prezede seriozni ~ekori na planot na re-formata na pravosudniot sistem, preku izmeni i dopolnuvawa na mate-rijalnoto i na procesnoto zakonodavstvo, kako i so strukturalnata re-forma koja{to gi opfa}a odnosite me|u oddelni institucii na pravo-sudniot sistem, nivnata vnatre{na organizacija i kompetencii. Imeno, Vladata gi podgotvi, a Sobranieto gi donese izmenite i dopolnuvawata na Krivi~niot zakonik, objaveni vo Slu`ben vesnik na RM br.19/04, so koi se zajaknuva kaznenata politika, se redefinira sistemot na sankcii i se implementiraat brojni obvrzuva~ki me|unarodni standardi, koi odgovaraat na predizvicite na vremeto i na pojavata na novite formi na

13


kriminal, osobeno na novite formi na organiziran kriminal. Vladata go predloì, a Sobranieto go donese Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za krivi~nata postapka, objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 74/04, so koj se redefinira{e sistemot na dostava, se sozdade zakonska osnova za primena na specijalni istra`ni merki, se zabrza postapkata za eliminirawe na mo`nosta od nejzino odolùvawe, kako i podgotvu-vaweto i donesuvaweto & od strana na Sobranieto & na Zakonot za spre-~uvawe na pereweto pari i drugi prinosi od kaznivo delo, objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 46/04, so koj se utvrdija merkite i dejstvijata za otkrivawe i za spre~uvawe na pereweto pari i drugi prinosi od kaznivo delo, kako i za organizirawe i za kontrola na nivnata primena. Vo funkcija na jaknewe na nezavisnosta na sudstvoto na sreden rok }e se pristapi kon izmena na ustavnite odredbi {to se odnesuvaat na na~inot na izbor na sudiite, kon redefinirawe na nivnata postavenost, kako i kon redefinirawe na postavenosta, ulogata i na sostavot na Republi~-kiot sudski sovet, odnosno donesuvawe na nov Zakon za Republi~kiot sudski sovet, koj bi se usoglasil so ustavnite izmeni vo odnos na sos-tavot, nadle`nostite i izborot na ~lenovite na Sudskiot sovet, neza-visno od negovoto ime. Vo odnos na organizacijata i nadle`nostite na sudovite, neophodno e da se prezemat merki naso~eni kon izmenuvawe na Zakonot za sudovite. Utvrdeno e deka najtesno grlo vo rabotata na os-novnite sudovi se prekr{o~nite predmeti i se prezemeni niza aktiv-nosti za nadminuvawe na ovoj nov akuten problem, so podgotvuvawe na nov Zakon za prekr{oci, koj e ve}e usvoen vo Sobranieto na Republika Makedonija, vo negovata prva faza, a ukaàno e i na potrebata od preze-mawe na natamo{ni aktivnosti za izmeni i za dopolnuvawa na ustavnite odredbi, so koi e predvidena isklu~itelno sudska nadle`nost za pre-kr{ocite, kako vid na kaznivi dela. Isto taka, dosega{nata primena na Zakonot za parni~nata postapka pokaà odredeni slabosti poradi koi se nametna potrebata od donesuvawe na nov Zakon za parni~nata pos-tapka, koj go predloì Vladata i koj e ve}e dostaven na razgleduvawe vo Sobranieto na Republika Makedonija, vo negovata prva faza. Izvr{u-vaweto na gra|anskite presudi, kako eden od najgolemite problemi vo sudstvoto, ja nametna potrebata od podgotvuvawe na nov Zakon za iz-vr{uvawe i obezbeduvawe & od strana na Vladata & so koj se reduciraat osnovite za koristewe na institutite àlba i prigovor, a }e bide raz-vien i sistem za izvr{uvawe nadvor od sudovite, od strana na ovlasteni

14


lica koi }e dobivaat dozvola za rabota od ministerot za pravda, i is-tiot e usvoen od Sobranieto, vo negovata prva faza. Vo naredniot pe-riod Vladata na RM }e pristapi kon podgotvuvawe na Zakonot za kon-flikt na interesi, koj bi bil vo funkcija na realizacija na zakonskite odredbi sodràni vo ~len 37 i ~len 38 od Zakonot za spre~uvawe na ko-rupcijata, kako i kon izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za iz-vr{uvawe na sankciite, so cel negovite odredbi da se usoglasat so iz-menite vo noviot Krivi~en zakonik, poradi potrebata od redefinirawe na statusot na kazneno-popravnite ustanovi. Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, soglasno so svoite zakonski nadle`nosti za davawe mislewa za predlog-zakonite koi se od zna~ewe za spre~uvawe na korupcijata, a vo soglasnost so dogovorenite aktivnosti za sorabotka so Vladata na RM za 2004 godina, se obrati do Vladata so barawe da gi dostavi za mislewe onie zakonski proekti koi Vladata gi predvidela vo Programata za rabota za 2004 godina za mesecite oktomvri, noemvri i dekemvri, se razbira dokolku gi nema utvrdeno. So dopis, Vladata ja iz-vesti Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata za dosega{niot stepen na podgotovka na tie zakonski proekti, podgotveni od nadle`nite ministerstva, so napomena deka istite bi moèle da gi dobijat od pod-gotvuva~ite na aktite, vo zavisnost od toa vo koja faza e tekstot na Za-konot {to se podgotvuva. Vrz osnova na me|usebnata sorabotka i dogo-vorenata dinamika me|u Vladata na RM i Dràvnata komisija za spre-~uvawe na korupcijata, Vladata na poslednata sednica, odràna na 8.11.2004 godina, go donese Upatstvoto za sorabotka na organite na dr-àvnata uprava, javnite pretprijatija, javnite ustanovi i drugite pravni lica koi raspolagaat so dràven kapital so Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Imeno, negovoto donesuvawe e rezultat na potrebata od tesna sorabotka me|u organite na dràvnata vlast & od-nosno pravosudnite organi, policijata i drugite organi i organizacii na dràvnata uprava & i toa ne samo so dràvata, tuku i so dràvite-~lenki na Evropskata Unija. Od tie pri~ini se predloì donesuvaweto na ova Upatstvo, {to na opredelen na~in }e ja zajakne i }e ja olesni sorabotkata na organite na dràvnata uprava, javnite pretprijatija i ustanovite & vo soglasnost so Zakonot za ustanovite, {to e vo sobra-niska postapka & so drugite pravni lica koi raspolagaat so dràven kapital i so Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, kako zna~ajna pretpostavka za ostvaruvawe na noviot zakon, za izmenite i do-

15


polnuvawata na Zakonot za korupcijata, vo koj se utvrdeni normativnite pretpostavki za racionalno, pravilno, aùrno i zakonsko rabotewe na organite na dràvnata uprava koi se vo neposredna korelacija so ostva-ruvawata na nivnite funkcii i zada~i, istovremeno predviduvaj}i pre-ventivni i represivni merki za spre~uvawe na razli~nite mo`nosti za zloupotreba na polo`bata od strana na nositelite na vlasta zaradi odredeni li~ni, semejni ili grupni interesi. Spored odredbite na Upat-stvoto koi upatuvaat na dostavuvaweto na informaciite do Dràvnata komisija, a koi se za{titeni so nekoi od stepenite na klasifikacija na organite i na organizaciite od javniot i od dràvniot sektor, infor-maciite }e mora da se dostavuvaat vo soglasnost so odredbite od noviot Zakon za klasificirani informacii, koj be{e razgledan i utvrden od strana na Vladata, a go donese Sobranieto na RM i istiot go objavi vo Slu`ben vesnik na RM br. 09/04. Vi blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospo|a Kartova. Sega mu davam zbor na profesor Nikola Tupan~eski.

Nikola Tupan~eski

Blagodaram za dadeniot zbor. Jas }e se obidam da odgovoram na temata {to denes ni e postavena kako zada~a, a toa e †Razli~nite aspekti na korupcijata vo RM#. Se nadevam deka mojata opservacija }e bide malku porazli~na od ona {to go kaà prethodniot diskutant, zatoa {to mene pozicijata mi dava za pravo da bidam malku posloboden vo izlagaweto. ]e se obidam da najdam nekoi zaedni~ki dopirni to~ki i da razmenam mislewa so preostanatite diskutanti, pa ako treba i da ras~istime ne-koi raboti za koi{to smetame deka se sporni. Bi zapo~nal od krajot na izlagaweto na prethodniot diskutant: Vladata na svojata posledna sed-nica donela Upatstvo za sorabotka me|u organite na dràvnata uprava. Veruvajte mi, zakonskata obvrska za sorabotka me|u organite na dràv-nata uprava dosega voop{to ne se po~ituva{e, pa iluzorno e da se o~e-kuva deka so ova Upatstvo na Vladata taa sorabotka }e bide zna~itelno podobrena. Da ne bidam pogre{no razbran, jas go pozdravuvam toa Upat-stvo koe{to e vo funkcija na olesnuvawe na sorabotkata itn. Me|utoa, nepo~ituvaweto na dosega{nite zakonski obvrski za sorabotka me|u pove}e organi na dràvnata uprava e pove}e od evidentno. Poslednive

16


nekolku meseci bevme svedoci na pove}e primeri koga odredeni organi na dràvnata uprava komuniciraat me|u sebe preku sredstvata za javno informirawe, no, za àl, taa komunikacija se sveduva samo na sredstvata za javno informirawe vo koi tie gi iznesuvaat svoite sprotivstaveni stavovi, razli~nite viduvawa na edna ista situacija ili na eden ist nas-tan, a ona {to ostanuva i {to treba posebno da se odbeleì e deka tie ostanuvaat na svoite pozicii, so èlba i natamu da sorabotuvaat. Do-kolku ova Upatstvo na nekoj na~in ja olesni sorabotkata, toga{ toa e navistina za pozdravuvawe. Me|utoa, jas sum malku skeptik vo vrska so ovaa rabota zatoa {to i dosega postoe{e obvrska za sorabotka me|u or-ganite koi bea spomenati prethodno. Bi trebalo da gi iznesam moite viduvawa, vo vrska so korupcijata vo javniot sektor. Jas malku bi ja pa-rafraziral sintagmata †korupcijata i javniot sektor#, za da ne izleze deka odnapred pretpostavuvame deka korupcijata e dokaàna itn. Posto-jat pove}e raboti za koi bi sakal da zboruvam, a koi bi trebalo da pret-stavuvaat samo ukaùvawe ili konstatirawe na sostojbite koi vo mo-mentov & kako {to spomena gospodin Mil~in & se malku podzaboraveni, me|utoa korupcijata kako fenomen e s– poprisutna vo makedonskoto op-{testvo. Bi po~nal taka {to }e ukaàm na eden od pogolemite nedosta-toci na javnata administracija, vklu~uvaj}i ja tuka i dràvnata uprava, a toa se premnogu {irokite diskrecioni prava i diskrecioni ovlastu-vawa na nositelite na javnite funkcii. Poslednive nekolku denovi sme svedoci na flangrantna zloupotreba na odredeni diskrecioni ovlastu-vawa od strana na visoki funkcioneri. Jas bi sakal toa da go sfatam kako pogre{no tolkuvawe na pravoto, me|utoa vo sekoj slu~aj ostanuva vpe~atokot deka, od edna strana, se raboti za donesuvawe na odluka koja{to ne e vo soglasnost so pravoto, a od druga strana, odluka so koja u{te edna{ se potvrduva deka diskrecionite prava i diskrecionite ov-lastuvawa vo RM ~esto se predmet na samovlastie ili na zloupotreba. Ottamu, ona {to mora da se napravi vo idnina, a da bide vo funkcija na podobruvawe na sostojbite vo javniot sektor, e ovlastuvawata, odnosno diskrecionite prava na nositelite na javnite funkcii, da bidat svedeni na minimum, za{to & kako {to znaeme & bez diskrecioni ovlastuvawa te{ko moàt da se postignat nekakvi rezultati. Ona {to zagriùva e nesovesnoto primenuvawe na propi{anite diskrecioni ovlastuvawa. Vo taa nasoka, bi sakal da ukaàm na toa deka so izmenite i dopolnuvawata na Krivi~niot zakonik na RM e statuirana inkriminacija, koja{to bi

17


trebalo da ja pokrie ovaa oblast. Inkriminacijata e nare~ena †neso-vesno rabotewe vo stopanstvoto# ili †nesovesno rabotewe vo slu`bata#. Ovoj lapsus moèbi e vo funkcija na ova {to go kaàv, zatoa {to i po-rano postoe{e †nesovesno rabotewe vo stopanstvoto#, me|utoa, veruva-jte, taa inkriminacija †nesovesno rabotewe vo stopanstvoto# {to po-dolgo vreme egzistira{e na makedonsko tlo ostana ne ~esto primenuvana norma. Jas ne sum golem optimist koga stanuva zbor za ovaa inkrimi-nacija, odnosno koga stanuva zbor za nejzinata primena. A {to se odne-suva na †nesovesnoto rabotewe vo slu`bata#, jas ja razbiram intencijata na zakonodavecot deka treba da se stavi kraj na zloupotrebata na diskre-cionite prava. Toa e smislata na zakonodavecot. Me|utoa, veruvajte, ona-ka kako {to e statuirana vo Krivi~niot zakonik, taa ostava mo`nost za pesimizam. Kolegite sudii, kolegite obviniteli i pretstavnicite od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti treba da dokaùvaat deka onoj koj gi ima tie diskrecioni prava o~igledno nesovesno gi primenuval. Spo-red mene, o~igledno i nesovesno se psiholo{ki kategorii. Mnogu te{ko }e mu bide na onoj koj }e treba da dokaè deka diskrecionoto pravo bilo nesovesno primenuvano od strana na funkcionerot. Vo pravoto re~isi sekoga{ se operira so kategorijata dali postojat ili ne postojat ele-menti na protivpravnost. Eve, da re~eme, eden minister nesovesno go primenuva diskrecionoto pravo. Dali nesovesnata primena na diskre-cionoto pravo istovremeno zna~i i protivpravnost? Nesovesnosta ne moè sekoga{ da se podvede pod protivpravnost. Toj ima diskreciono pravo i ako go zloupotrebi toa diskreciono pravo, toga{ postojat ele-menti na zloupotreba. Me|utoa, sovesnosta kako kategorija navistina }e bide problem za dokaùvawe. Vtora rabota na koja{to bi sakal da ukaàm e vostanovuvaweto na merit-sistemot vo javniot sektor. Para-frazirano, toa zna~i utvrduvawe, vrz osnova na strogo utvrdeni pravila i strogo utvrdena procedura, deka se vrabotuvaat lica vo javniot sektor, me|utoa ne samo toa deka se vrabotuvaat, tuku i deka se unapreduvaat. I pokraj dobrite èlbi i dobrite nameri {to se dadeni vo Zakonot za dràvnite slu`benici, moj vpe~atok e deka modelot na merit-sistemot s– u{te ne e dozaokruèn. Ajde da bideme malku prakti~ni. Pred izvesno vreme Generalniot sekreterijat na Vladata na RM ima{e raspi{ano konkurs za priem na lica koi bi trebalo da popolnat odredeni rabotni mesta, vo svojstvo na dràvni slu`benici. Celo vreme kruè{e pomis-lata deka, ednostavno, i pokraj odredbite vo Zakonot za dràvnite slu`-

18


benici so koi se regulira kako treba da bide sprovedena celata rabota za da se stigne do celta, nekoi odredbi od Zakonot za dràvnite slu`-benici kako da ne bea po~ituvani. Konkursot be{e raspi{an, pri-javenite kandidati bea povikani na razgovor (bea povikani i vo Agenci-jata za dràvni slu`benici) i na krajot, i pokraj toa {to, spored in-formaciite koi{to gi dobiv, ima{e po desetina prijaveni kandidati za sekoe rabotno mesto, del od mestata koi{to bea predvideni za novi vrabotuvawa ne bea popolneti. Dali kandidatite ne gi ispolnuvaat kriteriumite koi se nu`ni za da go dobijat toa svojstvo na dràven slu`benik ili, pak, se raboti za ne{to drugo? Sakam glasno da proko-metiram deka i pokraj èlbata za voveduvawe na merit-sistemot, moj vpe~atok e deka vo RM s– u{te preovladuva spoils-sistemot i deka po-liti~kata pripadnost, politi~kiot dogovor ili partiziranosta na odre-deni strukturi doveduvaat do problematizirawe vo podgotovkata na no-vite dràvni slu`benici. Zna~i, ednostavno, postoi kolizija me|u me-rit-sistemot, od edna strana, i primaweto vrz osnova na kriteriumot za pravi~na zastapenost na etnikumite, od druga strana. Smetam deka ne postoi nikakva {ansa i nikakva mo`nost za podednakva zastapenost na dvata kriteriuma. Ednostavno, ili }e se po~ituva merit-sistemot, kade {to postojat strogo utvrdeni pravila za toa kako se vrabotuva i kako se unapreduva edno lice, ili }e se po~ituvaat obvrskite {to proizleguvaat od drugite pravni akti. Me|utoa, ona {to e moja zabele{ka, golema i se-riozna, e deka ne moè da se primenuvaat i dvata sistema istovremeno. Tie, spored mene, se isklu~uvaat eden so drug. Po~nav da zboruvam za partiziranosta ili za politiziranosta na javniot sektor. Ne moème da go skrieme faktot deka postoi takva rabota i deka toa e evidentna po-java vo RM. Kolkava e dinamikata i kolkav e obemot, moème samo da pretpostavuvame, zatoa {to treba da bideme iskreni i da priznaeme deka dosega ne e napraveno nekoe pogolemo, poseriozno ili sistematsko is-traùvawe. Vo istraùvawata koi se napraveni dosega, najgolem del od ispitanicite pokaùvaat deka postoi partizacija, odnosno politizacija vo javniot sektor. Pak }e se vratam na poleto na Krivi~niot zakonik. Vo nego postoi inkriminacijata †protivzakonsko posreduvawe#. Sta-nuva zbor za seriozno krivi~no delo, za koe zakonodavecot propi{al kazna od pet godini zatvor dokolku nekoj, iskoristuvaj}i go svoeto vli-janie ili polo`ba, vlijae vrz donesuvaweto na nekakva odluka ili vlijae pri vrabotuvawe i sl. Istraùvaj}i vo pove}e institucii jas se obidu-

19


vav da stignam do odreden podatok, no ne najdov nikakov podatok deka dosega e podnesena krivi~na prijava za protivzakonsko posreduvawe. Protivzakonskoto posreduvawe ili, kako {to popularno go narekuvaat, trgovijata na interesi seriozno zafa}a pogolem del od op{testvenoto tkivo i, spored mene, pretstavuva atipi~en tip na korupciski delikt, zatoa {to ja nemate onaa klasika davawe-primawe itn., tuku & edno-stavno & trguvate so svojata op{testvena pozicija. Navistina, postoe-weto na ovaa inkriminacija, koja ne e porazli~na od inkriminaciite vo zakonodavstvata na drugite evropski dràvi, vo RM & za àl & s– u{te ne na{la primena. [to se odnesuva do organite na dràvnata uprava, jas mislam deka treba da — se dadat malku pogolemi ingerencii na Agenci-jata za dràvnite slu`benici. Imam ~uvstvo deka ulogata na Agencijata za dràvnite slu`benici, na nekoj na~in, se zaobikoluva. Taa ima svoj udel i vo merit-sistemot i, voop{to, pri odreduvaweto na statusot na dràvnite slu`benici. Me|utoa, ona {to zagriùva, a na toa se odnesu-vaat del odredbite od Zakonot za dràvnite slu`benici, e deka rako-vodnite strukturi vo ministerstvoto ili vo ministerstvata itn. i na-tamu go imaat posledniot zbor pri izborot na novi vraboteni, no i pri izborot na drugite slu`benici na rakovodni dràvni funkcii. Ed-nostavno, se formira komisija. Taa komisija od tri ~lena ja formira ministerot, no toj ne e obvrzan da odi po taa lista na predloèni kandi-dati i moè da izbere nekoj {to ne e prv na taa lista na evidentirani kandidati. Zna~i, sepak, merit-sistemot s– u{te ne e dokraj razraboten, a toj bi trebalo da pretstavuva eden od osnovnite zafati za podobruvawe na sostojbite vo javniot sektor. Ona {to e interesno i {to moè da se proektira na ovaa oblast e vnesuvaweto na u{te edna nova inkrimina-cija vo Krivi~niot zakonik, a toa e inkriminacijata †neprijavuvawe na nesrazmerno steknat imot#. Neprijavuvaweto na nesrazmerno steknatiot imot pretstavuva edna dobra namera ili dobra èlba liceto koe e slu`beno izbrano ili imenuvano za funkcioner, dokolku podnese la`ni podatoci za svojata imotna sostojba, da dobie kazna zatvor do pet godini. Toa e dobra osnova i dobra mo`nost, taka {to onie koi go primenuvaat pravoto vo idnina nema da moàt da tvrdat deka ne postoi zakonska odredba za sankcionirawe na slu`benite lica koi davaat la`ni poda-toci za svojot imot. Jas o~ekuvam deka ovaa inkriminacija vo idnina }e stane del od pove}e sudski procesi i deka taa navistina }e bide sfatena kako edinstvena generalna prevencija od toa deka utre-zadutre koe bilo

20


slu`beno lice nema korektno da go prijavi svojot imot i da ja ispolni svojata obvrska utvrdena so Zakonot, po {to definitivno }e bide sank-cionirano. Posebno pra{awe, koe{to se obiduvam da ne go zaboravam na nitu edna sredba, e pra{aweto vo vrska so konfliktot na interesi. Ne moème da re~eme deka vo RM nema odredbi za konflikt na interesi. Takvi odredbi ima i vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata. Me|utoa, mojot stav e deka tie odredbi, kolku i kako {to se dadeni, ne se dovolni za da se utvrdi dali navistina postoi konflikt na interesi, zatoa {to konfliktot na interesi ne moème da go identifikuvame samo vo or-ganite na dràvnata uprava, odnosno konflikt na interesi moè da se bara sekade kade {to zboruvame za krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost itn. Zna~i, jas se zalagam za toa kolku {to e mo`no pobrzo da se dokompletira zakonskata ramka i da se otstranat pri~inite za korup-cijata. Taa zakonska ramka bi moèla da bide dokompletirana so donesu-vawe na nov Zakon za konflikt na interesi, vo koj }e bidat strogo ut-vrdeni pravilata za toa vo koj slu~aj ima sudir na interesi. Zna~i, od edna strana e postapkata, a od druga strana & se razbira & treba da bidat pravnite konsekvencii, dokolku postoi sudir na interesi. Isto taka, edna od zabele{kite na grupata dràvi za spre~uvawe na korupcijata vo Sovetot na Evropa se odnesuva na transparentnosta, odnosno na otvo-renosta na javniot sektor vo RM. Toa ne e zabele{ka {to se odnesuva na RM, no stanuva zbor za pojava koja e izrazena i kaj nas. Za da ne dolàm, }e kaàm deka smetam deka taa situacija }e se nadmine so donesuvaweto na Zakonot za pristap do informaciite od javen karakter, zatoa {to sepak toa gi odreduva pravilata za toa kako da se stigne do informacija od javniot sektor. No, ne e dovolno samo toa, tuku e neophodna i pogo-lema zalo`ba od na{a strana, za da se aùriraat veb-stranicite na odredeni ministerstva i na odredeni dràvni organi, s– do onoj moment dodeka ne se donese toj Zakon. Toa e taka kako {to e, zatoa {to vo RM e seriozen problem da se stigne do odredeno pravo. Moeto izlagawe bi go zavr{il so toa {to }e ukaàm na mojata zalo`ba za vospostavuvawe na edno{alterski sistem, kako eden od na~inite za mo`nost za nadminu-vawe na odredeni sostojbi vo RM. Ima nekakvi obidi za formirawe na edno{alterski sistem, me|utoa jas smetam deka treba u{te mnogu da se raboti, zatoa {to za toa e potrebna dobra infrastruktura, bidej}i ne-koi pre~ki ne moàt da se otstranat preku no}. Ottamu, smetam deka sive ovie raboti {to gi navedov se pri~ini koi doveduvaat do pojava na

21


korupcijata. Mislam deka postoeweto na edno{alterskiot sistem bi pridonelo za namaluvawe na korupciskiot fenomen vo RM. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, profesore Tupan~eski. Mislam deka imame odli~en pre-dizvik za diskusija. Slu{navme dve prili~no razli~ni mislewa i mis-lam deka otvorivme nekolku temi za diskusija. Nekoi temi se nametnaa, a spored mene edno od pra{awata {to ne treba da go zaboravime e pra{a-weto za premnogu {irokite diskrecioni prava. Toa go podvlekuvam od prosta pri~ina {to toa be{e edna od temite vo prezentaciite na prvata konferencija za korupcijata. Toga{ tie bea osobeno istaknati od strana na profesor Bor~e Davitkovski. I sakam samo da najavam deka na Foru-mot na nevladinite organizacii, koj }e se odrì vo po~etokot na dekem-vri, edna od raspravite odnosno prezentaciite }e bide posvetena tokmu na diskrecionite prava. Vo momentov se raboti edno istraùvawe koe-{to treba na eden pregleden na~in da pokaè kolkavi se tie diskre-cioni prava i {to se slu~uva so niv. O~igledno e deka lu|eto koi imaat vlast te{ko se otkaùvaat od svoite diskrecioni prava i deka tuka ima eden golem prostor, bez ogled na toa kakvi zakoni donesuvame itn., i deka vo toj prostor se mo`ni sekakvi ne{ta. Vtorata tema koja{to se nametna, a na koja ne razgovaravme na konferencijata, bidej}i toga{ ne postoe{e Dràvnata komisija, e relacijata me|u dràvnite organi i Komisijata, odnosno me|u upravnite organi i Komisijata, vlasta, minis-terstvata, Vladata itn. i tuka imavme prili~no iskri~ewa i mislam deka }e bide mnogu interesno da gi ~ueme i iskustvata od dosega{nata relacija, koja ne moè{e sekoga{ da se nare~e sorabotka. Eve, jas bi gi izdvoil ovie dva motiva. Povelete, koj se javuva za diskusija? Ako ne se laàm, g. \or|i Naumov, pretsedatel na komisijata na VMRO-DPMNE za borba protiv korupcijata.

\or|i Naumov

Blagodaram. Nema somnenie deka vo poslednava decenija, otkako se vove-de pluralizmot vo RM, korupcijata i kriminalitetot beleàt tolkav porast kakov {to ne e zabeleàn vo poslednite 50-tina godini. Koi se pri~inite za toa? Sekako, edna od osnovnite pri~ini e promenata na op{testveno-politi~kiot i na ekonomskiot sistem, potoa promenata na dràvnoto ureduvawe, tranzicioniot period, privatizacijata na op-

22


{testvenata sopstvenost itn. Nedovolnata efikasnost na dràvnite or-gani, institucii i slu`bi doveduva do toa kriminalitetot vo Make-donija rapidno da se zgolemuva. Se postavuva pra{aweto kako moème nie, kako organizirana dràva, da se spravime vo borbata za suzbivawe na ova op{testveno zlo, koe postoelo otsekoga{ i nasekade i koe i na-tamu }e bide najgolema op{testvena opasnost, bidej}i gi potkopuva eko-nomskite osnovi na op{testvoto. Ako ja pogledneme momentalnata sos-tojba vo RM na planot na postoeweto na organi koi se nadle`ni za borba so korupcijata, }e vidime deka takvi organi postojat: postoi Javno ob-vinitelstvo, postoi Ministerstvo za vnatre{ni raboti, postojat sudovi, postoi Direkcija za perewe pari, postoi Antikorupciska komisija, postojat carinski i drugi inspekcii i slu`bi, koi spored zakonot, se povikani da se borat za suzbivawe na kriminalitetot. Se postavuva pra{aweto dali lu|eto koi sega rabotat vo ovie institucii se kompe-tentni za da gi realiziraat zada~ite koi{to stojat pred niv. Jas mislam deka eden pogolem del od lu|eto koi se vraboteni vo ovie institucii se stru~ni i kompetentni, no rezultatite sepak izostanuvaat. Dali drà-vata ima politi~ka volja da se bori za suzbivawe na kriminalitetot ili e toa, na nekoj na~in, samo deklarativna manifestacija, a vo praktikata nemame fakti~ka borba za suzbivawe na kriminalitetot. Dali dràv-nite organi, slu`bi i institucii se samostojni institucii i dali lu|e-to koi rabotat vo ovie slu`bi i organi i se zadolèni da se borat protiv kriminalitetot se materijalno samostojni? Samo eden primer: moè li javniot obvinitel ili sudija ili eden inspektor vo Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti ili koj bilo drug da se bori protiv edna oligarhija vo koja kapitalot na nezakonit na~in e prenesen od op-{testvena vo privatna sopstvenost, koga nivnite li~ni primawa iznesu-vaat od 300 do 500, najmnogu do 500 evra. Moè li ~ovek da bide materi-jalno nezavisen i samostoen kako sudija, kako obvinitel ili kako organ na progon i da se bori so mafija koja{to raspolaga so ogromno bogat-stvo. Pa, taa e vo sostojba da kupi sekogo za pari. Zatoa mislam deka dràvata, vo prv red, treba da gi nagradi ovie lu|e, visoko vrednuvaj}i go nivniot trud, za da ne bidat zavisni i pot~ineti na lu|eto koi vr{at kriminal. Zna~i, ne moè nekoj da se bori so 300-500 evra i od nego da bara{ rezultat. Ponatamu mislam deka vo propisite e jasno kaàno, vo ~len 4 od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, deka sekoj gra|anin ima pravo da prijavi ili da spre~i dejstvie so koe{to se vr{i krivi~no delo

23


zloupotreba na funkcijata, a toa se vr{i so iskoristuvawe na slu`-benata polo`ba, so pre~ekoruvawe na ovlastuvawata ili so neizvr-{uvawe na slu`benata dol`nost. Dodeka toa e obvrska za sekoj, poto~no ne e obvrska tuku pravo, so ogled na toa deka vo Zakonot za krivi~nata postapka e decidno kaàno deka site dràvni organi i site javni insti-tucii i slu`bi se dol`ni, dodeka spored Zakonot za korupcijata site nie, kako gra|ani, imame pravo, a dràvnite organi, institucii i slu`-bi se dol`ni da gi prijavat krivi~nite dela {to se gonat po slu`bena dol`nost, za da moè uspe{no da se spre~i kriminalitetot vo insti-tuciite i vo ustanovite kade {to e registriran. No, sprotivno na vak-vata sostojba, nie imame pojavi koi se manifestiraat vo javnosta, a dràvata se oglu{uva na niv. Eve }e nabrojam nekoi, koi gi spomna i profesor Tupan~eski: nie denes imame ministri koi amnestiraat lu|e koi se sudrile so zakonot, storile krivi~ni dela protiv imotot, protiv prihodite na ovaa dràva. Tie se odnesuvaat non{alantno, pe~atot gi proziva, premierot ne gi zema na odgovornost itn. Ima ministri koi gi laìraat rezultatite od glasawata, kako ona {to se slu~i vo TV A1, koga {est telefoni vo Ministerstvoto za odbrana i {est telefoni vo Agencijata za mladi i sport bile koristeni za laìrawe na rezultatite od anketata: Dali go poddrùvate Zakonot za teritorijalnata podelba na RM?. Zna~i, dvanaeset lu|e dobile instrukcii da rabotat, da gi laìraat rezultatite i za toa ne im sleduva nikakva odgovornost. An-tikorupciskata komisijata nekolkupati pobarala informacii od Min-isterstvoto za odbrana i od Agencijata za mladi i sport, no ne dobila nikakvi informacii. Bilo odgovoreno da se prezemat merki za obes{te-tuvawe na imotot i na {tetata {to ja napravile. Ne, po~ituvani, ovaa pojava mora da se sankcionira, da odi pred nadle`niot javen obvinitel, ex officio da se pokrene krivi~na postapka i pred sud da se kaznat iz-vr{itelite poradi zloupotrebata na nivnata funkcija. Toa ne se pravi. Imame ministri koi gi uzurpiraat pravata i slobodite na gra|anite. Jas sum pretsedatel na Antikorupciskata komisija vo mojata partija VMRO-DPMNE i do mene pristignuvaat brojni prijavi od strana na gra|anite na RM, vo koi se veli, na primer, deka ministerot nadleèn za zemjodel-stvo, {umarstvo i za vodostopanstvo go uzurpira zemji{teto {to im e vrateno vo eden period od strana na prethodnata Vlada, sklu~uva dogo-vori so gra|anite, selanite ili so lu|eto koi nemaat rabota i im go dava istiot imot pod zakup. I koga ovie lu|e koi imaat pravo na sopstvenost

24


}e se sprotivstavat, tie dobivaat odgovor: †Ma, kakvo vra}awe na imo-tot, pa toa e dràven imot# itn. A za toa nikoj ne odgovora. Ponatamu, imame ministri koi gi suspendiraat postojnite zakoni. ]e ve potsetam: Sega{niot minister za finansii Nikola Popovski pred ne{to pove}e od godina i pol, koga be{e pretsedatel na Sobranieto na RM vo edna prigoda izjavi: †Pa, eve, kriminalot postoel od 1998, a otkako nie stapivme na vlast & eve, videte & nema kriminal#. Jas bi sakal javno da go pra{am dali navistina misli deka denes nema kriminal ili toj ne saka da go vidi duri ni kriminalot vo negovoto Ministerstvo. Vo {to se sostoi kriminalot {to se vr{i vo Ministerstvoto za finansii? Vie znaete deka toa Ministerstvo od 2002 godina go sproveduva Zakonot za denacionalizacija, no toa Ministerstvo do den denes ne postapi po nitu edno barawe na gra|anite za vra}awe na imotot, vo soglasnost so Zako-not za denacionalizacija. Toa ne zna~i ni{to drugo, osven suspenzija na toj Zakon za denacionalizacija. Dokolku navistina sakame da se borime protiv korupcijata i kriminalot vo op{testvoto, ne smeeme da doz-volime nitu nekoj minister, nitu koj bilo drug da vr{i krivi~ni dela {to se sankcioniraat spored na{eto pozitivno zakonodavstvo. A do-kolku ne storime ni{to, kriminalot i korupcijata i natamu }e se raz-vivaat i }e cvetaat, so {to dràvata }e se dovede vo ambis. Nie koi sme prisutni ovde, kako i gra|anite na RM, barame od dràvata, od Vladata i od site drugi nadle`ni dràvni organi i institucii da se zafatat i da se borat protiv kriminalitetot vo site oblici, vo site sferi i od site funkcioneri, od site lu|e, gra|ani ili rabotnici vo ovaa dràva. Od pe~atot gledame deka nema soodvetna sorabotka me|u nadle`nite insti-tucii i organi. Nema sorabotka, vo smisla na toa deka site koi se povi-kani da se borat protiv kriminalitetot dejstvuvaat nesinhronizirano i ra{timano, i postojano se prepukuvaat eden so drug ili me|u sebe. Eden ~len na Dràvnata komisija za antikorupcija e vo sudir so javniot ob-vinitel na RM, drug ~len na Dràvnata komisija za antikorupcija e vo sudir so pretsedatelot na Republi~kiot sudski sovet. Podatocite do koi do{la, Vladata na RM ne — gi dava na Antikorupciska komisija. Postap-kite i prijavite koi Antikorupciskata komisija gi dostavila do javniot obvinitel nemaat nikakov ishod. [to e so prijavite {to gi podnesoa tie institucii, tie organi, slu`bi ili komisii? Nema nikakva aktivnost. Pa, {to sakame nie dokolku nadle`niot javen obvinitel samo se javi na pres-konferencija i najavi deka }e povede postapka protiv nekoi sudii

25


ili protiv nekoj javen obvinitel. Toa ne e dokaz deka toj se bori protiv kriminalitetot. Prvo, mislam deka samite postapki vo borbata za suz-bivawe na kriminalitetot se vodat sprotivno na postojnite propisi. Ne moè eden premier na koktel da kaè: †Eve, nie podnesovme krivi~na prijava protiv direktorot na Narodna banka poradi finansiska zlou-potreba na golemi iznosi#. Ve molam, Zakonot za krivi~nata postapka go predviduva toa, a site nie dobro znaeme deka nevinosta & prezumpcijata na nevinosta trae s– do pravosilnosta na presudata, {to zna~i deka nadle`nite organi koi se povikani da se borat za suzbivawe na krimi-nalitetot se dol`ni prijavite {to gi podnesuvaat da ne gi davaat pre-thodno vo pe~atot, odnosno vo javnosta, za da ne ja voznemiruvaat li~-nosta protiv koja se podnesuva krivi~nata prijava, nejzinoto semej-stvoto, prijatelite, rodninite. Nadle`niot javen obvinitel treba da podnese barawe do sudot, za da se donese re{enie & dokolku ima ele-menti & za progon, a duri otkako }e se podigne obvinitelen akt i toj }e stapi vo sila, nadle`niot javen obvinitel moè da informira deka protiv tie i tie lica e pokrenato obvinenie, i deka toa e vo sila. Duri toga{ moè da se zboruva za eventualno osomni~eni lica, a ne dodeka prijavata s– u{te ne stignala do javniot obvinitel. Pod presija se dr-àvnite organi, sudovite, javnite obviniteli, pa i samata javnost, za{to pe~atenite i elektronskite mediumi sekojdnevno n– bombardiraat so podatoci deka odredena li~nost storila nekakvo krivi~no delo. Toa ne moè taka. Na dràvnite organi treba da im se ovozmoì da rabotat spored propisite. êstopati nau~nite rabotnici, doktorite ili pro-fesorite si davaat za pravo da kaàt deka vo tie i tie dejstvija ima ele-menti na krivi~no delo. Po~ituvani profesori, osobeno onie od Prav-niot i od Ekonomskiot fakultet, svoite stavovi iskaùvajte gi na pre-davawata {to gi drìte na fakultetite i nemojte da vr{ite javen pri-tisok iskaùvaj}i go va{eto li~no mislewe vo mediumite i ukaùvaj}i deka vo tie i tie dejstva ima elementi na krivi~no delo, za{to javniot obvinitel i sudiite neretko vi veruvaat i smetaj}i deka vie & kako pro-fesori i istaknati, afirmirani i dokaàni pravnici & imate pravo, poveduvaat postapka. Spored mene, seto toa vodi kon neuspeh. Ako sakame vistinska borba protiv kriminalitetot, toga{ treba da gi po~ituvame propisite. Postojnite propisi davaat dovolna osnova za uspe{na borba protiv kriminalitetot. Sigurno e deka ima defekti vo pravnata regula-tiva i deka, kako {to kaà pretstavnikot na Vladata, e potrebna izmena

26


na odredeni propisi i osloboduvawe na sudovite od ona {to pretstavuva balast na sudskata rabota.

Ve molam, pa toa treba da se napravi vedna{, nema potreba da se ~ekaat reformi, treba vedna{ da se pristapi kon izmena na taa odredba i site prekr{oci od taa oblast da se prefrlat na upravnite organi, za sudovite da moàt da go rabotat ona {to e sudska rabota, ona {to pret-stavuva op{testveno zlo i e pogolema op{testvena opasnost... za da ne dojde do ona so {to se soo~uvame denes, vo sekoj moment i po koi bilo osnovi, na primer ministerot za ekonomija da dava amnestija... Pa, toa ne e rabota na ministerot, se znae koj dava amnestii. [to }e stane ako sega, kako {to pi{uva vo pe~atot, sekoj minister ili sudovite ili javniot obvinitel gi amnestira, gi prifati àlbite itn. Mislam deka mnogu transparentno rabotime na suzbivaweto na kriminalitetot i deka, pro-pisite ne n– obvrzuvaat da rabotime na toj na~in. Krivi~nata prijava, dokolku ima osnovi, treba da se podnese diskretno, do javniot obvinitel, odnosno do gra|aninot, pa duri i ne mora da znae deka imalo prijava protiv nego, ako taa & na krajot na krai{tata & bide otfrlena. Onoj protiv koj e podnesena krivi~na prijava ne treba da znae deka ima pri-java protiv nego s– dodeka nadle`niot sud ne go povika i ne go soslu{a kako osomni~eno lice protiv koe treba da se povede odredena postapka. Ovde }e zavr{am so moeto izlagawe, za da moàt i drugite da se vklu~at vo diskusijata. Vi blagodaram za vnimanieto.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Naumov, osobeno za potsetuvaweto za toa deka borbata protiv kriminalot ne moè da se vodi taka {to }e se kr{at postoe~kite propisi. A dokolku postoe~kite propisi ne davaat dovolna ramka, tie treba da se popravat vo nasoka na toa da ovozmoàt efikasna borba. Blagodaram u{te edna{. Izgleda deka denes odnovo }e go dopreme pra{aweto za pregolemite prava na ministrite, vo smisla na diskre-cionite prava i vo smisla na suspendiraweto na zakonite. Mislam deka sleden za zbor se javi gospodin Hisar Ramadani, a potoa gospodin Haxi-Vaskov. Zbor ima gospodin Hisar Ramadani. Pardon, g. Ismet Ramadani. Ismet Ramadani

Prvo, funkcijata pratenik mi dava mo`nost da ne se dviàm strogo po nekoja ramka. Se nadevam deka nema da go zloupotrebam vremeto i deka }e

27


ostavam dovolno prostor za site u~esnici da se vklu~at vo diskusijata na ovaa tema, koja e mnogu interesna i so mnogu predizvici. So vnimanie gi sledev izlagawata na gospo|a Kuzmanovska i na profesor Tupan~eski. Od site tie zakonski regulativi koi{to gi znam i za koi slu{nav i od site ovie institucii koi se vklu~eni vo borbata protiv korupcijata i kriminalot, a i od izlagawata na ovie eminentni lu|e koi gi gledam ovde, a koi se kompetentni za borba protiv kriminalot i korupcijata, dobivam vpe~atok deka korupcijata e sardisana od institucii, od zakon-ska regulativa i od kompetentni lu|e, no deka taa sepak i natamu postoi. Se dobiva vpe~atok deka taa e, kako da kaàm, pancirizirana, deka e za{titena so pancir i deka e navistina mo{ne te{ko da se dopre do nea. Nie morame malku pove}e da ja zememe predvid, da ja upotrebuvame i da ja stavime vo funkcija moralnata komponenta, pa duri i da po~neme od sa-mite sebesi, da se stavame vo taa uloga, kako metafora na seto ona za {to diskutirame ili ona {to go kaùvame. Jas }e po~nam od sebesi, kako pratenik koj zad sebe ima dolgo iskustvo & da re~eme, ~etiri mandata. Moram da priznaam deka del od moite glasa~i se korumpirani. Se raz-bira, ne site. Dali preku mene ili preku nekoj drug indirektno, ili pos-redno, koj imal interes vo toa vreme otkako na{ite t.n. izbori se de-mokratski, fer i slobodni. So korumpiran glasa~ ima{ delumno korum-piran pratenik, korumpirano sobranie, odnosno elementi na korupcija. Se razbira, da ne me sfatite pogre{no, ne zboruvam za site, za celoto sobranie, za site pratenici itn. Toj korumpiran legitimitet prodol-ùva da bira, da glasa... Glasaat instituciite, glasaat i sudiite, glasa i Antikorupciskata komisija, glasaat i lu|eto vo izvr{nata vlast i pok-raj toa {to prethodno znaat deka onoj za kogo se glasa i onoj {to se iz-bira ima elementi na korupcisko odnesuvawe, odnosno e korumpiran. Mora da priznaeme deka ova e taka. Veruvajte mi, morame. Zo{to? Zatoa {to nie sme tolerantni vo ramkite na na{ite partii, onamu kade {to pripa|ame. Dodeka na{iot partiski funkcioner & nezavisno od toa dali e vo vlasta ili e vo opozicija & moè da se snajde i da donese pari vo partijata, toj e mnogu cenet vo ogranokot ili vo vrvot na partijata, toj e me|u najdobrite & i toa tokmu zatoa {to moè da donese pari vo parti-jata. I toga{ nitu prviot ~ovek, nezavisno od toa dali e pretsedatel na partijata, nitu nekoj drug, ne go pra{uva od kade mu se parite. Tie in-teresi se tolku isprepleteni. Vo pluralizmot nekolku partii pravat da re~eme koaliciona vlada, a nekolku partii se vo opozicija itn. A nie po

28


tolku godini duri sega donesovme Zakon za finansirawe na politi~kite partii. Mislam deka vakvoto odnesuvawe u{te pove}e ja pottiknuva korupcijata, i toa dobro pokriena, kamuflirana i stavena vo ramkite na instituciite. Nie moème da ja apstrahirame korupcijata, no tie par-tii so~inuvaat Vlada, so~inuvaat institucii, tie se vo instituciite, a so ogled na toa deka instituciite se partiski zasiteni, ovaa situacija e navistina zagriùva~ka, a so toa u{te pove}e se ote`nuva borbata pro-tiv korupcijata ili kriminalot. Kako potvrda na toa }e vi kaàm eden primer. Neodamna, pri poslednoto glasawe za nedoverba na Vladata, pre-mierot go kaà slednovo: †Znam, koga se odneseni milioni kaj biv{iot premier vo Vladata. Znam, me|utoa nemam dokazi#. Ajde, ve molam, da ja analizirame takvata izjava koja doa|a od prviot ~ovek na Vladata. No, toj veli deka nema dokazi. Jas sakam da pozboruvame tokmu za ovie situa-cii, koga nema instrumenti koi }e pomognat da se dojde do tie dokazi i argumenti, koga premierot na dràvata nema instrumenti, nema na~in i metodologija. Toga{ {to ostanuva za drugite? I moème li voop{to da zboruvame za moralnata komponenta? Denes javno se zboruva za korupci-jata (tuka }e zavr{am), lu|eto ~esto velat jas sum korumpiran, no sum pomalku korumpiran od onoj drugiot. I toa im e, na nekoj na~in, golema satisfakcija. Ili postojano se povtoruva deka prethodnata vlada be{e mnogu pokorumpirana od ovaa sega{nata. Mislam deka problemot e tokmu vo toa i nema da navleguvam vo diskusija okolu toa kako treba da se borime protiv korupcijata i kriminalot. Vo edno sme sigurni: znaeme deka s– dodeka imame centri koi se nadvor od legalnite institucii i koi diktiraat, a sosema e jasno deka postojat takvi centri, deka mora da bide{ korumpiran, zatoa {to jas napraviv i organizirav za ti da bide{ ona {to si denes. I tuka zavr{uva s– i toga{ problemot se prefrla kaj kompetentnite koi najdobro znaat kako se iskoristuvaat tie zakonski regulativi. ]e zavr{am onaka kako {to po~nav: treba da se iskoristat instituciite i site kompetentni lu|e, a na{a dol`nost e da im po-mogneme vo ramkite na na{ite kompetencii i so javnite kritiki {to gi upatuvame na nivna smetka. Nemojte da me sfatite pogre{no, no jas ~es-topati se pra{uvam kako e mo`no mojata partija, koja osum godini e vo vlasta ili e del od Vladata ili participira{e vo Vladata sega da bide edna od najsiroma{nite partii i kako e mo`no taze partii, koi mnogu malku participiraa vo vlasta, da bidat tolku pobogati od mojata par-tija. Jas nema da odgovoram na toa pra{awe, zatoa {to odgovorot e mnogu

29


~ist i mnogu jasen. Toa go znaete i treba da go znaete site vie koi ste prisutni i onie koi ne se prisutni ovde. Blagodaram i se izvinuvam za odzemenoto vreme.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Ismet Ramadani, pred s– na potsetuvaweto deka celata na{a prikazna ima i moralna dimenzija. Isto taka, vi bla-godaram {to n– potsetivte deka ne moè da se vodi vistinski razgovor, nitu vistinska borba protiv kriminalot i korupcijata dokolku zabora-vime na samokriti~nosta i na sebepreispituvaweto i na toa kako sme pridonele za ili protiv. Za diskusija se prijavija ~etiri diskutanti: gospodin Haxi-Vaskov, potoa gospodin Trajko Slaveski, pa gospo|a Sla-|ana Taseva i gospodin Kosta Petkovski. Sega se prijavi u{te eden diskutant. Jas imam edno pra{awe: predvidovme da napravime pauza vo 10:50, no so ogled na toa deka docnevme so po~etokot, moème li da se soglasime kafe-pauzata da ja napravime vo edinaeset? Dotoga{ ima u{te 23 minuti. Dali e vo red? Dobro, toga{ jas bi molel dokolku ovie ~etiri diskutanti pre~ekorat preku toa & sega vidov u{te edna prijava za diskusija & da se soglasite va{ata diskusija da ja prezentirate vo ram-kite na slednata pottema? Da? Povelete, gospodine Haxi-Vaskov.

