MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA · 2017. 9. 27. · MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO ODDELENIE ZA OCENUVAWE POSTIGAWA NA U^ENICITE PO MAKEDONSKI

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ODDELENIE ZA OCENUVAWE

PPPP OOOO SSSS TTTT IIII GGGG AAAA WWWW AAAA NNNN AAAA UUUU ^̂̂̂EEEE NNNN IIII CCCC IIII TTTT EEEE PPPP OOOO MMMM AAAA KKKK EEEE DDDD OOOO NNNN SSSS KKKK IIII JJJJ AAAA ZZZZ IIII KKKK IIII PPPP OOOO MMMM AAAA TTTT EEEE MMMM AAAA TTTT IIII KKKK AAAA

Skopje, april 2002 godina

Nacionalno ocenuvawe na postigawatana u~enicite vo oddelenskata nastava

2222000000001111

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

373.312.61:51(497.7)“2000/2001373.312.61:811.163.3(497.7)“2000/2001

MICKOVSKA, GoricaNacionalno ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava:postigawa na u~enicite po makedonski jazik i po matematika: 2001 / avtoriGorica Mickovska, Bojana Naceva, Anica Aleksova. - Skopje: Biro za razvoj naobrazovanieto, 2002. - 158 str.; 29 sm

ISBN 9989-939-01-2

1. Naceva, Bojana; 2. Aleksova, Anicaa) Matematika - Oddelenska nastava - Ocenuvawe - Makedonija - 2000-2001b) Makedonski jazik - Oddelenska nastava - Ocenuvawe - Makedonija - 2000-2001

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETOODDELENIE ZA OCENUVAWE

Nacionalno ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava

POSTIGAWA NA U^ENICITE PO MAKEDONSKI JAZIK

I PO MATEMATIKA 2001

Avtori:M-r Gorica MICKOVSKABojana NACEVAAnica ALEKSOVA

Obrabotka na podatocite:Beti LAMEVA

VOVED

1. OSNOVNI INFORMACII ZA NACIONALNOTO OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE VO ODDELENSKATA NASTAVA

1.1 KONCEPCISKA POSTAVENOST1.1.1 Cel na nacionalnoto ocenuvawe1.1.2 Konceptualnata ramka

na nacionalnoto ocenuvawe1.1.3 Osnovnite karakteristiki

na nacionalnoto ocenuvawe1.2 NAÎN NA ISPITUVAWE

1.2.1 Instrumenti1.2.2 Populacija i primerok1.2.3 Sproveduvawe na ispituvaweto

1.3 ANALIZA NA PODATOCITE I NAÎN NA [email protected] Psihometriski priod1.3.2 Prikaùvawe na rezultatite1.3.3 Interpretirawe na rezultatite

2. POSTIGAWA NA UÊNICITE PO MAKEDONSKI JAZIK

2.1 VOVED2.2 PROGRAMSKI PODRA^JA2.3 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

GRAMATIKA2.4 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

LEKSIKA2.5 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

LITERATURA I ÎTAWE2.5.1 Literaturni tvorbi2.5.2 Informativni tekstovi

2.6 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto PISMENO IZRAZUVAWE2.6.1 Preraskaùvawe2.6.2 Raskaùvawe

2.7 POSTIGAWA NA RAZLI^NI PODGRUPI UÊNICI

SODR@INA

5

7

99

10

1113131516

17171819

21

2325

26

31

353540

44444648

3. POSTIGAWA NA UÊNICITE PO MATEMATIKA

3.1 VOVED3.2 PROGRAMSKI PODRA^JA3.3 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto BROEVI3.4 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto OPERACII3.5 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

RAMNINSKI GEOMETRISKI FIGURI3.6 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

GEOMETRISKI TELA3.7 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto MEREWE3.8 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto

RABOTA SO PODATOCI3.9 POSTIGAWA NA RAZLI^NI PODGRUPI UÊNICI

4. ORGANIZACIJA I IZVEDUVAWE NA NASTAVATA

4.1 VOVED4.2 USLOVI VO UÎLI[TATA4.3 VOSPITNO-OBRAZOVEN KADAR VO UÎLI[TATA

4.3.1 Nastaven kadar4.3.2 Rakovoden i stru~en kadar

4.4 ORGANIZACIJA NA RABOTATA VO UÎLI[TATA4.4.1 Podra~ja na angaìrawe

na stru~nite rabotnici i na direktorot4.4.2 Raspored na rabotnoto vreme na

nastavnicite i stru~ni sredbi4.4.3 Vklu~enost vo razvojni proekti4.4.4 Op{ta socijalna klima vo u~ili{teto

4.5 ORGANIZACIJA I REALIZACIJA NA NASTAVATA4.5.1 Mislewa za nastavnite programi4.5.2 Realizacija na nastavnite programi

po maj~in jazik4.5.3 Realizacija na nastavnite programi

po matematika4.5.4 Na~in na organizirawe na nastavata

5. ODNOSOT NA UÊNICITE I NIVNITE SEMEJSTVA KON UÊWETO

5.1 VOVED5.2 SAMOPERCEPCIJA NA UÊNICITE

ZA NIVNITE SPOSOBNOSTI ZA UÊWE5.3 VONUÎLI[NI AKTIVNOSTI NA UÊNICITE5.4 PODDR[KA NA SEMEJSTVOTO VO UÊWETO

NA UÊNICITE

6. SUMARNI SOGLEDUVAWA

PRILOZI

Literatura

51

53555762

67

7276

8085

89

919295959799

99

101102103106106

107

113116

119

121

122124

126

131

145

157

POSTIGAWA PO MAKEDONSKI JAZIK I PO MATEMATIKA - 2001

5

VOVED

NNacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo od-delenskata nastava zapo~na kako del od proektot Ocenuva-we i ispiti vo Makedonija {to go poddrùva{e Svetskata

banka, a go finansira{e Vladata na Kralstvoto Holandija. Vo ram-kite na toj proekt prvenstvena cel na potproektot Nacionalnotoocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastavabe{e da se zapo~ne so vospostavuvawe na sistem za eksterno oce-nuvawe vo osnovnoto obrazovanie vo Makedonija, kako del od ak-tivnostite za nadminuvawe na slabostite vo sistemot na ocenu-vawe, obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot vo obrazovanieto{to gi imaa sogledano kako stranskite, taka i doma{nite stru~-waci {to pravele analiza na obrazovniot sistem.

Nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo od-delenskata nastava kako urnek na eksterno ocenuvawe od tipot nanacionalno ocenuvawe treba da gi manifestira site potencijalina vakvite merewa za obezbeduvawe podatoci korisni za kreato-rite na obrazovnata politika i realizatorite na vospitno-obra-zovniot proces.

Nositel na Proektot e Oddelenieto za ocenuvawe pri Biro-to za razvoj na obrazovanieto, a site aktivnosti se odvivaa so eks-pertska pomo{ na Citogroep - Dràven institut za merewa vo obra-zovanieto na Holandija. Vo tekot na 2000-ta i 2001 godina proekt-no se vode{e prviot ciklus na Nacionalnoto ocenuvawe vo odde-lenskata nastava po predmetite maj~in jazik1 i matematika. Vo ovojizve{taj se pomesteni postigawata na generacijata u~enici {to jazavr{i oddelenskata nastava vo u~ebnata 2000/2001 godina.

Izve{tajov, pred s¢, im e namenet na licata {to profesional-no se zanimavaat so problematikata na obrazovanieto, {to zna~i nastru~wacite od resornoto ministerstvo, stru~nite i nau~nite ins-titucii od oblasta na obrazovanieto i na u~ili{tata. Zatoa vonego se pomesteni mnogu podatoci {to se dosta detalno prikaàni.

