MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA … za III godina...4 3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie ima za cel na u~enicite da im pretstavi su{tinski,

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

NASTAVNA PROGRAMA PO

I S T O R I J A

za III godina

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

Skopje, dekemvri 2005

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: ISTORIJA

1.2. Vid na srednoto obrazovanie: reformirano gimnazisko obrazovanie

1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: treta 1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:

� Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa � Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa

1.5. Status na nastavniot predmet: zadolìtelen 2. KARAKTERISTIKI NA PROGRAMATA Pri izgotvuvaweto na Programata po istorija se imaa predvid slednite nasoki: - usoglasenost so programata po istorija vo osnovnoto obrazovanie; - logi~ka i hronolo{ka povrzanost na sodrìnite, pred s#, od aspekt na istoriskiot razvoj; - logi~na povrzanost sekade kade toa e mo`no, istoriskite sodrìni da se povrzat so sodrìnite od drugite nastavni predmeti vo koi istorijata ima zna~ajna primena;

3

- zastapenost na istoriski sodrìni koi im ovozmoùvaat istoriski znaewa preku koi }e go osoznaat svojot identitet i budewe na istoriskata svest; - soodvetna hronolo{ka povrzanost (tematska povrzanost po godini, obem i barawa - so izbornite predmeti). Programata opfa}a pro{ireni istoriski znaewa {to davaat {iroki mo`nosti i dobra osnova u~enicite da se osposobat i da go prodolàt obrazovanieto, razvivaat sposobnosti i drugi osobini koi im se potrebni za ponatamo{niot uspeh vo profesijata i ìvotot. Temite i sodrìnite za ovaa vozrast se prodlabo~eni, pro{ireni i sitematizirani i gi odrazuvaat barawata na sovremenoto vospitanie i obrazovanie, soobrazeni vo dene{no vreme i so op{tite civilizaciski dostignuvawa. Programata se temeli na istoriski nastani, procesi i pojavi od op{tata, svetskata i nacionalnata istorija, koi pretstavuvaat osnovni vrednosti za razbirawe na kulturniot i civilizaciskiot razvoj na ~ove{tvoto. Programata im ovozmoùva na u~enicite da gi osoznaat osnovnite karakteristiki na sekoj istoriski period, socijalnite, kulturnite, religioznite i etni~kite specifi~nosti, vrz osnova na nau~no fundirani sodrìni, primeneti na adekvatna nau~no zasnovana periodizacija i terminologija. Programata e edinstvena za site u~enici i na site nastavni jazici i taa pokraj obrazovnata ima golemo zna~ewe i vospitna funkcija vo izgraduvaweto na humanisti~kite, moralni i estetski vrednosti na li~nosta i podgotvuvawe na mladite za podocne`niot ìvot i rabota vo duhot na mirot, sorabotkata, me|unarodnoto po~ituvawe i me|unarodno razbirawe. Programata e fleksibilna i razvojna i go obvrzuva nastavnikot - kako prakti~ar da go napu{ti tradicionalniot priod na rabota i namesto takviot didakti~ki pristap da koristi poefikasni nastavni formi, metodi i postapki preku aktivna rabota, da se ovozmoì osovremenuvawe na nastavniot proces. Nastavnikot preku o~ekuvanite izlezni celi i celosna sopstvena kreativnost podgotvuva svoe avtenti~no godi{no i tematsko planirawe za realizacija na ovaa nastavna programa. Na krajot od ovaa nastavna programa za sekoja tema oddelno, dadeni se konkretni izlezni celi, so {to potrebno e u~enicite da postignat odreden kvantum na postignati znaewa - efekti i rezultati za istorijata od na svetot, Evropa, Balkanot i Makedonija od Prvata svetska vojna s# do krajot do na HH vek. Nastavnata programa celosno e vo funkcija na podgotovka na u~enicite za polagawe na dràvnata i u~ili{nata matura.

4

3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

Nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie ima za cel na u~enicite da im pretstavi su{tinski, sistematizirani, trajni i nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da go pottikne kriti~koto mislewe, izgraduvawe na istoriska svest, izgraduvawe na vrednosen sistem na odnesuvawe sprema svojot narod i dràva, sprema drugite narodi i dràvi i ona {to pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za ponatamo{no izu~uvawe na istoriskite nastani i procesi. 3.1. Op{ti celi na predmetot U~enikot:

- da stekne znaewa za pozna~ajnite pojavi, nastani i procesi od op{tata, balkanskata i nacionalnata istorija; - so kriti~koto mislewe da se razberat i povrzat op{testveno-ekonomskite i politi~kite procesi od nacionalnata, balkanskata i svetskata istorija; - da stekne realni i objektivni znaewa i vrz osnova na niv da se izvle~e pouki; - da formira objektivni stavovi i zaklu~oci; - da razviva ~uvstvo, po~it i lojalnost za pripadnost kon Republika Makedonija; - da pravi sinteza na kulturniot i duhovniot razvitok i na op{tocivilizaciskite pridobivki; - vo kontinuitet da se zapoznava so ekonomskiot, politi~kiot, duhovniot i kulturniot razvitok vo svetot, Evropa i Makedonija; - da vsaduva qubov i po~it kon kulturata i kulturnoto nasledstvo; - da gi prepoznava i po~ituva sopstvenite kulturno-ekonomski, no i vrednostite na drugite narodi; - da razvie svest za me|usebna tolerancija i po~ituvawe.

5

3.2. Operativni celi na predmetot

- u~enikot da go spoznava razvojot, op{testvenite pojavi i procesi vo me|unarodnite odnosi, da go po~ituva nacionalniot integritet i suverenitet na sekoja dràva; - da gradi sopstven stav i ubeduvawe; - da razviva istoriska svest i da se vospituva za mir i demokratija; - da razviva sposobnost za razbirawe i po~ituvawe na razli~nite kulturi vo svetot i vo dràvata; - da gi otkriva pri~insko-posledi~nite odnosi i da gi razlikuva povodot i posledicite; - da razviva kriti~ko mislewe; - da razviva sposobnost za logi~ko razbirawe, povrzuvawe, analiza i sinteza na istorodnite i razli~nite istoriski dvièwa; - sposobnost za upotreba na istoriski tekst, koristewe na karta; - sposobnost za komunikacija i mislovno izrazuvawe.

4. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodrìnite po istorija, odnosno postignuvawe na postavenite celi, potrebni

se predznaewa od nastavniot predmet istorija od prethodnite godini.