\or|i Haxi-Vaskov

Blagodaram. Jas najnapred sakam da iskaàm golema blagodarnost do Fondacijata Otvoreno op{testvo Makedonija, bidej}i smetam deka taa vo momentov vodi donkihotovska borba protiv korupcijata. Imeno, smetam deka nie s– u{te go izbegnuvame vistinskiot odgovor na pra{a-weto zo{to korupcijata beleì postojan porast. Smetam deka osnovniot problem ne e nitu vo vlasta, nitu vo biznis sektorot nitu vo nevladi-niot sektor & trite stolba na gra|anskoto op{testvo za kakvo {to se deklarirame. Me|utoa, verojatno deka vo site tri stolba ima po ne{to gnilo, ne{to {to gi nagrizuva. No, sistemot koj{to spored mene e mo{ne pogre{no izbran ili slepo sleden, bi rekol kako bez glava, i na-tamu se odrùva i gi pothranuva ovie tri stolba. Smetam deka na~inot na koj vlegovme vo sistemot na t.n. tranzicija be{e bezmalku primi-tiven, nestru~en i nekompetenten, verojatno prosleden so neveruvawe vo toa {to zna~i kapitalot i negoviot odnos vo op{testvoto. Vlegovme vo model vo koj treba{e da se po~ne od nekoja negativna nula. Sistemot vo

30


koj{to s– u{te opstojuvame ekspertite go narekuvaat gangsterski kapi-talizam. Toj e sam po sebe imanentno poseben. Treba da se izdvojat glavite vo toj sistem koi podocna }e rakovodat so op{testvoto. A toa podocna moè da trae so decenii. Za àl, nie sme vo takva situacija. I {to se slu~uva sega? Postoi eden nezakonski brak me|u politikata i biznis sektorot. Moèbi sega so pomo{ na nekakvi dokumenti }e us-peeme da go ublaìme, pa duri i da go poni{time toj nezakonski brak. Nie duri sega, po 14 godini, donesuvame nekakov Zakon za politi~kite partii i za finansirawe itn. Ottamu vlasta & sakala ili ne & vo svojata su{tina mora da bide korumpirana. Partiite gi finansiraat izborite od anonimni izvori, od zemjata ili od stranstvo & ne znaeme. Toa e visti-nata. I normalno e deka onoj {to }e bide izbran }e go slu{a svojot spon-zor, i toa e sosema nesporno, a vo takvi uslovi navistina izleguva deka korupcijata e fakti~ki nemo`na. Situacijata jasno pokaùva deka ni-voto na korupcijata i natamu drasti~no raste. Nema sfera vo koja{to nema korupcija, nezavisno od toa dali e taa namerna ili nenamerna, in-tuitivna, pa bi rekol duri i sistemska. Na toa se nadovrzuva i pojavata na dràvniot kapital. Bespredmetno e da se kaè deka ovaa vlada bila podobra ili polo{a od nekoja druga. A u{te polo{o e {to nie imame eden kup, {uma od propisi i institucii koi vo sebe sodràt elementi {to nikako ne moème da gi povrzeme so ona {to zna~i antikoruptivna dejnost. Smetam deka, pred s–, vladeeweto na pravoto e re~isi nikakvo. Ottamu proizleguva deka baranata reforma na sudstvoto, odnosno neza-visnoto sudstvo e vo svoite za~etoci, odnosno vo povoi. Istoto vaì i za reformite vo bankarskiot sistem. Lu|e, pa nie gradime kapitalisti~ko op{testvo, a pritoa go zaboravame kapitalot. Kapitalot e gazda na si-tuacijata i toj diktira koga }e prestane borbata, a toga{ }e prestane i korupcijata. Nie ne sakame da priznaeme deka ìveeme vo kapitalizam i ~inam deka postojano go zaboravame glavniot element. I dene{nava kon-ferencija na koja nema pretstavnici od biznis sektorot e potvrda na vakviot moj stav. Korupcijata ja pravi toj {to ima pari, a tie denes ne se prisutni me|u nas. Koj od biznis sektorot poslednive godini se izjasnil protiv korupcijata? Nikoj. Toa zna~i deka vo eden gangsterski kapi-talizam, kako {to e na{iot, korupcijata mu odgovara na kapitalot. Za-toa, edna od osnovnite raboti {to mora da proizleze od sevo ova e da go smenime modelot {to go sledime. Mora da izvr{ime rekonstrukcija na modelot, so dlaboki rekonstruktuirawa. Samo taka }e moème da obez-

31


bedime osnova za kapitalot da moè da se dviì poslobodno i da iz-gradime eden liberalen, a ne gangsterski kapitalizam. A toa moèvme da go napravime vedna{ po raspa|aweto na SFRJ. Jas ovde bi zavr{il, bidej}i prethodnite diskutanti moèbi zboruvaa malku podolgo, a smetam deka kaàv dovolno.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Haxi-Vaskov, pred s– za ova potsetuvawe na razlikata me|u gangsterski i liberalen kapitalizam. Izgleda deka vo izminatiov period ne sme zboruvale dovolno za toa {to e liberalen kapitalizam, deka ne sme mu posvetile dovolno vreme i dovolno vnima-nie na ova pra{awe, za{to koga bi po~nale debata na taa tema verojatno bi otkrile deka pod toj poim podrazbirame tolku razli~ni raboti, {to moèbi toa moè da bide del od objasnenieto na problemite so koi{to sme soo~eni. Povelete, gospodine Slaveski.

Trajko Slaveski

Blagodaram za dadeniot zbor i blagodaram na pokanata. Vo ovie diskusii okolu fenomenot na korupcijata vo Republika Makedonija i vo regionot u~estvuvam u{te od samiot po~etok, od onaa poznata konferencija {to ja organizira{e Pravniot fakultet vo 1995 godina, se razbira onolku kolku {to mi dozvoluvaat profesionalnite i drugite obvrski. U{te edna{ }e ja izrazam svojata blagodarnost za mo`nosta i denes vo ovie 5 minuti da kaàm nekolku zbora i da go iskaàm svojot stav za sostojbata vo vrska so ovoj fenomen vo RM. Imeno, mislam deka Republika Make-donija ja gubi i ja izgubi borbata protiv korupcijata, sfatena vo smisla na kampawsko vodewe na nekoi proekti. Vo poslednive ~etiri godini nie imavme pove}e takvi obidi za borba protiv korupcijata, no tie ne se vtemeleni na edna sistematska borba protiv ova zlo vo ramkite na eko-nomskiot i na politi~kiot sistem. Ne{to od ovie konstatacii prove-juva{e i vo tezite {to gi iznesoa prethodnite diskutanti.

Jas, kako {to be{e spomenato prethodno od strana na gospodin Mil~in, vo tekot na izminatata 2002/2003 godina u~estvuvav vo ramkite na eden proekt na Centarot za studii na politikata od Budimpe{ta za ocenuvawe na nekoi od efektite na proektite za borba protiv korupci-jata vo Republika Makedonija i rezultatite se pribli`no takvi kako {to rekov, odnosno samite poddrùva~i na tie proekti se soglasuvaat so

32


toa deka nema nekoi opiplivi rezultati vo namaluvaweto na korupcijata kako rezultat na tie napori. Stanuva zbor, na primer, za proektot za or-ganizirawe na koalicijata †Makedonija bez korupcija#, ponatamu †Kul-turata na zakonot nasproti korupcijata#, proektot za formirawe na Komisijata za spre~uvawe na korupcijata i, prethodno, donesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata i na nekoi drugi zakoni finan-sirani od strana na Evropskata unija, OBSE, Fondacijata Institut ot-voreno op{testvo Makedonija itn. Dokolku se pogledne od sega{na per-spektiva, edinstvenoto ne{to {to moè da se konstatira vrz osnova na tie proekti e deka e ostvarena edna od celite na tie proekti: svesta za postoeweto na korupcijata i za zloto od korupcijata vo Republika Ma-kedonija e podignata na povisoko nivo, na momenti duri i na maksimalno nivo i vo kontroverzni okolnosti. Samo da spomenam deka, za nesre}a, nekolku od ovie proekti bea promovirani vo letoto 2002 godina, ne-kolku dena pred po~etokot na kampawata za parlamentarnite izbori koi se odràa taa godina i konotaciite koi toga{ prostruija niz javnosta ne odea vo prilog na kredibilitetot na ovie proekti i na namerite na niv-nite u~esnici. A zgora na s–, rezultatite od nekolku od niv, kako na primer od proektot {to toga{ be{e prezentiran za podgotovka na Zako-not za spre~uvawe na korupcijata, i proektot †Kulturata na zakonot nasproti korupcijata# bea staveni vo senka na golemiot publicitet {to go dobi edna kontroverzna studija na Me|unarodnata krizna grupa, pre-zentirana od strana na toga{niot pretstavnik vo Republika Make-donija, gospodin Edvard Xozef, koj & kako {to znaeme & u~estvuva{e na prethodnata konferencija za korupcijata {to ja organizira{e Fondaci-jata Institut otvoreno op{testvo vo letoto 2002 godina, na koja{to jas ne u~estvuvav. Kako {to gledate, iako pominaa pove}e od dve godini ot-kako bea izneseni navodnite slu~ai i obvinuvawa, tie s– u{te nemaat nikakva sudska razre{nica, {to zna~i deka problemite vo vrska so bor-bata protiv korupcijata leàt na druga strana. Jas se soglasuvam i so izlagawata na g. \or|i Naumov i na g. Ismet Ramadani okolu toa deka od ovie zalo`bi za borba protiv korupcijata, koi se vodat kampawski, ne treba da imame kojznae kakvi o~ekuvawa, tuku deka borbata protiv korupcijata treba da bide plod na edna sistematska rabota na odgovorni vladi, odgovorni politi~ari i odgovorni eliti. Mislam deka na ovoj na~in ne moème da postigneme ni{to i samo ja gubime borbata protiv korupcijata, a edna od pri~inite za toa leì vo faktot {to na{ata de-

33


mokratija, ili demokratskite procesi vo Republika Makedonija, na-mesto da napreduvaat drasti~no nazaduvaat. Imeno, samo kako potsetu-vawe, da pogledneme koi zemji se najmalku korumpirani, spored indeksot {to go objavuva Transparenscy international: toa se zemjite kade {to indek-site na politi~ka i na ekonomska sloboda, ili vladeeweto na pravoto i na demokratijata, se najvisoki, na primer skandinavskite zemji. I od strana na Freedom house, Republika Makedonija e oceneta kako zemja so delumna ekonomska sloboda.

Jas ne moàm da se osvrnam na stepenot ili na nivoto na razvoj na demokratijata, a pritoa da ne se osvrnam na poslednite slu~uvawa povr-zani so odnesuvaweto na vladeja~kite partii okolu opstrukciite za iz-jasnuvawe na gra|anite vo vrska so raspi{aniot referendum od minatata nedela. Raspolagam so spisoci na ~lenovi na SDSM po izborni edinici, a vo tabelata ima podatoci za toa dali bil aktiven, kako {to ceni rako-vodstvoto, ili bil pasiven; dali se o~ekuva deka }e izleze na glasawe; dali postoi rizik da izleze na glasawe, so mesto predvideno da se za-beleì dali toj ~len na SDSM }e izleze ili nema da izleze na glasawe. Raspolagam so imiwa na vraboteni vo podra~nite edinici na Minis-terstvoto za trud i socijalna politika, koi odat od ku}a do ku}a na gra|anite-glasa~i, koi, za nesre}a, mu pripa|aat na najruralniot del od naselenieto (siroma{ni uìvateli na socijalna pomo{) i gi ucenuvaat velej}i im deka dokolku izlezat na glasawe }e im bide ukinata pomo{ta. V~era imav mo`nost li~no da mu kaàm na gospodin Havier Solana deka demokratijata vo Republika Makedonija trpi seriozni udari. I zatoa, gospoda, nemojte da o~ekuvate deka vladeeweto na pravoto }e se razviva vo edno takvo opkruùvawe vo koe{to odime vo totalitarizam, uni{-tuvaj}i ja demokratijata vo Republika Makedonija.

Denovive i od Rojters i od Dnevnik i od voza~i na Javnoto soo-bra}ajno pretprijatie imame izvestuvawa deka tie se presretnati i so-preni od uniformirani lica vo okolinata na Skopje, samo nekolku kilometri od mestovo kade {to nie zboruvame. Ova treba posebno da n– zagriì. Moèbi ova treba da bide poraka i do organizatorot na ovaa tribina. Jas gi cenam naporite na organizatorot, samo ako ne se dovede vo situacija vo oddelni momenti, kako letoto 2002 godina, da bide dove-den vo pra{awe kredibilitetot na naporite, zaradi momentot {to se sovpa|a so kampawata i poddrùvaweto na edna ili na druga strana vo politi~kata borba vo Republika Makedonija. Imeno, za mene e vistinska

34


enigma zo{to Fondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija sekoga{ zastanuva na stranata na posilniot vo RM & posilniot so pari i so drugi resursi, a posilniot e naslednikot na Sojuzot na komunistite na Makedonija, Socijaldemokratskiot sojuz, partija koja e na politi~-kata scena ve}e 60 godini, uìvaj}i gi site privilegii za raspolagawe so site resursi vo RM, partija koja ima nesogledliva prednost na poli-ti~kata arena vo odnos na site drugi partii od makedonskata, albanskata i od drugite etni~ki zaednici ili politi~ki blokovi. Se soglasuvam so konstatacijata na g. Ismet Ramadani vo odnos na kapacitetot na nivnata partija za raspolagawe so fondovite, za da moàt ramnopravno da u~es-tvuvaat vo politi~kata borba. Zna~i, ottuka proizleguva isku{enieto na subjektite koi sakaat da stanat ramnopravni na politi~kata scena, so cel da se vospostavi kakov-takov balans na silite, zatoa {to vo se-ga{nava sostojba nemame nikakov balans, isku{enieto na nivnite pret-stavnici i lideri, toga{ koga se vo sostojba da posegnat kon aktivnosti {to bi gi kanalizirale sredstvata od javnite fondovi na kontata na nivnite partii, navodno rakovodeni od èlbata za ramnopravno u~estvo vo politi~kata borba. Zatoa, smetam deka dokolku nekoj saka da prido-nese za razvivawe na demokratijata vo Republika Makedonija i za raz-bivawe na totalitarizmot vo vladeeweto na SDSM vo Republika Make-donija, toj treba da vodi smetka tokmu za toj balans. Samo taka, gospoda, moè da se unapredi demokratijata i vladeeweto na pravoto vo Repub-lika Makedonija, {to e osnovniot preduslov za uspe{no spravuvawe so problemot na korupcijata. Sekoja druga inicijativa samo ja prodlabo-~uva krizata i ne vodi kon re{enie. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Slavevski, osobeno za kriti~nosta. Se nadevam deka na krajot }e imame vreme da porazgovarame i za ova. Imame u{te sedum minuti. Zbor ima Sla|ana Taseva.

Sla|ana Taseva

Vi blagodaram za pokanata za organizacija na ovaa konferencija i za toa {to mi dadovte zbor. Slu{navme interesni raboti vo izlagawata na moite prethodnici. Ovaa tema navistina zasluùva postojano vnimanie, za da ne go prifatime kone~no zaklu~okot deka ja izgubivme bitkata vo borbata protiv korupcijata, bidej}i jas kako del od Dràvnata komisija

35


za spre~uvawe na korupcijata, koja e najpovikana da zboruva na ovaa tema, u{te letovo go postaviv pra{aweto dali navistina postoi volja i podgotvenost za borba protiv korupcijata ili i natamu ostanuvame vo sferata na deklarativnoto. ]e kaème li deka, eve, i nie ne{to pra-vime, kako mnogupati dosega, iako jas toa bi go svela na {minka, na pokaùvawe deka ne{to pravime, iako toa nema nikakva su{tina, bi-dej}i s– u{te ne sme stignale do su{tinata. Go izmenivme Zakonot za spre~uvawe na korupcijata. Toa be{e inicijativa od Komisijata, pri-fatena od strana na Vladata i od Sobranieto, so cel da se zajaknat nadle`nostite na Komisijata i da se ovozmoì pointenzivna borba protiv korupcijata. So izmenite Komisijata stanuva poseben dràven organ, koj }e ima svoj sekretarijat i svoi slu`bi, koi }e ostvarat poor-ganizirana komunikacija so nadle`nite institucii za pointenzivno i poefikasno da se raboti na site predmeti koi gi dobivame. Ne sakam vo ovoj moment mnogu da zboruvam za toa koi se nadle`nostite na Komisi-jata, bidej}i popladnevnata sesija e posvetena isklu~ivo na rabotata na komisijata. No, sekako, sakam da go iskaàm svojot vpe~atok od ona {to go slu{nav od vovednite izlaga~i. Zabeleùvam deka neretko postojat obidi ona {to go raboti Komisijata da se podvede pod ne{to drugo. Ona {to go raboti Komisijata e rabota na Dràvnata komisija i nie na-vistina vloùvame golemi napori da vospostavime sorabotka so drà-vnite institucii, za da ukaème na toa {to treba da se napravi vo drà-vata so cel da se vospostavi efikasen sistem za borba protiv korup-cijata, za {to zboruvaa i prethodnite izlaga~i. Kone~no, da pomineme od kampawa vo sistemska borba protiv korupcijata, kon vospostavuvawe na efikasen sistem na merki {to }e gi sproveduvaat efikasni insti-tucii. Potro{ivme cela godina na izgotvuvawe na Dràvnata programa za prevencija i represija na korupcijata. Site eksperti vo RM i vo stranstvo se soglasni okolu toa deka stanuva zbor za eden izvonredno kvaliteten dokument, no nie ne uspeavme da ja ubedime Vladata da go prifati ovoj dokument kako sopstven. A sega slu{ame deka na Komisi-jata i bil doveren monitoringot na implementacijata na merkite. Nikoj ne i go doveril toa na Komisijata, toa e utvrdeno so programata. Indi-rektno, Vladata go prifati ovoj dokument & moàm da kaàm, iako toa ne e decidno kaàno vo nitu eden moment & kako sopstven. Da, indirekt-no se prifati, so toa {to i vo Nacionalnata strategija za evropska in-tegracija stoi deka toa e eden od prioritetite na ovaa dràva, a toa

36


be{e spomnato i vo govorot na premierot za vreme na negovoto naimenu-vawe za premier od strana na Sobranieto, no nie s– u{te ne slu{navme deka dràvata oficijalno zastana zad ovoj dokument. I mnogupati n– pra{uvaat, i ovde i nadvor, za statusot na ovoj dokument. Kakov e statu-sot, dali nekoj navistina stoi zad nego ili site & toga{ koga }e ni treba & }e kaème deka, eve, nie stoime zad nego, a toga{ koga znaeme deka moè da ni pravi problemi, toga{ }e go ostavime nastrana. Se obidovme i preku dostavuvawe na izve{tajot vo Sobranieto da ja dostavime i pro-gramata i da izdejstvuvame i tamu, raspravaj}i po izve{tajot, da se ras-prava i za dràvnata programa, zatoa {to vo programata e napi{ano ona {to be{e kaàno ovde & deka e potreben {irok nacionalen konsenzus za borba protiv korupcijata, od strana na site dràvni institucii. No, ne uspeavme da go doìveeme duri ni toa Sobranieto da rasprava po izve{tajot na Dràvnata komisija. Zatoa predloìvme izmena vo Zako-not, spored koja izve{tajot treba da se dostavuva do Sobranieto, no toa Sobranie da rasprava, a nie da ja drìme ovaa tema postojano otvorena, za da se soo~ime so problemite, onamu kade {to imame problem. Zo{to od 430 prijavi podneseni od Ministerstvoto za vnatre{ni za koruptivni krivi~ni dela imame mnogu mal procent na pokrenati obvinenija? Kade leì problemot? Zna~i, so raspravite vo nadle`nite institucii vo Vladata, vo Sobranieto i na vakvi tribini, nie treba da definirame kade ni se problemite, da ne nastojuvame postojano da si gi potturnuvame ili da si gi zemame rabotite spored toa kako ni odgovara, vo zavisnost od potrebite ili vo soglasnost so dadena situacija. Vo odnos na sorabot-kata so instituciite, kolegata Tupan~eski re~e deka imame zakoni. To~no e, nie imame zakoni i insistirame na primena na tie zakoni. Jas ne moèv da se iz~udam zo{to se potrebni memorandumi za sorabotka me|u Direkcijata za perewe pari i Ministerstvoto ili me|u site drugi. Potoa se pojavi predlogot na Vladata da se donese upatstvo za toa kako }e sorabotuvaat site drugi organi so Dràvnata komisija, a sega duri slu{ame deka toa se odnesuvalo i na pravosudnite organi, {to ne moè da bide. Vladata ne moè da donese upatstvo koe{to se odnesuva na toa kako obvinitelot }e sorabotuva so Dràvnata komisija. Nie navistina ja prifativme ovaa inicijativa, vo interes na dobrata sorabotka i za da pokaème deka nie sekoga{ sme podgotveni za sorabotka, no ukaàvme na toa deka taka kako {to be{e podgotven, tekstot samo }e ja ograni~i sorabotkata. I sega povtorno slu{ame & eve go predlogot, bidej}i s–

37


u{te ne sum ja videla finalnata verzija & deka dràvnite organi se povikuvaat na noviot zakon za klasifikacija na informaciite. Na kraj }e dojde do toa deka Komisijata, dokolku saka da dobie podatoci od nadle`nite institucii, }e treba da se povikuva na Zakonot za pristap do informaciite, zatoa {to toj sepak }e bide na nekoj na~in polibera-len, a od druga strana vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ima mnogu jasna odredba deka nikoj ne moè da se povikuva na nikakva tajnost toga{ koga treba da i se dostavat podatoci na Komisijata. Zna~i, {to pravime sega? Povtorno igrame nekakva igra i vrtime odokolu, namesto da sedneme i navistina da gi re{ime problemite. Dràvniot slu`benik koj }e go dobie ova upatstvo, potpi{ano od premierot, }e si pomisli: †êkaj, pa ova za mene e zakon#, i voop{to nema da znae i nema da go in-teresira {to pi{uva vo zakonot, zatoa {to ne go videl. Isto taka, ima-{e i drugi odredbi vo ova upatstvo koi{to gi dogovaravme, isprativme i na{ pretstavnik koj }e pregovara so Vladata za toa {to treba da bide uredeno za navistina da bide podobrena sorabotkata me|u Komisijata i drugite organi. Druga rabota {to postojano ne se zema predvid se nad-le`nostite na Komisijata. I vo ovoj del se soo~uvame so toa deka sekoj gi tolkuva nadle`nostite na Komisijata onaka kako {to saka i onolku kolku {to mu treba. Dali }e kaè deka Komisijata e nadle`na samo za toa da podgotvuva programi i da organizira sostanoci i deka sekoga{, vo zavisnost od potrebite, treba da ima ograni~eni, no sepak mnogu {iroki nadle`nosti, me|u drugoto i nadle`nost da pokrenuva inicijativa za poveduvawe postapka pred nadle`nite organi za razre{uvawe, raspore-duvawe, smenuvawe, kazneno gonewe ili za primena na drugi merki na odgovornost na izbrani ili imenuvani funkcioneri, slu`beni lica ili odgovorni lica vo javnite pretprijatija ili na drugi pravni lica {to raspolagaat so dràven kapital. Mislam deka na site ni e jasno {to zna~i ova. A mnogupati dosega slu{navme pra{awa vo vrska so toa deka Komisijata dostavila prijava do javniot obvinitel ili prepratila ne{-to na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili bara javniot pravo-branitel da se proiznese po odreden predmet ili, pak, dostavila misle-we do Vladata za toa deka poradi odreden nastan Vladata treba da preispita dali nekoj moè i natamu da ostane nositel na odredena funkcija. Zna~i, nie postojano go povtoruvame toa, nie ne izleguvame od svoite nadle`nosti i vnimatelno se drìme do ona {to zna~i nad-le`nost na Komisijata. A od druga strana, se soo~uvame so sostojba na

38


nesorabotka. Ovde imam edna od inicijativite podneseni od strana na Komisijata i reakciite po inicijativite ili barawata za toa nekoj da ni odgovori na barawe ili da ni dostavi dokumenti i da ni kaè {to se slu~ilo vo vrska so toa. Nie koi u~estvuvame vo borbata protiv korup-cijata sega budno gi sledime aktivnostite na Javnoto obvinitelstvo oko-lu formiraweto na novata slu`ba za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata i podocna, koga }e se sretneme so site tie lu|e & bidej}i mi se kolegi, so niv rabotam i vo delot na pravoto i na obra-zovanieto i sorabotuvame na razli~ni na~ini & site tie pra{uvaat zo{to ja nema Komisijata. Tuka se Direkcijata, Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti, tuka e Upravata za javni prihodi i Carinata, no Komisi-jata ne e pokaneta na nitu eden od ovie sostanoci. Ja nema nitu vo Pra-vilnikot na Javnoto obvinitelstvo za organite so koi }e sorabotuvaat. S– dodeka vakvite pra{awa, na mene i na moite kolegi, ni gi postavuvaat vo kuloarite po sostanokot, nie nema da imame otvorena rasprava i da pokaème podgotvenost za borba protiv korupcijata. Tamu treba da se postavat pra{awata za toa {to vsu{nost se slu~uva. Podocna, vo vto-riot del, pove}e za toa kako raboti Komisijata. Vi blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. O~igledno e deka na{ata izvr{na vlast nema problem samo so pra{aweto na sorabotkata, tuku i generalno, so stavot okolu toa {to e nadle`nost na Komisijata i {to treba da raboti taa. Zna~i, toa e o~igledno edna od temite so koja{to ne moème da izlezeme na kraj. Sega go povikuvam posledniot diskutant pred kafe-pauzata, a toa e & ako ne se laàm & pretsedatelot na Zdruènieto na javnite obviniteli Kosta Petrovski.

Kosta Petrovski

Blagodaram. Ovde sum vo funkcija na zamenik na javniot obvinitel na RM, a voedno i pretsedatel na Zdruènieto na javnite obviniteli. Da bidam iskren, nemav koncepcija za moevo izlagawe na dene{nava sredba, ne zatoa {to docna go dobiv materijalot, tuku zatoa {to e ova tema na koja{to rabotam ve}e 30 godini, kako obvinitel, i na koja }e rabotam s– dodeka da zaminam vo penzija. ]e po~nam moèbi nevoobi~aeno, za da doj-dam do ona {to sakam da go kaàm. ]e bidam mnogu kratok. V~era{niot den go potro{ivme na edukacija tokmu na ovaa grupa koja{to ja spomena

39


kole{kata Sla|ana. Vo funkcija na edukacija raspravavme za eden kon-kreten slu~aj na korupcija na visok dràven funkcioner & ne od Make-donija, tuku od porane{nite sovetski republiki. Stanuva zbor za po-rane{niot premier Lazarenko, koj za vreme na svoeto vladeewe, za 2-3 godini, po pat na korupcija neoficijalno zarabotil 224 milioni dola-ri, bidej}i negovata plata bila 400 dolari mese~no. Tolku za ovoj slu~aj, samo kako voved vo temata na koja diskutirame. Spored mene, korupcijata mora da bide razgledana od site aspekti. Mi se dopadna izlagaweto na gospodin Ismet Ramadani, koj re~e deka mora da bide{ korumpiran. Toa e to~no, toa e realnosta, me|utoa toa ne e od denes. Nie nitu ja izmis-livme, nitu ja donesovme korupcijata. I voedno toa e odgovor na pra-{aweto dali ima ili nema korupcija. Nea ja ima i }e ja ima. Vpro~em, zatoa i postojat obvinitelite. [egata nastrana. No, i taa normalno evoluira vo svojata pojavna forma i vo oblastite koi gi zafa}a, i sega toa e problem na teoretizirawe, za koj & se nadevam & }e slu{nam ne{to pove}e od kolegite od profesorskata fela. Dali sme storile ne{to? Jas ne sum bil na prvata sredba koja se odrà ovde ili na koj bilo vakov fo-rum, pa me interesira dali pravime ne{to i {to e ona {to planirame da go napravime. Ubavo re~e Sla|ana, nie ne sme ja zagubile borbata. Moèbi ne sme ja ni zapo~nale, me|utoa sekako ne sme ja zagubile. Da se razbereme, ni{to ne moè da se napravi preku no}. Pa, do v~era u~evme za site ovie raboti. Sekako, i korupcijata e eden del od ona {to vleguva vo nova forma, od ona {to si nao|a prostor vo ovaa sfera, vo ovoj period na tranzicija. Barame rezultati, a s– u{te ne sme utvrdile kade ni e korupcijata. Nie pretpostavuvame, znaeme kade se pojavuva, kade treba da se pojavi. Gi lociravme to~kite na korupcijata, lociravme {to e ona {to producira korupcija. Sega, vo izminative 2-3 godini & kolku {to jas u~estvuvam na vakvite sredbi, programi i proekti & nie s– u{te ne sme sozemeni. Prvo, treba da se podgotvime da go prifatime ona {to e novo, ona {to navleguva kaj nas, pa duri potoa da go preto~ime vo normativa ili vo regulativa, koja potoa te{ko moè da se prisposobi, bidej}i us-lovite ne se isti, a tie ne se menuvaat preku no}. Denes raspravame za toa dali Vladata treba da ja usvoi dràvnata programa za antikorupcija i dali taa treba da bide nejzina ili ne, a toa voop{to ne e bitno. Eve, jas & kako obvinitel & kaùvam deka rabotam, mislam u~estvuvam vo nejzi-noto izgotvuvawe, ja po~ituvam i se trudam mnogu raboti da se primenat vo praktikata. Najmalku e bitno dali dràvata ili Vladata ja pri-

40


fatile programata. Za mene, a i za niv e pova`no dali programata e prifatena kako oficijalen ili kako neoficijalen dokument, dali So-branieto raspravalo za izve{tajot ili ne. Dràvnata programa {to ja izgotvi Komisijata za borba protiv korupcijata e navistina dobar do-kument, dobra pojdovna osnova, na koja{to potoa se temelea site drugi proekti. Vo ovaa smisla, site zakoni i strategii za koi zboruva{e go-spo|ata od Vladata, kako i skromno izneseniot podatok deka Vladata ima Akcionen plan & tamu e krsten kako Akciski plan za borba protiv or-ganiziraniot kriminal (iako jas ne se soglasiv so toa vo imeto da stoi borba) & vo po{iroka smisla se vo red. Toj Akcionen plan na Vladata nitu go izmisli Vladata, nitu go izmisli Komisijata. Toa e nu`no zlo koe{to mora da postoi ili & poto~no & ne e zlo, tuku programa {to e kompatibilna so s– ona {to ni e ukaùvano od strana na me|unarodnite faktori, so seto ona {to e sodràno vo me|unarodnite dokumenti {to gi prifa}ame i koi se del od na{eto zakonodavstvo. [to se veli, pa v~era ja ratifikuvavme Konvencijata od Palermo, a nikoj ne ja ni spomnuva. No, jas }e se zadràm na Akcioniot plan i }e se prefrlam na ona {to go raboti Javnoto obvinitelstvo, kako i na odnosite so drugite komisii. Ovoj Akcionen plan go rabotevme zaedno so Komisijata, so ~lenovite na Komisijata, zaedno so site subjekti koi se povikani da se vklu~at vo diskusijata & i funkcionalno i kako sakate, kako end ju i kako gra|ansko op{testvo & vo ova {to e nare~eno kampawa ili borba protiv korupci-jata. Taa programa, kako {to rekov, ja napravivme spored ukaùvawata i sugestiite na ekspertite koi dojdoa da n– pou~at na nekoi raboti, i vo taa faza, vo toj proces ili procedura na ukaùvawa na mnogu raboti nie bevme v~udovideni od toa zo{to sega i zo{to vaka. Prioritetot {to ni be{e nametnat & velam nametnat, bidej}i nie te{ko go prifa}avme vo toj akcionen plan & e regionalnoto povrzuvawe na javnite obviniteli. [to }e zna~i toa regionalno povrzuvawe na javni obviniteli vo prakti-kata? Da me pra{aa dali treba da stoi takvo ime, jas }e re~ev ne. Kakva vrska ima sega toa? Ima vrska. Nie duri sega po~nuvame so imple-mentacijata. Ima vrska, zatoa {to nie sami za sebe na ovoj prostor sme ni{to. Korupcijata i organiziraniot kriminal ne se za Makedonija i ne se vo Makedonija. Toa e ne{to pove}e. Zatoa be{e nametnat toj pri-oritet. Vo red, po~ituvan...

41


Vladimir Mil~in

Se nadevam deka obvinitelite sekoga{ koga }e najavat deka }e zboruvaat kratko ne zboruvaat tolku dolgo.

Kosta Petrovski

Nemav namera. Sakav samo da potenciram deka toj Akcionen plan na Vladata e navistina sodràen i deka dokolku go realizirame }e pos-tigneme mnogu, a Javnoto obvinitelstvo, odnosno Specijalnoto oddele-nie ili Oddelenieto za borba so organiziraniot kriminal i korupci-jata ve}e go realizira{e. Zakonot e donesen. Vo izgotvuvaweto na Zako-not u~estvuva{e neposredno Javnoto obvinitelstvo, normalno zaradi procedurata preku Ministerstvoto za pravda. Kako obvrska po toj zakon be{e formirano Oddelenieto za borba so organiziraniot kriminal i korupcijata, i toa oddelenie e mnogu zna~en element od sevo ova za {to zboruvame denes. Toa e ve}e formirano, sakam da kaàm deka prakti~no rabotime i deka ne sme se otkaàle. Me|utoa, ne moème da tropame na site yvona deka toa e taka i taka i deka sega }e gi apsime site. Toa ne treba da bide taka. Nie sme aktivni vo praktikata i rabotime vo kakvi-takvi uslovi. Ve}e po~navme da primame predmeti, napravivme vna-tre{na specijalizacija i raspredelba na predmetite, odrùvame sred-bi... Zna~i, formiran e i t.n. task force, grupa koja{to }e bide sekoj-dnevno angaìrana i mobilna i koja }e stoi na raspolagawe za vakov vid kriminal. Da ne dolàm, moèbi popladne pak }e zemam zbor, dokolku mi dozvolite. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Jas sega bi ja najavil kafe-pauzata. Bi ve zamolil da prodolìme vo 11:30. Se razbira deka onie koi sega nemaa mo`nost da go kaàt svoeto mislewe vo vrska so temata †Korupcijata vo javniot sektor#, na krajot od onaa faza, koja{to e najavena kako period za donesuvawe zaklu~oci i preporaki, }e moème da se navratime na nekoi od ovie raboti, vklu-~itelno i na pra{awata kako da premineme od kampawa vo sistemska borba protiv korupcijata. Mislam deka ovde ima{e samo edna informa-cija okolu Akcioniot plan.

Da, vo ramkite na izlagaweto na posledniot diskutant be{e re~eno deka Vladata ne usvoila Akcionen plan protiv korupcijata, Akcionen

42


plan so evropskoto partnerstvo. Inaku, ona {to go kaà gospo|a Sla-|ana Taseva, deka Vladata fakti~ki ja prifa}a Dràvnata programa za spre~uvawe na korupcijata i implementacijata, kako i site onie nadle`-nosti koi{to gi imaat resornite ministerstva. Me|utoa, Vladata dosega nema doneseno Akcionen plan.

Dobro. Sega imate vreme dodeka piete kafe da gi ras~istite ne-dorazbirawata, a potoa }e slu{neme dali ste gi usoglasile stavovite. Blagodaram.

Imam dol`nost da se izvinam poradi privremenoto otsustvo na ne-kolku od na{ite u~esnici, koi zaminaa na promocijata na knigata na profesor Kambovski, me|utoa najavija deka }e se vratat za da u~estvu-vaat do krajot na dene{nata diskusija. A sega preminuvame na ekonom-skite i na politi~kite implikacii na korupcijata. Prviot govornik e profesor d-r Qubomir Kekenovski, potoa gospodin Vladimir Nau-movski, pa gospodin Zoran Ja~ev. Povelete, profesore.

Qubomir Kekenovski

Kratki tezi za rasprava na ovaa tema: Makedonija i korupcijata - sosto-jbi i perspektivi. Prvo, mislam deka e mnogu va`no da se zaokruì onoj krug pra{awa {to se odnesuva na pri~inite za korupcijata, a tie moàt da se vidat vo ona {to nie go imame kako kulturno nasledstvo, kako men-talitet ili & ako sakate & kako religija, kako socijalni i ekonomski uslovi koi{to, spored mene, se podominantni i gi opredeluvaat, na primer, pri~inite za korupcijata, kako {to e nedefiniranata sopstve-nost i, osobeno, za sudirot na sopstveni~kite interesi, pri {to posto-jano pobeduva eden vid sopstvenost {to e mo{ne vitalen i dinami~en, kako {to e privatnata sopstvenost. Ne e za zanemaruvawe ona {to go imame kako mentalitet, pred s– poradi toa {to kaj nas e mo{ne silno obi~ajnoto pravo, odnosno normalno e pri sekoe odewe na doktor ili na koj bilo {alter da odnesete sto grama kafe (kaj nas se veli: †crno kafe & belo lice#), a vo osnova se poa|a od edna druga pozicija. Se trgnuva od pozicijata na zakreposten selanec ili pot~inet gra|anin i od toa kako toj, od àbja perspektiva, ja gleda vlasta ili kako se vitka na nekoj {al-ter. Ponatamu, koga gi oddeluvate nasledstvoto i mentalitetot vo za-padnata teorija, na{iov del se smeta za del od postotomanskite op{tes-tva i postotomanskata svest. Taka se narekuvaat onie ju`no od Sava. No, ona {to sme go imale kako nasledstvo i kako minato & oddeleno vo dvete

43


pozicii, imperijata i socijalizmot i samoupravuvaweto & e, uslovno, pomala korupcija, zatoa {to korupcijata se javuva onamu kade {to doa|ate vo dopir so vlasta ili, kako kaj nas, so javniot sektor, a ne onamu kade {to imate hermeti~ki zatvorena reprodukcija, {to se vika natu-ralno stopanstvo, ili onamu kade {to imate podobri uslovi ili †sa-mostojnost#. Vo takov slu~aj vie ne doa|ate vo dopir so vlasta, so javnata administracija i ste, na nekoj na~in, hermeti~ki pozatvoreni i ne-podlo`ni na korupcija, odnosno reproducirate sami za sebe. Socijaliz-mot i samoupravuvaweto, gledani od dene{na perspektiva, se mo{ne pristojna politi~ka, ekonomska, pa & ako sakate & i demokratska proce-dura i javnost i vo toj kontekst ne moè da se konstatira enormno bogat-stvo vrz koruptivni osnovi, pa vo socijalen, kulturen i politi~ki as-pekt be{e realizirana svoevidna utopija. Ako sakate da sporeduvate, napravete ednostavna sporedba me|u nekoga{nite direktori na op{tes-tvenite firmi (onie koi se penzioniraat do 90-tata) i novokomponi-ranite direktori ili, ako sakate, ste~ajnite upravnici. Jas bev frapi-ran od edna slu~ka vo JP Dojransko Ezero, kade {to siromavite rabot-nici ne zemaat plata, a ste~ajniot upravnik, ovoj †tranzicionen heroj#, prijavuva deka tie ulovile mnogu malku, iako realnoto koli~estvo ulo-vena riba iznesuva mnogu pove}e, a tie se sepak zadovolni, zatoa {to delele del so ste~ajniot upravnik. Toa e modelot na ona {to nie sega go narekuvame tranzicija, spored mene eden mo{ne neodreden termin {to pokri i opravda mnogu lo{i raboti. Edno vreme koga vozevme na ~ift-tek, koga ima{e struja na nekolku saati, pa vo razgovor so postarite se pra{uvavme: [to e ova? Postarite odgovaraa: †Sinko, vie ova go nare-kuvate stabilizacija, a nie go vikavme siroma{tija#. Ova {to go imame nie sega se vika tranzicija, no toa e isto taka siroma{tija plus korup-cija. [to proma{ivme? Go proma{ivme patot koj vo sekoja tranzicija treba{e da bide premin vo koj se bara{e odgovoren sopstvenik za koj potoa se pretpostavuva{e deka }e bide menaxer, patot {to treba{e da proizvede novi pretpriema~i i odgovorni menaxeri, a se izrodi vo edna trgovska transakcija, vo koja{to samiot model na insajderska privati-zacija napravi golemi korupciski i transakcioni tro{oci, pogolemi otkolku vo koja i da e druga ekonomija, od Jugoisto~na Evropa, {to se gleda & na krajot na krai{tata & i po rezultatite. Se otvori edna †pro-valija# vo koja{to is~eznaa slobodnite i nezavisni gra|ani koi }e zavi-sat od svojata plata, od svojata profesija i od svojot trud {to }e go pro-

44


dadat na pazarot na trudot, †provalija# vo koja is~ezna sredniot sloj i od kade {to se izrodija elitite koi ve}e ne se del od narodot. Mislam, a toa go konstatirav i vo ovaa temelna analiza na edna konstatacija na Ivan Krastev, deka klu~niot problem na tranzicijata e toa {to taa ne sozdade socijalna kohezija, odnosno ne ja pottikna doverbata na gra|a-nite vo politi~kite i vo ekonomskite eliti. Ekonomijata voop{to, pa i ekonomskata tranzicijata, vo svojata osnova, se nepravedni, no tie ne treba da se kritikuvaat i da se gledaat samo od toj aspekt. Valcerovi} veli deka toa e proda`ba na imot ~ija{to vrednost ne ja znae nikoj na narod koj nema pari. Namesto vo borba za pazarot, tranzicijata se pret-vori vo borba za imot, koj potoa trgovski se preprodava{e. Edna druga iluzija na tranzicijata e deka nie sme privatizirale op{testven kapi-tal vo vrednost od okolu 20 milijardi dolari, a nekoi kaùvaat i po-ve}e. Toa, ednostavno, ne e to~no. Treba da se pravi razlika me|u ona {to e vrednost i ona {to e cena. Vie moète da vloìte mnogu pari vo nekoja fabrika, na primer vo @elezarnica, vo Karoserija ili vo Treska, i taa da vredi & uslovno & stotici milioni dolari, me|utoa cenata se for-mira na berza i se formira spored marginalnite tro{oci. Ako sum èden i ako ja ispijam ovaa ~a{a voda, slednata za mene ne vredi ni pet pari i jas ne sum podgotven da platam, no ako sum èden taa moè da vredi i sto dolari. Zna~i, tie iluzii treba da se svedat vo toj kontekst ili da se izbri{at. Rezultat na seto toa e {to kako kraen produkt na tranzicijata se pojavi korupcijata, kako nusproizvod na nedefiniraniot ambient. Zna~i, problemot ne e vo lu|eto. Kaj nas ~esto sakaat da kaàt deka na{ive direktori ili & ne znam, politi~ari & i site mo`ni javni li~nosti, kako del od javnata administracija itn., se pokorumpirani od koi bilo drugi. No, toa ne e sosema to~no, zatoa {to ambientot e toj {to ja pottiknuva korupcijata, nedefiniraniot ambient, kade {to se slu~uva stravoten sudir na sopstveni~kite interesi. Vo toj kontekst doa|a do preto~uvawe & onamu kade {to imate nedefinirana sopstvenost, onamu kade {to imate neza{titena sopstvenost & nezavisno od toa dali stanuva zbor za op{testvena ili, kako vo ovoj slu~aj, javna sopstvenost. Toga{ doa|a do stravotno preto~uvawe na sopstvenosta, namesto do nejzino op-loduvawe. Vo toj kontekst, moite studenti izrabotija nekolku seminar-ski raboti, kako prakti~na rabota, vo koi bea opfateni nekolku firmi koi rabotele so javni nabavki vo javnite pretprijatija, bidej}i privat-niot sektor mo{ne retko kupuval, na primer, komunalna oprema. Imeno,