Centralno mesto vo Izve{tajov imaat poglavjata za postiga-wata na u~enicite vo oddelenskata nastava po maj~in (makedon-

1 Vo proektnata faza samo makedonski i albanski jazik.


6

ski) jazik i po matematika i poglavjeto za organizacijata i izvedu-vaweto na nastavata vo koe e opi{an kontekstot vo koj rezultatitese postignati. So ogled deka se raboti za prvo merewe na postiga-wata na u~enicite od ovoj vid, vo Izve{tajov podetalno e prika-àna konceptualnata postavenost na Nacionalnoto ocenuvawe imetodologijata na pribiraweto, obrabotkata i prikaùvaweto narezultatite.

Vo Proektot (od izrabotkata na ispitnite programi, testovi-te, preku testirawata na u~enicite i obrabotkata i analizata napodatocite) bea vklu~eni golem broj lica (univerzitetski profe-sori, sovetnici, nastavnici, direktori na u~ili{ta i u~enici) i si-te vloùvaa maksimum sekoja od planiranite aktivnosti da se iz-vr{i so visok kvalitet so {to pridonesoa za validnosta i vero-dostojnosta na pokazatelite {to se dobieni, za {to vo ovaa pri-lika im se zablagodaruvame.

1 2 3 4 5 6

1OSNOVNI INFORMACII

ZA NACIONALNOTO OCENUVAWE

NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

VO ODDELENSKATA NASTAVA

PPromenite vo nastavnite planovi i programi za osnovnotoobrazovanie (osobeno za oddelenskata nastava) i vo na~i-nite na nivnata realizacija {to se pravea vo poslednive

5-6 godini se karakteriziraa i so toa {to im davaa pogolema so-drìnska i metodi~ka sloboda na nastavnicite. Zgolemenata so-drìnska i metodi~ka raznovidnost pri realizacijata na nasta-vata ja naglasi potrebata od obezbeduvawe na validni informa-cii za rezultatite od rabotata, odnosno za postigawata na u~eni-cite na nivo na dràvata. So koncepciskite dokumenti za osnov-noto obrazovanie2 se predvideni eksterni proveruvawa na znae-wata na u~enicite na krajot na oddelenskata nastava. Nacionalno-to ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nasta-va e moèn model na eksterni proverki na postigawata {to moè daobezbedi validni i relijabilni pokazateli, a ednovremeno da bidefinansiski racionalen.

Osnovna cel na Nacionalnoto ocenuvawe e da se soberat po-datoci za postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava {to}e moàt da posluàt kako:

1. Pokazateli za toa {to znaat u~enicite po predmetite maj~injazik i matematika na krajot na oddelenskata nastava na nivona dràvata. Tie moàt da se koristat pri procenkata na po-stignatosta na celite postaveni so nastavnite programi i zapostavuvawe na idnite o~ekuvawa vo vrska so postigawatana u~enicite.

2. Empiriska baza za diskusija za kvalitetot na obrazovanieto.Postigawata na u~enicite se najvaèn indikator za kvali-


Osnovni informacii za Nacionalnoto ocenuvawe 9

1.1KONCEPCISKA POSTAVENOST

CEL NA NACIONALNOTO OCENUVAWE

1.1.1

2 Osnovno obrazovanie - sodrìna, struktura, organizacija, Ministerstvo za obrazovanie i fizi~kakultura - Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1996.


10 1 2 3 4 5 6

tetot na obrazovanieto. Raspolagaweto so verodostojni em-piriski pokazateli za postigawata na u~enicite na nivo nadràvata }e gi napravi mnogu pozasnovani generalnite pro-cenki na kvalitetot na obrazovanieto vo Makedonija.

3. Indikatori za idni sli~ni merewa. So ogled na toa {to Na-cionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo odde-lenskata nastava e prvo merewe na postigawata na u~eniciteod ovaa vozrast na nivo na dràvata, koristenite postapki iinstrumenti i dobienite rezultati }e moàt da se koristatili kako urnek ili za sporeduvawe vo sli~ni istraùvawa{to }e se vr{at vo idnina.

Raspolagaweto so podatoci vrz osnova na koi moàt da sevr{at validni procenki za kvalitetot na obrazovanieto, zaednoso analizata na faktorite {to bitno vlijaele na postigawata,pretstavuva dobra osnova za donesuvawe na razli~ni odluki iprezemawe aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot na obrazo-vanieto kako na nivo na dràvata, taka i na nivo na u~ili{tata.Na toj na~in Nacionalnoto ocenuvawe }e pridonese za razvojot naobrazovanieto.

Vo ovoj kontekst treba da se naglasi deka Nacionalnoto oce-nuvawe nema za cel obezbeduvawe podatoci {to bi moèle da sekoristat za vrednuvawe na postigawata na oddelni u~ili{ta, nas-tavnici i u~enici.

Kako konceptualna ramka vo Nacionalnoto ocenuvawe e pri-fateno deka na postigawata na u~enicite moè da se gleda kako dase prvenstveno usloveni od ona {to go u~at, odnosno od kurikulu-mot3. Pritoa se imaat predvid slednive tri aspekti:

propi{anite nastavni programi i standardi - ona {to seo~ekuva da se postigne, a dadeno e vo nastavnite programi istandardi na postigawa, propi{anite normativi za kadar ioprema i propi{anite u~ebnici;

realiziranite nastavni programi - ona {to navistina vou~ili{teto i paralelkata e raboteno (predavano), vklu~u-

KONCEPTUALNATA RAMKA NA NACIONALNOTO OCENUVAWE1.1.2

3 Se ima{e predvid deka postigawata na u~enicite se usloveni i od drugi vlijatelni faktori, no tiene bea vo domenot na interes zatoa {to se nadvor od mo`nosta za vlijanie na obrazovnata politikai rabotata na u~ili{tata.



vaj}i ja nastavnikovata interpretacija na programata, meto-dite za rabota {to gi koristi i resursite {to mu se na ras-polagawe;

usvoenite nastavni programi - ona {to u~enicite go usvoi-le vo tekot na oddelenskata nastava, a toa, pokraj od progra-mite i na~inot na nivnata realizacija, zavisi od mnogu fak-tori svrzani so li~nosta na u~enikot i uslovite vo negovotosemejstvo.

Vo Nacionalnoto ocenuvawe akcent e staven na mereweto napostigawata na u~enicite, odnosno na ona {to tie nau~ile (usvoe-ni nastavni programi).

Za drugite aspekti na kurikulumot (propi{anite i realizi-ranite nastavni programi) se pribrani nekoi relevantni podato-ci, no Nacionalnoto ocenuvawe na postigawata nema ambicii da giutvrdi i analizira site relevantni vrski me|u postigawata i fak-torite {to gi uslovile. Me|utoa, pokazatelite {to se dobieni mo-àt da posluàt kako osnova za otkrivawe na faktorite {to giuslovile postigawata na u~enicite, za {to e potrebno da se na-pravat dopolnitelni prodlabo~eni ispituvawa i analizi.

Postojat razli~ni modeli na eksterni proverki na postiga-wata na u~enicite, koi, vo osnova, imaat sli~na cel: da obezbedatpokazateli za postigawata na u~enicite kako indikator za kvali-tetot na obrazovanieto i kako osnova za planirawe na idniot raz-voj. Pri izborot na modelot se vodi grià za potrebite, mo`nos-tite (kadrovski, finansiski) i postojnata kultura na kontrola iobezbeduvawe na kvalitet vo obrazovniot sistem. Imaj}i go seto toapredvid, Nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vooddelenskata nastava gi ima slednive osnovni karakteristiki:

1. Se merat kumulativnite postigawa na u~enicite na krajot naoddelenskata nastava po oddelni predmeti. Vakviot priod efinansiski i kadrovski racionalen, a so ogled na toa {to,po pravilo, vo tekot na oddelenskata nastava nastavnikot nese menuva, im ostava na nastavnicite pogolema sloboda vorealizacijata na programite vo tekot na ~etirite oddeleni-ja od oddelenskata nastava.