6

5. OBRAZOVEN PROCES 5.1. Strukturirawe na sodrìnite za u~ewe

Tema I: SVETOT, EVROPA I BALKANOT VO PRVATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u

predmetite

1. Evropa vo po~etokot na HH vek 2. Prva svetska vojna

U~enikot:

- da ja objasni industrijalizaci-jata; razvojot na demokratijata i odnosot kon malcinstvata i ~ovekovite prava; - da gi identifikuva osnovnite ka-rakteristiki i posebnite karak-teristiki i posebnosti na go-lemite dràvi i me|unarodnite odnosi vo po~etokot na HIH vek. - Da gi objasni pri~inite, podgo-tovkite i povodot za vojnata; - po~etok i tek na vojnata; pozna-~ajnite voeni operacii i da se razberat posledicite od vojnata.

Karti: istoriska (svetot pred vojnata i svetot po vojnata); - Balkanski Poluostrov (pred i po vojnata); - politi~ka karta na svetot; - karta: Makedonskiot front; - ilustrativen materijal (sliki, crteì, skici, grafikoni od u~ebnikot ili gi izrabotuvaat u~enicite ili ~lenovite na istoriskata sekcija); - tehni~ki sredstva (grafo-skop) izrabotuvaat na folija; karti; {emi, grafikoni za sodrìnite od temata; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka i drugi

Temata e vo neposredna korelacija so nastavnata tema: Svetot i Evropa od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna. - So nastavnite pred-meti: geografija, maj~in jazik i literatura i drugi. - Aktivnosti: - izrabotka na esejski zada~i: - izrabotka na hrono-lo{ka tablica; - za povtoruvawe, utvrduvawe i sistema-tizacija na sodrìnite se koristat odredeni

7

3. Revolucijata vo Rusija i nejziniot odraz vo Evropa 4. Balkanskite narodi i dràvi vo Prvata svetska vojna

- Da se definira polo`bata vo Rusija vo po~etokot na Prvata svetska vojna i po~etokot na Oktomvriskata revolucijata vo Rusija; - izleguvawe na Rusija od vojnata; oktomvriskite nastani, gra|anska-ta vojna i stranskata interven-cija; - sozdavawe na SSSR; - vlijanieto na Oktomvriskata revolucija vo Evropa i svetot. - Da objasni za vleguvaweto na Srbija i Crna Gora vo vojnata; - vleguvaweto na Bugarija vo vojnata; - u~estvoto na drugite balkanski narodi i dràvi vo vojnata; - makedonskiot front; - sozdavawe na SHS; - da gi sogleda posledicite od vojnata za balkanskite narodi.

istoriski izvori; - Videozapis; - Tonski zapis.

strategii od proektot IPKC (Grozd, Venov dijagram, insert Pe~orea i dr.); - ~itawe i analiza na stru~na istoriska li-teratura; - izrabotka na karti, panoa, sobirawe na istoriska i druga li-teratura; - izrabotka na proekti; - sorabotka so drugite aktivi i so Filozof-skiot fakultet; Institutot za nacionalna istorija, Arhivot na Makedonija; muzi~ki, MTV i drugi institucii.

8

5. Albancite vo Prvata svetska vojna 6. Pariskata mirovna konferencija 7. Albanskoto pra{awe na Pariskata mirovna konferencija

- Da objasni za me|unarodnata polo`ba na Albanija vo tekot na Prvata svetska vojna, Londonskiot taen dogovor; - osvojuvawe na Albanija od strana na dràvite involvirani vo Prvata svetska vojna; - nacionalnoto dvièwe vo vremeto na Prvata svetska vojna. - Da gi objasni podgotovkite za svikuvawe na mirovnata konfe-rencija; - tekot na Pariskata mirovna konferencija i nejzinite odluki; - karakterot i novata politi~ka karta na Evropa. - Da ja analizira polo`bata na Albanija po zavr{uvaweto na Pr-vata svetska vojna, noviite poekti na Golemite sili i sosedite za raspar~uvawe na Albanija na Pa-riskata mirovna konferencija; - stavot na delegacijata na SAD na Pariskata mirovna konferencija vo odnos na albanskoto pra{awe; - priznavawe na nezavisnosta na albanskata dràva.

9

Tema II: MAKEDONIJA VO PRVATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite

1. Makedonija i makedonskiot narod vo Prvata svetska vojna 2. Makedonskoto pra- {awe na Pariskata mirovna konferencija

- Da osoznae za mestoto na Makedonija vo pregovorite pome|u Antantata i Centralnite sili vo po~etokot na vojnata; - da ja analizira polo`bata vo Makedonija pod tu|ite vlasti i otporot na Makedoncite i otpo-rot protiv okupatorot; - u~estvoto na Makedoncite vo Prvata svetska vojna i posledi-cite od vojnata. - Da gi rezimira odlukite na Pariskata mirovna konferencija za Makedonija; - stavovite na Golemite sili i balkanskite dràvi po makedon-skoto pra{awe za vreme na konferencijata.

Karti: istoriska na Evropa i Balkanot; istoriska i etni~ka karta na Makedonija; geografski karti: Evropa, Bal-kanot i Makedonija; - ilustrativen materijal (sli-ki, crteì, grafikoni, {emi); - tehni~ki sredstva: grafoskop; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka; - dokumenti za borbata na make-donskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva; - sorabotka so Filozofskiot fakultet, Institutot za nacionalna istorija, Arhivot na Makedonija i drugi institucii; - organizirawe na predavawe na temata: Makedonskoto pra{a-we na Pariskata mirovna konferencija.

Temata e vo neposredna korelacija so prethodno obrabotenite sodrìni: Makedonija od krajot na XVIII vek do po~etokot na Prvata svetska vojna; - Svetot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska vojna; - So nastavnite pred-meti: maj~in jazik i literatura, geografija i dr.

10

Tema III: SVETOT I EVROPA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u

predmetite

1. Me|unarodnite odnosi me|u dvete svetski vojni 2. Pojava na fa{izmot, nacizmot i kriza na gra|anskata demokratija

- Da napravi osvrt za politi~kata polo`ba vo Evropa i svetot po vojnata; - stremeìte za sozdavawe na kolektivna evropska bezbednost protiv revizionisti~ka Germa-nija; - golemata ekonomska kriza 1929/33 godina; - nacionalnite i antikolonijal-nite dvièwa. - Da go objasni poimot fa{izam, pri~inite za pojavata na fa{iz-mot; - su{tinata i ideologijata na fa-{izmot; - voveduvawe na fa{isti~ka dik-tatura; - politikata na fa{isti~kite zemji; - nacizmot vo Germanija; - [panskata gra|anska vojna.