45


dodeka edna od opfatenite firmi rabotela so crnogorska stoka, tie prodavale oprema {to za godina-dve se rasipuvala. Imalo za site & od onoj {to prodaval, do onie koi kupuvale, zatoa {to onamu kade {to imate dopir me|u privatnata sopstvenost, uslovno, za toj {to prodava da prodade, a toj {to kupuva e sekoga{ od drugata strana, vo ovoj slu~aj toa se javnite pretprijatija, za koi cenata bila premnogu naduena. Po dve godini propadnala i firmata, propadnal i biznisot, me|utoa se napra-vila golema razlika vo cenata, koja bila o~igledna. Obratno, vo slu~aj koga se prodavalo na privatniot sektor & kade {to ima {ortkat, kade {to nema konflikt na interesi, kade {to se kupuva i cenata se dogovara mo{ne brzo & i koga ima kontakt so javnite pretprijatija, kako del od javnite nabavki, kade {to ima pregovori za cenite, odnosno yidawe na cenata. Seto toa odi na smetka na javnoto pretprijatie, odnosno na smetka na gra|anite, koi gi davaat tie javni dava~ki & za struja, za voda ili za nekoja druga komunalna dejnost. Javnite slu`bi stanuvaat servis na tranzicionite oligarsi. Spored mene, ne e problem koga imate ne-reguliran ambient. Problem e vremetraeweto na na{ata tranzicija, {to dovede do pervertirawe na elitite. Zna~i, problemot ne se javuva vo ovoj moment koga nekoj saka da napravi pari, dokolku toa e insti-tucionalen ili zakonski proces {to trae dve-tri godini. Problemot se javuva koga toj proces trae dolgo, pa onoj koj prvobitno sakal da napravi pari, potoa saka i da upravuva i, na kraj, saka da napravi javen servis, da napravi svoj servis od javnite slu`bi, {to e stravotno golem problem, osobeno vo RM, kade {to otporot od strana na javnosta e mnogu mal, mala e otpornosta na stopanskiot organizam, na stopanskite asocijacii, na esnafskite i na profesionalnite nevladini organizacii itn. Spored mene, klu~na ekonomska institucija vo procesot na tranzicijata se su-dovite, zatoa {to tie treba da ja za{titat sopstvenosta i da bidat ser-vis na sopstvenosta. Ne moète da imate ekonomija dokolku nemate raz-mena na sopstvenost, na sopstveniot imot na firmite koi reproduciraat i pravat profit so gra|anite, koi isto taka ja razmenuvaat sopstvenosta. Vo toj kontekst imame katastrofalno lo{o, bavno i neefikasno sudstvo, koe pottiknuva na {tedewe po †crni fondovi#. Sega tie pari, kone~no, se preseluvaat vo bankarskiot sistem, me|utoa tie investicii nikoga{ ne go nao|aat patot do krajniot potro{uva~, odnosno ne pokrenuvaat novi investicii vo ekonomijata i ne otvoraat novi rabotni mesta. Bez institucii, pritoa na prvo mesto go stavam sudot, nema ambient za pok-

46


renuvawe na investicii, nema ambient za elementarna razmena, a bez ovie dva faktora ne moète da go dobiete ona {to e elita, ona {to kva-sec vo sekoe op{testvo, osobeno vo tranzicionite ekonomii. Jas posto-jano spomnuvam deka dvete analizi na Harvard i na Stenford ne utvrdija dali nekoja zemja e blisku do Evropska unija, dali ima nafta, dali e bogata so prirodni bogatstva itn., tuku dali ima silni institucii i fi-nansiski samostojni sudovi so efikasni proceduri, za da moàt da go oblikuvaat ambientot {to }e proizveduva pretpriema~i, a ne ste~ajni upravnici, {verceri, kriminalci i menaxeri, zatoa {to tie moàt da bidat lokomotivata na na{iot razvoj. A koga stanuva zbor za korupci-jata vo javniot sektor, dilemata e definitivno vo toa {to nie od samiot po~etok ne postavivme granica me|u ona {to e dràvno i ona {to e javna sopstvenost, za da moàt da se angaìraat javni menaxeri, ~uvawe na sopstvenosta itn. Pa, toga{ koga }e dobie odredena partija, javnata sopstvenost stanuva privremena partiska sopstvenost, partiite & kako {to predmalku spomena mojot kolega & gi dobivaat fondovite i za-po~nuva nivnoto preto~uvawe vo partiskite fondovi. Ne e ~udno, ako se potsetite na s– ona {to se slu~uva vo celiot ovoj period, bez isklu~ok. Na primer, spored podatocite od edna nova studija, vo Gostivar na patarina se prijaveni 11 iljadi, a vo Tetovo samo 2 iljadi. Toa ne e eksk-luziven slu~aj. Sakam da kaàm deka toa e problem na ambientot i prob-lem na toa {to nie go vospostavivme kako novo obi~ajno pravo za finan-sirawe na politi~kite partii, {to e stravotno, zatoa {to toa moè i mora da se razbere kako fidbek {to gi udira gra|anite & koga po glava, koga po xeb. Makedonija se soo~uva so tro{ocite od korupcijata i mis-lam deka koga Daglas Nort bi biral poligon za novi istraùvawa na poleto na institucionalnata ekonomija, toj bi ja izbral Republika Ma-kedonija. Zo{to? Zatoa {to najvisokite tro{oci na koi smeta sekoj po-tencijalen investitor, doma{en ili stranski, kako i sekoj gra|anin, se transakcionite tro{oci. Pravej}i ja onaa anketa vie vidovte kolku vreme i kolku operacii treba da se napravat za da posetite odredeni mi-nisterstva, na kolku {alteri treba da zastanete za da osnovate firma. Vo toj pogled RM be{e najvisoko rangirana vo Evropa i me|u zemjite od Jugoisto~na Evropa, zaedno so Hrvatska. Zna~i, namesto da gi neguvame onie koi sakaat da bidat inventivni, onie koi pokaùvaat inicijativ-nost i osobeno onie koi se podgotveni i znaat da upravuvaat so sopstve-niot rizik, nie na ovoj na~in sistematski gi zgolemuvame transakcio-

47


nite tro{oci i gi obeshrabruvame. Jas postojano poso~uvam deka raz-likata ne e golema: Makedonija ne e ni Romanija, ni Polska, ni Ukraina. Makedonija e mala zemja, ogradena so granici, i deka lu|eto lesno moàt da otidat za kratko vreme da stignat do Solun, do Leskovac ili do Sofija i tamu da napravat biznis. No, parite se na{i i zatoa nie treba da se griìme za toa tie pari da se reproduciraat, da se oploduvaat, da otvoraat novi rabotni mesta vo RM. Pozitivna i negativna korupcija!? Videte, dojdovme do taa pozicija deka dokolku vie ne moète nabrzina da go smenite ambientot, a imate dobra ideja koja moète da ja realizirate, ima biznismeni koi velat deka ne e problem i deka moàt da platat za jas da go zatvoram toa kako zakonska procedura, za da moàm i da vrabo-tam i da mu platam danok na op{testvoto. Zna~i, toj toa go smeta za ko-lateralna {teta na sopstveniot biznis. Imate dva primera: pred nedela dena imav edno fino predavawe vo Ekonomskiot institut vo Bugarskata akademija na naukite i umetnostite i tamu mi poso~ija deka Bugarite ne se tolku protiv toa deka korupcijata treba da se legalizira. Zo{to? Za-toa {to taa na nekoj na~in gi vra}a na{ite pari koi istekoa od sistemot i od procesot na privatizacijata. Sega & so blag stepen na korupcija, preku instituciite & parite povtorno se vra}aat vo biznisot, preku ku-puvawe na sportski centri, klubovi, hoteli, letuvali{ta, skija~ki cen-tri itn. Sosema e nebitno na koj na~in, va`no e deka tie pari se tuka. Za razlika, na primer, od Romanija kade {to nema{e takov proces i kade {to korupcijata gi odvra}a{e investitorite. Vo ovoj kontekst, ima biznismeni koi nikoga{ ne se partner, pa duri ni na ovaa trkalezna masa, zatoa {to tie gi imaat najva`nite informacii, imaat najgolem broj problemi i mnogu polesno & vo sporedba so nekoj profesor ili bi-rokrat & moàt da gi detektiraat problemite ili, ako sakate, da gi na-jdat re{enijata, zatoa {to tie se, direktno, onaa stopanska falanga koja{to se sopnuva ili se sudira so tie problemi. Cenata {to ja pla}a RM poradi korupcijata, dokolku ja gledate, e isto taka stravotno go-lema. Zo{to? Zatoa {to taa gi odvra}a, kako {to rekov, ne samo do-ma{nite, tuku pred s– stranskite investitori, pa i turisti. Nie mora da go locirame problemot vo RM, kade {to, kako mala zemja, mnogu lesno moè da se smeni ambientot ili da se smeni kulturata, a osobeno ra-cionalnite o~ekuvawa na firmite i na gra|anite. Znaete {to se slu~i so obidot za vlez na Audi, so obidot Mercedes da vleze so FAS 11 Ok-tomvri & Karoserija, znaete {to se slu~uva sega so Blaò Tasev i so

48


Slovencite koi si zaminuvaat od ovie prostori. Ovaa zemja ne moè da bide naselena so kapital od Kipar, Panama ili, vo najdobar slu~aj, od Grcija, a drugite koi se naviknati da investiraat vo regulirani op-{testva da si zaminuvaat odovde nezadovolni od ambientot i uslovite za investirawe. Mora da priznaeme deka i nie samite nemame dovolno av-tonomna sila za da go smenime, tuku }e go menuvame zatoa {to vlezot na Audi, Doj~e telekom ili Doj~e bank vo mnogu }e ja smeni bankarskata supervizija, bankarskata regulacija, }e gi smeni o~ekuvawata, }e po-vle~e nov krediten rejting, }e povle~e nov bran investicii vo RM i }e povle~e partnerski odnos pri drug vid pritisok, koj ne moè da go na-pravi na{ata stopanska elita. Zatoa mislam deka e mnogu va`no na koj bilo na~in da staneme pootvorena ekonomija, zatoa {to }e imate drug slu~aj koga nema da imate konkurencija, koga nema da bidete del od nekoj drug pazar, zatoa {to Makedonija so svojot 2-milionski pazar, defini-tivno, ne e atraktivna. Toga{ }e imate slu~ai kako onoj so Matav, na koj voop{to ne mu pre~i {to nemame regulacija, zatoa {to spored presmet-kite taka poarno i pobrzo }e si gi povrati parite. Ottamu, mislam deka e potrebna regionalizacija na pazarite, a vo ovoj kontekst i na javniot sektor & zatoa {to toa se re{ava so Spogodbata, i toa e ona {to go pre-govaravme i vo Brisel i ovdeka & odnosno do 2005 godina mora da do-bieme nov fiksen operator i mora da ima regionalizacija na energet-skite pazari, a toa sekako }e vlijae na cenata, a osobeno na stepenot na korupcijata. Definiraweto na javniot sektor go razbiram kako zat-vorawe na javniot sektor. I tokmu ovde e klu~niot problem, ovde iste-kuvaat i }e istekuvaat 7 bez ogled na toa koj }e vladee vo RM & premnogu pari, ako gi gledate fondovite, dali e toa buxet od milijarda evra, dali se toa nekolku stotini milioni javni fondovi, dali se toa biznisi koi gi pravat javnite pretprijatija. Zo{to? Prvo, zatoa {to nie s– u{te go nemame definirano javniot interes, a toa ne e ne{to {to }e go soop-{tam jas ovde ili ne{to {to }e go dogovori grupa intelektualci. Jav-niot interes postoel otsekoga{ i sekoga{ se sveduva na konkurencijata. Toj postoel u{te vo vremeto na Smit i toj ne e ne{to okolu {to treba da se raspravame ili da se dogovarame. Me|utoa, nie treba da go preto-~ime vo zakoni. Silata na odbranata i na realizacijata, na primer, na javniot interes izvira od zakonite & treba da imate javen transport, javno zdravstvo, javno obrazovanie itn. Javnata sopstvenost, bidej}i pri-vatniot kapital nema sekoga{ interes za vlez, mora da se pokrie so jav-

49


nite pretprijatija, a onamu kade {to imate javno-privatno partnerstvo so me{ovit kapital itn. Osobeno mora da se vodi smetka za toa da se pokrie so javen menaxment, {to podrazbira kariera vo javniot sektor. Ova ne moè da se tretira kako xuboks & edni da vlezat, a drugi da izlezat. Jas postojano potenciram deka tie vleguvaat bez nikakvi refe-renci, a izleguvaat bez nikakva odgovornost, i deka so ogled na toa deka sme eden otvoren i nezagraden prostor, sosema e normalno ili prirodno ona {to ni se slu~uva. Zatoa, nie kone~no treba da formirame {kola za javno obrazovanie i, na krajot na krai{tata, ne treba ni{to da izmis-lime, tuku treba da sledime {to se slu~uva vo zapadnite ekonomii, kade {to onoj {to }e vleze vo javniot sektor & ova ~isto i zaradi namaluvawe na korupcijata vo javniot sektor & }e ima odgovornost da ja realizira svojata kariera i da do~eka penzija vo javniot sektor, a ne turisti~ki da vleguva i da izleguva vo javnite pretprijatija, pa potoa da nema insti-tucija koja{to moè da mu gi fati site smetki. Javnata kontrola e ~etvrtata dimenzija na javnata funkcija na javniot sektor. Do pred ne-kolku godini vo dràvnata revizija rabotea samo {estmina. Se raduvam {to slu{nav deka sega vo taa institucija rabotat 60-70 lu|e i smetam deka taa institucija mora finansiski i institucionalno da zarasne i da zajakne, za da moème da u~ime na konkretni primeri i vrz osnova na jav-nata odgovornost. Dali nekoga{ ste slu{nale deka nekoj slu~aj kaj nas e zatvoren, nezavisno od toa dali e zatvoren preku finansiskata policija ili preku sudovite? Vo Francija, na primer, Alen @ipe be{e prinuden da si dade ostavka otkako vesnicite objavija deka negoviot sin ìvee vo eden stan {to se nao|a blizu do parkot kade {to se odrùva turnirot Roland garos. Ministerot za transport Kariwon si podnese ostavka po-radi toa {to u~estvuva{e vo eden dil, vo koj vodovodot od negovo rodno mesto Grenobl se privatizira{e na eden po malku nejasen na~in, a potoa otkako se dokaà negovata involviranost toj zavr{i vo zatvor. Zna~i, ako go nemate ova petoprstie, kako {to velam jas, toga{ vie imate sis-tem {to moè da iste~e od site strani. Toa se pette stolba na koi mora da se temeli javniot sektor, koi mora da bidat zatvoreni dokolku sakate da ja relativizirate i da ja namalite korupcijata ili da ja zgolemite konkurencijata vnatre. Procesot na donesuvawe na odlukite e klu~en koga stanuva zbor za razlikite me|u javniot i privatniot sektor. Imeno, odlukite vo edno privatno pretprijatie se donesuvaat na sosema poina-kov na~in otkolku vo edno javno pretprijatie, odnosno vo javniot sektor.

50


Toj na~in, spored teorijata na javniot izbor, izvira od izbira~kiot proces i e mo{ne sloèn, mnogu nerazbirliv i izloèn na kritiki. No, toa e i na~inot {to e edinstveno moèn dodeka postoi vakov vid demok-ratija, koga elitite koi se zbogatija od korupcija imaat vlijanie vrz politi~kiot proces i vrz odlukite {to se nosat. Mislam deka i Putin ima golemi problemi da gi otka~i ovie lu|e od procesot na donesuvawe na odlukite, vo uslovi na takvi pritisoci na kakvi {to e izloèn. [to moè da se zaklu~i od sevo ova? Moè da se zaklu~i deka problemot ne e vo vlasta, tuku vo modelot {to se sledi. Modelot e sekoga{ triagolnik: teorija, politika i praktika. Tokmu poradi toa, nie do den denes nemame definicii na javniot interes, nemame zakonska zaokruènost, nemame posebno obrazovanie, nemame institucii koi }e go branat i }e go kon-troliraat, a tokmu zatoa nemame zatvoren slu~aj na odgovornost, nemame javnost, imame silno vlijanie vrz donesuvaweto na politi~kite odluki. Nezavisno od toa dali tie se donesuvaat vo Parlamentot, vo Vladata ili preku sudovite ili preku Obvinitelstvoto itn., mora da se sledi teori-jata {to }e se potpira na prepoznatlivi i trajni principi. Mora da pos-toi politika koja }e se brani so institucii, a ne so lu|e ili so hariz-matski lideri. Politikata treba da se brani so institucii koi }e bidat plateni od gra|anite, za gra|anite da gi po~uvstvuvaat kako svoi, a onie koi upravuvaat so instituciite da se po~uvstvuvaat slobodni i nezav-isni pri donesuvaweto na odlukite vo praktikata, za da dobiete firmi koi otvoraat novi rabotni mesta i koi zavisat od pazarot. Toa sveto tro-jstvo me|u onoj {to e partiski vojnik, ste~aen upravnik i ~ovek †firma, ta{na i ma{na#, ~ovek koj nema nikakva obvrska da plati i da vraboti, koj is~eznuva onaka kako {to se javuva i ne ostanuva traen subjekt vo makedonskata ekonomija... Toa e taa funkcija {to jas ja vikam Western Union transfer na pari od javnite fondovi na privatnite smetki. Drug zaklu~ok e deka edna hermeti~ki zatvorena i institucionalno nesta-bilna ekonomija proizveduva samo monopoli i deka posledovatelno, kako vtora instanca, od toa proizleguva korupcijata. Toa zna~i deka s– pove}e lu|e se upateni na eden s– pomal i ponefunkcionalen pazar, a osobeno e bitno toa {to raste cenata na odlukite {to se donesuvaat vo javniot sektor. Kako rezultat na toa moè da se sozdade edna nova koa-licija & profesori, lekari, politi~ari, sudii, obviniteli itn. & na koi ne im odgovara pritisok od javnosta ili kakva bilo realna reforma. Ona {to go kaà gospodinot od Obvinitelstvo samo go potvrdi mojot

51


stav deka toa e taka, iako treba da bide obratno od ona {to toj go kaùva{e i za {to se zastapuva{e. Zna~i, spored mene treba da se promeni modelot. Mislam deka vo Makedonija mora kone~no da ima pre-poznatliva, jasna i kredibilna politi~ka volja i da po~ne da se sledi edna konzistentna teorija i politika, mora da ima nova kultura na pos-tignuvawe konsenzusi & na primer, konsenzus okolu korupcijata, soci-jalni konsenzusi, monetarni konsenzusi, politi~ki konsenzusi. Mislam, ako vnimatelno gi sledite site ovie pozicii, nie imame osporuvawa. Osporuvawata moàt da dojdat od strana na lu|e na koi ne im odgovara borbata protiv korupcijata ili realnite reformi. Moè da se pojavat osporuvawa na monetaren plan, od strana na onie na koi ne im odgovara vakviot kurs, zatoa {to treba da gi pritisne{ do yid i da gi prinudi{ da sproveduvaat reformi, a tie toa ne go sakaat. A na{ive politi~ari begaat od reformite s– dodeka ne gi stavi{ do yid, s– dodeka ne gi dov-ede{ vo situacija da nemaat drug izbor. Mislam deka po~naa da se osporuvaat i nekoi politi~ki reformi, pa duri i onie koi gi bara Ev-ropskata Unija, zatoa {to nekoi baraat da zavr{ime so politi~kite re-formi, nekoi baraat da staneme konkurentna ekonomija so dva miliona potro{uva~i, {to e i teoretski nevozmo`no, pa zatoa jas re{enieto go gledam vo relativizacijata na granicite i vo zgolemuvaweto na region-alnata sorabotka, osobeno od istok i od jug, so ogled na toa deka nie za kratko vreme i od isto~nata strana }e grani~ime so Evropskata Unija. Zna~i, nie }e bideme prinudeni ottamu da gi u~ime novata delovna kul-tura, novite standardi, novata regulacija. I dodeka drugite u~ea od za-pad, dojde vreme nie da u~ime od istok i od jug... No, toa e taka so ogled na na{ata geografska pozicija. Pritoa e mnogu va`no da imame silni igra~i na doma{en teren. Samo toga{ koga }e imame regionalizacija i koga Makedonija }e stane del od eden po{irok pazar, nie }e moème da se nadevame deka ovde }e dojde eden EDF, edna golema amerikanska banka ili golema amerikanska kompanija. Samo toga{ }e staneme del od eden po{irok regionalen pazar. Procesot na zadolìtelno u~estvo vo pred-lagaweto na zakonite od strana na stopanskite asocijacii, koi & veru-vale ili ne & ne postojat ve}e 14 godini, e ~uden sam po sebe, odnosno ~udno e toa {to nitu ima{ zatvorena, nitu socijalna infrastruktura, nitu pak ima{ jasno prepoznatlivi i identifikuvani socijalni i biz-nis interesi. Zna~i. biznis sektorot napravil kompromis: toj e tolku slab {to pravi kompromis so sekoja vlast. Toga{ se nametnuva pra-

52


{aweto zo{to nie da kaème koi se na{ite interesi, koga tie moàt da se dogovaraat i poedine~no, odnosno na par~e. A vo takov slu~aj, veruva-jte mi, gubi i biznisot i gra|anite, a edinstvenite koi dobivaat vo ovoj kontekst se tranzicionite politi~ari. Ja ispu{tiv javnosta, pa zatoa ovde }e dodadam deka, spored mene, javnosta e isklu~itelno bitna i deka zaradi toa treba da se neguva eden kontekst na profesionalno, a ne na va-zalsko novinarstvo, za da nema, na primer, takov otpor kon javniot servis kakov {to postoi sega, za{to koga ne bi imale & na primer, ka-belska televizija, nie bi se na{le vo situacija sli~na na onaa situacija vo koja bea dovedeni Srbite vo vremeto na Milo{evi} & bi igrale protiv celiot svet i bi mislele deka standardite {to sme gi postignale se dobri i deka tie vaàt vo celiot svet. Gradeweto partnerski, a ne protektoratski odnos so me|unarodnata zaednica zna~i da ne gi prima{ informaciite ili sugestiite, tuku da gi doraboti{ i da gi fermen-tira{ za da moè{ da zajakne{ i da bide{ partner, za da se osamostoi{ i da po~ne{ samostojno da donesuva{ odluki. A nie s– u{te ne sme go zapo~nale toj proces. Treba da sozdademe takov ambient vo koj ovoj pro-ces bi stanal nepovraten, a toa zna~i deka toga{ koga edna institucija & nezavisno od toa dali stanuva zbor za Obvinitelstvoto, sudot ili Agen-cijata za perewe pari itn. & }e re{i i }e zatvori eden slu~aj, taa }e go turne prvoto domino, po {to i drugite institucii }e se oslobodat i }e po~nat da nosat takvi odluki. Isto taka, smetam deka pazarot i korupci-jata, kolku i da se sprotivstaveni, sepak imaat isti socijalni konsek-vencii. Pazarot e nepraveden par excellence i na pazarot dobivaat samo najdobrite, najagresivnite i najpametnite. A cela armija lu|e ostanu-vaat nadvor od nego. Vpro~em, nikoj ne saka da vloùva vo Mariovo. Site vloùvaat onamu kade {to ima pari & vo trgovski centar, vo biznis itn. Tokmu zatoa postoi dràvata, zatoa postojat danoci, postojat regulacii so koi tie pari se redistribuiraat ili se zemaat preku danocite i se raspredeluvaat spored regionalna politika. Korupcijata, isto taka, predizvikuva stra{no socijalno raslojuvawe. S– pomal broj lu|e imaat {ansa da bidat korumpirani od s– pogolem broj lu|e, pa zatoa e opasno {to raste stepenot na korupcijata, raste cenata na koruptivnite od-luki, osobeno na odlukite doneseni vo javniot sektor ili vo Vladata, pa ottamu & spored mene & re{enijata bi bile obratni. Na pazarot mu se potrebni regulacija, restrikcija na danocite i inspekcii, koi preku buxetot }e gi vratat do onie koi nemaat lek za korupcijata. A re{e-

53


nieto za korupcijata e sosema poinakvo. Lekot ne e vo regulacijata, za-toa {to mislam deka na toj na~in procedurata se uslo`nuva i se zaplet-kuva, lekot za korupcijata e samiot pazar. Zna~i, toj treba da bide kra-jno liberaliziran, nezavisno od toa dali stanuva zbor za donesuvawe od-luka, za formirawe firma, za davawe dozvola za uvoz ili za izvoz itn. Na primer, problemot so korupcijata vo nadvore{notrgovskoto rabo-tewe ne moè da se re{i so toa {to }e gi sednete carinicite i }e im re~ete od sledniot den da bidat pomalku nekorumpirani. Korupcijata e sekako pre~ka, a taa najdobro se re{ava so toa {to se relativiziraat granicite ili se ukinuvaat dozvolite i site birokratski prava i od-nosi. Tolku. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Kekenovski, ova be{e navistina seopfatno izla-gawe. Jas ne znam zo{to ovoj slajd ne se pojavi zaedno so preporakite, tuku duri sega, pa si pomisliv deka moèbi profesorot si gi ~uva v xeb i ne saka da ni gi otkrie odnapred. Me|utoa, eve, se pojavi i se pokaà deka, vsu{nost, nie malku go potcenivme faktorot vreme i deka, po s– izgleda, ne postoi problem so nedostig od interes za pra{awata povr-zani so korupcijata, tuku problem so vremeto {to e predvideno za sekoj diskutant da go kaè svojot stav po ova pra{awe. ]e vidime kako }e isplivame vo ovaa bitka so vremeto, no ako treba }e se reorganizirame, }e napravime prodolènie, }e vidime. Sega bi mu dal zbor na Vladimir Naumovski.

Vladimir Naumovski

Blagodaram. Jas malku }e se nadovrzam na diskusijata na profesorot vo vrska so direktnite investicii. Se soglasuvam so toa deka direktnite stranski investicii — se potrebni na RM i deka tie mnogu zavisat od rejtingot {to go ima zemjata. No, eden od najva`nite elementi pri opre-deluvaweto na rejtingot na zemjata e stepenot na korupcijata vo zemjata i borbata protiv nea, {to zna~i kolku i da e dobra edna doma{na firma, kolku i da se dobri nejzinite rezultati i nejziniot rejting, nejzinoto mesto vo me|unarodni razmeri zavisi isklu~ivo od rejtingot na zemjata i moè samo vo nijansi da otskoknuva od rejtingot na zemjata, {to zna~i kako i da e firmata ja deli istata sudbina. Tolku okolu rejtinzite od prethodniot del. Jas }e se osvrnam malku pove}e na borbata protiv

54


pereweto pari i na ulogata na Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari. Na site im e poznato deka pereweto pari e najsofisticiraniot del od organiziraniot kriminal nasekade vo svetot, pa i kaj nas zatoa i bor-bata naso~ena protiv pereweto pari bara adekvatno nivo na kvalitet. RM se vklu~i vo taa borba pred dve i pol godini, so formiraweto na Di-rekcijata za spre~uvawe na pereweto pari, koja{to se oformi kako or-gan vo Ministerstvoto za finansii. Direkcijata dejstvuva na poleto na prevencijata i otkrivaweto na krivi~nite dela na perewe na pari. Di-rekcijata e administrativen model na finansisko-razuznava~ka edini-ca. Vo svetot postojat u{te tri drugi modela: toa e policiskiot model na edinici za finansisko razuznavawe, sudski- model na edinici za fi-nansisko razuznavawe {to postojat kako del od javnite obvinitelstva i kombiniran model. Svetskite iskustva pokaùvaat deka administrativ-niot model so visok stepen na samostojnost dava najdobri rezultati i kako takov ovozmoùva efikasna sorabotkata so drugite takvi direkcii vo svetot. Vo Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari postojat tri oddelenija. Oddelenieto za analitika koe ima trojca vraboteni raboti na pribirawe na informacii od subjektite, vo soglasnost so Zakonot, a subjekti se bankite, {tedilnicite, menuva~nicite, agenciite za brz transfer na pari, kako i osiguritelnite dru{tva i drugi koi se zadol-èni da dostavuvaat podatoci do Direkcijata. Dobienite podatoci se obrabotuvaat, analiziraat i se ~uvaat. Ova oddelenie nadle`no e da gi Obrabotuva, analizira, vnesuva vo bazata i gi ~uva podatocite koi re-dovno stignuvaat vo Direkcijata. Sakam da naglasam deka od 1 oktomvri godinava bankite po~naa da dostavuvaat elektronski izve{tai, so {to vo mnogu ja olesnija rabotata na ovoj oddel, kako i rabotata na celata Direkcija. Dokolku ima somnenie deka odredena transakcija e povrzana so perewe pari ili so finansirawe na terorizam, toga{ se poveduva posebna finansiska istraga i se dostavuva do vtoroto oddelenie. Vto-roto oddelenie {to raboti vo ramkite na Direkcijata e Oddelenieto za somnitelni transakcii, koe ima dvajca vraboteni. Toa oddelenie posta-puva po izve{taite za transakcii, za koi postoi osnovano somnevawe deka se povrzani so perewe pari ili so finansirawe na terorizmot. Za da stigneme do ovie raboti, nie odime po edna situacija kade {to na sub-jektite koi se zadolèni da ni pra}aat informacii im ispra}ame indi-katori, od koi moàt da sogledaat dali stanuva zbor za somnitelni tran-sakcii ili za normalni transakcii i tie se zadolèni toj vid posebni

55


obrasci da gi ispra}aat do ova oddelenie. Se otvora predmet, normalno dokolku se raboti za somnitelna transakcija, se analiziraat podatocite od bankite, od Centralniot registar, od Centralniot depozitar na har-tii od vrednost, od Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava i od drugite dràvni organi koi moàt da dadat relevantni informacii povrzani so ovie somnitelni transakcii, so cel da se otkrie patot na parite. Potoa se podnesuva inicijativa i se dava predlog za opredelu-vawe na privremeni merki. Inicijativata za podnesuvawe predlog za opredeluvawe na odredeni merki se podnesuva do javniot obvinitel, koj dava predlog-merka za privremeno zadrùvawe ili zapirawe na transak-ciite. Vo ovoj del, vo rok od 24 ~asa od soznanieto deka stanuva zbor za somnitelna transakcija so pogolema imotna korist, se podnesuva pred-log-inicijativa do obvinitelot, koj mora vo rok od 24 ~asa da ja prosledi do istra`niot sudija koj vo rok od 24 ~asa treba da donese soodvetna od-luka za toa dali slu~ajot }e prodolì so sudska postapka, a sredstvata }e se blokiraat ili privremeno odzemat ili }e se oslobodat sredstvata na korisnikot. Tretoto oddelenie, sekako ne i najmalku va`no, e Oddele-nieto za razvoj na sistemot i za me|unarodna sorabotka, koe ima dvajca vraboteni. Ova oddelenie ja sledi zakonskata regulativa i dava inici-jativi za donesuvawe zakoni , a isto taka izgotvuva i pravilnici po koi subjektite gi dostavuvaat informaciite do Direkcijata. Oddelenieto za razvoj na sistemot i za me|unarodna sorabotka izgotvuva i lista na in-dikatori, predmalku spomnav deka toa e lista na indikatori od koi sub-jektite moàt da soznaat dali stanuva zbor za somnitelna transakcija ili ne i vrz osnova na toa ispra}aat izve{tai do Direkcijata. Isto taka, ova oddelenie ja izgotvuva ili ja pronao|a listata na rizi~ni zemji ili zemji koi pomalku sorabotuvaat so ovie organizacii vo svetot i so EGMONT grupata, kako neformalna me|unarodna organizacija na ed-inici za finansisko razuznavawe. Vo ova oddelenie, isto taka, se raboti na sorabotkata so me|unarodnite institucii, a na 21 juni 2004 godina gi ispolnivme uslovite za vleguvawe vo EGMONT grupata, so {to imame pristap do podatocite od vakvite institucii vo svetot. Isto taka, nie sme ~lenovi na MONEYVAL, kade {to na sekoja godina i pol imame obvrska da gi prezentirame postignuvawata vo delot na pereweto pari i finansiraweto na terorizmot vo na{ata zemja. Direkcijata ima pot-pi{ano dogovori za sorabotka, za regionalna sorabotka, i toa so Slo-venija, Hrvatska, Srbija, Bugarija, Albanija, Romanija i so Crna Gora.

56


Ne e potpi{an dogovor so Bosna i Hercegovina, bidej}i tamu s– u{te ne postoi takva organizacija. Isto taka, za nas e mnogu bitno da sorabotu-vame so UNMIK na Kosovo. Nastojuvame da gi definirame na~inite na koi }e se potpi{e dogovorot so Kosovo, bidej}i dobar del od sredstvata se dviàt i vo taa nasoka. Na sledniot slajd }e vidite kako Direkcijata za spre~uvawe na pereweto pari sorabotuva so organite koi se nazna~eni so Zakonot. Zna~i, Direkcijata sorabotuva, prima podatoci od Carin-skata uprava, so direkciite za finansiska analiza od drugite dràvi, so organite za nadzor, odnosno so supervizorite vo Narodna banka, vo Upra-vata za prihodi i drugi, so subjektite koi, spored zakonot, se zadolèni da dostavuvaat informacii. Direkcijata dobiva informacii od MVR, od Dràvniot devizen inspektorat, od Narodna banka i od sudskiot oddel za registracija, a svoite analizi gi dostavuva do Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti, do Finansiskata policija i do Javnoto obvinitelstvo. ]e kaàm nekolku zbora i za toa do kade stasa Direkcijata vo svojata rabota. Od svoeto osnovawe pa dosega, Direkcijata ima primeno 43.466 gotovinski transakcii ~ija{to vrednost bila nad 20 iljadi evra, a toa be{e pred donesuvaweto na noviot Zakon, ili 8.588 izve{tai so noviot Zakon. Sakam ne{to da pojasnam okolu ovie izve{tai koi{to gi dobiva Direkcijata. Ova se izve{tai za {tedni vlogovi i za gotovinski pla-}awa preku bankite i drugite finansiski organizacii, na ovoj iznos {to e nazna~en ovde, no toa & generalno & ne zna~i ni{to i samo vleguva vo bazata na podatoci na Direkcijata. Ovie podatoci ne se analiziraat posebno, no se analiziraat redovno. A koga }e se pojavi mo`nost za som-nitelna transakcija ili za somnitelna li~nost, toga{ se vleguva vo ba-zata na podatoci i se vr{i prebaruvawe dali toa somnitelno lice e povrzano so nekoi redovni transakcii i vo toj slu~aj tie podatoci moàt da bidat dragoceni. Imame 2.122 izve{tai od Carinskata uprava, od koi moè da se vidi deka vo va{iot izve{taj ne{to e promeneto. Minatata nedela napravivme edna analiza za potrebite na Direkcijata i & normalno & za ovaa konferencija, i dojdovme do zaklu~ok deka kaj nas se pristignati 30 izve{tai od Carinskata uprava, koi figuriraa kako somnitelni transakcii, nie gi ispitavme i utvrdivme deka ne stanuva zbor za somnitelni transakcii, po {to gi vrativme vo redot na redov-nite transakcii i tie se vo na{ata baza za redovni transakcii. Me|u 40-te izve{tai za somnitelni transakcii koi pristignaa vo Direkcijata, se i dvata podnesoci od Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

57


Od ovie somnitelni transakcii koi se primeni, Direkcijata vo celost izraboti i dostavi 12 izve{tai i gi dostavi do nadle`nite dràvni or-gani. Vo celost e obraboten samo delot na finansiskata analiza na tie transakcii, bidej}i Direkcijata ne vleguva vo istragi i ne prezema mer-ki. Isto taka, Direkcijata ne podnesuva krivi~ni prijavi, tuku toa go pravat nadle`nite dràvni organi. Od 12-te dostaveni finansiski ana-lizi do dràvnite organi, dosega se podneseni pet krivi~ni prijavi, no ne direktno za spre~uvawe na perewe pari, tuku za predikativni dela od koi se steknati prihodi, a ovoj slu~aj ovie pet krivi~ni prijavi se za dano~no zatajuvawe. Direkcijata i natamu }e raboti na podobruvaweto na sistemot za spre~uvawe na perewe pari, odnosno na ispolnuvaweto na obvrskite od Akcioniot plan za borba protiv organiziraniot krimi-nal, kako i na obvrskite koi proizleguvaat od Dogovorot za stabili-zacija i asocijacija. Vo izlagawata na prethodnite diskutanti be{e re~eno deka Akcionen plan e plan na Vladata, no toa ne e to~no, bidej}i toj e del od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija i nie vo potpol-nost go ispolnuvame onoj del {to e namenet za nas. Vo ramkite na aktiv-nostite, formirano e koordinativno telo, koe{to be{e spomenato vo delot na Upatstvoto na Vladata za sorabotka me|u dràvnite organi. Malku }e pojasnam, jas ne sum ovde za da ja branam Vladata ili ne{to drugo, tuku sakam da vi kaàm kako e formirano toa koordinativno telo, bidej}i Krivi~niot zakonik, Zakonot za Javnoto obvinitelstvo i Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo, a pretpostavuvam i Zakonot za vnatre{ni raboti, ili kako ve}e se vika, imaat dosta odredbi koi gi naveduvaat site dràvni institucii da sorabotuvaat edni so drugi. Problemot se javuva vo delot koga treba da se ostvari taa obvrska, taa sorabotka, zatoa {to se javuvaat problemi vo delot na komunikacija me|u licata. Zo{to se ode{e na potpi{uvawe na memorandumi i protokoli, dokolku tie & a osobeno protokolite & }e se potpi{uvaat vo delot na istaknuvaweto na konkretnite obvrski na li-cata staveni vo protokolot? Zna~i, }e ima lica za vrski koi }e bidat zadolèni za komunikacija so odredeni dràvni institucii. Toa se pravi zatoa {to Direkcijata za perewe pari e samo stacionirana vo Skopje, kako i Finansiska policija, no drugite dràvni institucii koi se del od ova koordinativno telo, kako {to se Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo, Carinata, Upravata za prihodi, imaat i svoi regionalni centri. Za komunikacija me|u niv se naveduvaat

58


lica za vrska, koi }e moàt da komuniciraat direktno, bez da ja konsul-tiraat glavnata direkcija za po~etokot, a rezultatite od nivnite dogo-vori i od zaedni~kite napori }e gi prenesat do centralata. Tolku za Koordinativnoto telo, na Direkcijata i ostanuva da izraboti Nacion-alna strategija za spre~uvawe i za suzbivawe na pereweto pari i na fi-nansiraweto na terorizmot. Toa e del od na{ata programa, no i del od preporakite na MONEYVAL komitetot pri Sovetot na Evropa. Isto taka, treba da napravime sovetodavno telo, koe }e bide formirano ne-kade do krajot na godinata. Jas se obidov da bidam sosema kratok. Vi blagodaram za vnimanieto.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Naumovski. Zoran Ja~ev.

Zoran Ja~ev

I bez nikakvo posebno predupreduvawe jas znam deka }e mora da bidam malku pokratok od, pretpostavuvam, predvidenite 15 minuti, a vo toa }e mi pomogne i delot na profesor Kekenovski, koj vo svoeto izlagawe op-fati nekoi momenti za koi sakav da zboruvam. Trgnuvaj}i od temata †Ekonomskite i politi~kite implementacii na korupcijata#, ona {to imam namera da go kaàm bi go podelil vo tri dela, obiduvaj}i se da ostanam na nivo na poentite, bez da navleguvam vo natamo{no elabori-rawe. Zna~i, ona {to go gledate na slajdot e deka korupcijata ne moè i ne smee da se smeta za generator na biznisot. Tuka ne velam deka ne se soglasuvam so profesor Kekenovski, me|utoa smetam deka treba da razgrani~ime edna rabota. Postoi edna teza koja{to veli deka e dobro da se ima korupcija, bidej}i taa go †podma~kuva# biznisot vo uslovi koga toj ne moè da te~e na nekoj drug, regularen na~in. Toa e vo osnova to~no, me|utoa & za àl & to~no e i toa deka toa e karakteristika na onie zemji kade {to nema vladeewe na pravoto i na onie zemji koi do-prva treba da dojdat vo situacija korupcijata da ne im go †podma~kuva# biznisot. Zna~i, ona {to sakam da go prenesam kako moe mislewe e deka korupcijata e, definitivno, {tetna za site, osven za onie koi imaat ne-kakva direktna ili indirektna korist od nea. Smetam deka nema potreba da elaborirame {to bi zna~elo razoruvaweto na pazarnata ekonomija i na konkurencijata. Nakratko, dokolku gi pra{ate lu|eto {to gi poz-navate, a koi imaat razvieno pomal ili pogolem biznis & od sosedot {to

59


ima kolonijal vo va{ata zgrada, pa s– do krupnite biznismeni & site }e vi kaàt deka glavniot problem e vo onie koi ne gi pla}aat dava~kite sprema dràvata, nezavisno od toa za koj tip dava~ki stanuva zbor (da-noci, pridonesi i sli~no), zatoa {to tie & ednostavno & se poevtini vo cenata, tie se pouspe{ni, tie go prezemaat pazarot i gi uni{tuvaat onie koi bi sakale da rabotat ili koi rabotat vo soglasnost so zakonskite propisi. A taa gre{ka ponatamu gi osiroma{uva gra|anite i gi namaluva prihodite vo buxetot. Ova se dve tezi koi nakuso bi gi elaboriral. Zna~i, zo{to gi osiroma{uva gra|anite? Smetam deka treba da objas-nime deka korupcijata, odnosno cenata na korupcijata ne ja pla}aat samo biznismenite, ili lu|eto od koi se zemaat pari, i deka tie ednostavno izdvojuvaat del od sopstveniot }ar, zatoa {to se filantropi i gi sakaat gra|anite. Ne. Ednostavno, seto toa {to }e go dadat kako korupcija vo ramkite na biznisot potoa se vgraduva vo cenata i potoa, kako {to re~e profesor Kekenovski, kako kolateralna {teta ili kako vkalkuliran tro{ok go pla}ame site nie, kako gra|ani na RM. A toa gi osiroma{uva gra|anite. Nema potreba da zboruvame {to bi zna~elo toa osiroma-{uvawe na prihodite vo buxetot ili namaluvaweto na buxetskite pri-hodi, bidej}i znaeme deka nepla}aweto na danokot i na dava~kite na dràvata zna~itelno vlijae na namaluvaweto na prihodite vo buxetot, a so samoto toa i na kvalitetot na ìveeweto vo edna zemja i gi naru{uva i gi unazaduva ekonomskite odnosi. Mislam deka elaboracijata na gospo-din Kekenovski e daleku podetalna od ona bi moèl da go kaàm jas na ovaa tema, taka {to }e go preskoknam. Isto taka, sli~no izlagawe imaa i prethodnite diskutanti, koi zboruvaa za odbivaweto na kvalitetnite investitori i za privlekuvaweto na {pekulativniot kapital. Navis-tina, moite poznavawa od ekonomijata ili istraùvawata vo koi sum u~estvuval ne dopiraat dotamu, me|utoa ona {to go znam so sigurnost e deka vo poslednite 13 godini od osamostojuvaweto na Makedonija ogro-men del od investiciite {to vlegoa vo RM se od {pekulativen karakter ili namenata im e {pekulativna. Zna~i, vo odredeni slu~ai zad investi-ciite stojat i seriozni kompanii, me|utoa pra{awe e dali tie & kako {to be{e re~eno & odnapred go presmetale rizikot na korupcijata i svesno vlegle vo rabotata. Ponatamu, korupcijata gi namaluva javnite dobra koi gi ispora~uvaat dràvata i op{tinite. Koga zboruvam za dr-àvata i za op{tinite mislam na javniot servis {to postoi za gra|anite da moàt kvalitetno da ìveat vo edna dràva. Namaleniot buxet, pak,

60


rezultira so namaleni sredstva {to moàt da se investiraat vo javnite dobra. Toa e ednata rabota. Ovde zboruvame za zdravstvoto, za obra-zovanieto, za infrastrukturata, za socijalnata pomo{ itn. Postojat dve pri~ini za toa. Prvata e toa {to vo buxetot se vlevaat pomalku sred-stva, poradi toa {to ne se pla}aat dava~kite, pred s– kako rezultat na korumpiranosta na lu|eto koi se nadle`ni da gi sobiraat tie prihodi; i vtorata rabota e korupcijata vnatre, vo buxetskite subjekti, vo na~inot na tro{eweto na parite, vo toa {to pove}e sredstva se prenamenuvaat vo onie oblasti kade {to moè da se zaraboti, na smetka na sredstvata {to treba da se izdvojat za onie aktivnosti koi, moèbi, im se popotrebni na gra|anite. A seto toa na krajot rezultira so namaluvawe na neophodnata stranska donatorska pomo{. Vo izminatite 13 godini se iznaslu{avme deka poradi sevo ova se naru{uva rejtingot na zemjata i se namaluva pomo{ta {to ja dobivame od strancite, a koja ni e navistina neophodna, i toa tokmu poradi visokiot stepen na korupcija. Ona {to e mnogu in-teresno, a e povrzano so namaluvaweto na konkurencijata ili so {tet-nosta na konkurencijata, e deka korupcijata im nanesuva najgolemi {te-ti na subjektite koi rabotat regularno i gi pla}aat dava~kite kon dr-àvata. Ednostavno, tokmu toa se onie sredstva koi nedostigaat vo dr-àvnata ili vo op{tinskata kasa. A tie sredstva ne zavisat od toa od kolku subjekti }e se soberat, taka {to kolku {to pomal brojot na sub-jektite koi pla}aat danok ili dava~ki, tolku e pogolema sumata {to pa|a na ple}ite na onie koi gi pla}aat dava~kite, bidej}i buxetot e tol-kav kolkav {to e i toj treba da se napolni, odnosno da se sobere potreb-nata suma pari. Vo posledno vreme sme svedoci na toa deka najmalku po-evtinuvaat onie goriva koi najmnogu se tro{at. Ednostavno, se po~esto udarot go trpat samite gra|ani. Na naredniot slajd za politi~kite im-plikacii, isto taka, postojat nekolku va`ni raboti. Prvo, site znaeme deka korupcijata gi potkopuva osnovnite demokratski vrednosti vo op-{testvoto, deka nema potreba da obrazlagame zo{to e toa taka, zatoa {to korupcijata, odnosno samiot generi~ki poim za korupcijata e nagri-zuvawe, 'r|osuvawe i raspa|awe. Ednostavno, korupcijata direktno go napa|a i go nagrizuva seto ona na {to se temeli edno demokratsko op{testvo, namaluvaj}i ja doverbata na gra|anite vo instituciite na sistemot. Toa e povrzano so nekolku drugi elementi, koi }e gi nabrojam podocna. Mislam deka }e bide poefikasno dokolku gi nabrojam poentite, a potoa da go elaboriram toa, vo edno zaedni~ko obrazloènie. Zna~i,