2. Mereweto na postigawata periodi~no se povtoruva. Vo pe-riod od 4 ili 5 godini }e se izvr{i povtorno merewe na po-

OSNOVNITE KARAKTERISTIKI NA NACIONALNOTO OCENUVAWE?1.1.3


12 1 2 3 4 5 6

stigawata po ist nastaven predmet so {to se obezbeduvasledewe na promenite i trendovite vo postigawata.

3. Ispituvaweto se vr{i na reprezentativen primerok na u~e-nici. Vakviot priod ovozmoùva dobivawe na verodostojnipodatoci za zaklu~uvawe na nivo na dràvata i na nivo naoddelni podgrupi. Toj e ednovremeno kadrovski i finansis-ki racionalen i ne ovozmoùva koristewe na rezultatite zaprocena na postigawata na individualni u~enici i u~ili{ta.



KKonceptualnata ramka od koja se pojde vo ispituvaweto napostigawata i celite za koi }e se koristat podatocite {to}e se dobijat, go opredelija i na~inot na ispituvawe.

Predmet na ispituvaweto bea postigawata, odnosno znaewa-ta na u~enicite na krajot na oddelenskata nastava i nekoi bitnikarakteristiki na kontekstot vo koj se odviva nastavata i u~ewe-to. Predmetot na ispituvaweto, vo osnova, opredeli kakvi instru-menti }e se koristat za pribirawe na podatocite.

Testovi na znaewa

Pred da po~ne izgotvuvaweto na testovite bea izgotveni is-pitni programi po makedonski jazik, albanski jazik i matematika.Tie bea izgotveni vrz osnova na nastavnite programi i ekspert-skite mislewa na rabotni grupi sostaveni od univerzitetski pro-fesori, sovetnici, predmetni i oddelenski nastavnici. Pritoa sepojde od opredelbata da se merat kumulativnite postigawa na u~e-nicite po maj~in jazik i matematika na krajot na oddelenskata nas-tava. Bea definirani predmetnite podra~ja i celite vo sekoe pod-ra~je. Pri opredeluvaweto na podra~jata i celite vo niv se ima{epredvid opredelbata za tipot na test-zada~ite, odnosno deka voprviot ciklus }e se koristat samo testovi od tipot moliv-harti-ja4. Zatoa vo ispitnata programa po maj~in jazik be{e izostavenopodra~jeto Usno izrazuvawe.

Ispitnite programi bea osnova za izgotvuvawe na ajtemi(test-zada~i). Pritoa se vode{e grià maksimalno da se pokrijat

1. 2NAÎN NA ISPITUVAWE

INSTRUMENTI

1.2.1

4 Se koristea samo testovi od tipot moliv-hartija zatoa {to se najekonomi~ni, moàt dobro da gipokrijat najgolem del od celite na nastavnite programi i zatoa {to vo u~ili{tata ne postojatuslovi za drugi vidovi testovi (na pr., za snimawe na usno izrazuvawe, re{avawe na prakti~enproblem vo matematikata).


14 1 2 3 4 5 6

celite definirani so ispitnite programi. Za da se zadovoli toabarawe, po sekoj nastaven predmet bea izgotveni golem broj test-zada~i od slednive tipovi:

1. se bara{e da se dade kus odgovor;

2. da se re{i poslo`ena zada~a (da se re{i zada~a po matema-tika, da se napi{e tekst spored dadeni barawa po maj~in jazik);

3. da se izbere to~niot odgovor od pove}e ponudeni odgovori.

Za da se izedna~at barawata po maj~iniot jazik (makedonskiili albanski) rabotnite grupi za ovie dva predmeti celo vremerabotea zaedno, usoglasuvaj}i gi re{enijata vo vrska so celite voispitnata programa, vidot i sodr`inata na zada~ite vo testovite.

Imaj}i gi predvid: celite vo ispitnite programi, opredele-noto vreme za testirawe (2 pati po 45 minuti) i vremeto potrebnoza re{avawe na sekoja test-zada~a bea odbrani 140 test-zada~i zamatematika i po okolu 130 po maj~inite jazici. Sekoja cel od ispit-nata programa be{e pokriena so najmalku edna test-zada~a. Test-zada~ite bea pomesteni vo 5 razli~ni testovi po maj~in jazik i vo6 testovi po matematika pri {to sekoja test-zada~a be{e pomes-tena vo dva testa.

Pra{alnici

Vo nacionalnoto ocenuvawe pokraj mereweto na znaewata sepribirani i pokazateli za kontekstot vo koj se tie postignati. Zataa cel se izgotveni pra{alnici za razli~ni u~esnici vo vospit-no-obrazovniot proces: u~enici, nastavnici i direktori na u~i-li{tata.

Vo pra{alnicite za u~enicite bea pomesteni pra{awa zastavovite na u~enicite kon u~eweto na maj~iniot jazik i matema-tikata i za procenkata na sopstvenite sposobnosti za u~ewe naovie predmeti, za vonu~ili{nite aktivnosti na u~enicite, po-mo{ta {to doma ja dobivaat za u~ewe i uslovite za u~ewe. Pokrajtoa, za u~enicite se pribiraa podatoci za polot, vozrasta i obra-zovanieto na roditelite.

Nastavnicite odgovaraa na pra{awa vo vrska so nastavniteprogrami po maj~in jazik i matematika, na~inite na rabota vo nas-tavata i resursite {to im se na raspolagawe za nastavata po maj-~in jazik i matematika. Isto taka, za niv se pribrani podatoci zaobrazovanieto, vozrasta i rabotnoto iskustvo.



Direktorite na u~ili{tata odgovaraa na pra{awa {to se od-nesuvaa na uslovite za rabota i resursite vo u~ili{teto, organi-zacijata na nastavnata rabota i na sopstvenata rabota i procenka-ta na op{tata klima vo u~ili{teto.

Nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo od-delenskata nastava ima za cel da obezbedi podatoci {to }e mo`atda se voop{tat i da se odnesuvaat na site u~enici {to zavr{uvaatIV oddelenie, no ne i da obezbedi podatoci za postigawata vo od-delni u~ili{ta i na oddelni u~enici. Poa|aj}i od postavenata cel,ispituvaweto se vr{e{e na primerok na u~enici {to vo vreme naispituvaweto (kraj na maj 2001 godina) u~ea vo IV oddelenie5. Zaispituvaweto be{e izbran stratifikuvan primerok6. Vo ramkitena dvata stratumi (spored nastavniot jazik) prvo po pat na slu~aenizbor bea izbrani u~ili{tata, a potoa vo sekoe u~ili{te od spi-sokot na u~enici od IV oddelenie bea izbrani po 30 u~enici zatestiraweto po maj~in jazik, a za testiraweto po matematika od tojspisok e izostaven sekoj tret u~enik.

Na toj na~in bea izbrani 2176 u~enici za testirawe po maj~injazik (1088 po makedonski i 1088 po albanski jazik) i 1596 u~eniciza testirawe po matematika (na dvata nastavni jazici).

So ogled na toa deka se pribiraa i podatoci za nekoi fakto-ri {to go opi{uvaat kontekstot vo koj se odvivalo u~eweto, so pra-{alnici se pribraa podatoci od site u~ili{ta vo koi se vr{e{etestiraweto na u~enicite i od site nastavnici {to vo niv pre-davaat vo IV oddelenie. Vkupniot broj izbrani u~ili{ta be{e 76 7.Vo niv vo IV oddelenie predavaat 250 oddelenski nastavnici8.

U~enicite {to bea testirani po dvata nastavni predmeti goso~inuvaa primerokot na u~enici {to odgovaraa na pra{alniciteza u~enici.

POPULACIJA I PRIMEROK

1. 2. 2

5 Pri izborot na primerokot ne se zemeni predvid u~enicite {to u~at vo kombinirani paralelki (za-radi te{kata dostapnost) i od specijalnite u~ili{ta (zatoa {to u~at spored posebni programi). Vkup-niot broj na u~enici {to ne bea zemeni predvid pri izborot na primerokot ne be{e pogolem od 5%.