Karti: politi~ka karta na svetot; - ilustrativen materijal; - tehni~ki sredstva (grafo-skop), videozapisi; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka i drugi istoriski izvori.

Temata e vo neposredna korelacija so prethodno obrabotenata tema: Svetot, Evropa i Balka-not vo Prvata svetska vojna; - Nastavnite predmeti: maj~in jazik i literatu-ra, geografija, sociolo-gija, filozofija, gra|an-ska kultura.

11

Tema IV: BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki


1. Kralstvoto SHS/Kralstvo Jugoslavija 2. Turcija stanuva republika

- Da gi sfati pri~inite i na~inot na formiraweto na Kralstvoto SHS; - da gi analizira protivre~nosti-te so koi bilo optovareno Kral-stvoto SHS; - ekonomski i politi~ki razvoj. - Da se osoznaat promenite koi se slu~ile vo Turcija kako posledica od Prvata svetska vojna, Gr~ko-turska vojna (1919-1922); - da ja sfatat modernizacijata na turskoto op{testvo i ulogata na reformatorot Kemal Ataturk; - ekonomski i politi~ki ìvot i nadvore{nata politika na Turcija.

- Karti: istoriski i geografski na Evropa i Balkanot; - ilustrativen materijal; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka; - dokumenti za istorijata na makedonskiot narod; - grafoskop; - videozapisi; - dokumentarni emisii dr.

Sredstva: - Temata e vo neposredna korelacija so prethodno obrabotenite sodrìni; - Svetot i Evropa me|u dvete svetski vojni; - Makedonija vo Prvata svetska vojna; - drugite nastavni predmeti: makedonski jazik i literatura, geografija i dr.

12

3. Grcija i Bugarija me|u dvete svetski vojni 4. Albanija od 1919 do 1924 godina

- Da ja analizira vnatre{nata politi~ka sostojba po porazot na Bugarija vo Prvata svetska vojna; - da objasni za nadvore{nata poli-tika na bugarskite vladi kon so-sednite dràvi; - da osoznae za vnatre{nata sos-tojba vo Grcija kako posledica od Prvata svetska vojna, Gr~ko-tur-skite vojni i me|unarodnite odnosi na Grcija. - Da go objasni Dra~kiot kongres i dejnosta na vladata, nacionalniot kongres vo Lu{wa; - osloboditelnite vostanija protiv tu|ite osvojuva~i i me|u-narodno priznavawe na granicite na Albanija; - krizata i uzurpacijata na vlasta na Ahmet Zogu.

13

5. Albanija od 1925 do 1939 godina 6. Polo`bata na Albancite vo Kralstvoto SHS (Kralstvoto Jugosla- vija) i Grcija

7. @ivotot i kulturata na Albancite me|u dvete svetski vojni

- Da osoznae za vnatre{nata polo`ba vo Albanija od 1925-1928 godina; - ekonomskite i politi~kite priliki i me|unarodnite odnosi na Kralstvoto Albanija (1928-1939).

- Vlijanieto na agrarnata refor-ma i kolonizacijata na Kralstvo-to Jugoslavija i polo`bata na Al-bancite vo toj kontekst; - ulogata na komitetot “za nacio-nalna odbrana na Kosovo” i prisilno iseluvawe na Albancite od Jugoslavija i Grcija; - denacionalizacija i asimilacija na Albancite vo Grcija; - otporot na Albancite protiv oficijalnite politiki na Kralstvoto Jugoslavija i Grcija. - Da osoznae za negiraweto na ele-mentarnite prava za obrazovanie i nacionalna kultura na Albancite vo Jugoslavija i Grcija; - razvitokot na obrazovanieto, kulturata i umetnosta vo Alba-nija.

14

Tema V: MAKEDONIJA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite

celini i me|u predmetite

1. Makedonija pod vlasta na sosednite zemji 2. Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe me|u dvete svetski vojni 3. Makedonskoto pra- {awe vo politikata na Kominternata i balkanskite komunisti~ki partii

- Da ja rezimira i sogleda po-lo`bata na makedonskiot narod pod vlasta na sosednite dràvi; - denacionalizacijata i asimilatorskata politika; - etni~kite promeni. - Da gi identifikuva organizacii-te, raznite strui i grupi; - privremeno pretstavni{tvo; - “avtonomisti~ka” VMRO, VMRO-obedineta, Sojuz na makedonskite dobrotvorni dru{tva vo Bugarija, Ilindenskata organizacija, MANAPO i drugi. - Da go objasni stavot na Komin-ternata kon makedonskoto nacio-nalno pra{awe; - stavovite na balkanskite komu-nisti~ki partii.

Karti: istoriska karta na Balkanot; etni~ka karta na Makedonija; politi~ka karta na svetot, Evropa i Balkanot; - ilustrativen materijal (sliki, crteì, {emi, grafikoni); - istoriski atlas; - istoriska ~itanka; - dokumenti za borbata na makedonski-ot narod za samostojnost i za nacional-na dràva; - Predavawa, tribini na tema: “Makedonskoto nacionalno dvièwe me|u dvete svetski vojni:; - esei, referati, seminarski trudovi; - ~itawe i analiza na istoriski izvori i literatura i drugo; - izrabotka na horizontalen (spored-ben) presek na polo`bata na Makedon-cite vo balkanskite dràvi; - izrabotka na sporedbeni {emi za stavovite na razli~nite politi~ki subjekti kon makedonskoto pra{awe;

Sodrìnite od temata se vo neposredna korelacija so prethodno obrabotenite sodrìni: - Makedonija vo Prvata svetska vojna; - Balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni; - So nastavnite predmeti: maj~in jazik i litera-tura, geografija, likovna, muzi~ka kultura i dr.

15

4. Makedonskoto iseleni{tvo vo evropskite i prekuokeanskite zemji me|u dvete svetski vojni 5. Afirmacija na makedonskata nacionalna svest, jazik i kultura

- Da gi definira pri~inite za pojavata na makedonskoto isele-ni{tvo; - integracijata na makedonskite iselenici vo novata ìvotna sre-dina; - dejnosta na makedonskite organi-zacii, dru{tva i asocijacii vo Evropa i svetot.

- Da gi prepoznava dejnostite na makedonskite organizacii, dru-{tva, asocijacii i inteligen-cijata za izgraduvawe i afirmira-we na makedonskata nacionalna svest, jazik i kultura; - da gi poznava najva`nite nositeli na borbata za kulturen identitet na Makedoncite.