61


korupcijata ja namaluva doverbata na gra|anite vo instituciite na sis-temot, potpolno go naru{uva vladeeweto na pravoto vo zemjata, prediz-vikuva ~uvstvo na besperspektivnost kaj gra|anite, nametnuva pogre{en i destruktiven sistem na vrednosti vo dràvata i kaj gra|anite, prediz-vikuva politikata da bide zalo`nik na biznisot i na kriminalnite strukturi, ja spre~uva neophodnata demokratizacija na politi~kite par-tii, go pottiknuva i go intenzivira procesot na odliv na mozoci i zna-~itelno gi namaluva mo`nostite za reformi i za evrointegracija. Da trgneme od samata su{tina na korupcijata, od toa deka korupcijata e †zloupotreba na pozicijata vo privatni celi# & grupni, li~ni, partiski itn. & ona {to se slu~uva vo sekoja dràva koja{to nema razvien sistem za za{tita od korupcijata i za borba protiv nea, taka {to merit siste-mot za koj zboruva{e profesor Tupan~eski e najgolemata i prvata `rtva na sevo ova. Ednostavno, dokolku ne moète da gi prepoznaete, istaknete i da gi nagradite vistinskite vrednosti kaj lu|eto koi rabotat vo ad-ministracijata, ona {to vi se slu~uva e definitivno kr{ewe na zakon-skite propisi. Moeto li~no iskustvo, so ogled na toa deka 12 godini rabotam vo dràvna slu`ba, vo 4 razli~ni ministerstva, mi dava za pravo da vi garantiram deka na prsti moète da gi izbroite lu|eto koi sum gi sretnal ili za koi sum slu{al deka, vo interes na vladeeweto na pravoto, se podgotveni da se sprotivstavat na odlukata na svojot pret-postaven. Eventualno, moèbi imate dovolno informacii, moète da gi izbroite na prstite na racete i na nozete. Dvaesetina, ne pove}e od toa. Zna~i, implikaciite se administrativni i politi~ki. Za administra-tivnite govorevme vo merit-sistemot, a koga stanuva zbor za politi~-kite implikacii bi navel nekolku raboti. Prvo, tolku potrebnata i neophodna vnatre{na demokratizacija na politi~kite partii e prakti~-no nevozmo`na, kako mnogu direktno vlijanie od korupcijata. I pret-hodnite diskutanti zboruvaa za finansiraweto na politi~kite partii i za toa kolku na{ite partii se zalo`nici na svojata neizbe`na potreba za finansirawe na sopstvenoto postoewe i na kampawite. Taa demokra-tizacija nema da se slu~i s– dodeka glavni lu|e vo hierarhijata na par-tiite ne se onie koi se sposobni da kreiraat umna politika, koja{to e vo interes na gra|anite i vo interes na dràvata, tuku & prostete mi na uli~niot izraz & glavni fraeri se lu|eto koi tr~aat na teren, obezbedu-vaat pari, lobiraat kaj gra|anite za glasawe za ili protiv, a vo ponovo vreme i za apstinencija. Zna~i, ~ekor napred }e se napravi toga{ koga

62


politi~kite partii }e se demokratiziraat. Ona {to e mo{ne va`no & i koga stanuva zbor za administrativniot efekt i za politi~kiot efekt & e deka nam ni nedostigaat pozitivni primeri. Trgnete od ona {to se slu~uva vo poslednive 13 godini. Podgotven sum da go ~estam kafe pr-viot ~ovek {to }e mi kaè deka vo javnosta sretnal istaknat pozitiven primer na dobro vladeewe, slu`benik koj uspeal da za{tedi pari na ne-koe ministerstvo ili ~ovek koj se sprotivstavil na nekakva nezakonska odluka i toa da bide istaknato vo mediumite. Kon {to }e gi orientirame gra|anite ili slu`benicite? Koj e idealot kon koj }e se stremime? Za àl, nie s– u{te nemame takvi raboti. Da vidime dali propu{tiv ne{to vo ona {to go kaàv dosega. Sevo ova e povrzano so pogre{niot i de-struktiven sistem na vrednosti. Definitivno & poleka, ama sigurno & i kaj nas i vo drugite tranzicioni zemji se pove}e lu|e se podgotveni da go sledat modelot spored koj ne se na cena lu|eto koi se ~esni i posveteni na svojata rabota i na op{testvoto vo koe{to ìveat, tuku glavni fraeri se lu|eto so skapi xipovi, so skapi mobilni telefoni, lu|eto koi & kako {to veli narodot & uspeaja da †se snajdat#, mangupite koi izvlekoa korist od tranzicijata i koi nema za {to da se griàt, zatoa {to gi obezbedile svoite familii za dve-tri idni generacii i na koi, ednostavno, nikoj ne im moè ni{to. Za àl, dokolku dozvolime toa da ostane taka, na{ite idni generacii ili, poto~no, na{ite deca kako primer }e gi imaat tokmu ovie t.n. †snaodlivi#. Ima pravo profesor Slaveski koga veli deka ne moème da ja dobieme borbata protiv korup-cijata dokolku ne go nadmineme ovoj seriozen problem. Da ja skratam ce-lava prikazna, zatoa {to mislam deka ova za {to zboruvam im e dobro poznato na site, taka {to }e se zadràm na ona {to bi trebalo da go storime ponatamu, a i toa e ne{to za {to sme zboruvale mnogupati do-sega. Mislam deka ova e vistinskoto mesto da progovoram za ovaa rabota i pritoa sakam da im se zablagodaram na organizatorite za nivniot pri-dones kon borbata protiv korupcijata i za priklu~uvaweto kon ovie ak-tivnosti ili za prodolùvaweto so vakvite aktivnosti koi navistina i nedostigaat na RM. Dokolku profesor Kekenovski govore{e za peto-prstie, da kaème, na desnata raka, jas }e govoram za petoprstie na le-vata raka. Ovie elementi se rasporedeni na malku poinakov na~in, no mislam deka sepak stanuva zbor za klu~nite elementi vo borbata protiv korupcijata. Jas }e napravam analiza za toa do kade sme stignale dosega i za toa {to treba da napravime. Ona {to ni potrebno, kako prvo, e po-

63


zitivna i nepromenliva klima vo javnoto mislewe: pozitivna, vo smisla na toa deka ne treba da se odobruva korupcijata i klima {to nema da bide promenliva vo zavisnost od toa koj e na vlast. Vo toj slu~aj, koga se korumpirani †na{ite# & bidej}i jas nemam †moi#, ova †na{ite# go kaùvam vo imeto na gra|anite koi simpatiziraat odredena politi~ki partija ili se ~lenovi na nekoja partija & tie go pravat toa za dobroto na partijata, a taa e, neli, zadolèna da ja opravi dràvata, dodeka onie drugite se crni |avoli, tie kradat, tie se lo{ite... I toa ne smee da se promeni, toa e nepromenliviot element {to }e mora da postoi. Vtoriot nepromenliv element e li~niot stav sprema korupcijata. Najdobro e toa da go ilustriram so edna anegdota od moeto li~no iskustvo, bidej}i 12 (ili barem 6) godini bev vo pozicija da bidam mnogu korumpiran i da napravam mnogu pari. Ne se samoreklamiram, me|utoa ne sum go napravil toa. Vo toa vreme koga rabotev vo vladinite institucii, eden moj blizok prijatel postojano me poistovetuva{e so seto ona {to se slu~uva{e vo zemjata vo poslednive 13 godini, pa ~esto mi vele{e: vie ste |ubriwa, vie ste korumpirani, kradete pari itn. Se razbira, postojano go pra-{uvav zo{to i mene me smestuva vo istiot ko{, dali zabeleùva deka ne{to sum }aril od toa {to go rabotam. No, dojde vreme i jas ja napu{tiv administracijata, a toj se najde vo situacija da bide korumpiran i, da bidam iskren & nema kameri, inaku bi sakal mojata poraka da stigne li~no do nego & ~ovekot dobro se ofajdi. Vo edna prigoda koga se sret-navme, jas go pra{av saka li da zboruvame za toa koj e korumpiran, a koj e ~ist. Negoviot odgovor me frapira i me ostavi bez zborovi: †Koj ti e kriv koga si naiven#. Zna~i, ona {to }e mora da go primenime na li~no nivo, na nivo na poedinec, e svesta deka korupcijata im {teti na site, osven na onie koi imaat korist od nea. Ili, da ja skratam celata pri-kazna, treba da se eliminira na~inot na razmisluvawe deka korupcijata se isplati i deka, moèbi, nikoga{ nema da ve otkrijat. Vtorata rabota koja{to e potrebna e politi~kata volja kaj mnozinstvoto relevantni po-liti~ki partii. Namerno go naglasuvam toa mnozinstvoto relevantni politi~ki partii, bidej}i & bez da navredam nekoj od prisutnite & ova za {to zboruvam vaì za site politi~ki partii vo RM & relevantni, pa duri i nerelevantni. Veruvajte, gra|anite se izmoreni, do besvest iz-moreni od taa neproduktivna borba za dokaùvawe na toj koj e pokorum-piran, a koj e po~ist. Ona {to treba da postoi, kako nepromenliva politi~ka volja, e jasen konsenzus okolu dve raboti: prvo, deka korupci-

64


jata mora da bide predmet na borba protiv nea; i vtorata rabota & neo-phodnosta da se donese dogovor za toa na koj na~in }e se postigne toa. Ostavete gi me|upoliti~kite, odnosno me|upartiskite borbi, ima do-volno oru`ja so koi }e se †tepate# me|usebe. Ostavete gi nastrana tes-nopartiskite interesi i vklu~ete se vo borbata protiv korupcijata, bidej}i dokolku ne go napravite toa vo bliska idnina }e n– nema kako zemja. Vo taa nasoka, kako tret element, mnogu e va`no da postoi kva-litetna i primenliva zakonska regulativa. Vo toj pogled, odnosno vo ovaa oblast, i ne stoime tolku lo{o, bidej}i & se soglasuvam so nekoi od prethodnite diskutanti, ~inam deka be{e pretstavnikot od VMRO-DPMNE & mislam deka imame zakonska regulativa koja{to e sosema pristojna osnova po koja moè da se raboti. Me|utoa, mora da konstati-rame deka ni nedostasuvaat nekolku klu~ni zakoni, a jas bi izdvoil dva, kako najklu~ni, no ne samo zatoa {to tie se del od ona na {to raboti Transparentnost Makedonija, tuku zatoa {to tie se navistina mo{ne va`ni. Stanuva zbor za Zakonot za pristap do informaciite, koj & fala bogu & edna{ ve}e vleze vo vladina procedura i Zakonot za spre~uvawe na sudirot na interesi. Ovie dva klu~ni zakona }e mora da gi doneseme kolku {to e mo`no poskoro, bidej}i bez niv borbata protiv korupcijata e mnogu posiroma{na i mnogu poneefikasna. I, se razbira, tuka ima eden kup zakoni i podzakonski akti koi }e mora da gi doreguliraat rabotite i na~inot na borba protiv korupcijata. Doa|ame do ~etvrtiot element, edna od pova`nite raboti koi se, moèbi, i klu~ na sevo ova, a toa e profesionalen i politi~ki nezavisen dràven aparat {to treba da gi sproveduva ovie zakoni. Mislam deka toa ni e apsolutno najslabata to~ka vo ova petoprstie za borba protiv korupcijata, zatoa {to smetam deka vo poslednive 13 godini mnogu malku sme se pomestile od ona {to go nasledivme od prethodniot sistem. Bi bil nepraveden koga bi rekol deka voop{to ne sme se pomestile, me|utoa jas tvrdam & bidej}i se-kojdnevno sum vo kontakt so lu|eto so koi porano rabotev, a toa e tre-tina od vladata, odnosno tretina od ministerstvata & deka site tie se peplosani, †popareni# od otsustvoto na mo`nost da napreduvaat vo kari-erata vez osnova na zaslugite. Navistina, vo odredeni slu~ai }e se po-godi nekakva sre}na kombinacija, pa nekoj da e em kvalitet, em da ima nekakva partiska vrska i da bide ~len na partija i toj }e bide unapreden vo tekot na raboteweto. Me|utoa, za àl, bezmalku site ili, da bidam malku pokonkreten, najgolemiot del od unapreduvawata i vrabotuvawata

65


se baziraat na partiskata pripadnost, na partiskite simpatii, na ne-kakva trgovija so mo} ili trgovija pri glasaweto. Ne o~ekuvam i ne moè da se o~ekuva dodeka tie lu|e }e rabotat soglasno so zakonot, a ne soglasno so svoite mentori. Isto taka, za da bidam praveden i za da ne izleze deka za sega{noto nivo na borbata protiv korupcijata se vinovni samo administracijata i vladinite institucii, }e kaàm deka ni ne-dostiga u{te eden vaèn element, pettiot vo ova nabrojuvawe, a toa e stru~niot i angaìran gra|anski sektor. Da ras~istam nekolku dilemi. Prvo, koga zboruvam za gra|anski sektor jas nitu na son ne mislam samo na nevladinite organizacii, tuku na s– ona {to e nadvor od dràvnite institucii, nadvor od trite vlasti vo dràvata i nadvor od politi~kite partii. Zna~i, tuka spa|aat mediumite, Sindikatot, visoko{kolskite obrazovni institucii, Makedonskata akademija na naukite i umetnos-tite. Site nie, vo celina, napravivme premalku vo poslednive & koj 10-tina, koj 5, koj 2 godini & za ova pra{awe da go inicijalizirame na vistinski na~in i da moème da pretstavuvame faktor na pozitivnata promena vo borbata protiv korupcijata. Nakratko, }e objasnam zo{to e toa taka, no pritoa sakam da naglasam deka, za àl, ona {to osobeno najmnogu nedostiga e pridonesot od strana na najvisokite obrazovni in-stitucii vo RM i od MANU. Popravete me ako gre{am, no jas ne vidov nitu edna studija od MANU na tema antikorupcija i, ~est na isklu-~ocite i na li~nite anga`mani na nekoi profesori od na{ite fakul-teti, mnogu malku studii za analiza na pri~inite za korupcijata i na mo`nostite za borba protiv nea, koi se inicirani i sprovedeni od strana na visokoobrazovnite institucii. I na krajot, da ne zaboravam ne{to od ona {to planirav da go kaàm, a toa e deka pokraj toa {to se neophodni ovie pet elementi, edinstveniot efikasen na~in za borba protiv korupcijata e istovremenoto postoewe i dejstvuvawe na site pet elementi. Dokolku nedostiga koj bilo od niv, se namaluva intenzitetot na borbata. Zna~i, istovremenosta e mnogu va`na za da moème da pos-tigneme uspeh vo borbata protiv korupcijata. Bi sakal da potenciram u{te eden vaèn moment, a toa e deka ovaa poraka }e mora da bide prene-sena preku vakvite sobiri i preku drugite nastani i jas navistina bi apeliral do site relevantni politi~ki partii vo RM edna{ zasekoga{ da re{at i da se dogovorat okolu ovie pet elementi. Vrz nekoi od niv imate vlijanie, a vrz nekoi od niv nemate nikakvo vlijanie. Me|utoa, vo osnova, celokupniot ìvot vo dràvava zavisi & direktno ili indirek-

66


tno & od politi~kite partii. Ottamu, apelot {to proizleguva od ova {to go govorev vo poslednive desetina-petnaeset minuti e da napravime dràven i op{testven konsenzus okolu ovie pet elementi i da defi-nirame {to e toa {to mora da se napravi. A, spored mene, najdobar model za toa e bezrezervno da se prifati programata koja{to e ve}e podgot-vena i koja e vo nadle`nost na Antikorupciskata komisija. A dokolku imate zabele{ki, bi bilo dobro da gi kaète, za da moè da se po~ne so sproveduvaweto. Vi blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Ja~ev. Zna~i, imavme prezentacija na edna rela-tivno nova institucija, koja treba da dade svoj pridones vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal i imavme dve prili~no seopfatni prezentacii na implikaciite, no i na prioritetite vo obi-dot korupcijata da se stavi pod kontrola, odnosno da se svede do onaa merka vo koja{to nema da bide pre~ka za razvojot na demokratijata, za razvojot na stopanstvoto i nema de fakto da gi potkopuva stolbovite na dràvata. Interesno e deka denes prili~no ~esto go slu{ame zborot konsenzus. Verojatno deka nie, kako dràva, se nao|ame vo moment koga ni e neophoden konsenzus za nekoi strate{ki pra{awa, dokolku sakame da se dviìme napred. Za dvièwe nazad ne ni treba konsenzus, toa mo-ème da go napravime i bez konsenzus. Zatoa, predlagam sega da zapo~-neme so diskusijata. Se se}avam, ako ne se laàm, deka u{te vo prethod-nata faza od diskusijata za zbor se javi na{iot gostin od Sojuzot na sin-dikatite, taka {to najnapred bi mu dal zbor nemu, a potoa na Mladin-skiot obrazoven forum. Za zbor se javi u{te eden gostin, koj sede{e do Sla|ana, ama vo momentov ne go gledam. Dobro, }e mu dademe zbor po-docna. Povelete.

Dragan Jovanoski

Blagodaram. Jas sum Dragan Jovanoski od Sojuzot na sindikatite na Makedonija. Smetam deka korupcijata se pojavi ili, poto~no, se inten-zivira{e koga zapo~na tranzicijata. Zna~i, toa e pribli`no periodot 90-tite pa do denes. Nie vo Sojuzot na sindikatite na Makedonija se pra{uvame do koga. Moèbi odgovorot e do onoj moment dodeka ima {to da se krade od rabotnicite. Moèbi toa ne e tolku, da re~am, tragi~no, me|utoa korupcijata vo dràvnite slu`bi }e prodolì. Nie pretposta-

67


vuvame deka korupcijata }e prodolì da postoi i ponatamu, zatoa {to ve}e se privatizirani gore-dolu okolu 95% od pretprijatijata i dosega bea maksimalno iskoristeni site mo`ni varijanti od strana na u~esnicite vo vlasta. Nie i dosega ukaùvavme, no s– se svede samo na ukaùvawe, zatoa {to onoj koj treba da gi primeni sankciite e vlasta, a nitu edna vlast vo svetot, od denot na nastanokot dràvata, pravoto i na sistemot voop{to, ne primenila sankcii vrz samata sebesi. Ima{e bro-jni primeri koga nositelite na vlasta u~estvuvale vo kriminalni pri-vatizacii & i javno i transparentno & no nikoj ne reagira{e na toa. Eve, da go zememe kako primer slu~ajot na NIP Nova Makedonija, koe be{e javno i transparentno prodadeno za 2 miliona i 300 iljadi evra, a vsu{nost ne be{e prodadeno. Vo ovaa faza toa povtorno i se prodava na istata kompanija, sega vo druga faza i od strana na ste~ajnite upravnici itn. Za edna dvaesetina od toj imot se zemeni 4 miliona evra i povtorno nikoj ne reagiral dali e toa mnogu ili malku, dali nekoj od toa prof-itiral ili }e profitira. Pra{aweto okolu korupcijata & po s– izgleda & e definirano taka {to ne smee mnogu da se ~epka vo javnosta, osobeno ne od strana na onie koi se dol`ni da go storat toa, spored zakonot i Us-tavot. Vo izminatite 9 godini javnite obvinitelstva ne kaàa koj e toj {to storil takvo ne{to. Zna~i, i dosega postoel organ {to trebal da go stori toa, a nie sega treba da utvrdime organ nad organot, odnosno su-perorgan. Verojatno }e pomine u{te dolgo vreme dodeka nie utvrdime stotina institucii koi }e bidat nadle`ni za edna rabota i, pretposta-vuvam, deka i toga{ nema da ja svr{ime rabotata. Spored toa, vo pra{awe e samo otsustvoto za javna odgovornost. Dosega ne e identifi-kuvan, od nitu eden organ, nekoj koj u~estvuval vo korupcija. Jas ovde ne slu{nav da se kaè deka ima 20, 2.000 ili 200.000 ili & da re~eme & 2 miliona korumpirani lu|e. Sigurno deka ovaa grupa e mnogu pomala i broi ne pove}e od 6 iljadi lu|e, zatoa {to ako site u~estvuvame vo toj kola~, pretpostavuvam deka }e nema za site. Zatoa, smetam deka taa grupa e mala i deka isklu~ivo taa ima dobivka ili korist od seto toa, iako tie naj~esto }e kaàt deka toa go storile za partijata ili ne znam za {to, a vsu{nost mo{ne lesno moè da se utvrdi deka stanuva zbor za li~en in-teres. I sega koga postoi ovoj organ i koga ve}e sme utvrdile koja e taa grupa, vreme e da se prezeme ne{to. Site znaeme deka do 90-tata godina imavme okolu 1.700 ili, moèbi, 2.000 pretprijatija, a denes imame 47.000 pravni subjekti i deka site tie vo izminatiov period trebale da imaat

68


zavr{ni smetki, vakvi, takvi ili onakvi, i deka tie preku tie smetki, neli, ostvarile dobivka itn. Treba da gi priznaeme site elementi na pazarnata ekonomija, no i site onie elementi koi ne se na pazarnata ekonomija i da se svrtime nazad i da gi pogledneme tie raboti. Zna~i, eden od na{ite predlozi e da pogledneme nanazad za da vidime koj {to napravil. Ne moè nekoj so eden poteg da zeme 10 milioni ili 5 milioni evra i da kaùva deka toj e, ete, Xek London, demek znae da raboti †za-padwa~ki# i deka ostvaruva profit. A koga stanuva zbor za profitot, se znae kade e pi{an i kako e pi{an. No, pra{awe e dali vlasta, partiite ili pratenicite imaat hrabrost da povle~at takov poteg. Pretpostavu-vam deka }e imaat dokolku ne u~estvuvale, no ne veruvam deka }e imaat ako u~estvuvale. I sega se nametnuva pra{aweto {to da pravime, da raspi{eme li nov referendum za korupcijata? Sekoja vlast, nezavisno od toa koja e, i sekoja dosega{na Vlada gi ima ispu{teno koncite, pa duri moè da se konstatira deka aktivno u~estvuvala vo stimuliraweto na ovie raboti i prakti~no se javuva vo uloga na sou~esnik. Ottamu pro-izleguva problemot da gi identifikuvame, bidej}i tie ne izleguvaat so slika itn., pa bi bilo dobro ako nekoj eventualno izmisli nekakov apa-rat so koj }e go slikate ~ovekot i vedna{ }e vidite dali e korumpiran ili ne. Spored toa, edno od mo`nite re{enija za namaluvawe ili za ot-stranuvawe na korupcijata e preminot vo privatna sopstvenost, koga verojatno ne }e moè da se krade, zatoa {to ako nekoj ukrade ne{to toga{ }e igraat bombi, pu{ki, pi{toli itn. No, }e ostane problemot na samata dràva, vo vrska so javnite tenderi, odnosno }e ostanat problem-ite so zakonskata regulativa. Na primer, ministerstvoto kupuva pa{-teti ili ne{to drugo, no ne e sposobno da kupi direktno od fabrika, pa mora da angaìra 10 drugi posrednici, za ovoj narod preku danokot za toj proizvod da pla}a pet namesto edno evro. I toa }e bide legitimno, a t.n. komisii }e go analiziraat slu~ajot i s– }e se zaboravi. Zna~i, mora da go re{ime osnovniot problem vo site zakoni, a toa e toa {to zakonite na-mesto da gi zatvoraat pra{awata, tie samo otvoraat parnici, trgnuvaj}i od Zakonot za trgovskite dru{tva, Zakonot za ste~ai, pa i drugite za-koni. Samiot Krivi~en zakon e pri~ina parnicite da traat do nedogled. A toa ne treba da odi preku nekoj dijalog ili vo zatvorena forma. I ne smee da se slu~i dokolku eden akcioner pobara od Upravniot odbor da mu bide ovozmoèn uvid vo knigata, toj da bide odbien. Zna~i morame da go regulirame toa za toj da moè da vidi kolku akcii imal ili pak da ima

69


uvid vo nekoi drugi podatoci. No, sega zasega situacijata e sosema po-inakva. Ne bi se vpu{tal vo komentar vo vrska so finansiskite iz-ve{tai na kompaniite, no }e kaàm deka bez ogled na toa {to postojano velime deka tie treba da bidat transparentni, vo site na{i kompanii & i vo pogolemite i vo pomalite & nema ni traga od transparentnost. I edno drugo pra{awe vo na{iot sistem prakti~no ja sozdava, odnosno ja pottiknuva korupcijata, a toa se neisplatenite plati na rabotnicite. Nema akti i dokumenti spored koi moè da se utvrdi platata. Ottamu, nie mora da ja promovirame javnata odgovornost na site javni slu`-benici i funkcioneri i toa treba da bide reper za onoj koj u~estvuval vo nekoja nelegalna transakcija. Ponatamu, koga se pi{uvaat zakonite ne treba bukvalno da se prepi{uvaat tu|i zakoni, pri {to }e se koristi zapadnata terminologija, zatoa {to tie ponekoga{ nalikuvaat na pri-kaski, verojatno zatoa {to se nameneti za lu|e koi imaat drug menta-litet i za koi, neli, moeto e moe i nikoj ne moè da mi go zeme, pa zatoa nema {to da me korumpira{, za{to pet pari vredat tolku i ne treba da mi dava{ {est ili ~etiri pari. Zna~i, treba da se vovedat jaki meha-nizmi na pravna sigurnost. Ovde moè da se slu~i eden imot {to ste go kupile denes utre da ne vredi ni pet pari, da ne e tvoj. I, na kraj, jav-nosta, instituciite & vladini i nevladini & treba da imaat uvid vo vak-vite transakcii, no vedna{, na samoto mesto. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Jovanovski, samo moment. Nie malku go pro-longiravme terminot predviden za ru~ek & od 13:00 go prefrlivme vo 13:30 ~asot i, spored mojata procenka imame vreme za u{te dvajca, even-tualno za trojca diskutanti, vo zavisnost od toa kolku }e traat nivnite izlagawa. Zna~i, prvo zbor pobara Mladinskiot obrazoven forum, a po-toa & ako ne se laàm & gospodin Manevski. Ajde da vidam kako izgleda replika od 10 sekundi?

Mislam deka izlagaweto na gospodinot od Sindikatot vo osnova ima edna golema neto~nost. Ne e to~no deka korupcijata zapo~na so tranzicijata. Pa, vie znaete deka socijalizmot maka ma~e{e so akcii. Prvo, 10 godini ima{e Komisija za ispituvawe na potekloto na imotot, no taa ne otkri ni{to. Potoa ima{e edna akcija †Ima{ ku}a & vrati stan#, pa nikoj ni{to ne vrati. Zatoa, da ne gi doveduvame do zabluda prisutnite. 70


Vladimir Mil~in

Blagodaram, mislam deka ova e dobra intervencija. Jas mislam deka ovde mnogu lu|e }e se soglasat so toa deka korupcijata & de fakto & ne za-po~nuva so tranzicijata, tuku ja imavme i prethodno. Ne se se}avam dali ja vikavme taka. Povelete. Aleksandar Stojanovski

Jas sum Aleksandar Stojanovski, pretstavnik na Mladinskiot obrazoven forum. Denes se sobravme i po~navme da razloùvame edna mo{ne kom-pleksna rabota. Tuka nekade }e se vrti i mojot muabet. Zna~i, denes zboruvame za korupcijata i gledame deka toa e mnogu kompleksna rabota i mnogu kompleksen problem. Taa ne e prisutna samo vo Makedonija, tuku i nasekade niz svetot & nekade pove}e, nekade pomalku. Za àl, na na-{ive prostori taa e prisutna do toj stepen {to e eden vid termit {to go razjaduva op{testvoto i ne ni dava da napreduvame & bilo ekonomski, bilo tehnolo{ki. Na ova podnebje korupcijata kako da e evolutivno vgradena osobina vo op{testvoto. Velam evolutivno vgradena, zatoa {to nema odredena grupa lu|e ili odreden sloj vo op{testvoto koi ne se podloèni na korupcija. Zna~i, malku e te{ko da se definira poimot korupcija. Jas }e se osvrnam na problemot {to e najmalku zafaten pri analizata na korupcijata vo makedonskoto op{testvo, a toa e korupci-jata vo visokoto obrazovanie. Zna~i, gospodinot Zoran Ja~ev go dopre toj problem, nabrojuvaj}i gi pette elementi na borba protiv korupci-jata, i mene ba{ me raduva {to toj voop{to go spomna ovoj problem. Mnogu malku lu|e vo visokoobrazovniot sistem znaat deka prepi{u-vaweto na ispit e forma na korupcija. Mnogu malku lu|e od generalnata populacija znaat deka kupuvaweto kafe i davaweto kafe na nekoj admi-nistrativen slu`benik e forma na korupcija. A toa poleka stanuva nor-malno, kako dobar den, a toa e mnogu stra{no, pa duri i alarmantno. Toa treba da n– pla{i. Zatoa, borbata protiv korupcijata ne treba da se svede na borba protiv korupcijata vo dràvnite institucii, vo minis-terstvata, Sobranieto i vo drugite javni institucii. Taa borba treba da se vodi na mnogu pove}e frontovi. Zo{to? Da pojasnam. Kako primer }e zememe edno dupnato kaj~e. Imame eden mehanizam na lu|e, mehanizam na zakoni i na uredbi, odnosno regulativa {to se bori so crpewe voda od edno dupnato kaj~e. Site sobrani vo prostorijava, na nekoj na~in, se stremat kon toa da ja izvadat vodata od kaj~eto, no nikoj ne ja bara dup-

71


kata od kade {to vleguva vodata. Imame cel sloj akademska populacija koja se obrazuva vo visokoobrazovnite institucii vo Makedonija i koja od samiot po~etok na procesot na obrazovanie e podloèna na razli~ni forma na korupcija, taka {to toa poleka-poleka vleguva vo nejzinata svest. Dokolku tie lu|e koi denes se studenti, kako mene, ne ja znaat razlikata me|u dobroto i lo{oto, korumpiranoto i nekorumpiranoto odnesuvawe, ako ne gi znaat pridobivkite od nekorumpiranoto odnesu-vawe, tie sosema sigurno eden den }e go pravat istoto ona {to se slu~uva denes. I utre pak }e ima Antikorupciska komisija koja{to }e tr~a, }e se bori protiv takvite lu|e. I taka sekoj den, odnovo i odnovo, i toa nema da ima kraj. Treba malku da se svrtime i re{enieto da go barame vo vi-sokoto obrazovanie. Visokoto obrazovanie vo RM & sakale nie da pri-znaeme ili ne & e mnogu korumpirano. Toa e, na nekoj na~in, posledniot vagon na vozot, zna~i del {to voop{to ne e dopren od procesot na re-formi. Mladinskiot obrazoven forum, za àl, e edna od retkite organi-zacii koja se vklu~i vo borbata protiv korupcijata vo visokoto obra-zovanie. Imeno, vo 2003 godina se sprovede edno istraùvawe, koe{to be{e poddràno od Fondacijata Otvoreno op{testvo Makedonija, vo koe se dojde do soznanieto deka korupcijata vo visokoto obrazovanie vo Makedonija e na mnogu alarmantno nivo. No, koga toa istraùvawe & iako be{e poddràno od nekolku nevladini organizacii i od Fondaci-jata & be{e prezentirano pred makedonskata javnost, toa be{e javno is-meano od strana na onie koi treba da se borat protiv korupcijata, od glavniot akademski sloj. Istraùvaweto be{e sprovedeno od univer-zitetska institucija, metodolo{ki korektno izvedeno, no sepak be{e is{ikanirano. Moète samo da zamislite kolku e te{ko edna mala grupa lu|e, mala grupa organizacii, da se bori protiv toj termit, protiv toj rak {to po~nuva da go nagrizuva mladiot sloj na op{testvoto t.e. mladi-nata. Prezemeni se niza aktivnosti, no toa sepak ne e dovolno. Sosema e jasno deka nekolku nevladini organizacii ne moàt da ja teraat taa rabota samo so poddr{ka od strana na Fondacijata i u{te nekoi drugi organizacii, odnosno bez poddr{ka od strana na dràvata i od dràv-nite institucii i vlijatelnite lu|e. Borbata protiv korupcijata ne moè da se vodi samo na eden front ili na nekolku fronta, toa e mnogu pokompleksna otkolku {to mislat golem broj lu|e. Fala.

72


Vladimir Mil~in

Blagodaram. Povelete, gospodine Manevski.

Mihajlo Manevski

Vi blagodaram za pokanata da u~estvuvame na ovaa rasprava. Jas }e se osvrnam na nekoi pra{awa vo vrska so socijalno-ekonomskata sostojba i implikaciite i korupcijata vo vrska so toa. Go sledev op{irnoto izla-gawe na gospodin Kekenovski i bi se nadovrzal na negovoto izlagawe. Smetam deka za da vodime uspe{na borba protiv korupcijata, treba da ja znaeme etiologijata na korupcijata. Te{kata ekonomsko-socijalna sos-tojba vo RM e isklu~itelno pogodna po~va za pojava na kriminal i ko-rupcija. No, taa bitka ne moème da ja bieme ednostrano. Taa bitka mora da se bie na site poliwa, dokolku sakame zakonitost i uspe{no spravu-vawe so kriminalot. A na site ni e dobro poznato kakva e taa ekonomsko-socijalna sostojba vo RM: ogromen broj nevraboteni, nad 60 iljadi seme-jstva koi ìveat od socijalna pomo{, 100 iljadi penzioneri koi zemaat penzii od okolu 100 evra, golem broj rabotnici koi neredovno gi pri-maat platite. A da ne zboruvam za drugite sostojbi, zatoa {to toa }e treba & po kojznae koj pat & da go povtoram ona {to e dobro poznato. Me|utoa, vo bitkata protiv korupcijata mora da se razre{at okolnos-tite koi pridonesuvaat za pojavata na kriminalot i korupcijata vo dràvata. Golem broj firmi vo RM se opfateni so eden besmisleno dolg proces na tranzicija, koj e katalizator na kriminalot i na korupcija i se identifikuva so kriminalot, zatoa {to mnogu rabotnici gi izgubija rabotnite mesta vo firmite koi otidoa vo ste~aj, a golem broj od tie firmi otidoa vo laèn ste~aj. Ako gi poglednete statisti~kite poka-zateli }e vidite deka nikoj ne odgovaral za krivi~no delo laèn ste~aj. Gospodin Tupan~eski spomna edno krivi~no delo protiv nezakonito posreduvawe, a bidej}i jas istraùvam del od tie podatoci na Dràvniot zavod za statistika, moàm da vi kaàm deka za 9 godini jas ne uspeav da najdam nitu edna presuda za ova krivi~no delo, pa makar i uslovna. Koga gi spomnav rezultatite od krivi~noto gonewe, rezultatite od otkri-vaweto na korupcijata & za àl, moram da gi upotrebam zborovite na pretstavnikot na Me|unarodniot monetaren fond, koj re~e deka rezul-tatot proizleguva od rastot na ekonomijata vo RM & se razo~aruva~ki, a istoto se odnesuva i na rezultatite od podnesenite krivi~ni prijavi i sprovedeni postapki vo RM. Moàm da vi dadam u{te eden podatok: 60 do

73


70% od krivi~nite prijavi {to bile podneseni za krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe vo periodot od 1995 do 2003 godina se otfrleni. Samo edna ~etvrtina od podnesenite prijavi zavr{ile so podnesuvawe obvinenie. I sega }e se pra{ate: Ako kri-vi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe go sta-vame vo preden plan vo borbata protiv korupcijata, pa kako moèlo da dojde do vakvi rezultati? Obrazloènieto e ednostavno: od 1996 do 1999 godina site lica koi storija finansiski kriminal, kako odgovorni lica vo pravni lica, bea odnapred rehabilitirani od odgovornost, bidej}i Krivi~niot zakonik nema{e odredba spored koja se pregleduva{e odgo-vornosta na odgovornoto lice vo pravno lice. Toga{, vo RM dlaboko se zaora vo kriminal i vo korupcija, a posledicite se ~uvstvuvaat i denes, i toa mnogu silno i mnogu te{ko. Koga govoram za pojavata i za pri~inite za korupcijata, mislam deka ima mnogu elementi na koi ne im se pridava soodvetno zna~ewe vo dràvnite institucii. Pogledajte ja sostojbata vo RM. Dràvata e organizirana so zakoni. Nie }e se iscrpime dodeka da gi doneseme zakonite, dodeka prezemame merki, dejstvija, sredstva itn., a otkako }e gi doneseme zakonite nastanuva edno opu{tawe namesto da bide obratno. A procesot treba da bide obraten, opu{taweto treba da nastane duri otkako }e go sprovedeme zakonot. Jas ne sum od onie koi mislat deka na RM i nedostigaat zakoni. Zakonite sekoga{ }e se nado-graduvaat, }e se usovr{uvaat, me|utoa osnoven problem vo RM e nesprov-eduvaweto na zakonite. ]e go spomnam, eve, Zakonot za javnite nabavki. Stariot Zakon za javni nabavki ne be{e dobar i zatoa vo mart 2004 godina se donese nov, me|utoa sega slu{am deka i toj ne ~ini. No, prob-lemot ne e vo zakonot, tuku vo sudirot na svesta, vo sudirot na sfa}a-wata, vo nepodgotvenosta da se pristapi kon dosledno sproveduvawe na zakonot. Jas mislam deka problemot e vo toa. Ako ne e taka, toga{ kako moè & spored podatocite od eden izve{taj na centralnata komisija vo Ministerstvoto za finansii & vo eden dràven zavod od 95 javni na-bavki, 92 da bidat bez tender. Kako moè da dojde do toa? Zemete gi, na primer, nabavkata na lekovi itn. Mislam deka problemite za koi razgovarame treba da gi stavime na masa, ama otvoreno i bez rakavici, zatoa {to imam vpe~atok deka vo RM vo borbata protiv korupcijata samo se grebe po povr{inata. A ako zagrebete malku podlaboko, riziku-vate da vi bide izgorena ili otse~ena rakata. Se razbira ova go kaùvam metafori~no, a to~no se znae na {to mislam, zatoa {to bitkata protiv

74


kriminalot i korupcijata ne podrazbira pripadnost na koja bilo po-liti~ka struktura, bidej}i kriminalot e kriminal, nezavisno od toa koj go storil i kako go storil. Me|utoa, koga stanuva zbor za ovie pra{awa, mora da se napomene deka dràvata mora da gi re{ava na efikasen na~in. Formiravme Finansiska policija, no taa i po deset meseci nema direk-tor, i s– se sveduva na devet finansiski policajci koi sedat vo edna kan-celarija i raspolagaat samo so eden kompjuter. Ni{to podobra ne be{e nitu sostojbata so Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari, no sega e malku podobrena, iako ne e ni blisku do toa {to treba da bide postig-nato, a nie sekade govorime deka dràvata mora da sozdade kadrovski, materijalni, prostorni i drugi uslovi za rabota na tie institucii. Dr-àvata mnogu gre{i koga go stega ~ekmeèto za ovaa rabota. ]e vi go prenesam moeto iskustvo od Latvija kade {to bev del od grupata {to go poseti Biroto za spre~uvawe na korupcijata. Toa ima 120 vraboteni i buxet od 5 milioni evra. Finansiskata policija broi 160 vraboteni, so posebni oddelenija vo Javnoto obvinitelstvo kade {to se angaìrani 650 lu|e. Latvija e gore-dolu tuka nekade, zna~i dràvata ima odreden odnos kon osposobuvaweto na ovie institucii. I nie taka }e ja vodime ova bitka, dokolku postojano gledame {to im treba na ovie institucii i koi uslovi treba da se ispolnat za od niv da se bara odgovornost. Vo Za-konot za spre~uvawe na korupcijata ima edna izvonredna odredba, a toa e odredbata za ispituvawe na potekloto na imotot i na imotnata sostojba. Sobravme 2.640 anketni listovi, me|utoa tie stojat nekade, onaka ubavo naredeni, i ne znam {to se pravi so niv. Nie & kako dràva, kako insti-tucii, kako Uprava za javni prihodi & ne moème da bideme slepi i da ne gledame {to se pravi okolu nas. Zemete, na primer, kolkavi investicii se vloùvaat vo opredeleni gradbi. Se razbira, ne sum protiv toa da se gradat i palati, da se kupuvaat stanbeni objekti ili stanbeni kom-pleksi, no smetam deka dràvata mora da go pobara svoeto, da vidi od kade se tie pari, dali ne se zatajuvaat danoci i kakva e taa fiskalna evazija koja{to e mnogu izrazena vo RM. Slu{am pred eden mesec dena ministerot za ekonomija, po~ituvaniot minister za ekonomija vo So-branieto na RM, vo edno intervju so golema lesnotija kaùva deka RM e na prvo mesto vo Evropa po sivata ekonomija, negde na 40%. No, neo-damna toj so ista lesnotija gi skina plombite, pra}aj}i signal deka prekr{itelite na zakonot moàt da pominat i na ovoj na~in. Zna~i, do-kolku pogledneme kakva e taa Uprava za javni prihodi koja{to treba da

75


gi ispituva tie anketni listovi i koja ima nadle`nost da pokrenuva postapka za ispituvawe na imotnata sostojba na funkcionerite, iz-branite i imenuvanite lica ili imotnata sostojba na pravnite lica, i ako zememe predvid kolku e osposobena & se razbira deka za takvite sostojbi jas ne ja obvinuvam Upravata & moème da zaklu~ime deka nie nemame soodveten odnos kon osposobuvaweto na ovie institucii. Pra-{awata se mnogu posloèni otkolku {to izgleda na prv pogled i mojot pridones vo ovaa diskusija treba da bide vo smisla na toa vo preporakite ili vo zaklu~ocite da se vnese, ama konkretno, deka dràvata mora & preku soodvetnite institucii & da gi obezbeduva ovie organi, specijal-izirani organi i tela koi gi sozdava so zakon. Pokraj Dràvnata ko-misija, nie imame golem broj takvi tela, kako: Javnoto obvinitelstvo, sudovite, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari, Finansiskata policija, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava i dr. Toa i ne e nekoj povr{en odnos kon site ovie raboti, za na krajot da konstatirame vakvi rezultati vo spre~uvaweto na korupcijata. Posto-jano zboruvame za korupcijata, no taa ne moè da se spre~i so zboruvawe. Potrebni se konkretni merki i konkretni zafati, treba da se otstranat pri~inite koi doveduvaat do korupcija i da se sozdadat materijalni, kadrovski i drugi uslovi za rabota na instituciite. Nie moème da imame ogromni èlbi, no ne sme napravile ni{to ako i slednata godina se vidime ovde, na istoto mesto, i gi konstatirame istite problemi. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Manevski. O~igledno deka pra{aweto na za-jaknuvaweto vo sekoja smisla, osobeno na novoformiranite institucii, e edno od krucijalnite pra{awa. Verojatno treba da se vidi, iako ne sum siguren dali voop{to na edno mesto vo dràvata postoi nekakva eviden-cija & osven za toa {to dobivaat ili ne dobivaat od buxetot & za toa {to se slu~uva so ovie institucii i dali se tie, na nekoj na~in, vo fokusot na stranskite donatori ili se podzaboraveni, odnosno dali ovie insti-tucii ni se ~eda ili, dozvolete mi da bidam po malku vulgaren, ko-piliwa. Se izvinuvam za zborot. Mislam deka zbor bara{e prorektorot na Univerzitetot †Sveti Kiril i Metodij# Zoran Velkovski.