6 Ekspliciten stratum (odnapred odreden) be{e nastavniot jazik. Implicitni stratumi (spored koibea podredeni u~ili{tata pri izborot) bea goleminata na u~ili{teto i sredinata vo koja se nao|a(ruralna ili urbana).

7 Vo dve u~ili{ta vo regionot na Kumanovo ne se izvr{i ispituvaweto zaradi naru{enata bezbednos-na sostojba.

8 Vo u~ili{tata vo koi ne be{e izvr{eno ispituvaweto predavaat 8 oddelenski nastavnici.


16 1 2 3 4 5 6

Podatocite za izbraniot primerok i ispitanicite se dadenivo slednava tabela:

Od tabelata se gleda deka primerokot na u~enici {to setestirani po matematika e realiziran 96%, po makedonski jazik94%, po albanski jazik 89%, za odgovarawe na pra{alnicite za u~e-nici 97%, a na nastavnici 96%. So ogled na bezbednosnite okol-nosti vo koi se izveduva{e ispituvaweto primerokot na site sub-jekti e realiziran so visok procent. Toa ovozmo`uva soznanijatada se voop{tuvaat na celata populacija u~enici.

Nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo od-delenskata nastava e ispituvawe od golem obem so visoki barawaza relijabilnost i objektivnost na podatocite. Zatoa sproveduva-weto na ispituvaweto bara{e slo`ena organizaciska postavenosti vklu~uvawe na golem broj u~esnici.

So cel maksimalno da se standardiziraat postapkite zasproveduvawe na ispituvaweto bea izgotveni upatstva za u~ili{-nite koordinatori i za testatorite i be{e izvr{ena nivna obuka.Vo niv bea objasneti site postapki za informirawe na u~ili{ta-ta, primawe i distribuirawe na materijalite i za sproveduvawena testiraweto. Site instrumenti i postapki bea provereni, a po-docna i usovr{eni vo prettestiraweto {to se izvede vo 2000 go-dina.

Testiraweto be{e izvr{eno na 29 maj 2001 god. po matemati-ka i na 31 maj po maj~in jazik. Od izve{taite na u~ili{nite koor-dinatori, testatorite i vrabotenite vo Oddelenieto za ocenuva-we, {to ja vr{ea kontrolata na kvalitetot na izveduvaweto na oce-nuvaweto, se zaklu~i deka nemalo poseriozni otstapuvawa od pro-pi{anite proceduri.

Tabela 1. Podatoci za primerokot i negovata realizacija

u~ili{ta nastavnici

u~enici

matematika makedonski albanski pra{alnicijazik jazik

izbrani testirani izbrani testirani izbrani testirani izbrani testirani izbrani testirani izbrani testirani

76 74 240250 1538 1024 15451596 1088 1596

SPROVEDUVAWE NA ISPITUVAWETO

1. 2. 3

1088 973



AAnalizata na podatocite be{e bazirana na novite priodi{to se koristat vo merewe na postigawata na u~enicite{to imaat pretenzii da gi merat promenite (trendovite) vo

postigawata. So ogled na toa {to se novi i za prv pat se koristatkaj nas, verojatno }e sozdavaat izvesni te{kotii vo koristewetona rezultatite i pokraj nastojuvawata tie da bidat prikaàni na{to e mo`no poednostaven i porazbirliv na~in.

Analizata na podatocite za postigawata na u~enicite e ba-zirana na teorijata za odgovarawe na ajtem9. Koristeweto na ovaateorija ima nekolku bitni prednosti vo istraùvawe od tipot nanacionalno ocenuvawe: (1) psihometriskite karakteristiki na aj-temite (teìnata i diskriminativnata vrednost) se opredeluvaatnezavisno od primerokot na u~enicite {to go re{avale ajtemot(test-zada~ata), {to zna~i deka tie moàt da se koristat za testi-rawe na razli~na populacija na u~enici, (2) so koristewe na test-zada~i so poznati merni karakteristiki se ovozmoùva sporedu-vawe na postigawata me|u dve posledovatelni merewa, odnosnosledewe na trendovite vo postigawata vo razli~ni vremenski pe-riodi, {to e edna od namerite vo nacionalnoto ocenuvawe na posti-gawata i (3) ovozmoùva formirawe na banka na test-zada~i so poz-nati merni karakteristiki {to moàt da se koristat za konstru-irawe testovi za razli~ni potrebi.

Vo fazata na obrabotka za sekoj ajtem e provereno dali ja sle-di pretpostavenata teoriska kriva za odgovarawe na ajtem i izvr{e-no e kalibrirawe na ajtemite (utvrdeni se mernite karakteristiki:diskriminativnost i teìna) i za sekoe ispituvano programsko pod-ra~je se izgotveni skali za merewe na postigawata vo toa podra~je10.

1.3

ANALIZA NA PODATOCITE INAÎN NA PRIKA@UVAWE

PSIHOMETRISKI PRIOD

1. 3.1

9 Ovaa teorija kaj nas za prv pat se koristi vo nekoe testirawe (ne smetaj}i gi me|unarodnite merewa na postigawata vo koi u~estvuva na{ata zemja).

10 Za teorijata i postapkite na obrabotka pove}e informacii moàt da se najdat vo Tehni~kiot izve{taj.

Rezultatite za postigawata na u~enicite se prikaàni naskali na postigawa po programski podra~ja. Za sekoe podra~je naispituvawe se davaat:

test-zada~ite podredeni spored teìnata (verojatnosta dabidat to~no re{eni);

primeri na test-zada~i so razli~en stepen na re{enost;

re{enost na test-zada~ite na skalata vo celina od oddelnisubgrupi u~enici.

Skalata se koristi i za prikaùvawe na nivoto na teìna nazada~ite. Osnova na modelot e pretpostavkata deka {ansata da sere{i opredelena zada~a zavisi od sposobnosta (znaeweto) na u~e-nikot vo toa podra~je. U~enik so pove}e znaewe od opredelenopodra~je ima pogolema verojatnost da ja re{i zada~ata od u~enikso pomali znaewa. Dolnata slika go pokaùva odnosot me|u znae-weto i {ansata to~no da se odgovori na 4 zada~i.

Na dolnata horizontalna linija e prikaàna sposobnosta{to se meri11. Pravoagolnicite 1, 2, 3 i 4 pretstavuvaat test-zada-~i. Kolku {to se polevo, tolku e polesno da se re{at. Od grafikotse gleda deka zada~ata 1 e lesna i ja re{avaat i u~enicite so maliznaewa (pod 200 edinici). Zada~ata 4, pak, e mnogu te{ka i nea nemoàt da ja re{at 90% od u~enicite, odnosno za nejzino re{avawese potrebni mnogu visoki znaewa (nad 350 edinici). Dolìnata nalinijata so koja e pretstavena zada~ata ja pretstavuva nejzinatasposobnost da gi diskriminira u~enicite {to so verojatnost od


18 1 2 3 4 5 6

PRIKA@UVAWE NA REZULTATITE

1. 3. 2

2

1

3

4

100 150 200 250 300 350 400

R10 R25 R50 R75 R90

11 Sposobnosta e prikaàna na arbitrarno izbrana skala so raspon 0-500 edinici, aritmeti~ka sredina 250 i standardna devijacija 50.



50% }e ja re{at (po~etokot na linijata), odnosno u~enicite {to soverojatnost od 80% }e ja re{at (krajot na linijata).

Na skalata so vertikalni linii se ozna~eni procentilni to~ki:

R10 - u~enici so mnogu niski postigawa;

R25 - u~enici so niski postigawa;

R50 - prose~ni u~enici;

R75 - u~enici so visoki postigawa;

R90 -u~enici so mnogu visoki postigawa.

Presekot na tie linii so liniite {to gi pretstavuvaat test-zada~ite go pokaùva procentot na u~enicite {to verojatno moàtda ja re{at taa test-zada~a.