- izrabotka na grozd za makedonskite organizacii i nivnoto deluvawe; - izrabotka na proekti za najva`nite makedonski tvorci vo periodot me|u dvete svetski vojni.

16

Tema VI: SVETOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i me|u predmetite

1. Po~etokot i tekot na Vtorata svetska vojna (1939-1941) 2. Vojnite operacii i formiraweto na Antihitlerovskata koalicija (1942-1943)

- Da gi nao|a pri~inite za Vtorata svetska vojna; - da znaat za sozdavaweto na fa{isti~kata oska; - po~etok i tek na vojnata; - pova`nite voeni operacii 1940-1941; - napadot na SSSR. - Da objasni kako i koga nastanuva presvrtnica vo vojnata, borbite na Isto~niot front, Afrika, Desantot na Sicilija; - kapitulacijata na Italija - presvrt vo vojnata; - voenite operacii na Pacifikot i Teheranskata konferencija.

Karti: politi~ka karta na svetot, Evropa, Balkanot; - ilustrativen materijal (sliki, crteì, {emi) od u~ebnikot i drugite istoriski izvori); - istoriski atlas; - grafoskop; izrabotka na grafofolii; - dokumentarni filmovi; videozapisi i dr.; - istoriski tekstovi, analiza, debata i dr.; - organizirawe na aktivnosti so igrawe na ulogi; - pravewe na novinarski zapisi kako svedoci na bitki i nastani; - izrabotka na proekti za holokaustot; - izrabotka na proekti za stradaweto na civilnoto naselenie vo vojnata. - izrabotka na grafi~ki organizatori (grozdovi, razli~ni {emi i drugo) za razli~ni aspekti na vojnata;

Temata e vo ne-posredna korelacija so prethodno ob-rabotenite sodrìni: Sve-tot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska vojna; Svetot i Evropa me|u dvete svetski vojni; - Nastavni predmeti: geografija, sociologija, makedonski jazik i lite-ratura.

17

3. Zavr{nite operacii i odnosite me|u Golemite sili (1944-1945) 4. Posledicite od Vtorata svetska

vojna i holokaustot

- Da objasni za mnogubrojnite ofanzivni operacii na Antihitlerovskata koalicija i otvorawe na novite frontovi na antifa{isti~kata koalicija - voenite operacii na Isto~niot front - ofanziva na Sovetskata crvena armija; - otvorawe na Vtoriot Zapaden front ; - Sojuzni~kata ofanziva na Pacifikot; - odrùvawe na Krimskata konfe-rencija (Jalta); - kapitulacijata na Germanija i Japonija i Postdamskata konfe-rencija. - Da napravi analiza za karakte-rot na Vtorata svetska vojna, po-sledicite od vojnata i novata politi~ka karta na Evropa; - da osoznae za pri~inite na holokaustot i antisimitizmot, za koncentracionite logori i posle-dicite od holokaustot.

18

Tema VII: BALKANOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki



1. Balkanskite narodi vo Vtorata svetska vojna (1939-1943)

2. Balkanskite narodi vo Vtorata svetska vojna (1943-1945)

- Da gi komentiraat fa{isti~-kite agresii vrz Albanija i Grcija; - pristapuvawe na Bugarija kon Trojniot pakt i vleguvawe vo vojnata; - napadot i podelbata na Jugosla- vija; - vospostavuvawe na fa{isti~ki i profa{isti~ki reìmi vo balkanskite zemji; - antifa{isti~kata borba na balkanskite narodi. - Da se napravi osvrt za kapitu-lacijata na Italija i odrazot vrz voenata polo`ba na Balkanot; - borbata na balkanskite narodi protiv fa{isti~kite okupato-ri; - zavr{nite operacii na Balkanot;

Karta: Evropa i Balkanskiot Poluostrov (istoriska i geografska); - ilustrativen materijal (karti, sliki, {emi, crteì) od u~ebnikot i druga istoriska literatura; - grafoskop; grafofolii; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka i drugi istoriski izvori. - izrabotka na horizontalen presek za polo`bata i ulogata na balkanskite dràvi vo tekot na Vtorata svetska vojna; - sledewe na istoriski filmovi so dokumentarna i umetni~ka sodrìna i vodewe na debata po istite.

So prethodno obrabotenite sodrìni: - Balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni; - Makedonija me|u dvete svetski vojni; i - Vtorata svetska vojna; - Nastavni predmeti: geografija, sociologija i dr.

19

3. Albancite pod fa{isti~ko- nacisti~ka okupacija (1939-1944)

4. Narodnooslobo- ditelna i antifa- {isti~ka borba vo Albanija (1939-1944)

- pridonesot na balkanskite narodi za pobeda na fa{izmot; - sorabotkata me|u balkanskite narodi vo tekot na vojnata. - Da analizira za osvojuvaweto i vospostavuvaweto na german-skata, italijanskata i bugarska-ta okupacija od 1939-1943); - zamena na italijanskata vlast so germanska vo Albanija 1943-1944 godina; - podelba na Albancite pod tu|inskite vlasti 1939-1944 godina. - Da objasni za po~etocite za osloboditelnata i antifa{isti~kata borba, izdavawe na KPA i na Bali Kombeta i nivnite programi; - pro{iruvawe na osloboditel-nata i antifa{isti~kata vojna; - kone~no osloboduvawe na Albanija.

20

Tema VIII: MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki



1. Okupacija i podelba na Makedonija 2. Vostanieto, NOV i antifa{isti~kata borba na makedonskiot narod vo vardarskiot del na Makedonija (1941-1943)

- Da objasni za novata okupacija i podelba na Makedonija; - okupatorskata denacionaliza-torska i asimila-torska politika; - ekonomskata politika na okupatorot. - Da se identifikuva i sogleda ulogata na PK na KPJ vo podgo-tovkite i organiziraweto na NOV vo Vardarskiot del na Makedonija; - vlijanieto na CK KPJ vrz razvojot na NOV vo Makedonija; - formirawe na partizanskite odredi i po~etokot na vostanieto na makedonskiot narod; - razvojot na NOV vo 1942 godina; - fa{isti~ki i profa{isti~ki organizacii vo Makedonija.