76


Zoran Velkovski

Blagodaram. Nemav namera da se javam so ogled na, moram da ja pofalam, izvonrednata selekcija na izlaga~ite od strana na organizatorot, oso-beno vo vtoriot del, kade {to se dadoa preporakite i sugestiite koi, spored moe mislewe, vo potpolnost ja iscrpuvaat ovaa materija. Me|u-toa, so ogled na diskusiite koi sleduvaat mora da kaàm i del od moite stavovi. Kako ilustracija na ona za {to }e zboruvam, }e dadam eden primer {to ne e redok vo praktikata: Tatkoto odi kaj doktorot koj go operiral negoviot sin i pra{uva kako pominala operacijata, a doktorot mu veli deka s– e vo red, deka negoviot sin e zdrav i ìv. Tatkovo vadi pari za da plati. Doktorot mu veli deka ne treba da plati, a tatkoto so izvesna doza na neverica povtorno go pra{uva dali e siguren deka nego-viot sin }e bide zdrav. Sakam da kaàm deka e sozdaden eden mentalitet, eden na~in na razmisluvawe i deka jas ne moàm da si objasnam od kade taa èlba rabotite da se generaliziraat. Zboruvaj}i za korupcijata, nie sme skloni kon toa da generalizirame deka nekoj e korumpiran, deka e korumpirana celata institucija. Zna~i, ako nekoj zemal mito, site ze-male mito. Se sozdava eden ambient na obezli~uvawe i na apatija, vo koj narodot & ednostavno & se doveduva vo situacija da bide ubeden vo toa deka ni{to ne moè da funkcionira dokolku ne se podma~ka. A toa e naj-lo{oto ne{to {to moè da i se slu~i na ovaa zemja. Be{e spomnato vi-sokoto obrazovanie. Znaete, jas se pla{am deka diskutiraj}i za vakvite problemi, a osobeno za korupcijata, vleguvame vo nekoja sfera na lov na ve{terki, so ogled na toa deka korupcijata, po pravilo, se slu~uva vo onaa siva zona, da ne kaàm zona na samrakot, koja e te{ko vidliva i te{ko se detektira, a u{te pote{ko se dokaùva. Moè da se slu~i pos-tojano da se vrtime vo krug, bez ogled na toa kakvi mehanizmi }e upotre-bime. Apsolutno se soglasuvam so gospodin Ja~ev koj navede eden primer koj, za àl, kaj nas ne se praktikuva, potenciraj}i deka borbata protiv korupcijata ne se vodi samo so mehanizmite na kontrola i mehanizmite na kaznuvawe. Borbata so korupcijata se vodi i so poso~uvawe na do-brite primeri od praktikata. Vleguvame vo situacija da bideme nepra-vedni sprema site onie koi profesionalno si ja izvr{uvaat svojata rabota, sprema site na koi korupcijata im e daleku od umot. Dosega se napraveni nekolku istraùvawa za korupcijata vo visokoto obrazovanie i pritoa bea iskaàni vakvi ili onakvi ocenki. Po istaknuvaweto na takvite rezultati i od prvi~noto istraùvawe na korupcijata vo vi-

77


sokoto obrazovanie, Univerzitetot sprovede akcija za prijava na tri proekti za vnatre{na, interna anketa, odnosno istraùvawe za korupci-jata. Za àl, ne se uspea vo nastojuvaweto da se najde finansiska pod-dr{ka i poradi toa del od fakultetite bea prinudeni da sprovedat in-terno istraùvawe, se razbira so edna mnogu poizdràna metodologija i namesto po dvajca pretstavnici, trojca, od fakultet be{e prezemeno is-traùvawe vo koe bea opfateni ogromen broj studenti, od nekolku fa-kulteti. So ogled na toa deka korupcijata e navlezena na site poliwa od na{eto ìveewe bi bil nepraveden i bi bil premnogu sueten ako kaàm deka visokoto obrazovanie & ne moàm da zboruvam vo celost i }e se osvrnam na situacijata na Univerzitetot †Sveti Kiril i Metodij# e li{eno od takvi slu~ai. Naprotiv, smetam deka treba da se bide samok-riti~en i otvoreno da se zboruva za toa deka visokoto obrazovanie ne e imuno na takvata pojava. Kako da se spre~i i {to e treba da se napravi? Bezdrugo, posledna rabota {to treba da se napravi e da se generalizira, kako {to rekov prethodno. Vtoro, site inicijativi & osobeno na mla-dite & se dobredojdeni i treba da se prifatat kako sugestija za podobru-vawe na sostojbata vo visokoto obrazovanie. Me|utoa, nikoga{ nema da se soglasam so pe~ateweto na flaeri koi se krajno tendenciozni i so generalizacii koi vo dene{ni uslovi samo go defokusiraat interesot, osobeno pred odredeni nastani vo dràvata. Ednostavno, se menuva anga`manot na javnoto mislewe. Nikoga{ nema da se soglasam so ilus-tracii od ovoj tip, koi se & bi rekol & mnogu niski i nedoli~ni. Ni-koga{ nema da se soglasam so imobilnost i so neprodolùvawe na inici-jativata, vo dogovor i vo sorabotka so upravuva~kite strukturi na Uni-verzitetot. Lesno e da se pravat ve{terki, da se brkaat ve{terki i da se spaluvaat. Mnogu e pote{ko e da se bide korekten vo postapkata. Uni-verzitetot †Sveti Kiril i Metodij# nabrgu vleguva, iako e fakti~ki vlezen u{te od samiot po~etok, vo eden proces niz koj treba da mine celata na{a dràva. Nie zboruvame za korupcija, a zaboravame kade se korenite na korupcijata. Kolegite izlaga~i izvonredno gi poso~ija. Jas samo }e dodadam deka nie se soo~uvame so eden proces na produkcija na nekvalitet. Korupcijata se javuva vo onoj moment koga nekoj ne poseduva kvalitet i bara toa ednostavno da se legalizira. Nie ne napravivme ni{to na planot na promocijata na kvalitetot vo site stepeni i vo site sektori na ìveeweto vo ovaa dràva. Kaète mi vo koj javen sektor ili vo koj del od javniot sektor e napravena precizna sistematizacija na

78


rabotnite mesta, so jasno izrazeni kompetencii i indikatori na kva-litet, i vrabotuvaweto da se vr{i vrz osnova na tie indikatori. Na-protiv, postojanoto zamiùvawe pred kvalitetot go ovozmoùva ili sozdava uslovi za korupcija ili, bi rekol, za java{lak i za voluntarizam na poedinci ili na grupi. Nie zboruvame za standardi, a gi nemame, i za-toa se soo~uvame so momentalniot haos koj ja zasiluva korupcijata. Ne zboruvame za dobrite primeri i ne go favorizirame profesionalizmot vo raboteweto, tuku & naprotiv & go legalizirame neprofesionalizmot, zatoa {to nemaweto ot~et za storenoto ili za izvr{enoto fakti~ki pretstavuva legalizacija na neprofesionalizmot i na nekvalitetot. Nie se sudrivme so najrazli~ni na~ini na zloupotreba na statusite, funkciite itn. Povtorno nemame ot~etnost, ne ja mobilizirame jav-nosta da bara ot~et i profesionalizam. Nie samo zboruvame za toa, a pravime mnogu malku na toj plan. Ova se odnesuva pred s– na gra|anskiot sektor, koj treba da bide pocvrst. Dali sme razvile dovolno mehanizmi koi }e go favoriziraat kvalitetot, koi }e kaàt deka toa lice e vrabo-teno, me|utoa negovite rezultati ne se vo soglasnost so baraniot kva-litet, ili }e ~ekame da dojde nekoj otstrana, ili odnadvor, i da ni kaè deka postoi inertnost, deka postoi neefikasnost i neefektivnost na odredeni sektori ili na odredeni institucii. Toa morame da go napra-vime sami. Spored mene, borbata protiv korupcijata moè da se vodi ed-instveno preku favorizirawe na kvalitetot. Se razbira, ne sakam da gi marginiziram zakonite, bidej}i tie se vaèn element. No, mora da pos-tojat sankcii, koi }e se primenat vo uslovi na dokaùvawe na vinata. Eve, gledame institucii i najrazli~ni komisii, koi se za pozdravuvawe i treba da se poddràt, no op{toto generalno mobilizirawe na drà-vata treba da bide fokusirano pred s– na kvalitetot i na standardite za kvalitet. Sakav da naglasam u{te edna rabota. Visokoto obrazovanie vleze vo proces na tranzicija. Se obiduvame da vospostavime indikatori za kvalitet, da vospostavime mehanizmi za interna i za eksterna evalua-cija na kvalitetot. Za kratko vreme mo`nostite za zloupotreba na ra-botnoto mesto }e bidat mnogu stesneti. Site tie procesi }e se reali-ziraat so pomo{ i so poddr{ka od strana na studentite. Toa e ne{to {to morame da go izodime, no za taa rabota, bezdrugo, }e ni bide potrebna pomo{ od strana na dràvata. Zboruvame za Bolowa, no nie ne moème sami da ja izodime Bolowa. Mora da imame poddr{ka od strana na onie koi ja potpi{ale Bolowa. Vo takvi uslovi dobredojdeni se site suges-

79


tii, no prozivkite i generalizaciite od tipot deka visokoto obra-zovanie e apsolutno korumpirano ne vodat nikade, tuku odat vo prilog na onie mediumi koi & eve, da ne ja zloupotrebam govornicava i da zboruvam za slabostite na mediumite & ja tretiraat samo lo{ata vest, kako dobra vest, pa se slu~uva od va{ata izjava †Da, sum slu{nal deka ima korup-cija#, tie so golemi, masni bukvi na prvata stranica da napi{at deka na univerzitetite postoi korupcija. Sakam da kaàm deka, sepak, treba da se sugeriraat pozitivni primeri, no i da se detektiraat i da se prenesu-vaat i negativnite iskustva, so cel da bidat nadminati. Ne sakam da nav-leguvam vo raspravii za poedine~ni slu~ai, pa zatoa zboruvav malku voop{teno. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Dobro, jas imam eden mal komentar. Ne mislam deka dojdovme ovde za da si dokaùvame koj od nas e vo pravo i deka vo na{ite ukaùvawa e sodràna apsolutnata vistina. Nie verojatno se sobravme ovde za da do-jdeme do ne{to {to bi bilo nekakov logi~en komplet preporaki, pre-dupreduvawa, svoeviden alarm. Ne veruvam deka moème da se soglasime ba{ vo se. Zatoa, dokolku kaème kolku e zastapena korupcijata, vo eden ili vo drug segment na op{testvoto, jas znam deka mnogumina bi sakale da repliciraat vo korist na edna ili druga institucija ili protiv edna ili druga institucija. Ama ne sum siguren dali toa, vsu{nost, }e n– od-vede kon su{tinata, so koja{to verojatno bi sakale da izlezeme. Ne znam koj e posledniot govornik {to go najaviv pred pauzata, no nie ve}e go probivme i toj rok. Zbor ima Sla|ana Taseva.

Sla|ana Taseva

Samo kratko i sosema pozitivno, za malku da izlezeme od ova deka ne se pravi ni{to, za da vidime do kade sme stignale. Poseben pottik za moeto izlagawe e diskusijata na Aleksandar, koja ja slu{navme site koi se prisutni ovde, i jas navistina gi pozdravuvam vakvite diskusii od mladite. Dobro e toa {to tie stanuvaat svesni deka i vo taa sfera se slu~uva ne{to i deka treba da se prezemat merki za da go pottikneme ona za {to zboruva{e kolegata: kvalitetot, standardite, kriteriumite, kom-petenciite, profesionalnosta vo site sferi, pa i vo sferata na vi-sokoto obrazovanie. Sega jas, od aspekt na ~ovek koj raboti vo visokoto obrazovanie, kako profesor i kako direktor na Policiskata akademija,

80


~lenka na Univerzitetot †Sveti Kliment Ohridski# vo Bitola, kade {to idnata sreda, posledna nedela od denes, imame sostanok tokmu na ovaa tema: mo`nostite za vospostavuvawe sistemi na kontrola i preven-cija na korupcijata vo visokoto obrazovanie, na koj }e u~estvuvaat i stu-dentite i rektorkata na Univerzitetot, i prorektorite i prodekanite za nastava od site fakulteti, taka {to mislam deka treba da sedneme i da razgovarame na ovoj na~in. Nagolemo zboruvame za voveduvawe na ed-instveniot Kredit-transfer sistem, kako sistem {to gi voveduva krite-riumite, standardite i mo`nostite za evaluacija na kvalitetot na nas-tavnicite i spored koj navistina se vrednuva s– ona {to go raboti sekoj student, so {to se zatvoraat mo`nostite za korupcija. Pa, eve, vo ovaa prigoda jas bi sakala javno da gi pokanam i kolegite od Univerzitetot vo Skopje za site zaedno da u~estvuvame vo vakvite raspravi i da vidime vo koja nasoka treba da se dviì visokoto obrazovanie vo ovaa sfera. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram. Predlagam sega da imame pauza za ru~ek. Konferencijata }e ja prodolìme vo 14:40.

Vladimir Mil~in

Eve, dojde gospodin Trpenovski. Bi ve zamolil da po~neme, so ogled na toa deka docnime zad rasporedot, a potoa moème da otvorime diskusija. ]e im dademe prednost na onie koi se prijavija za zbor prethodno. Po-velete, gospodine Trpenovski.

Jovan Trpenovski

Blagodaram za pokanata i za mo`nosta da gi izneseme na{ite razmislu-vawa i problemite koi, spored ocenkata na Dràvnata komisija za spre-~uvawe na korupcijata, zasluùvaat posebno vnimanie, bidej}i pro-blematikata e mo{ne sloèna i bara golema stru~nost i napori za oso-znavawe na ona {to treba da bide predmet na odlu~uvawe na Dràvnata komisija. Vo taa smisla, bi go kaàl slednovo. Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata postoi i e aktivna ve}e dve godini. Izborite za ~lenovi na Dràvnata komisija bea zavr{eni po donesuvaweto na Za-konot za spre~uvawe na korupcijata od strana na Sobranieto na RM. So

81


prviot zakon e odreden sostavot, mandatot i nadle`nostite koi, vo os-nova, ostanuvaat re~isi isti i po donesuvaweto na Zakonot za izmena i za dopolnuvawe na ovoj zakon. Imeno, izvr{eno e dopolnuvawe na nad-le`nostite na Komisijata, zgolemen e mandatot na ~lenovite na istata od 4 na 5 godini, bez pravo na povtoren izbor. Su{testvena izmena e toa {to ~lenovite na Komisijata }e ja izvr{uvaat funkcijata profesion-alno, za razlika od sega{niot sostav koj ne e profesionalen, tuku na onie koi rabotat toa im e dopolnitelen anga`man. Naslovot na temata na koja{to treba da zboruvam upatuva na potrebata da se progovori za zakonskata postavenost na Komisijata, za nejzinite nadle`nosti, za nej-ziniot odnos sprema Sobranieto i sprema drugite dràvni organi, gle-dano od aspekt na nejzinata nezavisnost vo izvr{uvawe na funkcijata. Zakonot po koj be{e izvr{en izborot na sega{nite ~lenovi na Komisi-jata, kako i noviot zakon koj ve}e stapi vo sila, ja odreduva sodrìnata, odnosno nadle`nostite na Komisijata, i so nego bea uredeni merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata pri sproveduvaweto na vlas-ta, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnos-tite za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto na rabotite od javen interes od strana na pravni lica, so ostvaruvawe na javnite ovlastu-vawa, kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo trgovskite dru{tva. Od vaka odredenata nadle`nost moè da se zaklu~i deka ovlastuvawata se golemi, a so toa obvrskata za dosledno sprovedu-vawe na zakonite e u{te pogolema. Za da se obezbedi potrebniot kva-litet i stru~nost vo postapuvaweto vo konkretni slu~ai, Zakonot pred-viduva deka ~lenovite na Komisijata & koi se imenuvaat od redot na is-taknatite stru~waci vo oblasta na pravoto i ekonomijata, a koi uìvaat ugled pri vr{eweto na funkcijata & za svojata rabota }e odgovaraat isklu~ivo pred Sobranieto na RM. Na ovoj na~in e obezbedena celosna legislativna nezavisnost vo vr{eweto na rabotata. Go potenciram ova legislativna nezavisnost, bidej}i fakti~kata nezavisnost zavisi isklu~ivo od samata Komisija, odnosno od nejzinoto konkretno postapu-vawe i od nejziniot izgraden odnos sprema dràvnite organi i no-sitelite na dràvnite i na javnite funkcii i ovlastuvawa. Sloboden sum da kaàm deka vo tekot na dosega{noto rabotewe, spored na{a oce-na, vo potpolnost sme ja zadràle svojata nezavisnost, i pokraj povre-menite neosnovani iskaùvawa za nekakva na{a selektivnost vo posta-

82


puvaweto. Vpro~em, ìveeme vo vreme na ponaglasena ispolariziranost i podelenost me|u lu|eto, vo vreme na somnevawa vo objektivnosta na odlu~uvaweto & ne samo od strana na nositelite na javnite ovlastuvawa, tuku sekade kade {to, po silata na zakonot, nekoj treba da odlu~i za postoewe na ne~ie pravo, kako i za steknuvawe na nekoj materijalen ili statusen interes. Vo realnosta ima golem broj slu~ai koi n– ubedile vo toa deka ne stanuva zbor samo za somneì, tuku za sosema jasni slu~ai na nezakonsko i nesoodvetno odnesuvawe na licata koi donesuvaat odluki vo ime na svojata nadle`nost i odgovornost. Korupcijata, kako nega-tiven fenomen koj navlegol vo site pori na ìvotot i koj so svojata ra-zornost gi nagrizuva i gi uni{tuva vrednostite od koi zavisi kvalite-tot na ìveeweto na lu|eto, organiziranosta na dràvata, slobodata na sozdavaweto novi vrednosti i nu`niot ekonomski razvoj, dosega ne be{e definirana nitu vo pravnata nauka, nitu vo praktikata. Za da bide obez-bedena soodvetna borba protiv korupcijata, pred s– na planot na preven-cijata, istata mora da se definira. Sogleduvaj}i ja vakvata potreba, Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata pri izrabotkata na svojata Nacionalna strategija za borba protiv korupcijata napravi obid da ja definira istata. Taka, pod korupcija se podrazbira †iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva bilo korist za sebe ili za nekoj drug#. Vo noviot Zakon za spre~uvawe na korupcijata i vo noviot ~len 2 ovaa definicija e prezemena vo celost, taka {to istata dobiva i soodvetna zakonska so-drìna. Ako ja ras~lenime ve}e utvrdenata definicija, kako negativna pojava, utvrdeni se i terminite koi se sostaven del na novata defini-cija. Taka, poimot iskoristuvawe na funkcijata se poistovetuva so poi-mot zloupotreba, koja zna~i zloupotreba na javnata funkcija, dol`nost ili ovlastuvawe so izvr{uvawe na nekoe dejstvie koe{to e zabraneto ili so propu{tawe da se izvr{i nekoe dejstvie koe{to e zadolìtelno. Poimot polo`ba ili funkcija se odnesuva na site lica opfateni so ~len 122 od Krivi~niot zakonik na RM, a pod terminot drug se podraz-bira sekoe pravno i fizi~ko lice koe so dejstvie na korupcija prediz-vikuva nastanuvawe na {teta, steknuvawe na neosnovani statusni prava ili pribavuvawe na protivpravna materijalna korist. Napomenav deka e donesena Nacionalna strategija za borba protiv korupcijata, koja e pri-fatena kako programa i kako strategija na Vladata na RM. Ovaa strategija ne e obvrska samo na Komisijata, tuku i na zakonodavnata i na

83


izvr{nata vlast, na planot na predlagaweto i donesuvaweto na sistem-skite zakoni, so koi }e se obezbedat zakonskite preduslovi za efikasna borba protiv korupcijata i za nejzino spre~uvawe, kako i obvrska na or-ganite za otkrivawe, gonewe i presuduvawe, na planot na represijata na storitelite na krivi~nite dela. Efikasnata borba protiv korupcijata e mo`na samo so zaedni~ko dejstvuvawe na site faktori vo dràvata i so sozdavawe na nerealni uslovi za vladeewe na pravoto i za obezbeduvawe na potrebniot ambient za razvoj na demokratijata i na tvore{tvoto. Os-noven princip na Dràvnata komisija e prevencijata, a toa se prin-cipite na po~ituvawe na ~ovekovite prava, vgradeni vo Ustavot i vo za-konite na RM i vo me|unarodnite dokumenti, osobeno vo Evropskata konvencija za osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, kako i principot na prevencija pred represijata. Prifa}aweto na represijata, kako ednist-ven odgovor na korupcijata, rezultira so eliminirawe na posledicite vo individualnite slu~ai, dodeka pri~inite, motivite i okolnostite koi dovele do korupcijata ostanuvaat nedopreni. Kako odraz na global-nite trendovi, a so cel da se prezeme efikasna preventivna akcija pro-tiv korupcijata, dràvnata programa se bazira na prevencija, otkrivawe na pri~inite i na uslovite {to doveduvaat do pojava na korupcija, kako i nivno eliminirawe, dodeka represijata i natamu }e pretstavuva ko-rektiv na merkite {to se prezemaat kon individualnite slu~ai. Treba da se istakne deka borbata protiv korupcijata ne moè da bide uspe{na dokolku ne postoi politi~ka volja od strana na dràvata, a ne samo dek-larativna volja. êsto ni go postavuvaat pra{aweto dali navistina postoi politi~ka volja za borba protiv korupcijata. Mora da priznaam deka pra{aweto e dosta delikatno i deka sekoj odgovor moè da bide izloèn na kritika, koja{to moè da bide argumentirana. Bez èlba rabotite da se prikaàt samo vo edna dimenzija, bi rekol deka & gene-ralno & postoi takva volja, me|utoa taa kako da splasnuva pri odredeni pokonkretni prezemawa. Te{ko e da se dade deciden odgovor na pra-{aweto koi se pri~inite za takvoto splasnuvawe. Ova proizleguva od faktot deka vo pove}eto spomnati slu~ai s– u{te ne se prezemeni kon-kretni merki. Svesen sum za teìnata i za odgovornosta pri konkret-iziraweto na slu~aite i na li~nostite, na nositelite na koruptivnite dela i dejstvuvawa, no toa ne ni dava za pravo tolku dolgo da ~ekame na konkretnata odluka. RM ostana posledna vo celosnoto zavr{uvawe na procesot na denacionalizacija. Slu~aite koi gi razgleduva Dràvnata

84


komisija ukaùvaat na celosno diskriminirawe na odredeni naslednici vo ostvaruvaweto na nivnite prava, so prezemawe na brojni administra-tivni dejstvija od strana na pove}e upravni i drugi organi, so cel da se onevozmoì ostvaruvaweto na sopstveni~kite prava. Se odi duri dotamu {to i pri postoewe na tvrda zakonska obvrska na naslednicite da im se vrati odzemeniot imot, se nudat nadomestoci koi ni odblizu ne se re-alna vrednost na imotot, kako i navodni izmeni na urbanisti~kite pla-novi i re{enija, so cel da se ostvari ne~ij interes, a na {teta na nas-lednicite na prisilno odzemeniot imot. Bavnosta na postapkata e pose-ben fenomen. I vo ovaa prigoda }e izjavam deka se probieni site zakon-ski rokovi za sproveduvawe na Zakonot za denacionalizacija, a toa e sekako sloèn proces. Privatizacijata na stopanskite objekti be{e sprovedena na toj na~in {to se vode{e smetka za golemite akcioneri, a pritoa bea zloupotrebeni pravata na malite akcioneri, koi bea iz-loèni na pritisoci za otstapuvawe na akciite. Poa|aj}i od zakonskata postavenost, Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, {to moè da se zaklu~i i od samoto ime na Komisijata, pred s– treba da dejstvuva preventivno. Prevencijata ima smisla samo dokolku ne se po-javila posledicata. So samiot fakt {to privatizacijata e re~isi zavr{ena, odzemena e mo`nosta za nekakvo preventivno dejstvo, taka {to posledicite & so celata svoja negativnost & se ozakoneti i ve}e nema mesto za kakvo bilo dejstvuvawe na Dràvnata komisija, no sekako ima proceduralni mo`nosti za prezemawe dejstva od strana na drugite dr-àvni organi. Se prijavuvaat slu~ai na prigrabuvawe na op{testveniot imot i vo ramkite na proverkite se potvrduva takva beskrupuloznost, taka {to ~ovek ednostavno ne moè da se izna~udi kako e mo`no seto toa. Naizgled sloènite kombinacii i kombinatoriki za prigrabuvawe na op{testveniot imot vsu{nost se tolku ednostavni kopii koi se lesno sogledlivi. Me|utoa, otsustvoto na ponaglaseni instrumenti za vra}awe na ve}e prigrabenoto, go zgolemuva ~uvstvoto na nemo} i gubewe verba deka moè da se stori ne{to pove}e. Pri transformacijata na pretpri-jatijata so op{testven kapital bea napraveni najkorumptivnite dela i be{e prigraben ogromen kapital, sozdavan od nekolku generacii, pri {to nekoi ostanaa na ulica, bez elementarni sredstva za egzistencija. Pri otsustvo na preventivno dejstvuvawe vo sferata na privatizacijata, kako {to spomenav, toa e mo`no samo ako ima proceduralna dopu{-tenost. Deka ova e mo`no potvrduva i primerot so topilnicata vo Veles,

85


kade {to so poveduvaweto na postapkata za utvrduvawe na ni{tovnata na dogovorot za otu|uvawe na imotot preku sudskata postapka se vrati ce-lokupniot imot, so mo`nost za nova privatizacija koja{to e na povidok i koja }e ovozmoì restartirawe na stopanskiot subjekt i vrabotuvawe na golem broj nevraboteni. Vo sprotivno, }e be{e zavr{ena privati-zacionata postapka koja zna~e{e steknuvawe na materijalna mo}, bez da-vawe na soodveten nadomestok za realnata vrednost. Ovoj slu~aj go is-taknuvam kako pokarakteristi~en, iako ima i drugi. Taka e poni{tena privatizacijata na EMO Ohrid, po inicijativa na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, bidej}i se utvrdi deka pari~nite sredstva nemaat legalno poteklo. Spomnato e deka Dràvnata komisija za spre-~uvawe na korupcijata primarno treba da dejstvuva preventivno, a vo slu~aite koga }e se utvrdi deka postoi somnenie deka e storeno kri-vi~no delo se podnesuva inicijativa za gonewe do edinstveniot nadle-èn dràven organ, t.e. do javniot obvinitel. Vakvite inicijativi se podneseni, del od niv se prifateni, nekoi po dopolnitelnite izvr{eni proverki od strana na javniot obvinitel se otfrleni, a po nekoi s– u{te se postapuva. Preventivnoto postapuvawe zna~i prezemawe dejstvija za utvrduvawe dali odlukata {to e donesena vo konkretniot slu~aj, od strana na dràvniot organ, e zakonita i dali so nepo~ituvawe na zako-not e pri~ineta {teta. Vo slu~aite koga }e se utvrdi nepo~ituvawe na zakonot Dràvnata komisija go dostavuva svojot zaklu~ok do nadle`nite organi, so predlog za prezemawe merki za otstranuvawe na nezakoni-tosta i merki sprema odgovornosta na nositelite na funkcijata. Od dosega{noto postapuvawe po konkretni predmeti se zaklu~uva deka na-jzastapeni nezakonitosti se onie koi se povrzani so nepo~ituvaweto na Zakonot za javnite nabavki. Nepo~ituvaweto glavno se sveduva na toa deka i pokraj postoeweto na zakonskata obvrska za objavuvawe na potre-bata za sklu~uvawe na dogovori za nabavka, toa se pravi so neposredni spogodbi ili, dokolku ve}e ima oglas, so izbor na subjekt koj ne nudi na-jpovolni uslovi. Vakvoto nepo~ituvawe na ovoj zakon e mo`nost za ost-varuvawe na materijalna korist od strana na poedinci, se razbira na {teta na dràvata i na drugite organi. Trgnuvaj}i od definicijata na korupcijata, spored koja pod korupcija ne se smeta samo prezemaweto de-jstva zaradi ostvaruvawe na materijalna korist, tuku i drugite privi-legii koi se sprotivni na zakonot, taka {to pod korupcija se podrazbira i steknuvaweto na nekoe statusno pravo koe{to ovozmoùva vo ime na

86


steknatoto statusno pravo i polo`ba da se obezbedi nekoe pravo ne samo za sebe, tuku i za nekoj drug. Taka, doa|aweto na funkcija koja{to ima golemi diskrecioni prava, no i realni mo`nosti za koruptivno dejstvu-vawe, e u{te po{tetno za op{testvoto, bidej}i zakonskata dopu{tenost za koristewe na diskrecionite prava ja prikriva korupcijata, poviku-vaj}i se na zakonskata dopu{tenost. Takvi bea slu~aite na otu|uvawe na dràvniot imot za nesrazmerno mali ceni, dodeluvaweto na dozvoli od razli~en karakter i sl. Sogleduvaj}i ja {tetnosta {to se javuva kako posledica na diskrecionite prava na nositelite na funkcijata, Dr-àvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata vo svojata programa predloì namaluvawe na tie prava do stepen na celosno odzemawe. Vak-viot predlog e prifaten od strana na Vladata na Republika Makedonija. Posebno sakam da ja istaknam potrebata od funkcionalna sorabotka na site organi koi se nadle`ni za prezemawe na dejstvija {to pretstavu-vaat nivna zakonska obvrska vo borbata protiv korupcijata. Taka, nemi-novna e sorabotkata so javniot obvinitel, so Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti, so dràvniot revizor, so Upravata za javni prihodi, carinata, so Direkcijata za perewe pari, Finansiskata policija i dr. Vakvata sorabotka e ve}e vospostavena, me|utoa s– u{te postoi potreba od nejzino prodlabo~uvawe, vo nasoka na postignuvawe na zaedni~kata cel & namaluvawe na korupcijata do toj stepen {to istata }e bide stavena pod kontrola toga{ koga ne moè da bide celosno eliminirana. Bi dodal samo u{te nekolku razmisluvawa. Zboruvame za korupcijata, i toa za korupcijata vo razli~ni sferi od ìveeweto, a korupcijata & kako {to napomnav & ne e povrzana samo so materijalnata mo} i interes, tuku i so ona {to zna~i politi~ka mo}. Svedoci sme na poslednite nas-tani koi pretstavuvaat ne samo izigruvawe na zakonot, tuku grubo kr{ewe na zakonot. Sloboden sum da kaàm deka nitu eden funkcioner ne moè da go ima toa diskreciono pravo da se stava nad zakonot, am-nestiraj}i ve}e izre~eni prekr{o~ni ili drugi sankcii za lica koi ne go po~ituvaat zakonot, vo znak na nekakvo eufori~no odnesuvawe. @a-lam {to moram da go kaàm toa. Ponatamu, moè li nekoj da se stavi nad zakonot, ovozmoùvaj}i odreden na~in na odnesuvawe na stopanskite or-ganizacii da bide prodolèn samo kako volja na nekoj koj ja ima taa funkcija i smeta deka toa mu e dopu{teno. Mislam deka vo konkretniov slu~aj nemame materijalna korist, me|utoa imame ne{to koe{to otsta-puva od na{ite op{ti zalo`bi da bideme pravna dràva, da go po-

87


~ituvame pravoto i da gi po~ituvame sopstvenite i tu|ite obvrski. Koga go spomenav postoeweto na politi~ka volja i se ogradiv velej}i deka ne znam dali taa politi~ka volja postoi generalno ili irealno, jas rekov deka mi se ~ini deka taa postepeno splasnuva, i toa toga{ koga }e treba da se primeni vo konkretni slu~ai. Moram da kaàm deka Komisijata, isklu~ivo po na{a inicijativa, dojde do materijalni podatoci za dej-stvuvaweto na dràvnite organi koi ovozmoìle 90% od snabduvaweto na Biroto za materijalni rezervi da se vr{i preku eden subjekt. Mislam deka ovoj podatok zboruva deka ne{to ne e vo red, {tom dràvnite or-gani koi po svojata postavenost, funkcionalnost i operativna podgot-venost ne uspeale da dojdat do soznanie za postoeweto na materijalni dokazi koi ukaùvaat na toa deka & navodno & se odràni sednici, ot-voreni ili zatvoreni, na koi se donele odluki za raspolagawe so ogromni materijalni sredstva pribrani vo buxetot od dano~nite ob-vrznici. Smetam deka dokolku postoe{e celosna politi~ka volja }e bea procesuirani barem ovie nekolku primeri i Komisijata nema{e da mora da se zanimava so istite. Blagodaram za vnimanieto. Dokolku ne{to vo moeto izlagawe ne be{e dovolno objasneto, stojam na raspolagawe da odgovoram. Blagodaram u{te edna{.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Trpenovski, za prezentacijata na postavenosta na Komisijata, a u{te pove}e za primerite koi gi poso~ivte, a koi bea spomnati i prethodno, osobeno pra{aweto za zako~eniot proces na sproveduvawe na Zakonot za denacionalizacija. Isto taka, mi se ~ini de-ka e isklu~itelno va`no toa {to se pojavuva problemot na razlikata me|u deklarativnata politi~ka volja i ona {to potoa se slu~uva vo praktikata, koga se raboti za konkretni slu~ai. Mislam deka i pra{a-weto na ~uvstvoto na nemo} koga se soo~uvame so posledicite na pri-vatizacijata, odnosno transformacijata na op{testveniot imot, e isto taka ne{to {to verojatno im teì na mnogumina vo ovaa dràva i {to, na nekoj na~in, ja odzema energijata za toa deka postoi svest deka nekoi raboti moàt da se promenat. Jas o~ekuvam deka sega }e imame seriozna diskusija. Mislam deka imame dovolno elementi od dosega{nite dis-kusii, od ona {to go rabotevme dosega, no bi gi zamolil onie koi po-baraa zbor pred da zaminat, a potoa se vratija, da kaàt dali s– u{te baraat zbor. Povelete.

88


Qup~o Farmakovski*

Blagodaram. Da se pretstavam. Jas sum Farmakovski, sovetnik na pretse-datelot na Vladata. Vo po~etokot dozvolete mi, vo ime na premierot, da izrazam blagodarnost i poddr{ka na aktivnostite na Institutot i na site vakvi aktivnosti, vo nasoka na borbata protiv korupcijata. Se iz-vinuvam vo ime na premierot, koj ne moè{e da prisustvuva zatoa {to e vo Ohrid. Dozvolete mi vo ramkite na ovaa poddr{ka na borbata protiv korupcijata da otvoram nekolku pra{awa od aspekt na obvrskata & ne samo na dràvata i na dràvnite organi. Ova e eden {irok proces vo ramkite na koj vo poslednive godini se pokrenale niza inicijativi: prvo, preku donesuvawe na izmenite na zakonskata regulativa; vtoro, preku formirawe na institucionalni ramki vo koi }e se pokrenat takvi aktivnosti; i treto, ovde ne mislam samo na aktivnostite na dràvata, tuku i na aktivnostite na dràvnite organi, drugite vladini i nevla-dini organizacii, mediumite i javnosta. I tie imaat zna~ajna uloga vo ovoj proces. Me|utoa, site tie & dokolku sakaat da postignat uspeh & treba da nastapuvaat zaedni~ki i organizirano. Ova ne e proces ~ii{to rezultati treba da gi o~ekuvame vo dogledno vreme. Ako se napravi analiza na dosega{nite aktivnosti vo pogled na zakonskata regulativa, vo pogledot na dràvnite institucii formirani za ovaa aktivnost, mis-lam deka site }e se soglasime deka ima nekakov napredok. Me|utoa, isto taka, treba da se soglasime deka i samite institucii, vo ramkite na svo-jata rabota, se sudiraat so razli~ni problemi. Tokmu tuka treba da se naso~i poddr{kata ne samo od strana na dràvnite organi, tuku i od site vladini i nevladini institucii, da ne re~am i od pravosudstvoto. Toa e temata na koja bi sakal da prodiskutiram. Sakam da istaknam deka vak-vite sobiri ne treba da gi koristime za nekakov politi~ki marketing ili kako mo`nost da gi iskaème svoite stavovi koi nemaat dopirna to~ka so temata na dene{nata diskusija. Se sobravme ovde za da vidime kako i vo koja nasoka treba da se vodi borbata protiv korupcijata i kakva treba da bide ulogata na dràvnite organi, pravosudstvo, nevladi-nite organizacii, mediumite, javnosta i partiite. A {to se odnesuva na drugiot del & politi~kata borba & se znae deka taa treba da se vodi vo instituciite, vo Sobranieto i vo partiite. Me|utoa, ne smee da se doz-

* Ovoj tekst e pretstaven onaka kako {to e snimen na konferencijata. Tekstot ne e avtoriziran od izlaga~ot.

89


voli da se izgubi sensot za temata na ovoj sobir i diskusiite da zabegaat vo druga nasoka. Pretsedatelot na Komisijata go istakna problemot dali ima politi~ka volja. Volja ima & politi~ka, moème da kaème duri i zgolemena politi~ka volja, dokolku se napravi sporedba so pre-thodniot period. No, i za zgolemuvawe na taa politi~ka volja treba da nastanat odredeni uslovi. Vo po~etokot be{e istaknato deka se zabo-ravivme i deka po podolgo vreme kone~no go iniciravme ovoj sobir. Pritisokot na javnosta i na mediumite e golem i treba da postoi posto-jano, kako svoeviden balans {to }e gi potsetuva duri i dràvnite insti-tucii na tie aktivnosti, no ne zatoa {to dràvnite institucii gi zabo-ravile tie procesi. I tie vo ramkite na svojata rabota se sudiraat so odredeni problemi & od najsitni do najgolemi. Me|utoa, sepak, vakvite sobiri imaat pozitivna smisla na potsetuvawe ne samo na dràvnite in-stitucii i na pravosudnite organi, tuku i na mediumite i na site onie koi treba da dadat svoj pridones vo ovoj proces. Mora da pojasnam ne{to za site nas ovde, vo delot na toa dali za ne{to {to e regulirano so zakon sega imame pojavi na upatstvo, na memorandum za razbirawe ili nekoi drugi & da ne kaàm & deklarativni akti, koi ostavaat vpe~atok deka or-ganite treba da sorabotuvaat, iako & po s– izgleda & ne sorabotuvaat. Ima vistina i vo toj del, me|utoa ima pogolema vistina vo toa deka vo interes na podobrata sorabotka nekoi odnosi treba da se doreguliraat, pa vo toj kontekst smetam deka e potrebno ovoj auditorium da go zapoz-naam so toa {to be{e pri~inata za donesuvawe na upatstvoto za sora-botka so Dràvnata komisija. Kako {to e poznato, vo Vladata ima{e sostanok me|u premierot i pretstavnicite na Dràvnata komisija i pre-mierot so Kabinetot i nadle`nite ~lenovi na Vladata, tokmu vo kon-tekst na unapreduvawe na sorabotkata. Vo razgovorite be{e konstati-rano deka ima slabosti vo sorabotkata i bea locirani slabostite. Vsu{-nost, celta na taa sredba be{e da se konstatira {to e toa {to e srabo-teno dobro, a {to ne e i {to i na koj na~in treba da se raboti vo idnina. ]e kaàm deka ja po~ituvam Dràvnata komisija & kako samostoen organ, a sega ve}e i pravno lice, so site lex specialis ovlastuvawa koi{to gi ima. Me|utoa, samata sredba, a i dosega{nata praktika pokaàa deka ima pot-reba od donesuvawe na takvo upatstvo. Ne treba da se sfati deka Upatstvoto se odnesuva na Dràvnata komisija, bidej}i toa e upatstvo {to go nosi Vladata, a e nameneto za dràvnite organi i za site onie organi koi se pod kapata na Vladata, organi koi & soglasno zakonot &

90


lex specialis imaat obvrska sprema Komisijata. Zabeleùvam deka vo toj lex specialis ne se re{eni nekoi pra{awa, kako pra{aweto za rokovite i pra{aweto za odgovornosta. Pra{aweto na odgovornosta, kako i pra-{awata za rabotnite obvrski, gi imame i vo Zakonot za dràvnite slu`benici i vo drugite podzakonski akti i vo drugite zakoni, vo zavis-nost od ministerstvata. Vo zakonot se predvideni nadle`nostite i obvrskite na organite sprema Komisijata, me|utoa ne se dovolno pre-cizirani nadle`nostite na Antikorupciskata komisija. So ova Upat-stvo se nastojuva{e odredeni raboti da se preciziraat i da se pre-naso~at, za da se zgolemi efikasnosta na Komisijata, organite da moàt pobrzo da odgovorat na tie obvrski ili, dokolku ne odgovorat vo pred-videniot rok, da obrazloàt pred Komisijata koi se problemite poradi koi ne moàt da ja ispo~ituvaat obvrskata deka }e odgovorat vo rok od 15 do 30 dena. Zna~i, sepak, obvrskata na dràvnite organi vo Vladata. Da ne se sfati, kako {to ovde be{e postaveno pra{aweto, deka na toa gi obvrzuva komisijata. Ne. Vladata si go nosi toa upatstvo kako akt. Me|utoa, vo ime na sorabotkata, nie vklu~ivme i eden pretstavnik na Komisijata, tokmu vo interes na toa da se sozdade akt {to }e pridonese za podobra sorabotka me|u Vladata, dràvnite organi i Antikorupcis-kata komisija. Mora da pojasnam i edno pra{awe vo odnos na Zakonot za klasificirani podatoci, kako odredba {to e predvidena, no ne vo na-soka na toa da ja ograni~i Komisijata vo pristapot kon tie podatoci. Odredbata za obvrskata da se ima odgovornost sprema Zakonot za klasi-ficirawe na podatocite se odnesuva na toa deka koga dràvniot organ ne moè da go simne stepenot na tajnost na nekoj podatok & zatoa {to, spored zakonot, e dolèn da go dostavi do Komisijata & treba da bide svesna za nejzinata obvrska i odgovornost za tajnosta na dokumentot. Ima dokumenti za koi ministrite, vrz osnova na zakonot, moàt da go simnat stepenot na tajnost i da gi dostavat, me|utoa i dokumenti & kako {to se najgolem del od NATO standardite & na koi ne moè da im se simne stepenot na tajnosta. Toa e obvrska spored me|unarodnite konven-cii i ne postoi diskreciono pravo na dràvata, vrz osnova na zakon, da ja isklu~i. Vo toj slu~aj, podatokot se dostavuva do Komisijata, vo odre-dena procedura, a Komisijata e obvrzana da go za{titi podatokot i da bide odgovorna za nego. Zna~i, ova mora{e da go preciziram, bidej}i be{e postaveno kako pra{awe. Na kraj samo edno kratko objasnuvawe od delot na denacionalizacijata, kako pojasnuvawe na prethodno postaveno

91


pra{awe. Ne e tolku ednostavno, kako {to mislime. To~no e deka rokovite za denacionalizacijata se probieni, a spored Zakonot i site obvrski {to proizleguvaat od nego, me|utoa pri noseweto na Zakonot trebalo da se razmisluva za toa dali moè da se odgovori, vo pred-videnite rokovi, na site obvrski {to }e proizlezat od toj Zakon. Za va{e zapoznavawe, brojot na postapki po àlba, koi se dvojat vo vto-rostepena postapka na Komisijata, e mnogu golem. Rokovite ne se zapa-zeni, zatoa {to vo vreme koga e kreiran Zakonot nikoj ne o~ekuval deka }e ima tolku àlbeni postapki & bilo od strana na subjektot vo postap-kata, bilo od strana na dràvata, kako interesent. Zna~i, vo toj moment koga se izgotvuval zakonot, trebalo da se ima predvid deka seto ona {to se planiralo da se zavr{i }e se zavr{i vo tie rokovi. Sega imame eden vakum prostor. Jas ne bi odzemal vreme, bidej}i pretpostavuvam deka ima i drugi diskutanti po mnogu pra{awa, osobeno koga stanuva zbor za rabotata na dràvnite slu`bi, kako {to be{e istaknato od profesor Tupan~eski. Sosema go poddrùvam vo zamislata za profesionalizacija na administracijata i smetam deka dràvata treba da se stremi kon toa kolku {to moè pove}e da se izbegnuva politi~koto vlijanie, barem vo delot na profesionalnata administracija. Nam ni se potrebni stru~-nost i efikasnost i pred s– eksperti so kvalitet, koi }e pridonesat vo razvojot na dràvnata administracija, kako i vo razvojot na site onie institucii vo koi kompetentnosta i stru~nosta treba da bidat osnovni kriteriumi pri izborot. Mislam deka site nie, kako i Agencijata za dràvni slu`benici, se stremime vo taa nasoka, i deka dràvniot apa-rat {to e nasleden od prethodniot sistem sega treba da se stavi vo ram-ka. A toj proces bara vreme i sozdavawe na kriteriumi spored koi }e se vrednuvaat dràvnite slu`benici, koi vo idnina bi bile imuni na kakvi bilo politi~ki promeni. Blagodaram. Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. Dobro, o~igledno e deka edna tema ne otpa|a, a toa e pra{aweto za toa vo kakvi uslovi rabotat, kako se opremeni i kakva e pozicijata na novosozdadenite institucii, vklu~itelno i Agencijata. Mislam deka prv zbor pobara profesor Slaveski. Povelete.