Uslovite vo koi se odviva oddelenskata nastava, stavovitena nastavnicite, direktorite i u~enicite se prikaàni vo oddel-no poglavje i, glavno, preku frekvencii i procenti. Ponekoga{ sesmetani razlikite me|u aritmeti~kite sredini i korelaciite.

Za sekoja skala e napravena interpretacija na postigawatavrz osnova na procentot na u~enici {to so verojatnost pogolema od65% moàt da re{at opredelena test-zada~a. Ne se presmetuvasredno postigawe za sekoja skala, no vrz osnova na pozicijata natest-zada~ite na sklata moè da se dobie vpe~atok za postigawa-ta vo soodvetnoto podra~je. Zaradi polesna razbirlivost, pokrajsodrìnata na test-zada~ite {to se spomnuva vo tekstot, vo delotkade {to se objasnuva {to e mereno se dadeni i primeri na karak-teristi~ni test-zada~i.

Pri interpretacijata na rezultatite treba da se imaat pred-vid gre{kite {to se javuvaat vo sekoe merewe. Pred s¢, treba dase ima predvid koi celi se pokrieni so test-zada~ite (tie se samoprimerok od mo`nite celi po podra~jeto). Potoa, pri interpreti-raweto na razlikite vo postigawata na oddelni subgrupi treba dase ima predvid deka nema dokazi deka vrskite se pri~insko-po-sledi~ni zatoa {to moàt da bidat usloveni so nekoj tret faktor{to ne e meren. Zatoa se prikaàni razlikite vo postigawata namnogu, glavno, stabilni podgrupi kako {to se: pol, nastaven jazik,obrazovanie na roditelite, vozrast na u~enicite.

Za kontekstot vo koj se odviva nastavata moè generalno dase zaklu~uva na nivo na dràvata, kako i za me|usebnata povrza-nost na oddelni pokazateli, no ne moè, bez prodlabo~eni anali-zi, tie faktori da se doveduvaat vo direktna vrska so postigawata.

INTERPRETIRAWE NA REZULTATITE

1. 3. 3

2POSTIGAWA

NA U^ENICITE PO MAKEDONSKI

JAZIK


Postigawa na u~enicite po makedonski jazik 23

PPojdovna osnova vo odreduvaweto na podra~jata i defini-raweto na ispitnite celi pri izgotvuvaweto na ispitnataprograma za merewe na postigawata na u~enicite po make-

donski jazik na krajot na oddelenskata nastava bea nastavnite pro-grami po makedonski jazik. Predvid se zede i ekspertskoto o~eku-vawe na ~lenovite na rabotnata grupa za potrebnite znaewa i spo-sobnosti {to treba da gi poseduvaat u~enicite na krajot od odde-lenskata nastava. Potrebno e da se napomene deka vrz izborot napodra~jata i celite od nastavnata programa, isto taka, vlijae{e ipotrebata istite da moàt da bidat proveruvani so test-zada~iod tipot moliv-hartija. Podra~jeto Usno izrazuvawe ne se vklu~ivo ispitnata programa zatoa {to za merewe na sposobnostite odusno izrazuvawe ~lenovite na rabotnite grupi nemaa dovolno soz-nanija, no ni potrebna tehni~ka opremenost i logistika. Od podra~-jeto Mediumska kultura bea zemeni nekolku celi koi se integriraavo podra~jeto Literatura i ~itawe vo ispitnata programa.

Namerata na rabotnata grupa be{e da se sozdadat test-zada-~i koi prete`no }e gi merat sposobnostite na u~enicite, a pomal-ku faktografskoto znaewe na definicii i pravila od jazikot. Socel tipot na zada~ite i neednakvoto iskustvo na u~enicite da re-{avaat testovi da ne vlijae zna~itelno na postigawata na u~eni-cite, se koristea samo dva tipa test-zada~i (so pove}e~len izbori so kusi odgovori). Se nastojuva{e test-zada~ite koi se vklu~enivo testovite da bidat so razli~na teìna, a teìnskoto nivo nazada~ata go odreduvaa kognitivnite procesi za koi se cene{e de-ka se potrebni za re{avawe na odredeno barawe.

Bidej}i namerata na ovaa grupa be{e proverka na osposobe-nosta na u~enicite za ~itawe i pismeno izrazuvawe, vo testovitebea pomesteni tekstovi i zada~i za pismeno izrazuvawe koi u~e-nicite ne gi obrabotuvale vo u~ili{te i koi pote{ko moàt da sesretnat vo detskite spisanija. Potrebno e da se napomene deka vopodra~jeto îtawe bea vklu~eni i informativni tekstovi so spe-cifi~na namena (izvadok od vesnik, bro{ura, reklamen materijal,informacii {to se grafi~ki prezentirani). Vo na{ite nastavniprogrami celite povrzani so vakvite namenski informativni tek-stovi ne se dovolno eksplicitno prisutni, no bidej}i se sre}avaat

2.1VOVED


24 1 2 3 4 5 6

vo merewa od vakov tip na internacionalno nivo i se del od pis-menoto komunicirawe vo sekojdnevniot `ivot, smetavme deka epotrebno da gi vklu~ime vo ispituvaweto.

Vo ovoj del od izve{tajov dadeni se informacii za program-skite podra~ja i ispitnite celi koi se vklu~eni vo ispituvaweto,postigawata na u~enicite vo ramkite na sekoe programsko podra~jei, na krajot - pokazatelite za postigawata na oddelni podgrupi naispituvani u~enici.



VVo nastavnata programa po makedonski jazik od I do IV odde-lenie se zastapeni slednive programski podra~ja: Jazik; ^i-tawe, literatura i lektira; Izrazuvawe i tvorewe i Medi-

umska kultura. Imaj}i gi predvid nastavnite programi i opredel-bite vo Nacionalnoto ocenuvawe da se merat kumulativnite pos-tigawa na u~enicite na krajot na odelenskata nastava i merewetoda bide so testovi od tipot moliv-hartija, grupa eksperti izgotviispitna programa.

Sodr`inite {to se opfateni so ispitnata programa za make-donski jazik se grupirani vo 4 podra~ja, i toa:

Gramatika (morfologija i sintaksa);

Leksika;

Literatura i ~itawe (literaturni i informativni tekstovi);

Pismeno izrazuvawe.

2.2PROGRAMSKI PODRA^JA


26 1 2 3 4 5 6

VVo ova podra~je interesot na rabotnata grupa be{e naso~enkon toa kolku u~enicite moàt menlivite zborovi da giopredelat spored vidot i da gi voo~uvaat nivnite posebni

i zaedni~ki gramati~ki kategorii i kolku moàt da gi opredelat~lenovite i funkcijata na zborovite vo re~enicata. Za da se pro-verat ovie znaewa i sposobnosti na u~enicite, rabotnata grupa giopredeli slednive ispitni celi:

Prepoznava imenki spored vidot i spored gramati~kitekategorii (test-zada~i br. 4, 10, 18)

Prepoznava pridavki spored vidot i spored gramati~kitekategorii (test-zada~a br. 7, 19 i 24)

Prepoznava glagoli spored gramati~kata kategorija vreme(test-zada~a br. 1)

Prepoznava vidovi re~enici spored sodrìnata (test-za-da~i br. 6, 9 i 17)

Prepoznava vidovi re~enici spored sostavot (test-zada~abr. 29)

Prepoznava prirok i podmet vo re~enicata (test-zada~abr. 12 i 20)

Pravilno gi pi{uva broevite (test-zada~a br. 28)

Prepoznava prosti broevi i broevi so to~na i pribli`nabrojna vrednost (test-zada~a br. 8)

Pravilno gi podreduva zborovite i gi usoglasuva sporedrodot, brojot, liceto i vremeto (test-zada~a br. 2, 3, 5 i 27)

Prepoznava ~lenovi vo re~enicata (test-zada~a br.15 i 16)

Gi voo~uva menlivite zborovi od eden vid daden vorazli~ni gramati~ki kategorii (test-zada~a br. 11 i 21)

Gi voo~uva zaedni~kite gramati~ki kategorii kaj men-livite zborovi (test-zada~a 31)

2.3

Postigawa na u~enicite vo podra~jeto GRAMATIKA



Gi voo~uva zaedni~kite karakteristiki na ~lenovite nare~enicata (test-zada~i br. 13 i 14)

Transformira raskazni re~enici vo pra{alni i izvi~ni(test-zada~a br. 23 i 26)

Transformira pra{alna i izvi~na re~enica vo raskazna(test-zada~i 22 i 25)

Transformira re~enica od direkten vo indirekten govor(test-zada~a br. 30)

Za merewe na postigawata na u~enicite za ova podra~je beaizgotveni 35 test-zada~i od koi ~etiri otpadnaa vo procesot nakalibrirawe i skalirawe.