Karti na Evropa, Balkanot i Makedonija (istoriski i geografski izraboteni na folija); - ilustrativen materijal (sliki, crteì, {emi) od u~ebnikot i druga literatura; - dokumentarni filmovi; video i tonski zapisi; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka; - dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva; - predavawa; tribini; debati; - esei; referati, seminarski raboti; - hronolo{ka tablica; izrabotka na panoa; - ~itawe i analiza na istoriski tekstovi i druga literatura. - oralna istorija – istoriski ~asovi na ìvi svedoci-u~esnici vo nastani; - metod na intervju – sobirawe na svedo-{tva - se}avawa od vojnata; - izrabotka na istoriski karti za oddel-ni periodi od vojnata vo Makedonija;

Temata e vo neposredna korelacija so prethodno obrabotenite sodrìni; - so nastavnite predmeti: maj~in jazik i literatura, geografija, sociologija, likovna i muzi~ka umetnost i dr.

21

3. NOV i antifa{isti~kata borba vo vardarskiot del na Makedonija (1943-1944)

4. Konstituirawe na makedonskata dràva

- Da napravi osvrt za formira-weto na KPM, formirawe na Makedonskata vojska i ulogata na Glavniot {tab; - kapitulacijata na Italija i sozdavaweto na slobodni terito-rii; - Fevruarskiot pohod, prolet-nata ofanziva i zavr{nite ope-racii za osloboduvawe na Makedonija; - aktivnosti na albanskite sora-botnici so okupatorskite vlasti; - sojuzni~kite misii vo Makedo-nija.

- Da go objasni procesot na sozda-vaweto na prvite organi na narodnata vlast; - ulogata na inicijativniot odbor i podgotovkite za svikuvawe na ASNOM; - Prvoto zasedanie na ASNOM i negovite odluki; - konstituirawe na makedonskata dràva; - ASNOM - ostvaruvawe na stre-meìte na makedonskiot narod (vo eden del od Makedonija); - pridonesot na Makedonija vo

- izrabotka na grozdovi za antifa{is-ti~kata NOV na makedonskiot narod po godini; - organizirawe istoriska dramatizacija na Prvoto zasedanie na ASNOM.

22

5. U~estvoto na Alban- cite vo antifa{isti~kata borba vo Makedonija 6. Narodnooslobodi- telnoto dvièwe i NOB vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna

- pridonesot na Makedonija vo antifa{isti~kata vojna. - Da go objasni stavot na KPJ za Makedonija (KPM) vo odnos na Albancite i u~estvoto na Albancite vo NOV; - u~estvoto na IV (VII) albanskata brigada vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija i Jugoslavija i na dopolnitelnata VII brigada. - Da se napravi osvrt za polo`-bata na makedonskiot narod vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija; - po~etok i razvoj na antifa{is-ti~kata borba vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija 1941-1945; - vrskite i sorabotkata so osloboditelnoto dvièwe vo vardarskiot del na Makedonija.

23

7. Obrazovanie i kultura vo NOB

- Da osoznae za griàta i neguva-weto na makedonskiot jazik i kultura vo tekot na NOB; - da znae za otvoraweto na prvite u~ili{ta na makedonski jazik vo tekot na NOB, za literaturata, umetnosta i pe~atot na makedonski jazik.

24

Tema IX: SVETOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki


1. Me|unarodnite odnosi vo svetot po Vto- rata svetska vojna 2. Voeno-politi~ki krizi i formirawe na novi dràvi

- Da go komentira i rezimira zna-~eweto na Pariskata mirovna kon-ferencija i nejzinite odluki; - da znae za op{testveno-ekonom-skite i politi~kite promeni po Vtorata svetska vojna (real-socijalizmot); - formiraweto i ulogata na OON vo me|unarodnite odnosi; - blokovskata podelenost i voenite sojuzi i studenata vojna. - Da objasni i da razbere za trkata za vooruùvawe me|u Golemite sili; - pojavata na novi krizni àri{ta i vojni; - dogovorite za za~uvuvawe na svetskiot mir; - antikolonijalnite i nacionalno-osloboditelnite dvièwa vo sve-tot i formiraweto na novi dràvi.

Karti - politi~ka karta na svetot; - ilustrativen materijal (crteì, sliki, {emi, grafikoni) od u~ebnikot i druga stru~na literatura; - grafoskop; grafofolija, videozapis; - istoriski atlas; - istoriska ~itanka i drugi istoriski izvori; - diskusija za ulogata n OON, OBSE, EU i dr.; - ~itawe i analiza na istoriski dokumenti; - sledewe i debata po dokumentarni filmovi; - izrabotka na proekti za kriznite àri{ta vo svetot; - obrabotka na zna~ajni li~nosti od politi~kiot i kulturniot ìvot na svetot po Vtorata svetska vojna.

So prethodno obrabotenite nastavni sodrìni; - so nastavnite predmeti: geografija, sociologija, gra|anska kultura i dr.

25

3. Politi~ko-ekonomski promeni vo svetot po 60-te godini na HH vek

- Da gi identifikuva novite tendencii i promeni vo svetot: popu{tawe na zategnatosta; ograni~uvawe na nuklearnoto oru`je; - krizata na socijalizmot i demokratskite preobrazbi vo real-socijalisti~kite zemji; - me|unarodnite organizacii: EU, OBSE, Sovetot na Evropa, Hel-sin{ki komitet, Me|unarodniot sud i drugi; - raspa|awe na dràvite vo Jugoisto~na Evropa i Sovetskiot Sojuz.

26

Tema X: BALKANOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki



1. Balkanskite dràvi po Vtorata svetska vojna 2. Gra|anskata vojna vo Grcija i posledicite

- Da napravi osvrt za op{testve-no-ekonomskite i politi~kite promeni vo balkanskite socija-listi~ki zemji; - plansko proizvodstvo, naciona- lizacija, kolektivizacija, zadru-garstvo, agrarna reforma; - Informbiroto i posledicite od nego vo odnosite me|u balkanskite dràvi; - politi~kite odnosi me|u balkan-skite dràvi; - polo`bata na malcinstvata i ~ovekovite prava vo balkanskite zemji. - Da gi objasnuva pri~nite za gra-|anskata vojna vo Grcija; - da gi opi{uva politi~kite sili vklu~eni vo vojnata; - da go prosleduva u~estvoto na

Karti (istoriska i geografska); - ilustrativen materijal (karti, sliki, crteì, tekstovi i drugo) od u~ebnikot i druga istoriska literatura. - izrabotka na horizontalen presek za polo`bata na malcinstvata vo balkanskite dràvi; - primena na nastavnite strategii od prira~nikot na Euro-klio "Razbirawe na zaedni~koto minato, u~ewe za idninata"; - oralna istorija: se}avawa na u~esnici vo Gra|anskata vojna vo Grcija.

So ve}e odnapred obrabotenite nastavni sodrìni i nastavnite pred-meti: maj~in jazik i literatura, geo-grafija, sociologija, gra|anska kul-tura i drugo.