92


Trajko Slaveski

Dobro, blagodaram. Konkretno, moeto izlagawe }e bide vo vrska so ovoj del na konferencijata, a mojata intervencija }e bide kratka. Pret-postavuvam deka najgolemiot del od prisutnite nemale mo`nost da ja po-glednat ovaa analiza, bro{urata so naslov †Temelna analiza#, koja & kako {to be{e spomenato & e izrabotena vrz osnova na 20 studii na slu~ajot, od koi pet se od Republika Makedonija. Edna od niv gi anal-izira{e tokmu naporite za formirawe na Komisijata za spre~uvawe na korupcijata i site drugi pridru`ni aktivnosti. ]e spomenam deka za vakviot tip programi za borba protiv korupcijata se koristi poimot omnibus programi, koj kaj nas e preveden kako kompletni programi. Za da bide pojasno, tuka mislat pred s– na Zakonot na borba protiv korup-cijata, potoa na Nacionalnata strategija ili na Programata za borba protiv korupcijata, potoa na Vladinata komisija, kako specijaliziran oddel ili agencija za taa cel, kako i na Akcioniot plan za sproveduvawe na programata ili na mehanizmot za monitoring. Nie vo na{ata prak-tika gi imame re~isi site ovie elementi. A {to se odnesuva na aktiv-nostite na ovoj organ, }e kaàm deka i na dvete rabotilnici koi{to gi imavme dosega, kaj avtorite apriori & u{te pred da se napi{at ovie zaklu~oci & zabeleàv nekoja rezerviranost vo odnos na efikasnosta na vakviot tip institucii, vklu~itelno i Komisijata za spre~uvawe na korupcijata, so pomala ili so pogolema samostojnost. Toa mi be{e malku ~udno, ama tie dokraj ostanale na svojot stav. Bi sakal ovde da slu{neme i nekoj komentar za zaklu~ocite na studijata, od gospodin Trpenovski, kako aktuelen pretsedatel na Komisijata za spre~uvawe na korupcijata, a podocna moème da go slu{neme i misleweto na negoviot prethodnik, gospo|a Taseva. Stanuva zbor za zaklu~okot vo odnos na efektivnosta i problemite, rizicite na koi se izloèni ovie institucii (str. 53 od temnozelenata bro{urka). Kon krajot stoi slednovo (citiram): †Vo ram-kite na visokopolitiziranata tranzicija postoi rizik deka strukturite za borba protiv korupcijata moàt da se zloupotrebat kako oru`je za napad na politi~kite oponenti. Postoi poseben rizik deka komisiite za borba protiv korupcijata, ili specijaliziranite agencii, moàt da se izmanipuliraat za politi~ki celi, osobeno dokolku tie imaat ovlastu-vawe da gonat#. ]e preskoknam nekolku paragrafi i }e otidam sosema na krajot od ovoj del, na stranica 54, kade {to se veli: †Obidite da se spro-vedat kompletni programi za borba protiv korupcijata ...# & zna~i, da

93


pojasnam, pod kompletni se misli na onoj tekst vo koj spa|a i rabotata na Komisijata, Zakonot, Akcioniot plan itn. & †...vo zemjite kade {to bor-bata protiv korupcijata nema podr{ka nitu od nekoe visoko vladino nivo, nitu od fokusiranata javnost, nitu od gra|anite, sekoga{ }e bidat problemati~ni#. Ova ne zna~i deka vakvite promeni nikoga{ ne treba da se sprovedat, tuku deka nivnite pridobivki vo po~etokot treba da se stavat pod pra{awe i da se usoglasat vo kontekst na i soglasno so mo`-nostite vo zemjata. Dobro, zna~i pra{aweto be{e dali moè da se isko-mentira ova. A sega, dokolku mi dozvolite, bi pobaral i dopolnitelen komentar od gospodin Trpenovski, ~ie{to izlagawe moèv da go pogled-nam i pred negovoto doa|awe, a sega slu{nav i obrazloènie. Imam ne-kolku pra{awa ili zabele{ki. Prvo, vo vrska so procesot na denacion-alizacija. Jas mora da go spomenam ova za da bidam konsekventen na edna moja reakcija, dadena pred edna godina, na edna izjava na prethodnikot na gospodin Trpenovski, gospo|a Taseva, vo vrska so toa deka Komisijata gi pro{iri svoite nadle`nosti, prezemaj}i nekoi funkcii na drugite or-gani pri Vladata na Republika Makedonija. Konkretno, stanuva{e zbor za akcijata ili za aktivnostite okolu †Slu~ajot OKTA#, kade {to & me|u drugoto & e spomenato deka Komisijata za spre~uvawe na korupci-jata ima seriozni zabele{ki za monopolskata polo`ba na OKTA. Toga{ jas javno, vo kolumna vo Dnevnik rekov deka toa ne e rabota na Komisi-jata za spre~uvawe na korupcijata, zatoa {to vo Republika Makedonija postoi Monopolska uprava, kako vladin organ pri Ministerstvoto za ekonomija. Za da ne bidam pogre{no razbran, jas mislam deka nema ni-kakvo opravduvawe za stopiraweto na procesot na denacionalizacija od strana na aktuelnata vlast. Imeno, pri~inite se sosema jasni: pred 1998 godina nema{e denacionalizacija, a taa be{e povtorno stopirana vo 2002 godina. Problemot e od ideolo{ka priroda, i voop{to ne stanuva zbor za nekakvi li~ni interesi. Ne mislam deka Komisijata za spre~u-vawe na korupcijata, kade {to ima navistina posveteni profesionalci, treba da gi tro{i resursite i da prima poplaki i da se zanimava so slu~ai vo vrska so ovoj proces. Jas, konkretno, ne gledam zo{to bi se angaìrala Komisijata, osven ako taa ne saka da se nametne kako insti-tucija na koja i se slu{a zborot vo javnosta, pa vo taa nasoka da potseti deka ne{to ne e vo red na ovoj plan. Zna~i, ne treba da se razleva energi-jata i da se odi ponatamu. Drugo, gospodine Trpenovski, vie naveduvate slu~ai so privatizacijata vo Republika Makedonija, pa duri i konkretni

94


primeri. Pretpostavuvam deka vo nekoi od ovie re~enici vie ne mislite samo na privatizacijata po 1998 godina, zatoa {to & kako {to e poznato, a toa be{e konstatirano i vo bro{urata od minatata konferencija & de-ka 90% od privatizacijata be{e zavr{ena do 1997 godina. Vie navedu-vate nekoi konkretni primeri kade {to privatizaciite se poni{teni, odnosno slu~aite se vrateni. Mene ne mi e jasno zo{to ne go spomenuvate †Slu~ajot FER[PED#, zatoa {to vie, kako Komisija, bevte prili~no glasni potsetuvaj}i ja javnosta za opstrukciite {to se vr{at pri re{avaweto na ovoj slu~aj, kade {to imate konstatirano seriozni po-vredi na zakonot. Da nema dilemi ili zabuni vo odnos na pra{aweto na privatizacijata, jas mislam deka s– e jasno kaàno i deka mnogu e napi-{ano. Znaete, jas ne zboruvam ~esto za toa, no jas bev moèbi najglas-niot, a vo nekoi slu~ai i edinstveniot, koj zboruva{e za toa vo godinite koga se vr{e{e privatizacijata, 95/96/97. Imeno, vie konstatirate deka privatizacijata vo Republika Makedonija do 96/97 godina moème da ja okarakterizirame kako proces na prvobitna akumulacija na kapitalot i ottuka seprisutna korupcija. Sepak, korupcijata ima granici. Nema me-gakorupcija, korupcijata ima granici. Toa be{e politi~ki proces so koj toga{nata aktuelna vlast ja prenese sopstvenosta na svoi lu|e. Vnimava-jte, toga{ i jas & kako ekspert & bev staven vo isku{enie, zatoa {to vo 97/98 godina politi~kite partii od vlasta i od opozicijata baraa od nas da dademe svoe mislewe za toa kako moè da se razvrze toj jazol, bidej}i vo sekoj slu~aj be{e konstatirano masovno kr{ewe na postojniot Zakon za privatizacija, mislam na onoj od 1993 godina. Mojot stav be{e deka makedonskata ekonomija }e doìvee celosen krah dokolku po smenata na vlasta vo 1998 godina se pristapi kon ispravawe na site zakonski pro-pusti, site kr{ewa na zakonot, zatoa {to tie bea prisutni vo sekoj poe-dine~en slu~aj. Preporakata be{e da se odi na selektivno poni{tuvawe na privatizaciite vo onie slu~ai koga steknatata sopstveni~ka struk-tura e pre~ka za vlez na doma{en ili na stranski kapital. Toa be{e preporaka od ekspertska gledna to~ka. So ova }e zavr{am. Ja pozdravu-vam va{ata rabota, va{ite napori i o~ekuvam deka nadle`nite insti-tucii, koi se zastapeni preku svoite pomladi pretstavnici, pokaàa ili izrazija deklarativna volja za sorabotka so Komisijata za spre~uvawe na korupcijata i deka toa }e go pravat i ponatamu & pointenzivno i potran-sparentno. Blagodaram.

95


Vladimir Mil~in

Blagodaram, profesore.

Jas samo kratko bi rekol deka ~esto spomenuvame odredeni slu~ai i mis-lam deka stanavme zdodevni. Nie ne se povlekuvame od ona {to go zaklu~ivme za FER[PED, iako se nao|ame vo nivni prostorii. Toa ostanuva. Kaj nas nema nikakvi dilemi okolu toa deka privatizacijata na FER[PED e takva kakva {to ja ocenivme i nie voop{to ne se povleku-vame. Naprotiv, nie tvrdime deka privatizacijata na FER[PED ne e vo red & ona {to e napraveno od strana na revizijata i ocenkite koi{to gi dade prethodnata vlast. Koga zboruvavte za privatizacijata vie spom-navte do izvesna godina i do taa i taa godina. Moram da kaàm deka nie ne sme optovareni so toa koja godina i za vreme na koja vlast e napraveno ova ili ona. Toa sakam posebno da go potenciram. Me|utoa, nie gi re-{avame slu~aite onaka kako {to doa|aat i mene nikoj ne moè da me ubedi deka privatizacijata be{e napravena korektno i deka ne be{e prosledena so ogromna korupcija i so ogromna zloupotreba od strana na onie koi se nositeli na stopanskiot ìvot vo Makedonija. Onie koi raspolagaat so odreden kapital ne bea ni{to pove}e otkolku obi~ni ak-cioneri, moèbi so nekolku akcii pove}e od drugite. Pra{aweto {to se nametnuva e dali be{e izbran vistinskiot model. Jas sum cel ìvot vo pravosudstvoto, pa se pra{uvam dali navistina ne vloìv ni{to vo ovaa dràva. Vistina e, ima{e predlog za vau~erski sistem, no toj ne be{e prifaten. Ne go falam vau~erskiot sistem, tuku zboruvam od aspekt na korupcijata. Odredeni li~nosti, trgnuvaj}i od svojata pozicija vo sto-panstvoto, se steknaa so ogromni materijalni sredstva, a ogromni ma-terijalni sredstva ne moàt da se steknat samo na legalen i na dozvolen na~in. Inaku, vi blagodaram za poddr{kata, za{to nam navistina ni e dragocena sekoja poddr{ka, nezavisno od toa od kogo doa|a, zatoa {to problematikata so koja{to se sre}avame i na koja rabotime sekoga{ moè da bide izloèna na kritika, no objektivnosta vo donesuvaweto na na{ite zaklu~oci e primarna vo rabotata na Komisijata. Vo toa sakam da ve uveram i sakam da ni veruvate. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. Taseva, dali }e zemete zbor ili? Potoa se prijavi gospo-din Rahi} od SDSM.

96


Sla|ana Taseva

Blagodaram za pra{awata {to gi postavi gospodin Slaveski i verojatno e vo interes na prisutnite da otvorime nekakva pokonkretna diskusija. Pra{aweto za toa zo{to Komisijata se vklu~i vo rabota po slu~ajot OKTA, isto taka, be{e nametnato, pred s– od aspekt na toa dali e toa nadle`nost na Komisijata i dali Komisijata voop{to treba da se vpu{-ta vo rabota po vakvi slu~ai, vo koi ima i drugi nadle`ni organi koi moàt, neli, ednostavno da gi sledat ili da gi vodat postapkite. Nie se soglasivme okolu toa, pa duri i baravme odgovor na ova pra{awe, koga razgleduvavme dali voop{to sme nadle`ni za toa da raspravame za ovoj slu~aj. No, imavme takva fakti~ka sostojba spored koja slu~ajot ne be{e voop{to nov vo taa 2003 godina, po~etokot na 2003 godina koga Komisi-jata po~na da funkcionira. Vo uslovi koga imame slu~aj {to postoi ve}e nekolku godini, a od druga strana imame institucii koi postojat dolgi godini, no ne prezele ni{to za navistina da utvrdat dali tuka eventu-alno postoi korupcija ili eventualna zloupotreba na slu`benata po-lo`ba, iako i toga{ postoele zakoni, kako i Krivi~en zakonik {to ja regulira{e ovaa materija. Sega, vrz osnova na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, utvrdivme deka nie imame nadle`nost, zatoa {to tuka pos-tojat i odredbi koi ovozmoùvaat da ja sledime, odnosno da se zanima-vame so spre~uvaweto na korupcijata vo trgovskite dru{tva. Pododdel od ovaa odredba e sozdavawe na monopolskata polo`ba na pazarot, i nie vo ovoj slu~aj tvrdevme deka e taka, iako znaeme deka postoi Monopolska uprava. Toa ne go ograni~uva na{eto pravo da postapuvame po ovoj pred-met. Vo ovoj slu~aj, isto taka, moè da stane zbor za diskriminacija na drugite trgovski dru{tva ili pravni lica ili za predizvikuvawe ras-trojstvo na pazarot. No, da ne navleguvame podaleku. Ona na {to nie go zasnovavme ovoj slu~aj, koga go dostavivme do Javnoto obvinitelstvo, be{e ukaùvaweto za postoewe na zloupotreba na slu`benata polo`ba, predizvikana so steknuvawe na nekakva korist za sebe ili za nekoj drug. Vo slu~ajov imavme sostojba da prepotpi{uvame dogovor za koj odluka donele i Vladata i Sobranieto, a neposredno pred potpi{uvaweto na dogovorot bil potpi{an i nekakov Memorandum za razbirawe, vo koj bea utvrdeni odredeni parametri {to podocna se preslikani vo dogovorot. A za da moè da se napravi takov dogovor, vo me|uvreme e smenet i eden zakon. Zakonot e smenet za vreme na prvomajskite praznici, so naznaka deka po~nuva da vaì vedna{ po praznicite, a rokovite od toj taka done-

97


sen nov zakon ne se po~ituvaat, {to zna~i deka imame vlijanie na politikata vo odnos na ekonomijata vo raboteweto i sklu~uvaweto na vakvi dogovori. Toa se okolnostite koi{to Komisijata gi vide vo do-kumenti, a s– ponatamu be{e rabota na drugite dràvni organi, koi treba{e da ocenat kako e vodena postapkata. Zna~i, denes na nekolku-pati ja otvorivme temata za nadle`nostite na Komisijata. Jas i vo po-~etokot vo moeto prvo izlagawe rekov deka nie kako da sakame nad-le`nostite na Komisijata da gi locirame samo onamu kade {to sakame da gi vidime ili onamu kade {to ni odgovara. Mnogupati dosega rekovme deka ne sakame da navleguvame vo nadle`nostite na drugite, no deka imame dovolno {iroki ovlastuvawa i nadle`nosti za da si ja rabotime rabotata za koja{to sme ovlasteni. Vo odnos na ovie izve{tai koi{to gi citiravte, jas ne uspeav prethodno da go pro~itam delot za politi~kite instrumenti i za mo`nosta za instrumentalizacija ili koristewe na vakvite tela za ostvaruvawe na nekakvi politi~ki celi. Se soglasuvam so toa deka tie moàt da se izmanipuliraat. Toa bea i na{ite argumenti, u{te pred da bide izbrana Komisijata, koga go postavuvavme pra{aweto za toa kako }e se biraat ~lenovite i koj }e gi predlaga. Me|utoa, stanuva zbor i za subjektivnoto. Dali lu|eto {to se izbrani vnatre vo taa ko-misija vleguvaat so sopstven li~en integritet ili, pak, }e go crpat od Komisijata. Zna~i, mora da se vnimava na na~inot na izbor na lu|eto. Se razbira deka moèlo da se slu~i ili moè da se slu~i, no pra{awe e dali navistina ne{to se slu~uva. Pove}eto od ovie zaklu~oci se pau-{alni, a ne se nekakvi konkretni zaklu~oci. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram. Gospodin Rahi}. Esad Rahi}

Po~ituvan profesore, po~ituvani gosti i u~esnici. Se izvinuvam {to dojdov malku podocna, poradi nekoi obvrski vo Parlamentot, kako i po-radi nekoi li~ni obvrski, bidej}i utre zaminuvam na pat vo Venecija. Podgotvuvaj}i se, jas pro~itav eden izve{taj {to zboruva tokmu za sostojbata za koja{to sega raspravame, no i za odnosite vo RM, odnosite me|u & na primer & zemjite-~lenki na Jadranskata povelba, kade {to Al-banija i Hrvatska, vo odreden segment, se stavaat pred Republika Make-donija. Nemav namera da se javam, bidej}i sum & na nekoj na~in & vo ne-

98


ramnopravna polo`ba, zatoa {to nemav mo`nost ni da gi poglednam do-kumentite, nitu da slu{nam {to zboruvaa drugite. Sakam da kaàm eden moj li~en stav, kako pratenik i kako relativno mlad ~ovek. Mnogu go cenam ona {to predmalku go kaà profesorot, deka ima èlba i namera da dade celosna poddr{ka vo delot na kreiraweto na normalnata poli-tika i ìveeweto vo RM. Jas kako pratenik }e glasam za site predlozi i od Vladata i od kolegite pratenici i od site drugi institucii koi niz formite na institucionalno dejstvuvawe }e pridonesat za toa da se do-nesat zakoni koi }e ja spre~at korupcijata. Zatoa {to so godini zboru-vame vo ime na odredeni politi~ki eliti, pa i sega & nezavisno od toa dali e 1998 ili 2002 ili 1994 ili 1990, da ne zaboravime, ima{e pove}e miksovi otkolku lani & garniturata {to e vo opozicija kaùva edna ista prikaska s– do momentot dodeka ne dojde na vlast ili, na primer, odredeni ~lenovi na va{ata Antikorupciska komisija, koi se isklu-~itelno korektni i dobri lu|e, vo odredeni slu~ai zastapuvaat firmi za koi treba da odlu~uvaat vo eden odreden slu~aj, a toa e sudir na interesi, neli. Jas smetam deka nie treba da ras~istime so toa {to sme podgotveni da storime, kako lu|e i kako gra|ani na RM, trgnuvaj}i od na{ite op{testveni funkcii, da ras~istime so toa {to e korupcija i do kade sme podgotveni da odime vo borbata protiv nea. Eve, na primer, jas sum se na{ol vo situacija da se javam i da urgiram vo edna institucija, zatoa {to eden odreden proces bil zako~en, zatoa {to nekoj ~inovnik vo ad-ministracijata za da si go podobri buxetot stopiral proekt vo vrednost od nekolku milioni marki, dolari ili evra, odnosno proekt {to }e vraboti 15-20 lu|e. I sega toa odi na {teta na odreden minister ili na {teta na odredena politi~ka partija. Siguren sum deka golem broj poed-inci profitirale ili profitiraat vo ime na politi~kite eliti, po-liti~kite partii ili vo ime na Vladata ili oddelni ministri. Zatoa, ajde pra{ajte go premierot ili ministerot dali pobaral ne{to vo ne~ie ime. Inaku, jas sum svedok na takvi slu~ai i vo ovaa prigoda sakam li~no da go pozdravam premierot, osobeno vo delot na primenata na ovie za-koni povrzani so fiskalizacijata, kade {to se bara{e striktno po~i-tuvawe na zakonot. Gospodine Trpenovski, rekovte deka eden minister se stavi nad zakonot. Se soglasuvam & i jas i mojot profesor. Inaku, jas sum i obi~en pravnik, odnosno i pokraj toa {to sum pratenik nemam tituli. Pra{awe e dali ministerot zgre{i od dve gledni to~ki, vo zavisnost od dioptrijata. Formalno-pravno zgre{il, iako vo odgovorot na portpa-

99


rolot na Ministerstvoto stoi deka nema zakonska odredba koja{to go zabranuva ona {to ne e zabraneto vo pravoto. I sega se pra{uvam: eu-fori~no rekovte deka vo Ministerstvoto, toa isto Ministerstvo, ima 7 ili 8 predmeti koi se sporni i deka tie }e gi ispitaat, a lu|eto }e gi snosat posledicite od toj akt, poradi ona {to ne go napravile. Da ve pra{am sega edna rabota: smetam deka toj ~in e eufori~en & zboruvam li~no, kako gra|anin i kako Makedonec & i mene ne mi e jasno zo{to na eden minister, dokolku so toa ne go povreduva zakonot, ne mu se dade mo`nost da napravi eden gest vo ramkite, uslovno re~eno, na zakonot, a takvo pravo mu se dava na eden obi~en ~inovnik. Na primer, poradi nepo~ituvawe na ovaa zakonska odredba jas duri petpati insistirav na toa da se zatvori eden du}an, no toj ne e zatvoren zatoa {to kuma{inot na gazdata na du}anot ne dozvolil da se stori toa. Koja e razlikata me|u eden ~inovnik koj vo ime na ova {to go kaàv, vo ime na nekoja vlada ili politi~ka elita ili vo ime na nekoja partija raboti i go zloupotrebuva svoeto pravo vo odnos na eden minister? A moeto vtoro pra{awe e sled-novo: [to ako nekoj mu zavr{i nekomu rabota zaradi rodninska vrska, kako vo slu~ajot {to go spomnav, i dali i vo toj slu~aj moè da stane zbor za zloupotreba zaradi dobivka? Onoj koj go napravil toa ne napra-vil zloupotreba. Se soglasuvam so vas deka zakonskata regulativa treba striktno da se po~ituva. Pra{awe broj dva, iako mislam deka profeso-rot si otide, zo{to ne se spomne privatizacijata na Pivara, kade {to bea obes{teteni site, pa duri i prethodnite sopstvenici na zemjata? Ima{e i drugi dobri primeri na privatizacija, iako se soglasuvam so vas ne sum sosema siguren dali vau~erskiot sistem e podobar ili polo{ od ovoj sega. Vremeto }e pokaè. Prvobitnata akumulacija na kapitalot, zo{to ne go re{ime toa? Ako nekoj zgre{il vo privatizacijata, kako {to se ubedi gospodin \in|i} vo Srbija i go re{i ovoj problem, zo{to nie ne se re{ime. Ajde da se vratime nazad i da zboruvame za edna odre-dena druga tematika, koga firmite se privatiziraa so 90% diskont. Vnimavajte, pritoa voop{to ne e va`no dali sum od onaa ili ovaa po-liti~ka opcija. Jas sum gra|anin, utre }e bidam ili nema da bidam prat-enik, no sakam na {alterite da se ~eka kako vo site normalni zemji - 15 ili 20 minuti. Jas sum se javuval i kaj gospo|a Sla|ana i sum pra{uval dali moè da se stori ova ili ona vo ramkite na zakonot, dali moè da pomine ova ili ona i jas navistina go po~ituvam nejzinoto moè ili ne moè. Zna~i, spored mene, problemot }e moème da go re{ime toga{

100


koga }e se reformirame samite sebesi, odnosno toga{ koga }e staneme ~esni. Za{to, da bideme iskreni i da priznaeme deka 95%, da ne re~am, 100% od nas koga }e zgre{at, na primer koga }e napravat soobra}aen prekr{ok baraat prijateli, i samo mal od nas gi pla}aat kaznite, a sega site nie moralizirame za ova ili za ona. Zna~i pra{awe e dali sme podgotveni kako poedinci i, vtoro, dali sme podgotveni site zaedno & kako politi~ka elita i kako nezavisni intelektualci koi {to pre-thodno bile politi~ari pa vo vremeto koga bile politi~ari malce po-inaku razmisluvale, ostvarile korist, a sega od pozicija na nezavisni intelektualci ja kritikuvaat ovaa ili onaa vlast & da napravime eden sistem, sistem koj }e i ovozmoì na ovaa dràva da funkcionira. Inaku, vie podobro znaete deka ne postoi apsolutno op{testvo, odnosno op-{testvo kade {to nema korupcija. Razlikata e samo vo toa {to vo nekoi zemji oblicite na korupcija se posofisticirani. Vo tie zemji korupci-jata i kriminalot se na mnogu povisoko nivo i e sveden na minimum i koga }e te fatat prikaznata e zavr{ena. Kaj nas e problem da te fatat. Zna~i, treba da postoi èlba sistemot da profunkcionira. Inaku, jas u{te edna{ }e kaàm deka mi e àl {to ne se tuka moite kolegi za da kaàt ne{to pove}e. Jas ovde }e zavr{am, bidej}i ne znam za {to se diskutira{e dodeka bev otsuten, no se nadevam deka kako del od vlasta }e dadam i li~en pridones vo ovaa nasoka. No, bi sakal da kaàm deka treba da imame predvid deka Vladata e sepak samo edna mala grupa lu|e koi sa-kaat i se obiduvaat da gi realiziraat postavenite celi, a dali }e uspeat vo toa & }e vidime. Problemi ima i vo zdravstvoto i vo lokalnata sa-mouprava, pa zatoa sostojbata e takva kakva {to e. Zatoa, dajte da se dogovorime site zaedno & i vie koi sluìte kako korektiv na vlasta, a va{a uloga e da poso~ite sekoja anomalija, a organite na dràvata se dol`ni toa da go sankcioniraat, onaka kako {to treba. Da rabotime site zaedno i da ja iskoristime ovaa sega{na sostojba, ovaa pozitivna ener-gija koja{to se ~uvstvuva vo posledno vreme. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Rahi}. Bidej}i bev vo uloga na moderator jas ne odgovarav, ne polemizirav so nitu eden stav {to be{e iskaàn na dene{nava konferencija. Me|utoa, sega moram da kaàm ne{to, bidej}i & mora da priznaam & me isprovociravte. Prvo, va{iot kolega Ismet Ramadani ima{e isklu~itelno samokriti~no izlagawe i mislam deka

101


napravi ne{to {to be{e vistinski prodor vo na~inot na koj nie javno razgovarame za problemite vo dràvata, zatoa {to po~na od sebesi i od sopstvenata partija, davaj}i i pozitivni i negativni primeri. Spored-bata me|u ministerot i ~inovnikot za mene e malku problemati~na, od prosta pri~ina {to jas mislam obratno, jas mislam deka kolku e povi-soko, tolku e povisoka odgovornosta, pa spored toa tolku povisok treba da bide i otporot za kr{ewe na zakonot od strana na onoj koj ima povi-soka polo`ba vo op{testvoto. Spored toa, ona {to sum podgotven da mu go prostam na ~inovnikot, ne sum podgotven da mu go prostam na minis-terot ili na premierot. Stepenot na pro{tevawe, od aspekt na gra-|aninot, e s– pomal kolku se odi povisoko vo hierarhijata, bidej}i e po-golema i mo}ta. Toa e ne{to {to e sosema prirodno i {to voop{to ne treba da n– za~uduva. Ne moème da go opravdame ministerot so toa {to }e kaème {to pravel ~inovnikot. Vo toj slu~aj voop{to ne moè da stane zbor za vladeewe na pravoto, osobeno zatoa {to ministerot be{e eden od glavnite protivnici & ako ne me laè se}avaweto, so ogled na toa {to sega imam bela kosa & na neodamne{niot predlog rabotnoto vreme da se prodolì za eden ~as. Ne moè, toa ne odi edno so drugo. Gra|anite o~ekuvaat deka kolku e povisoka funkcijata {to ja izvr{u-vaat nositelite na javnite funkcii, tolku pogolemo }e bide ~uvstvoto na pravi~nost i na konzistentnost na nivnite postapki. Ottamu, mislam deka platformata †zo{to da ne moè ministerot, ako moè ~inovnikot# te{ko deka }e moè da bide pojdovna platforma na patot na ostvaru-vaweto na na{ite celi. Jas, na primer, ne gazam na taa platforma, jas }e ostanam otstrana. Sakav da potsetam deka ne ~uvme nikakov komentar vo vrska so denacionalizacijata. Toa e pra{awe {to me zasega i li~no. Jas imam slu~aj & stanuva zbor za imot od dedo mi & {to se tegne so godini. Letovo se najdov vo situacija mnogumina poznati da mi kaàt deka do-kolku sakam moàm da storam ne{to vo vrska so toa, zatoa {to sum bil mnogu mo}en ~ovek. Srede Prilep jas se najdov vo situacija da ne znam {to da napravam i od kade da po~nam za da ja spre~am uzurpacijata i menuvaweto na statusot, za{to ako prodolè{e onaka kao {to te~ea rabotite, nitu jas, nitu brat mi }e nemavme nikakva {ansa. Spored toa, jas ne bi bil tolku golem optimist, bez ogled na bavnosta na toj proces. Mislam deka toj se dviì so zagriùva~ka bavnost i deka tuka Vladata mora ne{to da napravi, iako taa ne e edinstvenata {to treba ne{to da napravi. Jas ne sum ekspert vo toa, no zatoa imame sudovi itn. Taa ra-

102


bota, sepak, ne e idealna. Mislam deka tuka ima dimenzii na korupcija i mislam deka tuka ima rabota za Komisijata. Jas sosema se soglasuvam so stavot deka prikaznata po~nuva od nas. To~no, taa po~nuva od onie koi vo ova op{testvo, vo ova vreme na tranzicija, na razni na~ini imaat pogo-lemi privilegii. Potpolno se soglasuvam. Moàm da vi kaàm deka ed-na{ edni lu|e }e me natepaa vo Sudot za prekr{oci, zatoa {to sum oti-{ol i sum odgovoril na pokanata da platam kazna za brzo vozewe. ]e me natepaa zatoa {to me proglasija za idiot. Velat, vas ve ima na televi-zija, vie doa|ate vo hodnikot. Jas navistina se soglasuvam, no bi bilo prekrasno koga narodnite izbranici, neli pratenicite se narodni iz-branici, bi povlekle noga i bi dale primer. Bidej}i ovde go imavme i gospodin Ramadani, mislam deka imate odli~na mo`nost da po~nete ne{to vo taa nasoka. Jas se izvinuvam {to si dozvoliv da u~estvuvam vo diskusijata, no imav potreba ne{to da kaàm.

Esad Rahi}

Prvo, jas rekov deka ne se stavam nitu vo uloga na branitel, nitu vo uloga na advokat, a najmalku vo uloga na minister. Jas samo sakav da ot-voram edna tema koja{to be{e spomnata i sekoj da go kaè ona {to go misli, odnosno da po~neme da razgovarame me|u sebe. Jas moàm da zboru-vam za li~niot primer. Prvo, apsolutno se soglasuvam so vas vo vrska so toa deka procesot na denacionalizacija treba da zavr{i ~as poskoro i toa ne zatoa {to toa me zasega li~no ili zatoa {to vie ili koj i da e od nas ima imot {to treba da mu se vrati, tuku zatoa {to stanuva zbor za edno prirodno pravo, pravoto na privatna sopstvenost. Zna~i, i jas sum za toa da se vrati ona {to nekoga{ bilo odzemeno. Vtora rabota, vie kaàvte eden li~en primer, a jas }e vi kaàm dva. Imam zabele{ka do mojata partija, bidej}i vo diskusiite vo Parlamentot spomnav eden malku poznat filozof, inaku golem humanist, kogo go smetam kako de-lumno odgovoren za odredeni sostojbi vo odredena sfera. Znaete, toa e dobro i jas sum po~nal. Vtora rabota e edna mala tajna, bidej}i mene & kako na pretstavnik & mi se pripi{uvaat nekoi raboti za koi li~no ur-girav. Na primer, jas barav da se zatvori objekt vo sopstvenost na moj blizok rodnina, zatoa {to nema fiskalna kasa. I znaete {to se slu~i - ortakot na toj moj blizok rodnina ja skina plombata i po~na da raboti. Jas insistirav toj da se goni krivi~no, no se slu~i toa {to nekoj ~inovnik ili nekoj sudija & se izvinuvam na kolegite koi se tuka & si

103


dade za pravo slu~ajot da go stavi pod masa, da go iskine i sli~no. Jas so-sema se sloùvam so toa deka sekoj od nas treba da dade svoj primer, i toa e nesporno. ]e ve vratam malku nazad. Se se}avam koga bea amnestirani 200-300 zanaet~ii ili ugostiteli. Mislam deka du}anxiite koi ne go po~ituvaat zakonot prvo treba da se kaznat pari~no, a ne vedna{ da se zatvorat, bidej}i na toj na~in se prekinuva celiot ciklus na rabota. Za-toa smetam deka e podobro prvo da se kazni so pet, pedeset ili 550 iljadi, no da se ostavi da raboti. A vtoriot pat da nema kazna, tuku zatvorawe na du}anot. Ovde, ako se se}avate, se amnestiraa kriminalci i ubijci i nikoj ne odgovara{e. A ~ovekot koj be{e visok pretstavnik na RM i pot-pretsedatel na Vladata otvoreno prizna: †Da, nie ja priznavme taa i taa dràva, jas zemav provizija, ama provizijata }e ja isplatam tamu. Zatoa vi velam, jas nemav namera da ve isprovociram. Ova go kaùvam zatoa {to kolku pove}e & jas, gospodin Ismet, Esad, Andrej @ernovski, \or|i i drugite & zboruvame za ona {to gledame sekojdnevno, tolku pobrzo rabotite }e trgnat od †mrtva to~ka#. Ne daj Boè da otidete vo bolnica, za{to tamu i zdrav ~ovek }e se razboli: se vleguva preku red, onoj koj nema vrski i e siroma{en pla}a tripati, kako vo onaa stara pogovorka. Zatoa, moeto izlagawe be{e malku poostro, da dojdev utrinava vo devet, verojatno i mojata diskusija }e be{e vo taa nasoka. Inaku, apsolutno se soglasuvam so toa deka nositelite na javnite funkcii, onie koi ìveat na grbot na ovoj narod, treba da bidat i najodgovorni za toa. Me|utoa, od toj aspekt jas se obidov da napravam edna komparacija, bidej}i ako min-isterot pomiluval edna{, ~inovnicite i slu`benicite go pravat toa sekojdnevno. Ako eden minister ima 500 ~inovnici ili slu`benici i ako sekoj od niv napravi takvo ne{to barem dvapati vo godinata, smetam deka odgovornosta pa|a na ministerot, za{to negova zada~a e da gi kontro-lira onie koi mu se pot~ineti. Toa e s– {to sakam da kaàm i sega bi sakal da go slu{nam misleweto na drugite. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. Dali nekoj drug bara zbor? Da, povelete, gospodine Ma-nevski, potoa Dimov, pa Haxi-Vaskov... A da, mislam deka gospodinot Dimov bi trebalo da ima prednost, bidej}i se javuva po prvpat, a potoa zbor imaat gospodin Manevski i Haxi-Vaskov. Jas bi predloìl tuka poleka da go zatvorame krugot, dokolku nema u{te nekoj koj saka da se

104


najavi da u~estvuva, gospodin Miftari, Iliev i Tupan~eski. A potoa }e se dogovorime kako }e gi napravime preporakite. Izvinete, povelete.

@ivko Dimov

Blagodaram. Jas sum @ivko Dimov, privaten konsultant. Imav ~est i obvrska vo izminatite tri godini, vklu~uvaj}i ja i ovaa, da rabotam kako lokalen konsultant na Investment Compact, OECD, Evropskata banka za obnova i razvoj i DG Enterprise vo Brisel. Rabotev na politikata na malite i na srednite pretprijatija. Dobro, toa e ekonomska problema-tika, no vo toa kvalitativno istraùvawe & da pojasnam, istraùvaweto ne be{e kvantitativno, so golem broj pretprijatija & tuku naprotiv, nie napravivme kvalitativna analiza so metodata na fokus-grupi. Pra{al-nikot so koj rabotevme be{e standarden za site zemji od Jugoisto~na Ev-ropa, a vo nego ima{e 4 do 5 pra{awa povrzani so korupcijata i jas bi sakal samo nakratko da vi prenesam kakvi se rezultatite za Republika Makedonija.

Percepcijata na u~esnicite vo fokus-grupite, koi potoa bea pret-priema~i na mali firmi od site regioni na Makedonija, (birani po me-todot na reprezentativen primerok), e slednava: 98% se ubedeni deka korupcijata vo na{ata administracijata (koja ima zakonska mo`nost da dava licenci, dozvoli, koja vrabotuva ili otpu{ta, moè da pomogne, no i da zatvori nekoja firma, itn) e isklu~itelno visoka.

Velam, percepcijata na privatniot sektor e takva, a taa moè da bi-de to~na ili ne. No, fakt e deka izve{taite na Svetska banka, osobeno onie na studijata BEEPS (Business Environment study), isto taka, jasno pokaùvaat deka korupcijata vo ovaa zemja e visoka.

Kaj nas, dokolku voop{to ima borba protiv korupcijata, jasno e deka taa e totalno neefikasna, odnosno zaklu~okot na gra|anite i na privatniot sektor e sledniov: nivoto na korupcijata e mo{ne visoko, a dràvnite organi ne se borat protiv korupcijata. Se razbira, ova javno mislewe moè da ni se dopa|a ili ne, no vo slu~ajov nema nikakvi rezul-tati protiv korupcijata.

Vtora rabota, {to e moèbi u{te pocvrsta i pozagriùva~ka, e toa {to okolu 32% od ispitanicite od privatniot sektor (da napomenam deka me|u ispitanicite nema{e nitu edno slu`beno lice), jasno i glasno priznaa deka bile prinudeni da dadat mito za da moàt nepre~eno da gi izvr{uvaat svoite pretpriema~ki raboti i da vodat sopstven biznis.

105


Dali toa }e go nare~eme †ru{vet#, mito, ~estewe ru~ek, vr{ewe nekakva usluga na ovoj ili na onoj na~in, toa e sepak jasen oblik na †pod-ma~kuvawe# i korupcija.

†Golemata korupcija# e u{te pozagriùva~ka, zatoa {to imame priznanie od ministerot za ekonomija za toa deka 45% od bruto-nacio-nalniot proizvod proizleguva od zonata od sivata ekonomija. Vo evrop-skite zemji sivata ekonomija nad 20-25% se smeta za katastrofa. Nie sme {ampioni & so 45% udel na sivata ekonomija. Toa, zaedno so postoeweto na †golemata korupcija#, rezultira so katastrofalna ekonomska, soci-jalna i politi~ka sostojba.

Treta rabota e {to vo Makedonija se aktivni okolu 35.000 mali i sredni pretprijatija, koi vrabotuvaat nekade okolu 120 iljadi rabot-nici. Dokolku tie vo tekot na svoeto rabotewe treba da gi kalkuliraat dopolnitelnite nevidlivi tro{oci za †podma~kuvawe#, za sitni uslugi, pa i za korupcija#, toga{ nekoj mora da go plati ekonomskoto optovaru-vawe od korupcijata.

A se znae koj e toj nekoj & gra|aninot ili kupuva~ot. I, na krajot, so ova bi privr{il, jasno e deka konkurentnosta vo

edno op{testvo & ne zboruvame za konkurencija, tuku za kompetitivnost & zna~i, konkurentnata sposobnost, koja e edna od glavnite temi i na Svetskiot ekonomski forum, gi objavi listite na koi Makedonija & spored razvojot na konkurentnosta & kotira mo{ne nisko, nekade na 83-84 mesto od 104 rangirani zemji. Nekoi od prvite zemji na listata, koi se vo svetskiot vrv spored svojata konkurentna sposobnost, se vistinsko iznenaduvawe. Dobro, SAD ne se iznenaduvawe, no iznenaduvawe e {to na prvoto mesto vo svetot e edna Finska, potoa tuka se [vedska, Danska, Izrael i Singapur. Iznenaduvaweto proizleguva ottamu {to toa se mali zemji koi nemaat obilni nacionalni resursi, so isklu~ok na Finska, no koi stanale konkurentni so striktno po~ituvawe na zakonitosta, so eden prekrasen Public Governance (javno vladeewe) i Corporate Governance (kor-porativno upravuvawe), so postoewe na ~isti i jasni pravila za igra... Eden Singapur, na primer, do pred 20 godini be{e na vrvot na svetskata lista spored korumpiranosta. Po analizata na sostojbite, singapurskite vlasti zaklu~ile deka premierot treba da ima mese~na plata od 50 il-jadi dolari, za da ne dojde vo situacija da bide potkupen od nekoj biznis-men. A jasno e deka dokolku toj e ~esen, toga{ istiot kriterium }e mora da se primeni i na onie koi mu se pot~ineti. Denes Singapur vaì za

106


zemja so najvisoki standardi na vladeewe na pravoto i so otsustvo na ko-rupcija. Od ova proizleguva deka meritornosta na platite e mo{ne va`na, zatoa {to politi~arite, inspektorite, sudiite i drugite koi do-nesuvaat odluki, a imaat niski plati, se podlo`ni na koruptivni isku-{enija.

Va`no e da potsetime deka site ovie raboti, ~esnosta i borbata protiv korupcijata ni se potrebni, pred s–, zaradi nas samite, no i za-radi stranskiot kapital {to treba da dojde vo Republika Makedonija.

Vo sprotivno, nema da imame nikakvi rezultati. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Dimov. Mislam deka zbor ima gospodin Nau-mov.

Mislam deka gospodinot pratenik dobro go postavi pra{aweto za toa kako }e ja vodime borbata, odnosno bitkata protiv korupcijata. Mislam deka Sobranieto e mesto kade {to treba da se nosat generalnite orien-tiri i kade {to treba da se utvrduvaat generalnite pravci i zatoa koga go menuvavme Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, poa|aj}i od iskust-voto deka prviot izve{taj ne be{e staven na sednica na Sobranieto, so izmenite na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata Sobranieto & sakalo ili ne & }e mora da rasprava i da go razgleda toa {to go dostavuva Ko-misijata. Mislam deka Sobranieto treba da gi razgleda izve{taite na Komisijata, zatoa {to toa e vo negov interes. Vtorata rabota {to sakam da ja potenciram e povrzana so denacionalizacijata. Mislam deka bi bilo dobro koga sekoj od nas bi se stavil vo pozicijata na onie na koi im e odzeman imotot, odnosno imotot na nivnite predci: pokrenuvate pos-tapka, me|utoa gledate deka va{eto barawe ne se re{ava, a imotot mu se dava na nekoj drug, se prodava, se otu|uva ili se dava na dolgoro~en zakup ili, pak, 14 meseci otkako vi e vraten dobivate re{enie so koe{to prvoto re{enie se poni{tuva po slu`bena dol`nost. Vo me|uvreme se pokrenuva postapka za izmena na urbanisti~kiot plan i se tokmi edna lokacija za nekoi idni lica. I kako da ne se somnevate vo korupcija vo vakvi slu~ai, koga stanuva zbor za neizvr{uvawe na slu`benata dol-`nost od strana na slu`benoto lice. Tie komisii se plateni da gi re-{avaat barawata na gra|anite i toa treba da go pravat, za{to kolku po-

107


dobro }e go napravat, tolku poarno za ovaa dràva, zatoa {to ovoj proces na denacionalizacija ne moè da trae do nedogled.

Vi blagodaram. Povelete, gospodine Naumov.

\or|i Naumov

Iako toa {to mislev da go kaàm be{e kaàno od strana na moderato-rot, jas sepak sakam da apostrofiram deka so dene{nava diskusija se postigna konsenzus vo odnos na aktivnostite {to treba da se prezemat od site dràvni organi, institucii i slu`bi vo beskompromisnata borba za suzbivawe na kriminalitetot. Gospodinot pratenik Esad dojde docna. Jas mislam deka }e postignevme pogolem uspeh dokolku voop{to ne doj-de{e, zatoa {to sega ni go naru{i toj edinstven konsenzus vo borbata protiv kriminalitetot. Ne moè da se brani ne{to {to ne smee da se brani. Ne moè{ da brani{ minister koj dava amnestija, a ne e ovlasten za toa. Spored na{ite pozitivni propisi, ministerot ne e nitu de jure, nitu de fakto nadleèn za toa da dava amnestija. Ne moè{ da am-nestira{ minister koj go suspendiral Zakonot za denacionalizacija, toa ve}e go kaàv. Kako moè{e dràvava da gi razre{i pretsedatelot na Osnovniot sud i dvajca sudii od Skopje koi se navistina nadle`ni da odlu~uvaat, no ne bile mesno nadle`ni da odlu~uvaat po pra{aweto za prekinot za kaznata na delikventot Baci. Zna~i, tuka odgovornosta ja ponesoa & poradi nestru~nost, nesovesnost ili, duri, namerno ili ne-namerno, kako {to sme svedoci & ovie trojca sudii i tie bea razre{eni. A sega, koga eden minister za ekonomija donesuva re{enie vo eufori~no raspoloènie & nema odgovornost. Ministerot mora da gi donesuva od-lukite pri ~ista svest, a ne da amnestira kriminalci koi zataile danok na ovaa dràva, za{to so vakvi postapki samo se stimulira krimi-nalitetot namesto da se borime za negovo suzbivawe. Blagodaram. Vladimir Mil~in

Blagodaram. Gospodin Haxi-Vaskov.

\or|i Haxi-Vaskov

Zakonot za denacionalizacija be{e spomenat nekolkupati & 4 ili 5 pati do i po izlagaweto na moderatorot & i mislam deka verojatno ne se ima

108


vistinska pretstava za toa {to zna~i ovoj zakon. Jas, sosema slu~ajno, imav mo`nost da bidam ~len na prviot Sovet za denacionalizacija i moàm da kaàm deka 90% od iznesenoto tuka ne e to~no. Prvo, ne e to~no deka denacionalizacijata e zako~ena ideolo{ki. Ne e to~no, zatoa {to SDSM be{e na vlast koga go donese Zakonot, pa ne e logi~no sega da go ko~i. Smetam deka takvite ocenki se neprifatlivi, zatoa {to ima mnogu àlbi, a jas bi sakal da poso~am samo eden primer: ê{ka e prvata zemja koja po~na da go sproveduva zakonot za denacionalizacija. Po~na prva vo svetot, nekade vo 1991 godina, a zavr{i duri lani, iako & spored zakonot & be{e predvideno denacionalizacijata da trae tri godini. De-nacionalizacijata e eden specifi~en proces i dokolku nie navistina rabotevme spored Zakonot, kojznae do koga }e trae{e. Imeno, toj zakon treba{e da zameni mnogu nepravilnosti i & da ne re~am & gluposti {to se napraveni vo tekot na prethodnite decenii, a koi Zakonot perfektno gi zaobikoli, i pokraj nizata nedostatoci. [to zna~i toa? Vo toa vreme ima{e komisii koi re{avaa 100 do 120 predmeti mese~no, no ima{e i komisii koi re{avaa dva, eden ili nitu eden predmet. Eve, i sega imame komisii koi re{avaat tri-~etirieset predmeti mese~no, no i takvi koi ne re{avaat nitu eden predmet. Problemot leì vo inertnosta, pred s– vo inertnosta na podra~nite edinici, bidej}i pretsedatelite na ko-misiite se od Ministerstvoto za finansii, a ~lenovite se od po-dra~nite edinici. Isto taka, edna od pri~inite e i stravotnata inert-nost na Katastarot, kade {to za edno †dvièwe# na parcela mora da ~eka{ od 6 do 10 meseci. Prakti~no, ne funkcioniraat instituciite na sistemot. Kompetentnosta i stru~nosta e, isto taka, jasna. Ne moè da se dozvoli edna komisija da re{ava 100 predmeti, a druga nitu eden. Toa e vistinata. Pra{aweto {to se nametnuva samo po sebe e zo{to ovie po-dra~ni edinici rabotat bavno? Nie u{te vo prviot sostav otkrivme pove}e slu~ai na barawe na mito, korupcija, barawe od 10% do 30% od imotot. Pa videte, eden dràven sekretar neodamna †letna# od taa ra-bota, be{e pritvoren, tokmu zatoa {to baral 50 iljadi evra za imot od 200 iljadi evra. Toa e vistinata i jas sum ednostavno {okiran od toa zo{to Komisijata za antikorupcija dosega ne pokrena nitu eden slu~aj od aspekt na procesot na denacionalizacija. Eve, jas dosega mol~ev, dene-ska prvpat zboruvam javno, me|utoa tamu ima stravotni raboti, i pokraj toa {to e lex specialis. Ve molam, pa tamu navistina ima mnogu raboti, mnogu neverojatni raboti. A {to se odnesuva na sistemot na vau~eri,

109


videte {to e. Jas li~no mislam deka sistemot na vau~eri e podobar od ovoj, me|utoa nie ne moèvme da go primenime. 90-tata godina se obidu-vavme da najdeme pojdovni osnovi, me|utoa osnovata za da se napravi sistemot na vau~eri be{e da imame procenka na imotot na dràvata, a nie toga{ nemavme ni pregled na toa kolku glasa~i imavme vo dràvata, a kamoli kolku imot imame. Isto taka, eden od problemite be{e i toa {to procesot na denacionalizacija i procesot na privatizacija ne po~naa paralelno. Tolku kratko.

Vladimir Mil~in

Blagodaram. Gospodin Dane Iliev.