Postigawata na u~enicite grafi~ki se prezentirani na ska-lata br. 2.1.


28 1 2 3 4 5 6

pol

ma{ki

`enskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**

VO***obrazovanie

na majkata

OU*

SO**

VO***

123456789

1011121314151617181920212223242526272829303132

* - nezavr{eno osnovno ili zavr{eno osnovno obrazovanie

** - sredno obrazovanie

*** - vi{e ili visoko obrazovanie

Skala 2.1 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto GRAMATIKA

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75



Ovie tri zbora se vo ednina. Imnedostiga edna bukva. Koja?

@iraf __Kred ____Solz_____

Test-zada~a4

Vrednata mravka sobira zrnca.

Koj zbor od navedenava re~enicataobjasnuva edna osobina na onoj {togo vr{i dejstvoto?

a) Vrednata.b) Zrnca.v) Mravka.

Test-zada~a15

Ubavo e poleto.

Od ovaa re~enica napi{i izvi~na{to }e zapo~ne so zborot kolku.____________________________________

Test-zada~a23

Starata baba plete ~orapi.[arenite cve}iwa ubavo mirisaat.

[to objasnuvaat podvle~enivedelovi vo navedenive re~enici?

a) Edna osobina na podmetot.b) Kade se vr{i dejstvoto.v) Koga se vr{i dejstvoto.

Test-zada~a14

Kakov vid zborovi se pi{uvav, igrai }e odat?

a) Pridavki.b) Broevi.v) Glagoli.

Test-zada~a21

Koja od slednive re~enici eizvi~na?

a) Dali ja nau~i stihotvorbata;b) Kilimot ne e ~ist;v) Lele, }e me izede volkot;

Test-zada~a9


30 1 2 3 4 5 6

Od skalata moè da se voo~i deka okolu 75% od u~eniciterazlikuvaat broj i rod kaj imenkite (vidi: test-zada~a br.4), gi pre-poznavaat glagolite spored gramati~kata kategorija vreme, moàtda gi usoglasuvaat zborovite vo re~enicata spored rodot, brojot iliceto, gi razlikuvaat materijalnite od drugite vidovi pridavkii gi prepoznavaat broevite so pribli`na brojna vrednost. Od vido-vite re~enici spored sodrìnata site moàt da gi prepoznaat pra-{alnite, no so pote{kotii gi prepoznavaat izvi~nite re~enici (vi-di: test-zada~a br.9). Del od ovie u~enici moàt da gi voo~at za-edni~kite karakteristiki na ~lenovite vo re~enicite, a toa gopravat so pogolema sigurnost koga stanuva zbor za voo~uvawe nadodatokot na podmetot vo re~enicite (vidi: test-zada~a br.14). Soodredeni pote{kotii moàt da go odredat vidot na zborovite (pr.,imenki) koga tie se dadeni vo razli~ni gramati~ki kategorii.

Polovina od u~enicite (50%) poseduvaat potrebni znaewai sposobnosti da gi re{at site zada~i od prethodnoto nivo i u{terazlikuvaat prirok i podmet vo re~enicata, dodatok na prirokot,a so pomala sigurnost prepoznavaat i dodatok na podmetot (vidi:test-zada~a br.15). Isto taka, moàt da gi razlikuvaat sopstveni-te od drugite vidovi imenki, opisnite od ostanatite vidovi pri-davki, kako i raskaznite od ostanatite vidovi re~enici sporedsodrìnata. Ovie u~enici moàt da go odredat i vidot na zboro-vite (pr., glagoli) koga tie se dadeni vo razli~ni gramati~ki kat-egorii (vidi: test-zada~a br.21).

Okolu 25% od u~enicite moàt da odgovorat na site pret-hodno navedeni barawa, a, isto taka, moàt da transformiraatraskazna vo pra{alna i izvi~na re~enica, kako i izvi~na i pra{al-na vo raskazna re~enica (vidi: test-zada~a br.23). Ovie u~enici goodreduvaat liceto kaj li~nite zamenki i go razlikuvaat rodot kajpridavkite.

Okolu 10% od u~enicite, so pomala ili pogolema sigurnost,moàt to~no da gi pi{uvaat broevite, da gi odreduvaat re~enicitespored sostavot i da transformiraat re~enici od direkten vo in-direkten govor. Moè da se kaè deka ovie u~enici so pote{kotiigi voo~uvaat zaedni~kite gramati~ki kategorii kaj menlivite zbo-rovi.



VVo podra~jeto Leksika se proveruva{e kolku u~enicite mo-àt da koristat i da produciraat zborovi spored dadenoupatstvo, koga toa se odnesuva na ednozna~nosta i pove}e-

zna~nosta na nivnata upotreba. Za da se proverat ovie znaewa isposobnosti na u~enicite, rabotnata grupa gi opredeli sledniveispitni celi:

Prepoznava zborovi so sprotivno zna~ewe, zborovi {toimaat isto zna~ewe i go prepoznava razli~noto zna~ewena isti zborovi (test-zada~i br. 2, 3, 6, 7, 9, 10)

Vo dadena re~enica moè da upotrebuva zborovi so spro-tivno zna~ewe i zborovi {to imaat isto zna~ewe, a {to sevo sekojdnevna, voobi~aena upotreba (test-zada~i br. 1, 4, 5)

Moè da upotrebi zborovi {to imaat isto zna~ewe (test-zada~i br. 11, 14, 15, 23)

Moè da upotrebi zborovi so sprotivno zna~ewe (test-zada~i br. 12, 13, 18)

Go znae razli~noto zna~ewe na ist zbor (test-zada~i br. 16,20, 21)

Moè da reproducira zborovi od ist koren (test-zada~ibr. 17 i 19)

Moè da producira zborovi {to se odnesuvaat na ist poim(test-zada~a br. 8)

Za merewe na postigawata na u~enicite za ova podra~je bea iz-gotveni 25 test-zada~i od koi dve test-zada~i otpadnaa vo proce-sot na kalibrirawe i skalirawe.

Postigawata na u~enicite grafi~ki se prezentirani na ska-lata br. 2.2.

2.4

Postigawa na u~enicite vo podra~jeto LEKSIKA


32 1 2 3 4 5 6

pol

ma{ki

`enskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**

VO***obrazovanie

na majkata

OU*

SO**

VO***

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

1920

21

22

23




Skala 2.2 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto LEKSIKA

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75



Dopolni ja re~enicava upotrebuvaj-}i zborovi so sprotivno zna~ewe!

Ti si visok, a taa e _________________.

Test-zada~a1

Isto zna~ewe so zborot devojka imazborot:

a) devoj~e; b) èna;v) moma.

Test-zada~a10

Spored dadeniov primer napi{idva zbora {to proizleguvaat odzborot pee.Primer: yid - yidar, yiden

pee - _______________________

Test-zada~a19

Napi{i po tri zbora so koi }e goiskaè{ raspoloènieto na dade-niov lik!1. 2.

__________ ____________________ ____________________ __________

Test-zada~a8

Zborot kraj moè da se upotrebi sorazli~no zna~ewe. Edno e dadeno, ati napi{i u{te edno!

roden krajkraj na _______________________

Test-zada~a16

Na zborot temno, so sprotivnozna~ewe e zborot:

a) svetlo;b) son~evo;v) suvo.