27

3. Albanija po Vtorata svetska vojna 4. Razvoj i kriza na socijalizmot vo balkanskite dràvi

Makedoncite vo voenite edinici i stradawata i egzodusot na civil-noto naselenie; - da znae za posledicite i `rtvite od vojnata. - Da objasni za vospostavuvaweto na komunisti~kiot reìm na Enver Hoxa i odnosite na Albanija so drugite zemji; - propa|awe na komunisti~kiot reìm i vospostavuvawe na pove}epartiski sistem. - Da objasni za industrijalizacijata i nejzinoto vlijanie vrz eko-nomskiot razvoj; - za ednopartiskiot sistem i negovite specifi~nosti; - krizata na socijalizmot; - raspadot na Jugoslavija i sozdavawe na novi dràvi; - voveduvawe na politi~ki pluralizam vo drugite socijalis-ti~ki zemji na Balkanot; - Grcija - ~lenka na NATO i Evropskata unija.

28

5. Polo`bata na Al- bancite vo Jugosla- vija i vo Grcija (1945-1991) 6. @ivotot i kulturata na Albancite po Vtorata svetska vojna

- Da ja analizira polo`bata na Albancite vo Jugoslavija i vo Grcija od 1945-1991 godina; - da ja analizira polo`bata na Albancite vo Grcija (1945-1991). - Da osoznae za obrazovanieto na Albancite vo Albanija i vo Jugo-slavija, razvojot na knièvnosta, umetnosta i kulturnite dvièwa; - albanskite kulturni dvièwa vo Grcija.

29

Tema XI: MAKEDONIJA PO VTORATA SVETSKA VOJNA

Sodrìna

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki


1. Makedonija od 1945-1991

- Da se objasni za polo`bata na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija; - formiraweto na prvata vlada i donesuvaweto na Ustavot na NRM; - da znae za otstranuvaweto na nositelite na ideite za samostoen ekonomski i politi~ki razvoj na Makedonija; - za dràvno-administrativnoto i centralisti~koto ureduvawe; - za ekonomskite promeni; - za migraciite selo-grad i posledicite; kako i za ustavnite promeni.

Karti: (istoriski, geografski) na Balkanot, Makedonija; - ilustrativen materijal; - grafoskop; - video i tonski zapisi; - organizirawe na predavawa; tribini; debati; - izrabotka na esejski zada~i; referati; seminarski raboti i dr. - oralna istorija: se}avawa na ìvi svedoci; - vodewe na intervjua i sobirawe na spomeni za oddelni nastani i li~nosti; - organizirawe poseti na razli~ni objekti i ustanovi (op{tesveni, verski, kulturno-prosvetni itn.); - pravewe novinarski intervjua za ìvotot, obi~aite i veruvawata na razli~nite etni~ki zaednici vo RM;

So prethodno obrabotenite nastavni sodrìni; - so nastavnite predmeti; maj~in jazik i litera-tura; geografija; sociologija; gra|anska kultura i dr.

30

2. Sozdavawe na samostojna i nezavisna Makedonija 3. Makedonskata pravo- slavna crkva, islam- skata i drugite verski zaednici vo Makedonija

- Da se komentira i objasni za procesot na mirnoto razdruùvawe na Makedonija od jugoslovenskata federacija; referendumot za nezavisnost, donesuvaweto na Ustavot na RM, politi~kiot plu-ralizam, prvite izbori, pazarnoto stopanstvo, me|unarodnata polo`ba na Makedonija. - Da napravi osvrt i da ja objasni obnovata na Ohridskata arhiepi-skopija i proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC; - ulogata na MPC sred makedon-skoto iseleni{tvo; - osporuvawe na avtokefalnosta na MPC; - drugite verski zaednici vo Make-donija (islamska, katoli~ka i drugi); - odnosite pome|u verskite zaednici vo Makedonija.

31

4. Obrazovanie, nauka i kultura 5. Polo`bata na Make- doncite vo sosednite dràvi

- Da ja identifikuva kulturno-prosvetnata dejnost vo Makedonija vo tekot na NOV; - kodificirawe na makedonskiot jazik i azbuka; - razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata (Univerzitetot, MANU, teatri, nau~ni institucii, MRTV, muzei - zakonska za{tita na kulturno-istoriskite spomenici; muzika i dr.). - Da go navede steknuvaweto na nacionalnata i kulturnata avtonomija vo pirinskiot del na Makedonija pod Bugarija i nejzinoto ukinuvawe; - polo`bata na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija pod Grcija; - polo`bata na Makedoncite vo Albanija i vo porane{nite jugo-slovenski republiki.

32

6. Iseleni{tvoto vo Evropa i prekuokeanskite zemji

- Da se objasnat pri~inite za iseluvawata od Makedonija vo svetot po Vtorata svetska vojna (ekonomski i politi~ki); - organizaciite, dru{tvata i drugite asocijacii nod Makedo-nija; - nacionalna i kulturno-pro-svetna aktivnost na makedon-skoto iseleni{tvo i pridone-sot vo afirmacijata na makedon-skata nacija i dràva; - vrskite na makedonskoto isele-ni{tvo so mati~nata zemja Republika Makedonija.

OD PRILO@ENITE 53 NASTAVNI SODR@INI, PROFESORITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO PLANIRAWE ZADOL@ITELNO TREBA DA REALIZIRAAT 40 SODR@INI.

33

5.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Nastavnikot moè da gi primenuva site verificirani metodi i tehniki na u~ewe vo soglasnost so definiranite celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi vodi kon smislovno-receptivno i smislovno-aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko-receptivnoto i mehani~ko-aktivnoto u~ewe. Aktivnosti na nastavnikot Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadolèn da ja isplanira nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost na nastavnikot vo realizacijata na celite). Vo nastavniot proces nastavnikot treba da bide: organizator, koordinator, inicijator, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva i sl. Aktivnosti na u~enikot U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodrìni. U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva, odnosno motivira znaeweto kako osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodrìni, no i preku kriti~ko u~ewe i razmisluvawe pri koe u~enikot }e se obiduva svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite znaewa i predznaewa. U~enikot preku najrazli~ni aktivnosti da usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot iden ìvot. 5.3. Organizacija i realizacija na nastavata Predmetot istorija podrazbira podelba na ~asovi za usvojuvawe na novi nastavni sodrìni i gi obrabotuva na 11 temi od najnovata istorija na makedonskiot narod, balkanskite narodi i evropskata i svetskata istorija na HH vek i realizirawe na funkcionalnite celi na site podra~ja so akcent vrz pogolema samostojna rabota na u~enicite ({to podrazbira znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na podra~jata).