Dane Iliev

Blagodaram, pretsedatele. ]e ja iskoristam ovaa prigoda za da im se zab-lagodaram na diskutantite i }e kaàm deka so golema radost dojdov ovde, za{to sakav da go slu{nam ona {to }e se kaè na ovaa tema, koja e mo{ne va`na za site nas †Makedonija i korupcijata & sostojba i predizvici#. No, mora da vi kaàm deka ovaa rasprava na momenti me potseti na ne{to ve}e videno vo eden drug sistem. Toga{ bev pomlad, pa mi bea in-teresni diskusiite za toa dali korisnite malverzacii, vo toa vreme, se doblest na rakovoditelite i dali tie zatoa se uspe{ni direktori itn. Se ~udev i ne moèv da sfatam, iako bev mlad, deka toa moè da bide taka. Vsu{nost, stanuva{e zbor za ne{to {to nie denes go definirame kako korupcija. I smetam deka diskutiraj}i na temata †Makedonija i korupcijata & sostojbi i predizvici# treba da zaklu~ime deka korupcija ne e od denes ili od v~era, tuku datira od mnogu poodamna. Edno vreme se vika{e poinaku, a sega ja vikame taka. Zna~i, }e pojdam od ona {to e tema na seminarot. Se soglasuvam so mnogu diskusii i so definiciite na korupcijata. Taa ne go pokriva samo materijalnoto, tuku i s– ona {to na krajot zavr{uva so kakva bilo privilegija ili podobnost, kako i onie aspekti {to pretsedatelot na Antikorupciskata komisija gi defini-ra{e ili gi opfati pod poimot korupcija. Ne bi navleguval vo detali i ne bi poso~uval predmeti, primeri itn. Da, korupcijata postoi i toa e sosema nesporno. Pove}e me zagriùva posledniot zbor, a toa se prediz-vicite, zatoa {to jas gi tolkuvam kako mo`nost, odnosno kako ocenka. Dali sme sposobni da se spravime so ova derexe na koe e dovedeno na{eto op{testvo ili so ovaa ~uma, taka da ja nare~am, koja sosema go razjade

110


na{eto op{testvo, kako sistem, kako moral i kako vrednosti od ~ove~ki, pa do ne-znam-kakvi vidovi vrednosti. A morame da se spravime, i toa & ne se somnevam deka }e se soglasite so mene & e neophodno, bidej}i patot kon idninata, so vakov baga`, ne ni e ba{ najsjaen. Da ne gi otvorame pra{awata za na{eto pribliùvawe, ~lenstvo i t.n. prvo pra{awe & spravuvaweto so korupcijata, odnosno dali ovoj sistem e sposoben da se organizira i da se spravi so korupcijata, da ja svede na, kako {to be{e re~eno, podnoslivo nivo, za{to 100-procentno iskorenuvawe na korup-cijata ne e mo`no. ]e prodolàm vo ovaa nasoka i }e kaàm ne{to za predizvicite i za sostojbata vo onoj del od sistemot koj go pretstavuvam. Spored mene, re{enieto na problemot e vo vra}awe kon izvornite re-{enija vo Ustavot. Nie, kako dràva, vo mnogu raboti otidovme vo po-gre{ni tolkuvawa na Ustavot i na ustavnite odredbi. Pritoa mislam i na sudstvoto i na onoj delot {to, spored Ustavot, e zadolèn za spravu-vawe so ovaa rabota. Sosema gi sfa}am i gi razbiram pozicijata i po-lo`bata na drugite organi koi se konstituiraa patem, vo ramkite na primenata na politi~kiot sistem. No, niv gi gledam kako organi koi ne se opfateni vo Ustavot, koi se pripomo{ vo ovaa borba. Koga po~na da se razmisluva za reformi i da se sproveduva reformata vo sudstvoto, iako sudstvoto go bara{e toa mnogu odamna? Samo kako potsetuvawe, sudskata vlast ne se konstituira{e so Ustavot vo 1991 godina, tuku 5 godini podocna, a toa e eden ogromen period, vo koj se slu~ija mnogu procesi koi sega gi poso~uvate kako izvori na vakvi ili na onakvi koruptivni dejstvija itn. Na primer, privatizacijata i misleweto dali taa e zavr{ena. Moèbi e to~no, se privatiziraa odredeni kompanii i firmi koi bea op{testveni, no posledicite ne zavr{ija. Jas gledam deka korupcijata s– u{te postoi, od gledna to~ka na toa deka dràvata ne us-pea da povrati nitu eden dolar od seto ona {to se preli pri privati-zacijata, a osnovnata zada~a na sistemot e da go povrati toa. Ovde li~-nata odgovornost e vtorostepena, a potoa moème da razmisluvame dali }e odime krivi~no ili ne itn. Toa e vtorostepeniot del vo toj proces, {to se odnesuva na toa koj kolku zloupotrebil i kako zloupotrebil. Me|utoa, rokovite na ona {to e nezakonski preleano ne se pominati. Svetska banka konstatirala korupcija. Se soglasuvam so toa. I jas gi ~itam tie izve{tai. No, Svetska banka ne odi vo finansiskite od-delenija ili vo smetkovodstvata za da gi vidi nalozite. Taa gleda {to se gradi, koj gradi, koj osnoval kompanija i sporeduva kolku imal pred da ja

111


osnova kompanijata. Podatokot se crpi ottamu i nema potreba da vlegu-vate vo finansiskiot sistem na kompanijata. Ako taa kompanija imala ste~ajna postapka {to traela 10 godini, a pred toa bila celosno dr-àvna, pa vo pretste~aj ili vo ste~aj preminala vo sopstvenost na onie koi ja vodele kompanijata, ne vi treba ni{to drugo, bidej}i e sosema jasno deka toj imot e prelean. Da, moèbi formalnite rokovi za nekoja privatizacija se zavr{eni, no rokovite za posledicite ne se zavr{eni. A nie sega imame, a gi imavme i toga{, zakoni spored koi toa moè da se vrati, ama da se vrati za onie 400 iljadi nevraboteni koi sega ni se tovar na edni drugi fondovi, a tie fondovi treba da se polnat od ova. Nema drugi, nema drugi pari. I ova {to se prodava, ona {to se kupuva, pa ne se kupuva... Dokolku gi sporedite podatocite za rastot na bruto-op{testveniot proizvod vo periodot 1990-2004, stranskite investicii i podatocite za toa kolku se vloùva, }e dojdete do istite pari, a toa se vsu{nost parite koi se preleaja vo ramkite na privatizacijata, parite so koi se kupuvaa objekti, bez ogled na toa kolku e smenet nivniot iden-titet. Nema drugi pari. Ona {to e investirano od drugi pari, naj~esto stranski, e merlivo. Drugite pari se onie koi gi imame i koi se svrtea vo krugot. Mislam deka teoriite za toa deka privatizacijata i posle-dicite od nea treba da gi zatvorime, ne ni ovozmoùvaat da odgovorime na pra{aweto za predizvicite da se vleze. Treba da vlezeme ~isti, zna~i }e se †ispereme# i }e ja zavr{ivme privatizacijata. Ama kako da gi pre-neseme ~isti ovie 400 iljadi koi stanaa bez rabota, da im kaème iz-bawajte se i }e ve preneseme vo nekoe drugo vreme, demek vie ste sega ~isti i dràvata vodi smetka za vas. Zna~i, predizvikot ni e teòk, a toj mora da ima izlez. Edna sposobna dràva mora da najde izlez, a izlezot e samo vo vra}aweto na Ustavot, vo vra}awe na vladeeweto na pravoto i na pravnata dràva. Na{iot ustav nema mnogu ~lenovi, ima stotina ~le-novi, no se spomnuva samo eden organ. Eden organ, ministri, minister-stva, ministerstvata se spomnati kako organi na upravata. Kako organ na upravata se spomnuvaat soodvetnite ministerstva i to~ka. Upravata se organizira taka i taka, zabraneto e politi~ko ne-znam-{to, upravata sproveduva zakoni i e dol`na da postapuva spored Ustavot i zakonite i tolku. Nema drugi ~lenovi vo Ustavot, ama ima eden i tamu e pravecot & toa e javniot obvinitel. Ama za da se vratime na nego, nie treba da go smenime celiot koncept, a prvo {to treba da smenime e ministerot za vnatre{ni raboti. Vie ste svedoci, sekojdnevno gledate televizija i se-

112


kojdnevno slu{ate & MVR. Ama, pra{awe e koj vo MVR? Vo MVR rabotat 12-13 iljadi lu|e. MVR e institucija. No, onamu kade {to postoi vla-deewe na pravoto i odgovornost, slu~aj ne se doveruva na institucija, tuku na onoj koj e ovlasten. Od nego zavisi dali slu~ajot }e po~ne, dali }e bide uspe{en, dali }e se dokaè, dali }e se obezbedat dokazi i sl., a za dràvata, odnosno celiot sistem, treba da sozdade uslovi za toa. Kaj nas reformite ne se ni zapo~nati, iako postojano slu{ate †Reformite vo MVR...#, Proksima itn. i deka toa }e n– ~ini 150 milioni dolari. Ama ne sme napravile ni{to. Slu~aite i natamu ostanuvaat bez zavr{nicata, koja{to site sakame da ja vidime, a taa zavr{nica zna~i preo|awe od krivi~na prijava do obvinitelot, pa do sudot itn. S– se sveduva na toa deka ovoj vo negovo vreme, dodeka bil minister, podnel tolku prijavi, a onoj drugiot volku prijavi i rabotata zavr{uva na na{ata statistika. Problemot se javuva koga treba da proverite kolku uspe{no gi re{avame krivi~nite prijavi. So ovoj problem se soo~uvame sega pri popolnuva-weto na Pra{alnikot: razlikata me|u ona {to e oficijalna statistika i ova za {to razgovarame denes e ogromna, da ne kaùvam, i mislam deka i ako statistikata e to~na }e n– sfatat neseriozno, }e re~at deka odgova-rame neseriozno. Ete, toa e vtoriot segment od toa. Jas sum kompetenten i moàm da zboruvam za ona {to e sudskata vlast. Vedna{ da vi kaàm deka mnogu me raduva toa {to kone~no sozrea svesta deka taa treba da se reformira, iako bev eden od najgolemite protivnici na sudskata vlast koja{to organizaciono se postavi vo 1996 godina. Toga{, isto taka, bev na edna sudska funkcija od kade {to moèv mo{ne jasno da vidam deka toa {to se instalira }e krahira, deka toj sistem ne moè da go izdrì ona {to mu se stava vo nadle`nost, odnosno deka sistemot vo koj sudijata }e raboti od 8 do 9, }e ureduva me|i, od 9 do 10 }e sudi za pogre{no parkirawe, a od 10 }e sudi edna te{ka zloupotreba ili ubistvo itn., ne moè da funkcionira. Toa se znae{e u{te toga{ i be{e sosema jasno deka taa instalirana organizacija ne moè da se spravi so pola milion prekr{o~ni predmeti koi ne se za potcenuvawe. Pa, glavnata rabota po~nuva od najbitnoto: ako vie denes pominete na crveno, vie ne gi po~ituvate soobra}ajnite pravila, ne go po~ituvate Zakonot za bezbed-nosta vo soobra}ajot, sledniot pat }e pominete na crveno mnogu polesno, a }e napravite i pogolem prekr{ok. Ama toga{ ne n– slu{aa, a sega ni stavaat nekoi drugi etiketi i ni nametnuvaat drugi razmisluvawa & deka nekoi lu|e sakaat da gi zadràt funkciite itn. Zna~i, se slu~i toa {to

113


go predvidovme. Da ne bidam pogre{no razbran. Jas ne se zalagam za toa prekr{ocite da se trgnat od sudovite, od osnovnite sudovi, za{to kade i da se trgnat tie }e bidat sudska rabota. I toga{ i pred toa imavme posebni sudovi za prekr{oci. Na edno sovetuvawe jas izvadiv podatoci & sega ne gi nosam, no }e vi kaàm za {to stanuva zbor & deka vo ovie su-dovi za prekr{oci i toga{ ima{e tolkav broj predmeti. I toga{, isto kako i sega, postoe{e praktikata: ovoj predmet }e bide za denes, ovoj }e odi dolu, ovoj }e zastari, ovoj vaka ili onaka i sl. No, tie slu~ai ne bea interesni, ne go privlekuvaa vnimanieto na op{testvenata ili na nekoja druga javnost, da ne zboruvam sega za toa dali ja ima{e ili ne. Interesni bea nekoi drugi raboti. A sega, koga site nie & kako gra|ani & sfativme deka e opasno da bidete vo kola, za{to ne znaete koj od kade }e naleta i }e ve zbri{e, za{to ne postojat nitu semafori nitu slu`beni lica, sega po~navme da mu pridavame zna~ewe na toa, pa imame fiskalizacija, zat-vorame du}ani, zabranuvame vr{ewe na dejnosti itn. I da prodolàm, za da ne vi odzemam mnogu vreme, reformata kako reforma, onaka kako {to e postavena vo ramkite na ovaa strategija, iako nie baravme da bide malku pojavna, potransparentna i sudstvoto da se vklu~i vo nea... No, kako i sekoga{, nie ili ne sakame da razgovarame ili ne znaeme da razgovarame, pa zatoa ne dobivme nitu pokana od Vladata da u~estvuvame. Ednostavno, kako i za sekoe drugo pra{awe, i reformata samo }e ja naz-na~ime. A spored mene, dokolku reformata se sprovede onaka kako {to sme ja zamislile, taa }e bide bolna, pred s– vo delot na pravniot sistem, vo osnovata sudska vlast, koja neminovno mora da povle~e, no i za drugite delovi od koi samata sudska vlast ne moè da se oddeli. Pravoto ne moè bez politikata. Politikata e taa {to go mesi ili, poto~no, go oblikuva pravoto. Onie koi se zanimavaat so pravoto, mora da bidat lojalni spre-ma ona {to e Ustav i zakonot, i toa lojalni do kraj. Me|utoa, za toa mora da se sozdadat odredeni uslovi. Mora da se obmisli organizacija, da se odbere pravec, da se napravi koncept. Bez koncept, s– se sveduva na odewe po horizontala, a spojot vo vrvot, vo vertikalata, otsustvuva. Toa e pole za sevo ova {to ni se slu~uva. Vie ne moète da sostavite kraj so kraj vo eden obi~en praven proces, a kamoli toa pravno da go zavr{ite. Takov e primerot so denacionalizacijata itn. Zakonitosta na denacio-nalizacijata ja ispituva Vrhovniot sud spored Zakonot za upravnite sporovi. Ama, vo Vrhovniot sud do v~era ne moèvme & a i sega ne mo-ème & da najdeme lu|e koi }e go so~inuvaat Sovetot koj }e raboti na

114


ovoj problem. Za{to? Zatoa {to od site strani doa|aat kadri koi po prvpat se soo~uvaat so zakonot. A taka e i so danocite... Da ne zboruvame za ona {to se slu~uva vo sferata na kontrolata na zakonitosta na rabo-tewe vo dràvata. Momentalno imame nekade okolu 5 iljadi predmeti od upravnata oblast, a taa e ìvotot. Od upravata nema begawe. Taa e taa i ako taa se uredi, toga{ mnogu polesno se ìvee, se ìvee mnogu pobez-bedno... Da ne zboruvame za delot na zdravstvoto, za delot na fondovite. Pa, toa se dràvi vo dràvata. Privatizacijata zavr{i, firmata otide pod ste~aj, ama ovie fondovi ~ij {to buxet za sekoja godina iznesuva okolu 100 milioni, teàt okolu 100 milioni evra novi buxeti. I sega }e pra{ate kakva e sostojbata so za{titata na pravata. Dràvata ima eden sistem koj se vika socijalen i t.n. zagarantirano pravo vo zdravstvoto. Od lekuvawe vo stranstvo stotici iljadi. Ama kako se doa|a do toa? Stotici iljadi lekuvawa, a edno lekuvawe ~ini stotici iljadi evra itn. Pra{awe e kako doa|a do toa site osigurenici da go imaat toa pravo. Ako vlezete vo sistemot, }e vidite kako se doa|a do toa pravo i kakvi se sporovite i kolkav e brojot na sporovite za ostvaruvawe na toa pravo, iako toa ne e relevanten dokaz, za{to mnogumina ne poveduvaat sporovi, nivnite ìvoti zavr{uvaat, pa nema potreba od sporewe. Edna analiza vo oblasta na zdravstvoto pokaùva deka 80% od re{enijata koi vo te-kot na edna godina doa|aat pred Vrhovniot sud se poni{tuvaat. Minis-terot za zdravstvo e vtorostepen organ, a ne postoi vladina komisija. Toa e ogromen broj re{enija & od najobi~nite prava na osigurenicite za nabavka na lekovi, pozitivni listi itn., pa s– do najte{kite prava, od-nosno najskapite prava & pravata na lekuvawe vo stranstvo itn. Za-mislete, Makedonija ima dva zakona koi ja oblikuvaat ovaa oblast: Za-konot za zdravstvena za{tita i Zakonot za zdravstveno osiguruvawe. Dvata zakona koi se odnesuvaat na istata rabota egzistiraat i denes, pa dokolku ste osigurani i ako ste prose~no upaten vo taa problematika, za da se snajdete }e vi treba ne eden advokat, tuku pove}e advokati. A da ne zboruvam za toa kolku vida podzakonski akti ima vo taa oblast i kolku ne se doneseni, a morale da se donesat. Sli~na e i situacijata vo oblasta na grade`ni{tvoto, odnosno vo urbanizmot. Brojot na pravata e ogro-men, no nie i den denes ne moème da se ubedime so predlaga~ite, od-nosno ostanuvame na razli~ni pozicii vo vrska so toa dali na ovaa dràva i e potreben Upraven sud ili za da ne bide toa vo Vrhovniot sud, ovie slu~ai }e gi prefrlime vo edno oddelenie na Apelacioniot sud,

115


odnosno }e prefrlame od {uplivo vo prazno. Sega Vrhovniot sud ne moè da se spravi i sega so toa treba da se spravuva Apelacioniot sud, iako najgolemiot broj zabele{ki od ekspertite vo Evropa, pa i od Sove-tot na Evropa, se odnesuvaat tokmu na pra{aweto na nedostigot od spe-cijaliziran sud za ocena na zakonitosta na raboteweto na organite na upravata, a toa e ona {to be{e spomenuvano vo pove}e diskusii. Ottamu zapo~nuva onoj golem napliv na nezakonitost, a toa e ~ista korupcija. I da zavr{am, vo kazneniot del & koj, isto taka, be{e ~esto spomenuvan & jas sum golem pobornik za toa, bidej}i vo 1996 godina u~estvuvav vo soz-davaweto na Krivi~niot zakonik i potoa, vo ramkite na nekoi proekti, a i sega & vo Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za krivi~nata postapka. Jas sum golem pobornik na ovaa {kola i na ovoj sistem na libe-ralen Krivi~en zakonik, pa smetaj}i & i toga{ i sega & deka ovaa dràva }e se vbroi vo redot na pravnite dràvi i deka so toa }e se gordeeme & no, o~igledno, ova za {to raspravame denes, me demantira. I sega pro-u~uvaj}i golem del od toa i zanimavaj}i se so toa, iako vlegovme vo nekoi promeni vo toj del, jas i toga{ i sega mislam deka ne sme navlegle do-volno dlaboko vo reformiraweto na kazneniot sistem. ]e vi poso~am nekolku primeri. Koga ste sudija i koga pred vas imate slu~aj vo vrska so koj }e pro~itate vo zakonot deka za ova ili ona nekomu moète da mu izre~ete kazna od edna do petnaeset godini, vie ste poseben, vie ste vlast & moète da zamislite, vie ste vlast & a onoj {to e pred vas e tolku minoren... Zna~i, imate vlast, sudska vlast vo vlast vo zakonot. Vo porane{niot Krivi~en zakonik, kako i vo sega{niot, ima brojni odred-bi koi ovozmoùvaat da ne se izre~e i onaa kazna {to e predvidena. Toa e taka. I sega mesto petnaeset moète ~etirinaeset do edna, pa i taa edna }e ja ublaìte na tri meseci, pa i tie tri meseci }e gi uslovite itn. i seto toa }e bide vo ramkite na zakonot. Sudijata izrekol, toa e zakon, negovata odluka ne smee da se komentira. Ama prethodno, istiot toj sudija vo slu~aj identi~en na ovoj, presudil poinaku i namesto edna godina, izrekol uslovna kazna. ]e zavr{am. Sakav da kaàm, toa e ednata strana, na kazneniot sistem. Vtorata strana e prostorot za napad vrz sudijata, odnosno za vlijanie vrz sudijata. Koga }e se javi potreba, site faktori & od poznanstva, prijatelstva, rodninski i ne znam kakvi vrski & site se naso~uvaat kon sudijata, a ne kon faktite i na toa dali se obez-bedeni i dali se to~ni, i zapo~nuva vlijanieto vrz nego. I toga{ toj e kr{liva rabota, bez ogled na toa {to e sudija, pa po~nuvaat cenkawata:

116


ako moè 14, neka bidat 13 itn. i toa odi do nedogled. Zna~i, sudskata vlast & gledano od ovoj agol & moè da bide ogromna, no toa e i eden prostor za golemo vlijanie, za vlijanie vrz sudijata i, ako sakate, pros-tor za politi~ko, rodninsko i ne znam kakvo vlijanie. Za toa sme ras-pravale na pove}e forumi i toa e moe mislewe. Moèbi ovie reformi se vistinskiot moment, iako jas i porano glasno razmisluvav za ovie ra-boti, instituciite na krivi~noto zakonodavstvo & koi se potrebni, ama vo edno drugo vreme, vo edna poinakva materijalna sostojba i vo eden po-inakov praven sistem, vo sistem vo koj }e vladee pravoto & da se refor-miraat, stranite da se naso~at na borba na faktite, a ne kon kaznata. Jas ne sum pristalica za fiksno odredeni kazni, bidej}i vo takvite sistemi ima prostor vo koj moè da se vlijae vrz sudijata, a toj prostor treba da se stesni. Na krajot se izvinuvam za{to moeto izlagawe malku se odolì, no jas ~uvstvuvav potreba da go kaàm ova, iako na ovaa tema moàt da se kaàt u{te mnogu raboti. Vi blagodaram za vnimanieto.

Vladimir Mil~in

Blagodaram, gospodine Iliev, za diskusija se javija u{te dvajca govor-nici, trojca zna~i,~etvorica ... Duri odi toj krug, dali moè na ekranot da pu{time ne{to {to na{iot tim od pravnata programa se obidel da go izdvoi kako nekakvi zaklu~oci od diskusijata, za da moè vo me|uvreme da go imame na um. Dali imate ne{to protiv toa ili go prifa}ate mojot predlog? Dobro. Mislam deka e na red Agim Miftari.

Agim Miftari

Dobro. Neblagodarno e da zboruva{ posleden, salata e poluprazna, me-|utoa & dobro & moàm da kaàm i ne{to pove}e, zatoa {to novinarite o~igledno n– napu{tija. Koga vlegovme po pauzata novinarite me pra{aa dali }e kaàm ne{to bombasti~no, a jas se po{eguvav deka ako frlime nekoja bomba, pobombasti~no ne moè da bide. Tie verojatno o~ekuvaat od ova da proizleze ne{to, no se nadevam deka utre vo mediumite nema da se pi{uva ili da se zboruva deka ovde tema na razgovor bea FER[PED ili OKTA ili nekoi drugi, zatoa {to tie & kako organizacii ili kako poimi & poslednive godini se postojano vo mediumite. Jas }e zboruvam kako pretsedatel na Zdruènieto na sudiite, me|utoa neizbe`no i kako sudija na Vrhovniot sud. Nie ovde moème da zboruvame za korupcijata i za toa kakvi se sostojbite i predizvicite so koi se soo~uvame godini

117


nanazad. No, mene pove}e me interesira {to }e storime denes, utre, od kade }e po~neme i kako }e se spravuvame so korupcijata. Slu{navme razni mislewa, politi~ki ili partiski stavovi, no i stru~ni mislewa, me|utoa mene me interesira {to e so prevencijata, otkrivaweto, gone-weto i, najposle, so presuduvaweto, zatoa {to bez ogled na toa {to se slu~uva, rabotite sepak }e se prelomat vo sudstvoto. Od ova {to be{e kaàno moè da se vidi deka sudstvoto obi~no be{e spomnuvano na kra-jot, zatoa {to sostojbite & o~igledno & prvo doa|aat vo politikata, vo Vladata, vo Parlamentot, vo partiite, pa duri na krajot tie sostojbi se reflektiraat i vo sudstvoto. I, najnormalno, najposle sudstvoto e toa {to e vinovno za sostojbite vo op{testvoto. Bea spomnati privatizaci-jata, eksproprijacijata, registracijata & procesi koi se aktuelni i vo koi sudstvoto, za àl, vo golem broj slu~ai ne se pokaà ispravno. Me-|utoa moème da zboruvame za objektivni i za subjektivni slabosti. Ob-jektivnite se ve}e detektirani. Toa se izmenata na zakonskata regula-tiva, koja vo golema mera pridonesuva{e za takvite sostojbi vo sud-stvoto, zatoa {to tie zakoni se menuvaa mnogu ~esto i nabrzina bea pri-fa}ani nekoi re{enija od drugi dràvi, koi vedna{ vo primenata se pokaùvaa kako nesprovedlivi vo praktikata, iako nie od sudstvoto pos-tojano ukaùvavme na toa deka taka ne moè da se raboti. A euforijata e mo{ne opasna rabota, bidej}i eden zakon koj e dobar i funkcionira vo Germanija ne mora da bide dobar i kaj nas, vo Makedonija. Toa se objek-tivnite pri~ini koi se detektirani vo strategijata na Ministerstvoto za pravda i Republika Makedonija ve}e trgna kon izmena na takvata za-konska regulativa. Golem del od na{ite ukaùvawa i barawa, mislam na onie od sudstvoto, se prifateni. Prifateni se i site me|unarodni kon-vencii i obvrskite {to proizleguvaat od konvenciite. Me|utoa, {to ponatamu? Nie }e gi doneseme zakonite, a Evropa }e n– primi ne zaradi ubavite zakoni {to }e gi doneseme i koi }e pominat nekakva recenzija nekade vo Sovetot na Evropa ili na nekoe drugo mesto, Evropa }e n– primi samo zaradi implementacija na tie zakoni. Niv }e gi interesira samo primenata na tie zakoni, a ne dali tie zakoni se ubavi. Nie }e napravime prekrasni zakoni, ama eve u{te denes moàm da vi kaàm deka del od zakonite {to se ve}e vo sila te{ko }e moème da gi sprovedeme. Ima nov institut, ima novi re{enija, no nema ishod za tie re{enija. Sudijata moè da donese re{enie za ku}en pritvor, no ne e kaàno kade i kako }e se sprovede toj ku}en pritvor. Postoi rabotna obvrska, no

118


pra{awe e kade taa }e se sprovede i sl. Vo mnogu slu~ai nema grejs pe-riod za promena na zakonot, me|utoa mora da kaème deka za tie da pro-funkcioniraat }e treba da pominat najmalku dve godini i }e treba da se donesat niza zakonski i podzakonski akti, kako i zakoni, so koi }e se izregulira toa. Nie sega imame nekoi re{enija koi te{ko }e moème da gi primenime ili re{enija koi voop{to nema da moème da gi primen-ime. S– u{te ne znaeme kako }e funkcionira odgovornosta na pravnoto lice. Sudovite sega ne izrekuvaat pari~ni kazni, so presmetuvawe den globa, tuku uslovni osudi, zatoa {to te{ko moè da se presmeta sumata na pari~nite kazni, taka {to vo buxetot ne se slevaat pari od pari~ni kazni. Zna~i, mnogu re{enija & tuka, pred s– mislam, na krivi~noto za-konodavstvo & ne se baziraat na poseriozna analiza. Nie gi zapo~navme reformite, a jas ne vidov & iako sum ~len na nekoi komisii & nikakva analiza. êstopati slu{ame deka treba da go menuvame zakonot, no ne moè da se najde logi~no objasnuvawe zo{to treba da go menuvame i {to dobivame so toa {to }e go smenime. Zakonite {to se doneseni, onakvi kakvi {to se, }e mora da gi primenuvame.

Zdruènieto na sudiite ima osnovano centar za edukacija, koj funk-cionira ve}e 6 godini, kako edinstven centar preku koj se sproveduva celata edukacija vo sudstvoto, a poslednava godina, zaedno so Zdruè-nieto na javnite obviniteli, intenzivno rabotime na edukacijata za ovie novi problematiki, za novite zakoni i sl., vo ramkite na semina-rite i rabotilnicite {to gi organizirame.

Menuvaweto na zakonite navistina }e pomogne vo borbata so korup-cijata, a ona {to go baravme e izmena na Ustavot, izmena na Zakonot za krivi~nata postapka i namaluvawe na mo`nostite za zloupotreba na pravoto od strana na strankite, zatoa {to e sosema o~igledno deka golem del od predmetite se odloùvaat poradi zloupotrebata na pravoto od strana na strankite i zatoa {to nema nikakva sankcija ili taa e mini-malna, a sudewata moàt da se odloùvaat do beskone~nost. Na toa, so-sema sigurno, mu kumuvame i nie sudiite & ponekoga{ poradi neznaewe ili nesnao|awe, a nekoga{ i poradi ne{to drugo. Zna~i, mora da se promeni svesta, me|utoa ne samo svesta na sudiite, tuku i svesta na site gra|ani, na site vraboteni vo javnite pretprijatija i vo ministerstvata, za{to ako barame samo promena na svesta vo eden segment od funkcioni-raweto na dràvata, odnosno vo sudstvoto, a ne i vo drugite segmenti toga{ nema da postigneme re~isi ni{to, zatoa {to sekoga{ }e se

119


soo~uvame so komentari od tipot: da, nie se promenivme, me|utoa vidi {to pravat ovie drugite, tie i natamu si teraat po isto. Zna~i, potrebno e menuvawe vo site segmenti. Zakonot za javnoto obvinitelstvo re{i edno pra{awe vo borbata protiv organiziraniot kriminal, a toa e for-miraweto na taa specijalizirana edinica. Ne{to sli~no ima i vo Min-isterstvoto za vnatre{ni raboti. Me|utoa, vo Zakonot za sudovite ne moème da napravime takvo ne{to. Mora da se promeni Zakonot za su-dovite, da se promeni Ustavot i nekoi drugi zakoni, koi vo ovoj moment se vo onoj podale~en period za izmena na zakonskata regulativa. Da bidam iskren, nie se obidovme da napravime ne{to, zatoa {to i Sekto-rot za evropski integracii, kade {to raboti edna grupa ili edno telo, i vo Akcioniot plan na Ministerstvoto za pravda postoi obvrska sudstvo-to da formira, odnosno da napravi specijalizacija na odreden broj sudii koi }e rabotaat na pote{kite oblici na kriminalitet. Nie oprede-livme sudovi i sudii, me|utoa specijalizacijata, odnosno stru~nata podgotovka na tie lu|e s– u{te ne funkcionira. Taa stru~na podgotovka e primarna, me|utoa ne se re{eni i mnogu drugi pra{awa vo vrska so edna takva problematika. Toa moè da se re{i so eden poteg, so donesu-vawe na Zakonot za sudovite, so nekoja potesna specijalizacija vo samite sudovi. Me|utoa, dali pretsedatelot na sudot }e moè da go opredeli onoj koj }e sudi takvi predmeti, dokolku toj ne e sposoben ili ~uvstvuva deka ne moè da se spravi so takva rabota, a pritoa da ne mu garantira ni{to drugo osven dopolnitelni problemi. Pretsedatelot na sudot ne bi moèl da mu garantira nitu pogolema plata, nitu ekspertska pomo{, elementi {to vo sekoj moment }e mu ovozmoàt pomo{ pri presudu-vaweto. A treba da se ima predvid deka nie sega se soo~uvame so novi vi-dovi kriminalitet, kompjuterski ili finansiski kriminalitet. Toa se oblasti kade {to nie moème da kaème deka sme stru~ni, no jas sepak mislam deka ne sme. Toa {to vo sudovite imame kompjuteri i toa {to sudiite rabotat na kompjuter, ne zna~i deka nie sme podgotveni da se borime protiv kompjuterskiot kriminal. Ili protiv pereweto pari. Koj }e gi sledi i kako }e gi sledime vakvite oblici na kriminal so na{ata struka i so na{eto znaewe. Zna~i, potrebna ni e logistika, pot-rebni ni se eksperti, me|utoa eksperti koi }e imaat licenca za takvo ne{to, a ne eksperti koi gi nazna~il sudot ili sudijata, zatoa {to toa {to si ekonomist ne zna~i deka si ekspert vo nekoja oblast. Zna~i, toa se raboti na koi kako s– u{te da ne razmisluvame, a velime deka }e go

120


gonime organiziraniot kriminal. Kako? Bez me|unarodna sorabotka!? Bez regionalna sorabotka!? Pa, toj kriminal se dviì, parite se dvi-àt. Zna~i, toa se raboti koi morame da gi napravime. Dvete spomenati zdruènija pravat nekoi po~etni obidi za takvo ne{to i se trudat da im gi pribliàt problemite i re{enijata na na{ite kolegi. Me|utoa, dr-àvata mora da gi realizira svoite obvrski i da gi obezbedi sredstvata potrebni za edna vakva edukacija. Vo nitu eden od zakonite ne stoi deka za realizacija na toj i toj zakon se potrebni tolku i tolku finansii. Pa, kako toga{ }e go sprovedeme zakonot? Ili, moèbi, taa obvrska }e im ja prepu{time na sudovite, pa tie neka se snao|aat kako {to znaat i umeat. Zna~i, dràvata mora da prezeme del od obvrskite. Ima edna rabota koja{to sepak vleva nade` i zadovolstvo, a toa e faktot deka strategi-jata e ve}e zapo~nata, deka e vo tek formiraweto na [kolata za edu-kacija na sudiite i na javnite obviniteli, povrzano so inicijalniot tre-ning, kontinuiraniot trening i izborot na lu|eto koi }e odat vo takvata {kola, koja treba da posluì kako osnova za nivniot natamo{en izbor za sudii i za javni obviniteli. Me|utoa, toa ~ini mnogu, a vo programite koi se aktivni kaj nas & KARDS i porano PHARE i ne-znam-koi drugi pro-grami koi se sproveduvaat vo Makedonija & ne se predvideni sredstva za objekti ili za ne{to drugo, tuku samo sredstva za edukacija i eksperti. Pa, taa edukacija treba da se podgotvi i da se realizira. Nie ne moème da begame od vistinata deka kako sudstvo imame mnogu problemi za koi gra|anite & so pravo & n– napa|aat i so pravo sme postojano prisutni vo mediumite. Ugledot na na{eto sudstvo ne pa|a poradi 600 iljadi pred-meti zavr{eni vo tekot godinata, tuku kako sudstvo pa|ame i na{iot ugled e naru{en poradi 3,4 ili 5 predmeti, za koi{to javnosta e najza-interesirana i so koi postojano sme vo fokusot na interesot na medi-umite, ne zemaj}i gi predvid prekr{o~nite predmeti. Na{iot ugled pa|a, a ima nekolku golemi predmeti na koi treba da rabotime: podgot-veni, nepodgotveni, so ili bez dokazi, toa treba da go utvrdi sudot. Me|utoa, vnatre{nata organizacija vo sudstvoto sega kiksira{e. Zo{-to? Zatoa {to ne obezbedivme uslovi za sudiite koi }e moàt da gi sudat tie predmeti. Sudijata ima sudnica {to moè da ja koristi eden ili dva dena vo nedelata, a ima 5 ili 10 obvineti vo eden predmet. Pa, takvo sudewe ne moè da se zakaè vo eden den. I tuka vo startot se znae, nezavisno od toa koj advokat ili sudija e angaìran, deka predmetot }e se odlaga i nema {ansa da po~ne. Zna~i, mnogu ne{ta zavisat i od nas. So

121


godini nanazad na televizija slu{ame ili gledame deka edno isto lice se javuva kako ste~aen upravnik vo najgolemite firmi vo ste~aj. A toa ne moèlo da pomine dokolku ne sme kumuvale i nie, kako sudstvo. Ne mo-ème da begame od toa. I sega {to se slu~uva? Koga prviot sostav na Sudskiot sovet, vtoriot sostav na Sudskiot sovet, pa i ovoj Sudski sovet }e po~nat postapka za razre{uvawe na nekoj sudija, duri i toga{ koga imaat poddr{ka od Vrhovniot sud, takvata postapka vo mediumite }e bide okarakterizirana kako partisko razre{uvawe ili }e se veli deka se slu~uva ne{to drugo, a ne deka kaj tie kolegi & zaradi nemo`nost da se dokaè ne{to drugo & se odi na nestru~nost i nesovesnost, zatoa {to ima i takvi raboti. A {to se odnesuva do korupcijata vo sudstvoto i do tvrdewata deka celoto sudstvo e korumpirano, ima organi koi }e se izjasnat po toa pra{awe. Pa, ne moàt da bidat korumpirani site 650 sudii i okolu 2 iljadi vraboteni vo sudstvoto. Site imame ime i prezime, pa neka povelat MVR i Obvinitelstvoto i neka gi poso~i tie lu|e so ime i so prezime. I nie ne sakame da rabotime so lu|e koi se korumpirani. Me|utoa, ni pre~i toa {to poradi eden, dvajca ili dvaeset kolegi na site nas ni se prefrla deka sme korumpirani. A ako se obi-deme da se spravime so takvite, vedna{ ne povrzuvaat so politi~kite partii. S– zavisi od toa kakov e sostavot na Sobranieto, odnosno kako e izbran Sudskiot sovet. Eve, jas }e privr{am so toa deka eden od uslovite za nezavisno sudstvo be{e donesuvaweto na Zakonot za samostoen sudski buxet. Inicijativata trgna od Zdruènieto, ja prifatija Minister-stvoto i Vrhovniot sud i se donese toj zakon. I dobro e {to se donese, pa sega site se falime so toj zakon. Sudstvoto vo Makedonija ima samostoen sudski buxet. Me|utoa, {to ni se slu~uva sega? Sega imame drug problem. Parite ni gi dadoa na nas i imame Sudski buxetski sovet, me|utoa za se-koe vrabotuvawe vo sudstvoto mora da barame i da dobieme soglasnost od ministerot za finansii, vo soglasnost so Zakonot za izvr{uvawe na buxetot. A toa e kolizija na zakonite. Pa, toga{ se nametnuva pra{a-weto {to }e ni e takov zakon dokolku toj ne moè da se primeni, a jas bev eden od inicijatorite za donesuvawe na eden takov zakon, kako Pret-sedatel na Zdruènieto na sudiite na Republika Makedonija. ]e kaàm edna brojka: na apelaciono nivo, vo Skopje se isprazneti 231 mesto, za koi ima sredstva, poradi penzionirawe ili zaminuvawe na vraboteni od sud. Nitu edno ne e popolneto. A na nivo na RM taa brojka iznesuva okolu 400. Pa, kako moè da se o~ekuva da se spravime so problemite, da

122


bideme aùrni i brzi vo presuduvaweto, dokolku ni nedostigaat tie 400 lu|e i ako izborot na sudija ponekoga{ trae i po deset meseci. A 10 me-seci po 20-30 presudeni predmeti toa se 300 predmeti na eden sudija. Dràvata mora da gi sfati i da gi re{i ovie problemi. ]e zavr{am so apelot deka problemot so ovoj Zakon za samostoen sudski buxet mora da se re{i i mora da se re{i deka dokolku parite se na toj Sudsko-buxetski sovet vo Vrhovniot sud, toga{ na nego }e pominat i ingerenciite da gi popolnuva tie rabotni mesta. Vo sprotivno, sudstvoto ne moè da funk-cionira. Dokolku sudskiot †pozivar# otide vo penzija, koj }e ja raboti taa rabota, koj }e nosi pokani, a od toa zavisi dali }e ima uslovi za sudewe. Toa se najbanalnite raboti koi n– ko~at, a nas postojano ni se prefrla deka sudstvoto e neaùrno. Toa e samo del od na{ata neaùr-nost, moèbi objektivna, a za subjektivnite neaùrnosti moè mnogu da zboruvame. A {to se odnesuva do euforijata, kako {to rekov, toa e opasna rabota, navistina opasna rabota. [to }e se slu~e{e dokolku vo taa euforija okolu priznavaweto na Republika Makedonija pod ustav-noto ime od strana na SAD, nie vo na{iot sud, kade {to se odlu~uva po vonrednite ublaùvawa na kaznite, denta rekovme dobro i gi ~estevme site podnositeli na barawa so uslovni kazni. Nemojte, vi se molam, pa postoi zakon i toj zakon vaì za sekogo. Nikoj ne go spori pravoto na nekoj minister da dade amnestija, me|utoa taa amnestija mora da se opravda so nekoj akt, so ime i so prezime, za sekoj da znae kako e doneseno re{enieto za nekoe zatvorawe na ne{to, pa duri potoa da se donese re{enie za otvorawe. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram, gospodine Miftari. Mislam deka vie tolku zapnavte da go odbranite sudstvoto koe{to denes ne be{e mnogu napa|ano, ako dobro se se}avam, i be{e samo spomnato. Od kaànoto izleguva deka treba da napravime cel paket preporaki za sudstvoto, samo... Gospodine pratenik, izvinete, no ovde ima u~esnici koi dosega ne dobile {ansa da kaàt ni{to. Bidej}i imavte {ansa da kaète, ako sakate da odite odete.

Iako ova efikasno unapreduvawe na zakonite ne mi zna~i ni{to,

toj vid preporaki denes ne zna~at ni{to. Zna~i, treba da bideme kon-kretni, mnogu pokonkretni. Kaj nas toa li~i na parola. Blagodaram.

123


Esad Rahi}

Da, i kako politi~ar. Inaku, apsolutno se soglasuvam so s– {to be{e kaàno, toa mi be{e idejata i nemam nikakvi ideolo{ki predrasudi. Sakav samo toa da kaàm. Blagodaram.

Stevan Sigaridov

Blagodaram. Da, od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, da. Blagodaram na pokanata za u~estvo na ovoj forum, vo moe ime i vo ime na Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti. Navistina nemav namera da se javam za diskusija, od ednostavna pri~ina {to vo site diskusii {to gi slu{navme dosega na nekoj na~in se doprea mnogu to~ki koi ni se mo{ne bliski, poznati i, na nekoj na~in, jas li~no se soglasuvam so takvite razmislu-vawa i mislewa. Se javiv samo za kratko, so cel da dadam izvesni po-jasnuvawa vo odnos na nekoi raboti koi{to bea spomenuvani mnogu ~es-to, osobeno od pretstavnicite na sudstvoto. Gospodin Agim Miftari, na nekoj na~in odgovori, no jas }e kaàm deka vo Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti, kako {to vi e poznato, ve}e podolgo vreme se raboti na reformi, i toa navistina dlaboki reformi, pri {to se osnovaa posebni oddeli, odnosno poseben Oddel za borba protiv organiziraniot krimi-nal, vo ramkite na koj raboti i edno od oddelenijata {to e specijali-zirano za borba protiv korupcijata. Ne sakam da dolàm mnogu okolu na~inot kako e organizirano i kolku e organizirano. Me|utoa, vo sekoj slu~aj, jas sum privrzanik na ona deka s– {to }e se napravi ne e biblija, pa da ne moè da se smeni dokolku ocenime deka moème da go napravime poefikasno i poaùrno. Dokolku ovoj forum ili ovoj sostanok go dr-èvme po dve nedeli, nie ve}e }e nastapevme so nekoi rezultati od re-formata. Sakam da kaàm deka na ova se raboti mo{ne intenzivno i veruvam deka do Nova godina zamislenoto celosno }e se realizira. Isto taka, smetam deka ova mi dava za pravo da kaàm ne{to za moeto do-sega{no iskustvo vo borbata protiv korupcijata, koe{to ne e malo. Kako ~ovek jas sum gi po~uvstvuval navistina site strani vo borbata protiv korupcijata, po~nuvaj}i od zakanite, no ne sum gi po~uvstvuval dobrite strani. U~esnik sum vo golem broj institucii od me|unaroden karakter, koi se spomenuvaa koga se rasprava{e za borbata protiv ko-rupcijata, a toa e & pred s– & Sovetot na Evropa, vo ramkite na koj be{e formirana multidisciplinarna grupa za borba protiv korupcijata. Tie materijali ili, taka da gi nare~am, instrumenti se doneseni i na{ata

124


zemja ve}e gi ima potpi{ano i ratifikuvano, {to zna~i deka RM na-vistina pokaà volja, a vo oddelni slu~ai be{e i prva zemja koja{to pokaà volja za borba protiv korupcijata, ratifikuvaj}i ja Kaznenata konvencija za borba protiv korupcijata. Sakam da ve uveram deka vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti navistina ima iskusni profesio-nalci koi moàt da se nosat so sekoj vid problematika vo oblasta na korupcijata, pa i po{iroko & od oblasta na organiziraniot kriminal. Toa se profesionalci koi rabotat dolgo godini i koi prakti~no celoto iskustvo go imaat steknato rabotej}i vo ovaa oblast. Mislam deka nema da ima nikakvi problemi okolu nivnoto organizirawe. A nie }e se reor-ganizirame, na ovoj ili na onoj na~in. Celta e da moème uspe{no da se borime protiv ovoj vid problemi, za mene li~no eden od najosetlivite problemi na op{testvoto. Tretoto pra{awe be{e so koi instrumenti raspolaga policijata, odnosno so koi instrumenti raspolaga RM vo bor-bata protiv korupcijata. Treba da podrazmislime i da se pra{ame dali sme mu ostavile nekoi instrumenti i mo`nosti za borba protiv korup-cijata, za efikasna borba protiv korupcijata, za{to edinstven na~in za borba protiv korupcijata be{e samo borbata protiv potkupot, i toa do-kolku storitelot e faten na samoto mesto. Ne bi sakal sega da pojasnu-vam {to zna~i toa storitelot da se fati pri izvr{uvaweto na deloto, odnosno na samoto mesto. Mislam deka sega, so novite izmeni koi se neo-phodno potrebni, }e ima izvesno kvalitativno podobruvawe, a eden od kolegite & mislam deka be{e od redot na sudiite ili obvinitelite & ja spomena prevencijata. Spored mene, prevencijata e mnogu bitna. Veruvam deka ovie instrumenti koi{to se doneseni so Zakonot prili~no }e vli-jaat i na prevencijata vo borbata protiv korupcijata. I na kraj samo sa-kam da napomnam deka veruvam deka nie nemame mnogu pote{kotii i pro-blemi vo onoj del od korupcijata kade {to imame materijalno izrazu-vawe, bilo da e toa vo pari ili vo nekoi drugi vrednosti. Nie imame naj-golem problem so t.n. nematerijalno izrazuvawe, {to podrazbira nekoj vid usluga. A toj oblik na korupcija e tolku izrazen i tolku mo}en, {to so sredstvata {to ni stojat na raspolagawe nie nemame apsolutno ni-kakvi {ansi da dopreme do nego, bez ogled na toa {to go znaeme. Ed-nostavno, nemame mo`nosti. Tuka bea spomnati nekoi oblici, koi nie dobro gi znaeme, no ne moème da gi dokaème. E tokmu toa e potvrda na mojot stav deka ni trebaat instrumenti i jas veruvam deka ve}e po~na malku pointenzivno da se raboti na tie instrumenti. A koga }e se ozako-

125


nat, veruvam deka i efikasnosta }e bide pogolema. Slu{aj}i gi disku-siite & samo u{te eden zbor & mene kako ekspert mnogu me raduva toa {to razmisluvawata vodat kon toa deka borbata protiv korupcijata e navistina {irok front. Se zalaùvame dokolku mislime deka }e pos-tigneme ne{to ako ostavime protiv korupcijata da se bori samo Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti. Toga{ ne sme napravile ni{to. Milo mi e {to i razmisluvawata na mladata generacija vodat kon toa deka }e se iznajdat na~ini, metodi i sredstva koi se soodvetni na problematikata so koja se soo~uvaat odnosnite institucii. Na krajot bi sakal da go povikam gospodin Tupan~eski da kaè zbor-dva & moèbi }e mi se naluti & od imeto na GREKO, zatoa {to toa e u{te edna institucija koja{to e dosta aktivna ovde, vo Makedonija, a ima nekoi aktivnosti koi se to~no naso~eni vo borbata protiv korupcijata. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. Profesor Tupan~eski samo {to se otkaà od toa da diskutira, no vie go prozvavte pa sega }e mora da vi odgovori. Dali ima u{te nekoj koj insistira da kaè u{te ne{to pred krajot? Sla|ana be{e prijavena. Zna~i, u{te Tupan~evski i Taseva i kraj. Se otkaà ili ne? Ne, daskalite ne se otkaùvaat lesno. Dobro. Nikola Tupan~eski

Vo interes na vremeto i va{eto vnimanie jas }e bidam mnogu kratok. Mu blagodaram na gospodinot koj ukaà na toa deka grupata dràvi za borba protiv korupcijata, (GREKO) vo koja ~lenuva i RM, e ekspertsko telo koe{to raboti vo ramkite na Sovetot na Evropa. Be{e zavr{en prviot evaluacionen izve{taj, a vo tek e i vtorata evaluacija, i pritoa edna od najgolemite zabele{ki koja{to be{e dadena & zabele{ka ili preporaka, kako sakate & se odnesuva{e na del od temite koi bea opfateni so dene{nava diskusija, so del od rabotite koi bea spomnati. Be{e spom-nata javnata administracija, be{e spomnato Javnoto obvinitelstvo i da ne gi nabrojuvam 18-te preporaki. Imame povraten izve{taj, imame i pozitivni ocenki, ne e se tolku crno kako {to izgleda na prv pogled. Me|utoa, za àl, }e kaàm deka pozitivnite ocenki se odnesuvaat is-klu~ivo na normativnata sfera. A {to se odnesuva na implementacija, vo delot na implementacija nie navistina ostanavme so prazni race. Ne bi dolèl ponatamu. Ednostavno, bi sakal za kraj da kaàm deka e na-

126


vistina neprijatno ~uvstvoto koga }e ja poglednete tabelata, bez ogled na toa dali moè da ima odredeni otstapuvawa od koeficientot na per-cepcija {to go izrabotuva Transparency Internatioal, me|utoa neprijatno e ~uvstvoto da bidete vo dru{tvo so Papua Nova Gvineja, Kirgistan ili so Banglade{. Toa zna~i deka na RM navistina i pretstoi ne samo prediz-vik, tuku i golema i te{ka rabota, za da go simneme od sebe toj atribut deka sme me|u najkorumpiranite dràvi vo Evropa, pa ako sakate i vo svetot. Jas veruvam vo toa deka }e uspeeme. No, ona {to bi sakal da go komentiram i {to go smetam za najgolem problem vo momentov e segmen-tarniot priod vo borbata protiv korupcijata. ]e mora da ima pogolema koordinacija. Sosema e neva`no dali toa }e se narekuva upatstvo ili po~ituvawe na zakonskata odredba. Ednostavno, ako prestane so rabota koja bilo alka vo toj sistem na vrzani sadovi, veruvajte mi deka nema da se stigne do sudska zavr{nica. Blagodaram.