Test-zada~a3

☺


34 1 2 3 4 5 6

Od skalata moè da se voo~i deka okolu 75% od u~eniciteprepoznavaat zborovi koi imaat isto zna~ewe ili se so sprotivnozna~ewe i vo dadena re~enica upotrebuvaat zbor so sprotivno zna-~ewe, no zborovi koi naj~esto se sre}avaat vo primerite vo u~eb-nicite. Del od ovie u~enici moàt vo re~enici da upotrebuvaatzborovi koi imaat isto zna~ewe, a koi se vo sekojdnevna, voobi~a-ena upotreba (vidi: test-zada~i br.1 i 3).

Polovina od u~enicite (50%) poseduvaat potrebni znaewai sposobnosti da gi re{avaat site zada~i od prethodnoto nivo i u{-te moàt da prepoznaat zborovi so sprotivno zna~ewe koga se upo-trebeni vo re~nica i zborovi so isto zna~ewe, no koi ne se vo se-kojdnevna upotreba (vidi: test-zada~a br.10). Isto taka, na odna-pred daden zbor umeat da go napi{at soodvetniot zbor so isto ilisprotivno zna~ewe iako ovaa nivna sposobnost naj~esto se odnesu-va na koristewe na zborovi koi se vo voobi~aena upotreba. Tie mo-àt i da produciraat zborovi {to se odnesuvaat na ist poim (vidi:test-zada~a br.8).

Okolu 25% od u~enicite moàt da odgovorat na site pret-hodno navedeni barawa, a, isto taka, moàt na daden zbor da go na-pi{at soodvetniot zbor so isto ili sprotivno zna~ewe ili raz-li~noto zna~ewe na ist zbor (vidi: test-zada~a br.16). Treba da seistakne deka i ovaa grupa na u~enici za odredeni barawa od pret-hodno navedenite ima izvesni problemi vo odgovaraweto na isti-te, a posebno koga stanuva zbor za zborovi koi se pomalku upotre-buvani vo sekojdnevniot govor. Ovie u~enici moàt da sostavat re-~enica vo koja }e upotrebat zbor so sprotivno zna~ewe na dadenzbor, a del od ovie u~enici moàt da reproduciraat i zborovi odist koren.

Okolu 10% od u~enicite moàt da reproduciraat zboroviod ist koren (vidi: test-zada~a br.19), no sepak, i vo ovaa grupanajsposobni u~enici ima izvesen procent koi ne umeat da sostavatre~enica vo koja }e upotrebat zbor so sprotivno zna~ewe na dadenzbor ili dadeniot zbor }e go upotrebat so drugo zna~ewe.

Nezna~itelen procent na u~enici uspeale da ja re{at za-da~a vo koja se bara dadeniot zbor da se zameni so drug zbor so is-to zna~ewe, no toa ne zna~i deka u~enicite ne umeat da re{avaatvakvi zada~i, tuku deka najgolem broj od niv ne go znae sinonimotza toj zbor (avion - aeroplan).



VVo podra~jeto Literatura se meri i se proveruva kolku mo-àt u~enicite vo pi{an umetni~ki ili informativen tekstda voo~at poraki {to se eksplicitno i implicitno dadeni

i kolku moàt da gi koristat informaciite {to se grafi~ki pre-zentirani. Za da moàt rezultatite pojasno grafi~ki da se prika-àt, a so toa da se olesni procesot na nivnoto ~itawe i analiza,rabotnite grupi formuliraa posebni ispitni celi za sposobnos-tite na u~enicite za razbirawe na informativen i za razbirawena literaturen tekst.

Slednive ispitni celi se odnesuvaat na sposobnosta na u~e-nicite za doìvuvawe, razbirawe, interpretirawe i vrednuvawena literaturni ostvaruvawa:

Vo tekstot moè da gi prepoznava eksplicitno dadeniteporaki (test-zada~i br. 1, 16, 20)

Vo poetska tvorba prepoznava i razlikuva stih, strofa irima (test-zada~a br. 17)

Gi voo~uva pri~insko-posledi~nite vrski me|u elemen-tite vo sodrìnata na tekstot (test-zada~i br. 3, 4, 6, 12,13 i 28)

Elementite od sodrìnata (likovi, nastani, mesta, objek-ti) moè da gi voo~i i da gi podredi (sistematizira)spored nivnoto pojavuvawe vo tekstot (test-zada~i br. 10,15, 21)

Moè da gi voo~i zaedni~kite karakteristiki na razli~nielementi vo tekstot (test-zada~i br. 2 i 24)

Moè da interpretira del od tekst (test-zada~i br. 5, 18,22, i 27)

2.5

Postigawa na u~enicite vopodra~jeto LITERATURA I ÎTAWE

LITERATURNI TVORBI

2. 5. 1


36 1 2 3 4 5 6

Moè da donesuva zaklu~oci vrz osnova na eksplicitniporaki vo tekstot (test-zada~i br. 7, 8, 14, 19, 23, 25, 26)

Moè da go objasni naslovot na tekstot (test-zada~a br. 13)

Moè da ja otkrie porakata vo tekstot (test-zada~i 9 i 11)

Za merewe na postigawata na u~enicite za ova podra~je beaodbrani 2 podolgi literaturni teksta so 7 test zada~i po tekst,tri kusi teksta so po 2 test-zada~i i edna lirska i edna epska pes-na so po 6 test-zada~i. Vo procesot na kalibrirawe i skaliraweotpada eden kus tekst i dve test-zada~i povrzani so sodrìnatana lirskata pesna.

Postigawata na u~enicite vo ova podra~je grafi~ki se pre-zentirani na skalata br. 2.3.

Od skalata moè da se voo~i deka okolu 75% od u~enicitebez te{kotii moàt da gi prepoznavaat eksplicitno dadenite po-raki i da gi voo~uvaat zaedni~kite karakteristiki na razli~niteelementi vo epskata pesna. So izvesni pote{kotii moàt vo sodr-ìnata da gi voo~at pri~insko-posledi~nite vrski koga vo teks-tot se dadeni neposredno edna do druga i da interpretiraat delod epska pesna.

Okolu 50% od u~enicite, pokraj toa {to bez te{kotii re-{avaat test-zada~i {to gi vklu~uvaat prethodno navedenite spo-sobnosti, moàt da izvlekuvaat poraka od tekstot, moàt da gi sis-tematiziraat nastanite spored nivnoto pojavuvawe vo tekstot i dadonesuvaat zaklu~oci za motivot {to go navel likot od tekstot dadonesuva odredeni odluki. Ovie u~enici, so izvesni pote{kotii,moàt da da donesuvaat i zaklu~oci vrz osnova na eksplicitniteporaki od tekstot i od epskata pesna.

Okolu 25% od u~enicite, pokraj gorenavedenite sposobnos-ti, moàt i da go objasnat naslovot na tekstot, da gi voo~uvaat ipodreduvaat po red postapkite na likovite spored nivnoto poja-vuvawe vo tekstot i da gi prepoznaat eksplicitno dadenite pora-ki vo tekstovite. Isto taka, tie so golema sigurnost ja otkrivaatrimata vo epska pesna (vo test-zada~ata se rimuvaat zborovi vosamite stihovi). Moè da se konstatira deka ne sekoga{ so golemasigurnost moàt da interpretiraat del od tekstot, duri i kogastanuva zbor za ist tekst, a zaklu~uvaweto vrz osnova na eksplic-itnite poraki od lirskata pesna go pravat so izvesni te{kotii.



Zaklu~uvaweto vrz osnova na eksplicitnite poraki od lir-skata pesna pretstavuva problem i za 10% od u~enicite za koi sepretpostavuva deka imaat najgolema sposobnost da razbiraat i dainterpretiraat literaturni ostvaruvawa. Ovie u~enici mo`at sosigurnost da gi otkrivaat zaedni~kite karakteristiki na oddelnielementi od tekstot (pr., zaedni~kite postapki na likovite), no ima-at pote{kotii da zaklu~uvaat vrz osnova na eksplicitno dadeniteporaki od lirskata pesna i da interpretiraat delovi od lirskapesna.