34

5.4. Nastavni sredstva i pomagala Nastavnikot koristi nastavni sredstva i pomagala {to se opredeleni so Normativot za nagledni sredstva po istorija. Nastavni sredstva U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite: - u~ebnik po istorija; - prilozi za nastavata po istorija vo osnovnoto i srednoto obrazovanie - 1992 godina; - odbrani tekstovi od ,,Istorijata na makedonskiot narod” - Quben Lape. U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enikot Dopolnitelna literatura za nastavnikot: - ,,Istorija na makedonskiot narod” - IV tom - Institutot za nacionalna istorija - Skopje, 2001 godina; - ,,Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dràva” - II tom, Skopje, 1981 godina. 6. OÊKUVANI POSTIGAWA NA UÊNIKOT Na~inot na proveruvawe i ocenuvawe sekoga{ treba da ima stimulativen karakter, da motivira i da se temeli na kontinuirana i sistematska rabota. Proveruvaweto na znaewata na u~enicite treba da se vr{i vo site fazi na nastavniot proces (pri realizacijata na nova sodrìna, povtoruvawe, proveruvawe, sistematizirawe, ve`bawe, istraùvawe). Preku razli~ni tehniki za rabota so istoriski tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na najnovoto vreme na HH vek da pravi samostojna analiza na istoriskite tekstovi i istoriskite ilustracii, da tolkuva istoriski dokumenti i da gi vrednuva razli~nite interpretacii.

35

- Da tolkuva statisti~ki i drugi grafi~ki pokazateli; da gi sporeduva i sintetizira pojavite i procesite i li~nostite preku izrabotka na razli~ni grafi~ki organizatori; da sporeduva razli~ni pojavi, da bara vrski pome|u niv (sli~nosti i razliki); da gi tolkuva minatite procesi vo kontekstot na sovremenite nastani, procesi i posledici, da gi tolkuva preku analiza na dokumenti, karikaturi i drugi istoriski izvori, tekstovi i ilustracii za svetot, Evropa, Balkanot i Makedonija vo periodot od 1914-2000 godina. Vo ramkite na sledeweto i ocenuvaweto }e se primenuvaat razli~ni postapki (usno proveruvawe, pismeno, testovi na znaewa, izrabotka na seminarski trudovi, referati, kako i aktivnosti koi u~enikot gi pokaùva vo tekot na ~asot).

Tema I: Svetot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska vojna Da ja objasnuva industrijalizacijata, razvojot na gra|anskata demokratija; da gi analizira osnovnite karakteristiki i posebni interesi na golemite dràvi vo po~etokot na HH vek; da gi analizira i oddeluva pri~inite od povodot za Prvata svetska vojna; da znae za celite na dvete zavojuvani strani vo vojnata, pova`nite momenti od svetskata vojna i za nejzinite posledici, da gi opi{uva uslovite vo Rusija za vreme na Prvata svetska vojna i izbuvnuvaweto na Oktomvriskata revolucija; da go objasnuva sozdavaweto na SSSR i vlijanieto na Oktomvriskata revolucija vo svetot; da go objasnuva vleguvaweto na balkanskite dràvi vo Prvata svetska vojna i polo`bata na naselenieto za vreme na vojnata; da go opi{e Makedonskiot front; da gi objasnuva posledicite od vojnata za balkanskite zemji i narodi; da znae za najva`nite odluki na Pariskata mirovna konferencija; da go vrednuva karakterot na novata politi~ka karta na Evropa; osvrt na Albancite vo Prvata svetska vojna i tretiraweto na albanskoto pra{awe na Pariskata mirovna konferencija.

36

Tema II: Makedonija vo Prvata svetska vojna Da go objasnuva mestoto na Makedonija vo pregovorite me|u Antantata i Centralnite sili; da ja opi{e polo`bata na makedonskiot narod pod okupaciite i u~estvoto na Makedoncite vo razli~nite armii; osvrt za makedonskoto pra{awe na Pariskata mirovna konferencija. Tema III: Svetot i Evropa me|u dvete svetski vojni Da gi analizira politi~kite odnosi vo Evropa i vo svetot po Prvata svetska vojna i obidite za sozdavawe na kolektivna bezbednost vo Evropa; da ja objasnuva golemata ekonomska kriza i razli~nite na~ini na izlez od istata.

Tema IV: Balkanot me|u dvete svetski vojni Da go analizira odnosot na Golemite sili kon balkanskite narodi na Pariskata mirovna konferencija; sozdavawe na Kralstvoto SHS (Jugoslavija) - op{testveno-politi~ko ureduvawe, vnatre{nite sprotivstavuvawa, politi~kiot ìvot i nadvore{nata politika; da objasni za raspar~uvawe na Turcija vo Prvata svetska vojna, Gr~ko-turskata vojna 1919-1922 godina; Turcija stanuva republika i analiza na krupnite reformi na novata turska dràva: ustavnost, parlamentarizam, gra|anska demokratija, emancipacija na ènata i voveduvawe na latinicata; da gi opi{e novoformiranite dràvi Bugarija i Grcija i sostojbite i politi~kite previrawa; da napravi osvrt za op{testveno-politi~kiot ìvot vo Albanija, osloboditel-

37

nite vostanija, me|unarodno priznavawe i vospostavuvawe na kralstvoto; da analizira za sostojbite i polo`bata na Albancite vo Kralstvoto SHS, za gra|anskoto op{testvo, prosvetata, knièvnosta i umetnosta; da go objasni politi~kiot ìvot vo balkanskite dràvi i polo`bata na malcinstvata vo balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni. Tema V: Makedonija me|u dvete svetski vojni Da ja sporeduva polo`bata na makedonskiot narod od vlasta na razli~nite balkanski reìmi; da ja analizira denacionalizator- skata i asimilatorskata politika; da gi objasnuva etni~kite promeni; da znae za organizaciite i razli~nite strui vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe me|u dvete svetski vojni; da znae za politikata na Kominternata i makedonskoto pra{awe; da gi objasnuva naporite na makedonskite organizacii, dru{tva i poedinci vo afirmiraweto na makedonskata nacionalna svest, jazik i kultura i dejstvuvaweto na makedonskoto iseleni{tvo vo evropskite i prekuokeanskite zemji.