Vladimir Mil~in

Vi blagodaram. Sla|ana Taseva.

Sla|ana Taseva

Sosema kratko. Se podgotvuvaat nekakvi preporaki, a denes mnogupati ja spomnavme Dràvnata programa za prevencija i za represija na korupci-jata, koja{to ja donese Dràvnata komisija. Ako ve}e zboruvame za sos-tojbite i za predizvicite, da napravime nekakva komparacija. Kade bev-me pred dve godini, koga ja pravevme ovaa programa? Kakvi bea sosto-jbite? [to e ona {to go imame denes? Na primer, nie toga{ vo sostojbi vo programata, eve ja ~itam programata, sme definirale: Nedovolno vos-postaven funkcionalen sistem na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska. Dali sme go postignale toa ili toa s– u{te ni stoi kako predizvik? Nepostoewe na nezavisni institucii za prevencija i za represija na korupcijata. Rekovme, instituciite se formirani, ama treba da se zajaknat. Navistina, treba da im se dade mo`nost da rabotat nezavisno & od delot na nivniot izbor, pa s– do ovozmoùvawe na funk-cioniraweto. Ponatamu, sistem na zaemna horizontalna kontrola me|u instituciite. Da, sekoj da go kontrolira sekogo vo ramkite na svojata rabota. Mislam deka ottuka proizleguvaat najgolemiot del od nedoraz-birawata ili nerazbirawata na funkcijata i na postavenosta na Dr-àvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Koga nie }e sakame da

127


dejstvuvame na nekoja soglasnost na zakonskite nadle`nosti, vo svojstvo na kontrolen mehanizam? A toa treba da go pravi sekoj od nas. Ob-vinitelot treba da ja kontrolira rabotata na drugite organi, no i na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti itn. Zna~i, toa e sistem na na-cionalen integritet. Mislam deka nie treba da trgneme od toa do kade sme, dali treba i natamu da go razvivame ovoj sistem ili treba da pra-vime nekakvi preporaki ili treba da napravime pove}e ili da odime malku pogeneralno, vo smisla na toa i ponatamu da se nastojuva da se odi vo implementacija na ovie. Toga{ sme kaàle deka celite bile nula tolerancija na korupcijata. Denes slu{navme nekoi diskusii koi odat vo sosema sprotivna nasoka i spored koi odredeno odnesuvawe bi moèlo da se tolerira zaradi odredena sostojba, raspoloènie ili psihi~ka sosto-jba. Sepak, vladeeweto na pravoto e ne{to {to treba da bide princip broj eden i ona pretvorawe na korupcijata od niskorizi~na i visokopro-fitna vo visokorizi~na i niskoprofitna, za {to zboruvaa i sudiite, a za da bidat efikasni postapkite treba da proizlezat od site nadle`ni institucii, pa da zavr{at vo sudstvoto, a dràvata moè da si go vrati toa {to i e odzemeno i bez da ima postapka. Taka e postaven zakonot. Ona na {to ukaàvme ve}e nekolkupati se podra~jata na primena i refor-mite vo dràvata i vo pravniot sistem. Ona na {to toga{ se kr{ea kop-jata bea ustavnite izmeni koi gi predlagavme so ovaa programa, tokmu vo smisla na obezbeduvawe na posebni uslovi za nezavisnost na sudstvoto i za nezavisnost na Javnoto obvinitelstvo. Zna~i, po dve godini i nekolku meseci ve}e sozreva klimata ili nie malku pove}e razmisluvame. Toga{ be{e sosema nezamislivo da se razgovara na ovaa tema, a sega ve}e slu-{ame deka se razmisluva deka treba da se razgovara, {to zna~i deka imame evalutiven proces, kako {to predmalku kaà studentot. Pona-tamu, namaluvaweto na diskrecionite prava ni be{e zada~a i toga{ i sega stoi vo edna od preporakite od GREKO, kolku {to se se}avam. Ne{to {to s– u{te ni stoi kako zada~a, e da utvrdime do kade sme i da bideme iskreni i da si priznaeme deka ne sme mrdnale napred. Vistina e deka sme pove}e svesni za ovie raboti, deka malku pove}e sme gi osoznale rabotite, no sega treba navistina da gi implementirame ili da vospos-tavime merit-sistem, za {to zboruva{e Nikola, vo dràvnata adminis-tracija, zaradi regulirawe na sudirot na interesi. Zna~i, sosema pra-vilno. Kako {to znaevme od pred dve godini, treba u{te pointenzivno da rabotime na nivna implementacija. Blagodaram.

128


Vladimir Mil~in

Blagodaram, Sla|ana. Jas mislam deka sega bi moèle da zavr{ime, so toa {to zaklu~ocite i preporakite bi se dorabotile, tie bi se izvlekle od celata ovaa diskusija, osobeno gledaj}i niz optikata na sporedbata & koja, de fakto, be{e osnovna cel na dene{nava sredba & a potoa nie bi gi ispratile do site vas, odnosno na{iot tim bi gi iskontaktiral onie koi imaa izlagawa, za da ne se slu~i ne{to pogre{no da se pretstavi, i po va{iot odgovor i otkako }e gi zememe predvid va{ite zabele{ki ili sugestii, nie bi moèle da gi definirame. Dali toa bi bilo vo red? Jas se nadevam deka, neli, }e ni ostane entuzijazmot, pa nema da docnime so odgovorite. Dali se soglasuvate na toj na~in da ja zavr{ime rabotata? Pretpostavuvam deka nema da ni bidat potrebni pove}e od deset dena, da re~eme maksimum sedum dena, za da gi dobiete formulaciite na zaklu-~ocite i na preporakite, a se nadevam deka vie za tri dena }e gi vratite, a nie potoa }e gi izdefinirame i }e gi pro~istime. Dali e vo red? Do-kolku e vo red, bi sakal u{te edna{ da vi se zablagodaram. Mislam deka denes rabotevme navistina produktivno. Osobeno sakam da i se zablago-daram na grupata koja sedi zad vas, zad ovoj red. Toa se vrabotenite od centrite za poddr{ka na razvojot na nevladinite organizacii nadvor od Skopje: Strumica, Ki~evo, Veles, Kratovo, [tip itn. Tie poleka sobi-raat s– pove}e znaewa za bitnite temi na koi{to se razgovara vo na{evo op{testvo. Do skoro viduvawe.

Na krajot edna najava za onie koi se zainteresirani za temata za multikulturalizmot: idnata sreda vo Holidej in organizirame me|u-naroden forum na ovaa tema. Blagodaram.

129


130


KORUPCIJATA VO VISOKOTO OBRAZOVANIE Mladinski obrazoven forum

Uslovite i sostojbite vo na{eto opkruùvawe, odnosno vo op{testvoto vo koe{to egzistirame, se takvi {to nie, re~isi sekojdnevno, se su-dirame so odredeni pojavi i procesi koi, sami po sebe, se pogre{ni i gnili. Siroma{tijata, promenite vo sistemot na op{testvenoto uredu-vawe, te{kite socijalni tekovi, globalizacijata i niza drugi tekovi koi se neizbe`ni, predizvikuvaat razli~ni formi na korupcija i korum-pirano odnesuvawe. Vo celata ovaa slika za problemite na korumpi-ranoto odnesuvawe, korupcijata vo visokoto obrazovanie e relativno zanemarena. Pogre{nata percepcija za mo}ta na korupcijata vo visokoto obrazovanie e mnogu opasen ~ekor vo procesot na odrùvaweto i gra-deweto na edno moderno op{testvo.

Pritoa, mo{ne vaèn moment e proniknuvaweto vo su{tinata na korumpiranoto odnesuvawe vo visokoto obrazovanie vo na{iot obra-zoven sistem. Imeno, ovaa forma na korupcija e edna od poopasnite, pred s– zatoa {to idnite nositeli na edno op{testvo se razvivaat i se educiraat vo eden eti~ki, moralno, ekonomski i socijalno naru{en sis-tem na vrednosti. Zanemaruvaweto na ovoj biten fakt moè da bide pri-~ina za negirawe na ovaa forma na korupcija, odnosno moè da rezul-tira so nemawe volja ili, pak, so nepodgotvenost za spravuvawe so prob-lemot.

Edno iscrpno opservirawe na ovoj problem pokaùva deka akadem-skiot duh moèbi ne e idealen, no ne e ni katastrofalen. Mladinskiot obrazoven forum (MOF) i mladinata koja e vo postojan dopir so vi-sokoobrazovniot sistem i so fenomenite {to se slu~uvaat vo istiot, go velat tokmu sprotivnoto! Pokraj generalnoto nezadovolstvo na student-skata populacija od aktuelnata sostojba vo koja{to se nao|a visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija, vo maj 2003 godina MOF & potpo-mognat od FIOOM & sprovede istraùvawe za nivoto na korupcijata vo visokoobrazovnite institucii vo Makedonija. Rezultatite do koi se doj-de kako rezultat od ova istraùvawe pokaàa alarmantni brojki za ste-

131


penot na korupcijata vo na{iot obrazoven sistem. Na toj na~in i nau~no se dokaà postoeweto na ovoj problem.

Mladinskiot obrazoven forum, kako seriozno zdruènie na gra-|ani, se zafati so inicijalnite ~ekori za spravuvawe so ovaa pojava. Problemite vo visokoobrazovniot sistem kaj nas se prisutni vo niza sektori, kako {to se: nastavniot kadar i studiskite programi, student-skiot standard i studentskite servisi, studentskoto organizirawe, ulo-gata na studentite vo upravuvaweto so univerzitetite itn. Koga }e gi proanalizirame mo`nite problemi vo site ovie segmenti, mnogu lesno }e zaklu~ime deka nivni zaedni~ki problem e korupcijata. Moèbi tak-vata sostojba e posledica na turbulentnite periodi vo na{eto ponovo minato, na socio-politi~kite ili na ekonomskite uslovi vo op{tes-tvoto, poradi koi ne dojde do razvoj i progres vo oblasta na visokoto obrazovanie. Verojatno seto toa posluì kako inicijalna kapisla za po-java na korumpiranoto odnesuvawe i za potisnuvawe na odredeni vred-nosti koi bea prisutni vo rabotata na visokoto obrazovanie!

Kako i da e, vo ovoj moment pri~inite za pojavata na ovoj fenomen ne se tolku bitni. Sega bi trebalo da se pristapi kon spravuvawe so ovoj masoven i kompleksen problem. Verojatno najefektiven pristap bi bil onoj koj bi se baziral na utvrduvaweto na slabite to~ki na visokoobra-zovniot sistem. Na prvo mesto, bi trebalo da gi zememe predvid onie elementi i alatki koi go reguliraat i go dràt pod kontrola toj sistem.

Eden od tie elementi e pravnata regulativa na visokoto obrazova-nie vo Republika Makedonija, kako i individualnite pravni akti na univerzitetite i na instituciite koi im se podredeni. Zna~i, treba da se proanalizira pravnata regulativa, trgnuvaj}i od Zakonot za visokoto obrazovanie, potoa statutite na univerzitetite, statutite na fakulte-tite i na institutite, odlukite, pravilnicite itn. Za da bide efektivna i da vodi kon spravuvawe so korupcijata, taa analiza }e mora da se pravi niz prizmata na toa koi elementi dozvoluvaat korumpirano odnesuvawe od strana na profesorite, no i na studentite. Logi~en ~ekor po edna vakva analiza bi bilo revidiraweto ili promenata na odredeni slabi pravni akti (vo pogled na korupcijata).

Drug element vo slu~ajot bi bile onie na koi im e nameneta taa re-gulativa, odnosno onie koi se vklu~eni vo visokoobrazovniot sistem. Tuka, pred s– se misli na studentite, profesorite, univerzitetskite vlasti, iako & i pokraj golemata nezavisnost na univerzitetite & mnogu

132


bitna e i zalo`bata na dràvnite organi. Na ovoj plan e potrebna gene-ralna zalo`ba na site igra~i za re{avawe ili za nadminuvawe na pro-blemot. Taa zalo`ba, vo nikoj slu~aj, ne smee da ostane samo deklara-tivna! Site mora da rabotat naporno i sovesno, dokolku se nastojuva da se postigne dekorumpirawe na visokoto obrazovanie. Moèbi najvaèn proces e educiraweto na studentite i na profesorite za nivnite prava i obvrski, za toa {to e dozvoleno, a {to e nedozvoleno odnesuvawe, kako i pretstavuvaweto na sistemot za sankcionirawe & ne sistemot {to e pri-suten vo ovoj moment, tuku sistem spored koj }e se kaznuvaat i studentite i profesorite, dokolku se dokaè koruptivno odnesuvawe.

Potrebno e informirawe za planiranite promeni vo regulativata, kako i vklu~uvawe na site strani vo suzbivaweto na ovaa {tetna op-{testvena pojava. Neophoden e dijalog me|u segmenite na sistemot i pri-mena na pozitivnite stranski iskustva na ova pole. Toa se merki koi treba da se sprovedat dokolku sakame da se spravime so ovaa forma na korupcija.

Mladinskiot obrazoven forum vo izminatiov period se zafati so podigawe na svesta na lu|eto za postoeweto na ovoj problem. Vo celiot proces se koristea najrazli~ni metodi za informirawe i za edukacija na studentite za nivnite prava i obvrski pred visokoobrazovnite insti-tucii. Pokraj tie aktivnosti, MOF u~estvuva{e i vo reformiraweto na sistemot. So promoviraweto na studentskiot pravobranitel, se zdo-bivme so edna mo{ne va`na institucija za za{tita na studentskite pra-va. Isto taka, bea prezemeni niza aktivnosti na poleto na studentskoto organizirawe (Studentski forum, Saem na studentskite organizacii itn.).

Gorenavedenoto ukaùva na toa deka postoi edna grupa mladi lu|e koi se aktivni na poleto na podobruvaweto na eden mnogu biten segment na op{testvoto, a toa e razvojot na sistemot na visokoto obrazovanie. Mladinskiot obrazoven forum bil, e i }e prodolì da bide partner vo borbata protiv korupcijata. Vo sekoj slu~aj, treba da se napomene deka zalo`bite na odredeni grupi vo op{testvoto ne se dovolni za da se izleze na kraj so ovoj gorliv problem na na{eto op{testvo & koruptiv-noto odnesuvawe vo visokoto obrazovanie.

133


134


Marjan Nikolov EKONOMSKITE I POLITI^KITE IMPLIKACII NA KORUPCIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA1 Centar za ekonomski analizi Apstrakt

Iako ne e nov fenomen, temata za korupcijata vo zemjite vo tranzicija predizvikuva posebno vnimanie. Ovoj trend ne go odminuva nitu javnoto vnimanie vo Makedonija. Za kvalitetna analiza na ovoj fenomen e pot-reben interdisciplinaren pristap, no vo ovoj trud }e se zadrìme samo na ekonomskiot del od vlijanieto, preku mehanizmite od institucional-nata ekonomija i/ili novata politi~ka ekonomija. Osnovnata ideja na modelot razvien vo ovoj trud e deka vo Makedonija pove}e od edna dece-nija ne postoi ekonomski rast, kako posledica na neinvestiraweto vo osnovnite izvori na ekonomskiot rast: fizi~kiot kapital, ~ove~kiot kapital i op{testveniot kapital (social capital). Ova e rezultat na pro-menata na sistemot na vrednostite vo po~etokot na tranzicijata i na nemo`nosta na instituciite da go zadràt svojot kredibilitet i svojata konkurentnost, nasproti novoformiranite neformalni lobi-grupi i politi~ko-ekonomski grupacii, vo obezbeduvaweto soodvetna biznis-klima za investitorite i, voop{to, za ekonomskite agenti. Ova dovede do ekvilibrium sostojba vo makedonskata ekonomija, odnosno do preras-predelba na op{testvenoto bogatstvo me|u tri ekonomsko-socijalni grupi: grupata koja{to pretendira na kapitalni dobra, preraspredeleni vo procesot na privatizacijata, grupata koja pretendira na prava i li-cenci i vodi biznis prete`no poradi netransparentnata uloga na dràvata, kako javen potro{uva~, i siroma{tijata koja se finansira

1 Ovoj trud e izraboten po povod konferencijata: †Makedonija i korupcijata & sostojbi i predizvici#; noemvri, 2004, vo organizacija na FIOOM Skopje.

135


direktno od buxetot. Vo ovoj ekvilibrium s– u{te se ~eka na promenata na relativnite ceni na dobrata me|u ovie grupi, za da moè da se pri-dviì ekonomijata kon nov ekvilibrium na zdrava ekonomija. Pritoa, mnogu se o~ekuva od Evropskata unija i od nejzinata metodologija i pomo{.

Namesto voved

Ovoj trud bi go zapo~nal i bi go zavr{il so konstatacijata deka: †Korupcijata go spre~uva ekonomskiot rast i kreira ekonomski pekol#. Duri i Dante Aligieri gi stavil potkupuva~ite pri samoto dno vo peko-lot.

Zo{to korupcijata predizvikuva tolkavo vnimanie? Edna od pri-~inite e novata informaciona revolucija. Novite tehnologii vo in-formatikata ovozmoùvaat pogolem promet na informaciite za pokra-tok vremenski period, pri {to dostapnosta do pove}e informacii e s– pogolema. Vtora pri~ina e sozdavaweto na novite demokratski dràvi i na slobodnite mediumi koi vodat kon slobodata na govorot. Treta pri~ina e samata globalizacija, koja{to dovede do me{awe na biznisite od sredinite so pomal stepen so onie vo sredinite so relativno povisok stepen na korupcija.

Kako rezultat na ovie i na niza drugi pri~ini se pojavija NVO, kako {to e Transparency International i se zgolemi ulogata i vlijanieto na civilniot sektor vo re{avawe na ova pra{awe. Isto taka, se pojavija i pove}e empiriski studii na ovaa tema, a i s– pove}e zemji so pazarna ekonomija razmisluvaat za efikasnosta i za neefikasnata alokacija na resursite i za pogolemite tro{oci za monitoring i za transakcija vo uslovi na korupcija.

Specifiki za Makedonija: Preraspredelba namesto ekonomski rast

So po~etokot na tranzicijata vo Republika Makedonija se slu~i momen-talen vakuum vo vrednosniot sistem i napliv od novi zakonski regula-tivi i na~ini na rabota koi baraa golema doza na fleksibilnost na

136


gra|anite, ekonomskite agenti, i instituciite, t.e. na celokupnata dr-àva.

Od aspekt na promenata vo mehanizmite na ekonomijata, se javija cvrsti fiskalni i finansiski ograni~uvawa za ekonomskite agenti, kako rezultat na noviot pazaren na~in na rabota. Ograni~enite resursi na golemite pretprijatija dopolnitelno se ograni~ija. Bankite po~naa da ja dobivaat svojata vistinska uloga i da ja vr{at svojata funkcija na ocenuvawe na rizikot pri kreditiraweto. Prose~noto odano~uvawe se poka~i, a biznisite se pokaàa kako inertni i bavni vo prisposobu-vaweto. Gra|anite koi dolgo gi uìvaa blagodetite na niskite rela-tivni ceni na uslugite vo socijalizmot, po~naa da se soo~uvaat so gubewe na taa privilegija, kako i so zakani za gubewe na statusot na vraboteni lica. Instituciite na dràvata ne bea podgotveni da se soo~at so novite predizvici.

Vo ovie novi uslovi za rabota i soo~eni so novite predizvici, dràvata se javi vo uloga na glaven igra~ vo javnata potro{uva~ka. Isto taka, vlasta se centralizira{e i se koncentrira{e taka {to lokalnata vlast ja izgubi mo}ta na efikasen na~in da gi kanalizira potrebite na gra|anite.

Na ovoj na~in se zgolemi ulogata na dràvniot aparat vo regula-tivite i vo diskrecionite odlu~uvawa: javnite nabavki, licencite, doz-volite, kvotite, kontingentite i sli~no. Ova dovede do pojava na fis-kalna netransparentnost, vo uslovi koga ne postoi zakon za javni na-bavki, agencija za spre~uvawe na pereweto pari i sli~ni za{titni regu-lativi i institucii.

Se pojavi tranzicioniot sistem na vrednuvawe {to se bazira{e na stavot: †Se snajde ~ovekot#.

Ovoj tranzicionen sistem na vrednuvawe, vo uslovi na prestruk-turirawa so negativni posledici, kako gubewe na rabotnoto mesto i na prihodite, po~na da se prifa}a kako status i kako rak da se {iri niz op{testvoto, dràvata i me|u ekonomskite agenti.

Vakviot ekonomski sistem kreira{e grupa na lobi-birokrati koi mu konkuriraat na legalniot na~in na rabotewe na sistemot i kako so-odveten nadomest nudat pobrzo re{avawe na rabotite povrzani so odre-deni prava na ekonomskite agenti i na drugite zainteresirani klienti, ednostavno zatoa {to zate~enite proceduri i regulativa i institucio-nalna postavenost bea impotentni za baraweto na novoto vreme.

137


Ovoj sistem kreira{e distorzija na dolg rok, koja ne pominuva neza-beleàno kaj investitorite.

Imeno, investitorite vo nivnite investicioni odluki presmetu-vaat inflatirani diskontirani tro{oci (so vklu~ena premija), koi ja reflektiraat ovaa sostojba i koi se dovolno visoki za da ne moàt da bidat pokrieni so legalni prihodi, pa zatoa gi naso~uvaat svoite inves-ticioni fondovi na drugo mesto. Ednostavno kaàno, vo Makedonija ve}e nema{e zdrava klima za vodewe na biznis, pa poradi toa izostanaa investiciite.

Ova kreira{e podloga za razvoj na tri tipa biznisi: prvo, biznisi koi se vo sprega so lobi-birokratite od dràvniot aparat, koi ne se konkurentni i vo uslovi na zdrava pazarna ekonomija najverojatno }e bidat diskvalifikuvani; vtoro, biznisi so mal rizik za kaznuvawe, koi nosat golemi profiti i koi se nezakonski, i treto, biznisi od monopol-ski i/ili oligopolski karakter (telekomunikacii, energetika, trans-port, grade`ni{tvo), koi se ili slabo regulirani ili regulatorot e, na nekoj na~in, opfaten vo (captured) monopolot.

Vo sekoj slu~aj, sevo ova, na dolg rok, vodi kon nedostig od investi-cii vo osnovnite izvori na ekonomskiot rast: fizi~kiot kapital i no-vite tehnologii, ~ove~kiot kapital i moderniot sistem na obrazovanie i obuka i vo t.n. op{testven kapital, t.e. doverbata me|u ekonomskite agenti i instituciite na zemjata.

Ona {to im ostanuva na ekonomskite agenti vo uslovi bez ekonom-ski rast e preraspredelbata na vkupnoto bogatstvo vo dràvata.

Mehanizam na modelot za preraspredelba vo Makedonija

Pri potencijalna sprega na lobi-grupite vo dràvniot aparat, del od aktivnostite na ekonomskite agenti gi nadminuvaat zakonskite ramki koi treba da bidat za{titeni od strana na instituciite. Nemaweto silni institucii koi tro{okot za ekonomskite agenti }e go napravat pogolem, pri kazna, dokolku e prezemena nezakonska i neeti~ka akcija, za niv prakti~no zna~i otvorena vrata za prezemawe akcii {to se vo sprotivnost so definiranite pravila, bidej}i za takvoto odnesuvawe otsustvuva kazna i toa e poevtino.

138


Soo~uvaj}i se so konkurencijata od strana na neformalnite lobi-grupi zdraviot del od instituciite ima zgolemeni tro{oci za monito-ring i za dosledno sproveduvawe na pravilata, t.e. na zakonite. Ova soz-dava privid deka korupmiraniot na~in na rabotewe e duri i poefikasen, bidej}i e i poevtin. No, toa e taka samo na kratok rok (Setete se na iz-rekata, na primer: †Dobro e, go protnav kamionot na carina#).

Rezultat e toa {to i samite institucii stanuvaat pristrasno in-volvirani vo raspredelbata, pa ne moàt so kredibilitet da odgovorat soodvetno na zada~ata {to im e doverena.

Vo vakvi uslovi se zaostruvaat i konfliktite me|u politi~ko-eko-nomskite grupi koi, vo Makedonija, gravitiraat kon dva pola. Drugite politi~ko-ekonomskite grupi samo spiralno se pribliùvaat kon polo-vite, bidej}i nitu nudat sila za sistematski izlez od zamkata na polo-vite, nitu pak imaat strategija i vizija za nezavisno dejstvuvawe.

Direkten rezultat od ovaa situacija se instituciite koi treba da ja optimiziraat op{testvenata funkcija na korisnost, a vsu{nost ja opti-miziraat funkcijata na korisnost na formalnite i na neformalnite grupi, kako i na politi~ko-ekonomskite grupi koi gi okupirale insti-tuciite i pritoa tvrdat deka toa e priroden rezultat na demokratijata na patot kon Evropa.

Vo vakvi uslovi na rabotewe vo Makedonija se pojavija tri glavni grupi ekonomski agenti, koi pretendiraat na preraspredelba na vkup-noto bogatstvo na dràvata.

Podelbata na ovie grupi }e ja baziram na podelbata na bogatstvoto na tri tipa dobra: kapitalni dobra, preraspredeleni vo procesot na privatizacijata, pravata vo koi vleguvaat likvidnite sredstva, licen-cite, dogovorite i sli~no i, na krajot, siroma{tijata, koja se pokriva od buxetot i od socijalnite programi. Toa e momentalnata slika na ma-kedonskiot ekonomski ekvilibrium.

Na dolg rok ovaa stabilnost neminovno vodi kon ostra forma na sudir i antagonizam na najkonfliktnite grupi. Nemaweto za{tita za sopstveni~kite prava gi pravi skapi dogovorite koi nosat rast (in-vesticii) na dolg rok. Na sreden rok, za da se namalat tenziite, }e se prezemat nekoi kampawski merki, bez strategija, so cel ne{to da se podobri i (na momenti duri i iskreno), no otsustvoto na sistemati~nost }e bide pro~itano od strana na racionalnite ekonomski agenti. Kam-pawskata merka se ograni~uva na ona {to treba da napravat insti-

139


tuciite, kako sekojdnevna obvrska, pa racionalnite ekonomski agenti sega gledaat deka vo uslovi na kampawa marginalniot tro{ok im se zgo-lemuva (poradi mo`nosta da bidat kazneti) i zatoa se pritajuvaat. Tie ja namaluvaat ekonomskata aktivnost zatoa {to znaat deka toa e nesiste-matski i kampawski pristap i ~ekaat kampawata da zavr{i za da pro-dolàt da prezemaat akcii po stariot sistem, so elementi koi se nadvor od propi{anite zakoni.

Kako do promena?

[to da se stori za da se kompenzira nedostatokot na ekonomski rast, {to vo Makedonija e bezmalku od L-tip, kako direkten rezultat na ovaa sostojba?

Vo momentov site kategorii ekonomski agenti imaat ista cel, a toa e da bidat del od subjektite za redistribucija, i vo postojnite uslovi i pravila-tie }e napravat s– za da bidat toa.

Od osamostojuvaweto, do denes, instituciite se vo sloboden pad, ne se silni i inicijativni, ne moàt da se snajdat vo novonastanatite uslo-vi, pa zatoa i samite se vklu~ija, kako endogena varijabla vo modelot na raspredelbata.

Stru~nata javnost e vo zarodi{, pa s– u{te ne moè da nametne kvalitetna potentna javna debata

Eden od na~inite za promena na ovaa situacija e po pat na promena na relativnite ceni na nositelite na formalnite i na neformalnite ti-tulari na sopstvenost. So promenata na relativnite ceni bi se pro-menila i pregovara~kata mo} na interesnite grupi, a toa vodi direktno vo destabilizacija na ovoj ekvilibrium i otvora dobra {ansa za insti-tucionalni promeni. Ovie institucionalni promeni bi trebalo da ovozmoàt reforma so koja }e se sozdadat takvi institucii i inovacii koi }e pretstavuvaat ramka za ekonomskiot rast i so ~ie{to postoewe bi se istisnale konkurentnite formalni, i neformalni grupi.

Sepak, uspehot }e zavisi od nadvore{nite elementi pri {to mnogu se o~ekuva od EU i od nejzinite metodologii. Poaktivnata uloga na EU

140


vo zemjite od Zapaden Balkan treba da bide fokusirana na zajaknuvaweto na instituciite, so ogled na toa deka dosega{nata pomo{ bila nea-dekvatna, vo sporedba so predizvicite. Kako rezultat na ovie refor-mirani institucii, bi trebalo da se namalat tro{ocite za monitoring i da se ovozmoàt poevtini i simetri~ni informacii za ekonomskite agenti kako i povolna biznis-klima.

Na krajot u{te edna{ }e povtoram: †Korupcijata go spre~uva eko-nomskiot rast i kreira ekonomski pekol#.

141


PRILOG

Pri~ini za pojava na korupcijata vo Makedonija, nejzini determi-nanti i rezultat:

Promena na ekonomskiot sistem: Po~etok na tranzicijata Biznisi Gra|ani Institucii

1. Zgolemuvawe na prose~noto odano~uvawe i na finansiskite tro{oci, karakteristi~- ni za pazarnata ekonomija2. Bankite po~nuvaat da napla}aat premija za rizik i po~nuvaat da ja prezemaat funkcijata od pazarnite ekonomii 3. Biznisite ne se do volno fleksibilni i ne moàt da se prisposobat

1. Se gubat blagodetite na niskite relativni ceni za uslugite 2. Namalena e kupovnata mo} 3. Rizik od nevrabotuvawe

1. Soo~eni so brzata promena na pravilata 2. Napliv od novi zakonski re{enija 3. êstite promeni na zakonite vodat do nekvalitetna primena 4. Gubewe na sposobnosta za efikasen monitoring 5. Se soo~uvaat so konkurencija od neformalnite lobi-grupi

Rezultat: gubewe na ambient za investirawe i borba za preraspredelba na op{testveno bogatstvo

Biznisi Gra|ani Institucii 1. Dve grupi biznisi i dvete vo sprega so neformalnite grupi vo instituciite 2. Ednata grupa e vklu~ena vo privatizaci-jata na kapitalot 3. Drugata grupa pretendira na pravata od licencite, kako kontingenti, kvoti i sli~no

1. Dominira teorija: †da se snajdam# 2. Onie koi ne vleguvaat vo dvete biznis-grupi se finansiraat od buxetot, preku socijalnite programi (otpremnini i socijalna pomo{) 3. Ovaa grupa korisnici na transferite od buxetot prakti~no go drì ovoj ekvilibrium bez ekonomski rast

1. Pojava na Vlada & politi~ka partija 2. Regrutacija na povolni lica za neformalnite lobi-grupi, koi }e ja odrùvaat ovaa sostojba na ekvilibrium bez ekonomski rast 3. Zajaknata sprega so dvete biznis grupi {to go kontroliraat privatizi raniot kapital i onie koi gi koristat pravata i licencite

142


ZAKLUÔCI I PREPORAKI Glavnoto pra{awe {to se postavuva{e pred tri godini i koe be{e povod FIOOM, na 21 juni 2002 godina, da ja organizira konferencijata na te-ma "Makedonija i korupcijata & sostojba i predizvici#, be{e: Dali ima korupcija vo Makedonija? Bez somnenie, odgovorot e da.

Dotoga{ bea ratifikuvani slednive me|unarodni dogovori vo sfe-rata na antikorupcijata: Kaznenata konvencija za korupcija na Sovetot na Evropa1; Konvencijata za perewe pari, otkrivawe, zaplena i konfis-kacija na imotna korist pribavena so krivi~no delo2 i Civilnata kon-vencija za spre~uvawe na korupcijata3. Od doma{nata regulativa, bea doneseni dva va`ni zakona: Zakonot za spre~uvawe na pereweto pari4 i Zakonot za spre~uvawe na korupcijata5.

Vo 2002 godina, prioritetna rabota be{e procesot na izrabotka na strategijata za borba protiv korupcijata. Osven toa, vo toj period se soo~uvavme i so slednive predizvici:

• Donesuvawe na nacionalnata antikorupciska strategija. • Korupcijata da se pretvori vo visokorizi~na i niskoprofitna

aktivnost. • Da se stavi akcent na prevencijata na korupcijata, namesto na

kaznuvaweto po nastanot. • Namaluvawe na mo`nostite za korupcija, preku sistemski re-

formi i neophodna reorganizacija na dràvnite institucii. • Sozdavawe na nezavisni institucii za prevencija na korup-

cijata.

1 Donesena vo Strazbur vo 1998 godina, Zakon za ratifikacija na kaznenata konvencija za korupcija, Slu`ben vesnik na RM 32/99. 2 Donesena na 8 noemvri 1990 godina, Zakon za ratifikacija na konvencija za perewe pari, Slu`ben vesnik na RM 58/99. 3 Donesena na 4 noemvri 1999 godina, Zakon za ratifikacija na Civilnata konvencija za spre~uvawe na korupcija, Slu`ben vesnik na RM 13/2002. 4 Slu`ben vesnik na RM 70/01. 5 Slu`ben vesnik na RM 28/02.

143


• Zajaknuvawe na sproveduvaweto na zakonot ili na slu`bite koi se nadle`ni za sproveduvaweto na zakonot i za borba protiv korupcijata.

Do odrùvaweto na vtorata konferencijata, na 10 noemvri 2004 godina, vo ramkite na doma{nata regulativa postojnite zakoni od oblas-ta na antikorupcijata bea izmeneti i dopolneti, i toa so:

& Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata6, so koj se zajaknaa nadle`nostite na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, so cel da se ovozmoì pointenzivna borba protiv korupcijata. Isto taka, so ovie iz-meni Dràvnata komisija stana samostojna i nezavisna i dobi svojstvo na pravno lice.

& Zakonot za spre~uvawe na pereweto pari i na drugite prinosi od kaznivi dela7.

& Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Krivi~niot zakonik8 i Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka9.

& Vo juni 2003 godina od strana na Dràvnata komisija za spre~u-vawe na korupcijata (koja be{e formirana vo noemvri 2002 god.) be{e donesena Dràvnata programa za prevencija i za represija na korupcijata i

& Na 8 noemvri 2004 godina Vladata go donese Upatstvoto za sora-botka na organite na dràvnata uprava, javnite pretprijatija i drugite pravni lica koi raspolagaat so dràven kapital so Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

Ottuka, prisutnite na konferencijata donesoa op{t zaklu~ok deka del od predizvicite so koi se soo~uva{e Makedonija vo 2002 se nadmi-nati, pred s– po pat na: (1) sozdavawe pravna ramka za nezavisna i jaka institucija odgovorna za suzbivawe na korupcijata; (2) zajaknuvawe na mehanizmite za borba protiv korupcijata; i (3) usvojuvawe na Dràvna programa za prevencija i za represija na korupcijata. Me|utoa, kako re-

6 Slu`ben vesnik na RM 46/2004, pre~isten tekst 83/2004. 7 Slu`ben vesnik na RM 46/2004. So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da vaì Zakonot za spre~uvawe na pereweto pari, Slu`ben vesnik na RM 70/2001. 8 Slu`ben vesnik 19/2004. 9 Slu`ben vesnik 74/2004.

144


zultat na na{ata hermeti~ki zatvorena i institucionalno nestabilna ekonomija & koja proizveduva samo monopoli, a voedno ra|a i korupcija & kako i poradi faktot deka korupcijata s– u{te pretstavuva visokopro-fitna, a niskorizi~na aktivnost, Makedonija s– u{te se soo~uva so pro-blemot na korupcijata. Zatoa treba, pred s–, celosno da se implementi-raat novite zakonski re{enija i da se unapredi sorabotkata i koordi-nacijata me|u odgovornite institucii.

Konkretnite poraki {to proizlegoa od konferencijata se sled-nive:

• Da se dokompletira zakonskata ramka, so donesuvawe na nov Za-kon za konflikt na interesi i Zakon za sloboden pristap do informaciite od javen karakter.

• Zadolìtelno u~estvo na stopanskite asocijacii, esnafite, NVO i gra|anite vo procesot na predlagawe na zakonite i vo procesot na javnata rasprava po predlog-zakonite.

• Celosno voveduvawe na edno{alterskiot sistem. • Diskrecionite prava na nositelite na javnite funkcii da bi-

dat svedeni na minimum. • Izrabotka na nacionalna strategija za spre~uvawe i za suzbi-

vawe na pereweto pari i na finansiraweto na terorizmot, od strana na Dràvnata komisija za spre~uvawe na pereweto pari.

• Dozaokruùvawe i celosno implementirawe na merit-sistemot pri vrabotuvaweto i unapreduvaweto na dràvnite slu`benici i zajaknuvawe na Agencijata za dràvnite slu`benici.

• Obezbeduvawe na materijalna sigurnost i samostojnost za vra-botenite vo slu`bite i vo organite koi se zadolèni za borba protiv kriminalitetot i korupcijata i obezbeduvawe na kad-rovski, materijalni, prostorni i drugi uslovi za rabota na tie institucii.

• Informirawe na javnosta za konkretnite slu~ai koga }e bide pokrenat obvinitelen akt, a ne vo fazata na pretkrivi~nata postapka.

• Celosna implementacija i po~ituvawe na Zakonot za finansi-rawe na partiite.

• Po~ituvawe na nadle`nostite na Dràvnata komisija za spre-~uvawe na korupcijata od strana na izvr{nata vlast.

• [to pobrzo zavr{uvawe na procesot na denacionalizacija.

145


So cel da se realiziraat ovie preporaki i da se podobri op{tiot kontekst vo borbata protiv korupcijata i nejzinata prevencija, glavni sferi na intervencija natamu ostanuvaat:

• Gradeweto partnerski, a ne protektoratski odnos so me|una-rodnata zaednica, s– so cel da se zajaknat instituciite i da se ohrabrat vnatre{nite strukturi za samostojno, efikasno i kom-pletno odlu~uvawe.

• Dobro osmislena, izbalansirana i koordinirana reakcija {to }e gi afirmira na~elata na pravnata dràva i }e obezbedi sta-bilni i kompleksni efekti.

• Relativizacija na granicite i zajaknuvawe na regionalnata so-rabotka na relacija istok-jug.

• Deregulacija i liberalizacija na ekonomijata, vnatre{na i nadvore{na.

• Sorabotka so Vladata, nezavisniot gra|anski sektor, mediumite i so me|unarodnata zaednica.

• Departizacija i depolitizacija na javniot sektor. • Podigawe na moralnite vrednosti i na odgovornosta kaj gra|a-

nite, a osobeno kaj nositelite na javnite funkcii. • Unapreduvawe na vladeeweto na pravoto.

146


UÊSNICI NA KONFERENCIJATA

Pokaneti Prisutni GRA\ANSKI SEKTOR 1. MCMS Daniela Stojanova 2. Zdruènie na sudii Agim Miftari 3. Zdruènie na javni obviniteli Kosta Petrovski

4. Zaednica na edinicite na Lokalnata samouprava na RM

Nata{a Vrteska

5. Evro Balkan Lovren Marki}

6. AGTIS Asocijacija za gra|anska tolerancija i sorabotka

Vladimir Poposki Biljana [ukuroska

7. NVO Info centar Biljana Bejkova 8. Mladinski obrazoven forum Aleksandar Stojanovski9. Centar za ekonomski analizi Marjan Nikolov 10. Metamorfozis Nikola Mickovski 11. Mladinski sovet & Prilep / 12. Sojuz na sindikati Dragan Jovanoski 13. SO@M Svetlana Janeva

14. Asocijacija za demokratska inicijativa & Gostivar

[pend Imeri

15. Me|a{i Dragi Zmijanac 16. Centar za gra|anski inicijativi / 17. Polio plus Zvonko [avreski 18. Daja Dilbera Kamberovska 19. CIRA / 20. Forum / 21. Dvièwe na ekologistite na Makedonija / 22. Mese~ina Muhamed To~i 23. Milenium & Vrap~i{te Senad Be}iri 24. EK Opstanok \or|i Haxi-Vaskov 25. Sojuz za preventiva od zavisnosti Ilija Jovanov 26. Drom /

27. Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa

/

28. Fondacija Institut otvoreno op{testvo & Makedonija

Neda Korunovska Dan~e Danilovska

DR@AVNI INSTITUCII 29. Ministerstvo za vnatre{ni raboti Stevan Sigaridov 30. Ministerstvo za pravda* 31. Ministerstvo za finansii /

* Pokanetite go najavija svoeto otsustvo

147


32. Ministerstvo za ekonomija / 33. Javno obvinitelstvo Kosta Petrovski 34. Javno pravobranitelstvo / 35. Naroden pravobranitel* 36. Agencija za dràvni slu`benici Biljana @agar 37. Advokatska komora Zoran Petkovi} & Bakli38. Vrhoven sud na RM Dane Iliev 39. Ustaven sud na RM* 40. Republi~ki sudski sovet Angel Solev

41. Vlada na RM Katica Stardelova Miodrag Andrieski

42. Kabinet na Premierot na RM Qup~o Farmakoski 43. Pretsedatel na RM* 44. Dràven zavod za revizija Svetlana Andonovska 45. Prorektor na Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Zoran Velkovski 46. Rektor na Univerzitet Sv. Kliment Ohridski / 47. Agencija za mladi i sport /

48. Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcija Sla|ana Taseva Mihajlo Manevski

POLITI^KI PARTII / NEZAVISNI PRATENICI I KOORDINATORI NA POLITI^KI PARTII 49. VMRO-DPMNE \or|i Naumov 50. SDSM Esad Rahi} 51. PDP Ismet Ramadani 52. LP / 53. SPM / 54. DPA / 55. DUI / 56. LDP / 57. Trifun Kostovski / 58. DLBM / 59. NDP / 60. OPRM / 61. DPSM / 62. DPTM / PREDAVAÎ

63. Vladimir Mil~in Fondacija Institut otvoreno op{testvo

64. Suzana Kartova-Kuzmanovska Vlada na RM

65. Nikola Tupan~evski Praven fakultet & Skopje


148


66. Qubomir Kekenovski Ekonomski fakultet & Skopje

67. Vladimir Naumovski Direkcija za spre~uvawe na perewe pari

68. Zoran Ja~ev Transparentnost Make-donija

69. Jovan Trpenovski Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcija

70. Istraùva~ za Temelna analiza Islam Jusufi* DRUGI 71. Istraùva~ za Temelna analiza Trajko Slaveski 72. Privaten konsultant @ivko Dimov 73. Agim Jonuz / NABQUDUVAÎ 74. CP NVO [tip Nevenka Longurova 75. CP NVO Ki~evo Ismet Balazi 76. CP NVO Strumica Riste Stevanov 77. CP NVO Struga Arbe{a Vqa{i 78. CP NVO Debar [uip Marku 79. CP NVO Gevgelija Tawa Petrova 80. CP NVO Kratovo Borjan~o Micevski 81. CP NVO Veles Dime Velev 82. CP NVO Negotino Roza Janevska


149

Documents

MAKEDONIJA I KORUPCIJATA - Unimondo · SODR@INA PREDGOVOR 5 MAKEDONIJA I KORUPCIJATA & SOSTOJBA I PREDIZVICI Vtora konferencija, izlagawa i diskusii 9 KORUPCIJATA VO VISOKOTO OBRAZOVANIE