Tema VI: Svetot vo Vtorata svetska vojna Da gi objasnuva pri~inite za Vtorata svetska vojna, povodot za nejzinoto zapo~nuvawe, nejziniot tek i najva`nite presvrtni bitki od 1939-1945 godina; da ja opi{uva kapitulacijata na zemjite na Trojniot sojuz; da znae za zavr{nite operacii i odnosite me|u

38

Golemite sili; da gi objasnuva posledicite vo Vtorata svetska vojna i holokaustot. Tema VII: Balkanot vo Vtorata svetska vojna Da objasni za pri~inite, izbuvnuvaweto i {ireweto na Vtorata svetska vojna na balkanskite prostori; da objasni za odnosite na balkanskite vladi kon silite na oskata i nivnata uloga vo okupa- torskiot sistem; da napravi osvrt za po~etokot na vojnata i okupacijata na Jugoslavija; da gi voo~i fa{isti~kite i antifa{isti~- kite sili; da objasnat za krajot na Vtorata svetska vojna na tloto na Jugoslavija; da objasni za italijanskata i germanskata okupacija i antifa{isti~kiot otpor vo Bugarija i Grcija; da se napravi osvrt na Albancite koi se na{le pod fa{isti~ko-nacisti~ka okupacija antifa{isti~kata borba vo Albanija. Tema VIII: Makedonija vo Vtorata svetska vojna Da ja opi{uva okupacijata i podelbata na Makedonija; da gi analizira podgotovkite za vooruènata antifa{isti~ka borba i tekot na NOB vo vardarskiot del na Makedonija; da go prosleduva razvojot na voenite sili i organiziraweto na narodnata vlast s# do konstituiraweto na sovremenata makedonska dràva na Prvoto zasedanie na ASNOM, da go objasnuva nacionalnoto narodno dvièwe vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija i sorabotkata so osloboditelnoto dvièwe vo vardarskiot del na Makedonija; da napravi pregled za obrazovnite i kulturnite slu~uvawa vo vremeto na NOB vo Makedonija.

39

Tema IX: Svetot po Vtorata svetska vojna Da gi registrira najva`nite odluki na Posdamskata konferencija; da gi analizira odlukite na Pariskata mirovna konferencija i nivnite posledici za povoeniot svet; da go objasnuva formiraweto na OON i nejzinite mehanizmi za za~uvuvawe na svetskiot mir; da gi analizira pri~inite za pojavata na studenata vojna i formiraweto na blokovite (NATO i Var{avskiot dogovor); da ja analizira politi~ko-ekonomskata kriza vo socijalisti~kite dràvi i nivnoto preminuvawe kon pove}epartiskata parlamentarna demokratija; da go objasnuva procesot na dekolonizacija i funkcionirawe na neokolonijalizmot; da znae za evropskite integracii i najva`nite evropski asocijacii. Tema X: Balkanot po Vtorata svetska vojna Da gi objasnuva politi~ko-ekonomskite promeni vo balkanskite dràvi po voeniot period; da gi sporeduva sli~nostite i razlikite pome|u dràvnite ureduvawa na balkanskite dràvi; da ja opi{uva gra|anskata vojna vo Grcija, nejzinite posledici i politi~kiot razvoj na Grcija do krajot na HH vek; da go objasnuva razvojot na povoena Albanija, navleguvaweto vo politi~ka kriza i ekonomski sistem i po~etocite na tranzicija; da gi objasnuva op{testveno- ekonomskite promeni, razvojot na socijalisti~kata kriza na balkanskite zemji; dava osvrt za polo`bata na Albancite vo jugoslovenskata federacija i vo Grcija, kako i ìvotot i kulturnite dostignuvawa na Albancite po Vtorata svetska vojna.

40

Tema XI: Makedonija po Vtorata svetska vojna Da ja analizira polo`bata na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija; da gi opi{uva procesite, pojavite i promenite vo politi~kata i ekonomskata sfera vo RM od 1945-1991 godina; da go objasnuva procesot na osamostojuvaweto na RM i nejziniot razvoj do 2000 godina; da ja objasnuva ulogata na MPC, IVZ i drugite verski zaednici vo RM; da znae za glavnite dostignuvawa na planot na razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata; da ja analizira polo`bata na Makedoncite vo sosednite dràvi i da vr{i sporedba so polo`bata na etni~kite zaednici vo Republika Makedonija; da gi objasnuva pri~inite za migraciite na naselenieto od Makedonija; da ja objasnuva migracijata selo-grad i iseluvaweto na gra|anite od Makedonija vo stranstvo; da napravi osvrt za makedonskoto iseleni{tvo i nivnoto deluvawe vo Evropa i prekuokeanskite zemji. 7. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA 7.1. Osnovni karakteristiki na nastavata Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako: - predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto; - organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na aktivnostite i dr.;

41

- partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti; - ocenuva~: objektivno gi evalvira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na u~enikot. 7.2. Standard za nastaven kadar Nastavnicite vo gimnaziskoto obrazovanie treba da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, zavr{eni studii po istorija na Filozofskiot fakultet - Institut za istorija. 7.3. Standard za prostor i oprema Za uspe{na realizacija na nastavnata programa, nastavnikot moè da koristi: - istoriski kabinet; - specijalizirana u~ilnica; - klasi~na u~ilnica. 8. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na izrabotka: dekemvri 2005 godina 8.2. Po~etok na primena na nastavnata programa: _______________________ 9. PROFIL NA NASTAVEN KJADAR: - Filozofski fakultet - Institut po istorija.

42

10. SOSTAV NA RABOTNATA GRUPA: 1. @ivko Stepanoski - Biro za razvoj na obrazovanieto, rakovoditel 2. prof. d-r Kosta Axieski - Filozofski fakultet, Institut za istorija - Skopje 3. prof. d-r Todor êpreganov - Institut za nacionalna istorija - Skopje 4. prof. d-r Metodija Manojlovski - Filozofski fakultet - Institut za istorija - Skopje 5. prof. d-r Ramiz Abduli - Institut za nacionalna istorija - Skopje 6. d-r Sefedin Elezi - Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje 7. d-r Nebi Dervi{i - Dràven univerzitet vo Tetovo - Tetovo 8. d-r Halim Purelku - Dràven univerzitet vo Tetovo - Tetovo 9. Elena Lakinska - Gimnazija ,,Orce Nikolov” - Skopje 10. Isamedin Zejadin - Gimnazija ,,Josip Broz - Tito” - Skopje 11. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po istorija za III godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie ja odobri (donese) _________________________________________________________ so re{enie br. ____________ od ______________ godina.

Documents

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA … za III godina...4 3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie ima za cel na u~enicite da im pretstavi su{tinski,