Za poslednata test-zada~a na skalata nema da dademe ko-mentar bidej}i se ~ini deka upatstvoto za pregleduvawe na ovaatest-zada~a ne e dovolno precizno, pa zatoa pregleduva~ite nezele predvid mnogu to~ni odgovori na u~enicite.


38 1 2 3 4 5 6

pol

ma{ki

`enskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**

VO***obrazovanie

na majkata

OU*

SO**

VO***

123456789

10111213141516171819202122232425262728




Skala 2.3 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto LITERATURA I ^ITAWE - Literaturni tvorbi

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75



TUK TAK I GLUVÊTO

Klukajdrv~eto Tuk Tak si dlabe{e novo gnezdo vo stebloto na stariot dab. Nagrankata do nego dopolzi polskiot glu{ec i mu re~e:

- Te molam, prijatele, pozajmi mi go tvoeto zlatno klun~e i jas da si izdlabamsedelo vo drvovo. Dolu na zemjata du{a si nemam od neprijatelite. Ovde, navis-tina, nikoj ni{to ne }e mi moè.

- Glu{ec so klun?! Ajde, te molam! Ako moèlo taka, toga{ i tebe }e ti go dadelaprirodata! - mu vrati klukajdrv~eto.

- Toga{, daj mi gi barem tvoite prekrasni {areni krilca za da moàm da letam. A,jas }e ti ja dadam mojata dolga opa{ka...

- I toa ne moè. Toj {to e roden da polzi, ne e nadaren da leta. Zatoa, slezi si nazemjata za da ne padne{, pa da te najde u{te pogolema nesre}a! - mu odgovori Tuk Tak.

Na klukajdrv~eto mu e dadeno ime Tuk Tak, bidej}i taka seoglasuva koga kluka. Prepi{i ja re~enicata od koja moè{ dazaklu~i{ deka klukajdrv~eto go pravi ovoj zvuk.__________________________________________________

Od {to mu bilo strav na gluv~eto? ____________________________________

Navedi po red {to baralo gluv~eto da mu pozajmiklukajdrv~eto.________________________________________________________

Koe ~uvstvo go navelo gluv~eto da go moli klukajdrv~eto zaklunot?

a) Qubopitnosta.b) Zavista.v) Stravot.

So koi zborovi od tekstov e izrazen stravot na glu{ecot?____________________________________________________________

So koj zbor moè{ da go opi{e{ klukajdrv~eto?a) Glupav.b) Mudar.v) Sebi~en.

Porakata na ovoj tekst e:a) Ona {to ne ni go dala prirodata moème da go dobieme

od drug.b) Prirodata sekomu mu dala s¢ {to posakal.v) Treba da go iskoristime ona {to ni go dala prirodata.

Test-zada~a18

Test-zada~a20

Test-zada~a15

Test-zada~a7

Test-zada~a22

Test-zada~a14

Test-zada~a9


40 1 2 3 4 5 6

Slednive ispitni celi se odnesuvaat na sposobnosta na u~eni-cite za razbirawe i za interpretirawe na informativni tekstovi:

Od tekstot moè da gi izvle~e baranite informacii(test-zada~i br. 2, 4, 8, 9, , 11, 12, 14, 16, 17, 19i 21).

Vo informativniot tekst voo~uva i interpretira infor-macii dadeni preku simboli, mapi ili vo tabeli (test-zada~i br 1, 3, 5, 6, 7, 15, 20).

Moè da interpretira del od tekst (test-zada~i br. 5, 10,18 i 27).

Moè da donesuva zaklu~oci vrz osnova na eksplicitniporaki vo tekstot (test-zada~i br. 22, 24, 25 i 26).

Za merewe na postigawata na u~enicite vo ova podra~je seizbrani 4 teksta (napis od detsko spisanie, del od bro{ura, rek-lama od vesnik i nau~no-popularen tekst) i 8 kusi poraki vo koiinformaciite se dadeni preku simboli, mapi i tabeli. Vo proce-sot na kalibrirawe i skalirawe otpadnaa 6 test-zada~i povrzaniso tekstovite i dve kusi poraki.

Postigawata na u~enicite vo ova podra~je grafi~ki se pre-zentirani na skalata br. 2.4.

Od skalata moè da se sogleda deka okolu 75% od u~eni-cite vo informativen tekst voo~uvaat i interpretiraat infor-macii dadeni preku simboli (osobeno ako simbolite gi sre}avaatvo sekojdnevniot ìvot), dodeka istoto toa so pomala sigurnost mo-àt da go napravat koga informaciite se dadeni vo tabela. Ovieu~enici uspe{no izvlekuvaat informacii od napisi vo detskispisanija, a pomalku uspe{no od bro{uri i reklamen materijal.

Okolu 50% od u~enicite poseduvaat sposobnosti koi se po-trebni da se odgovori na prethodno navedenite barawa, no i za nivmoè da se konstatira deka imaat izvesni pote{kotii koga trebada kombiniraat dve ili pove}e informacii i da ja integriraat voedna informacija.1 Isto taka, ovie u~enici imaat pote{kotii i priinterpretirawe na del od tekst, zaklu~uvawe vrz osnova na eks-plicitni poraki i ~itawe na informacii od tabeli.

INFORMATIVNI TEKSTOVI

2. 5. 2

1 Tokmu poradi ovoj fakt, pri narednoto merewe }e £ se sugerira na rabotnata grupa da gi odvoi oviedve sposobnosti vo posebni ispitni celi.



Okolu 25% od u~enicite, pokraj toa {to bez te{kotii re-{avaat test-zada~i {to gi vklu~uvaat prethodno navedenite spo-sobnosti, mo`at da izvlekuvaat pove}e od edna informacija odtekstot i da gi podreduvaat spored barawata, da voo~uvaat i in-terpretiraat podatoci od mapa i da donesuvaat zaklu~oci vrz os-nova na eksplicitni poraki vo tekstot.

Okolu 10% od u~enicite, so pogolema ili pomala sigurnost,mo`at da donesuvaat zaklu~oci i da interpretiraat del od tekst,a uspe{nosta vo re{avaweto na test-zada~ite, za koi se potrebniovie sposobnosti, zavisi od toa dali potrebnite informacii se eks-plicitni ili implicitni.


42 1 2 3 4 5 6

pol

ma{ki

`enskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**

VO***obrazovanie

na majkata

OU*

SO**

VO***

123456789

10111213141516171819202122232425262728




Skala 2.4 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto LITERATURA I ̂ ITAWE - Informativni tekstovi

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75



@IVI BAROMETRI

Na site im e poznata detelinata - najrasprostranet i najsiguren barometar: pred ne-vreme taa gi sobira svoite liv~iwa. Nejzinoto cvet~e na tenkoto gran~e se navednuva.Toa e siguren znak deka naskoro }e ima do`d.

Visokiot, so jasni cvetovi, slez, zabele`liv e oddaleku. Slezot ponekoga{ poleg-nuva, negovite krupni cvetovi ne se gledaat - tie se polegnati. Da ne ovenal? Ne, utreili drugiot den toj povtorno }e se ispravi, }e gi otvori lisjata i negovite cvetovi pak}e bidat zabele`livi oddaleku. A denes, toj e ovenat, za{to nadoa|a do`d.

Ako odedna{ od gradot is~eznat lastovi~kite - o~ekuvaj do`d. Lastovi~kite koi zaeden ~as preletuvaat i po sto kilometri, lesno odletuvaat na onie mesta kade soncetosilno sveti, isto taka lesno se vra}aat nazad.

Ako okolu mravjalnikot ima malku mravki i ako pove}eto nivni hodnici se zatvoreni- mravkite ja po~uvstvuvale vla`nosta na vozduhot i se skrile. Ako okolu mravjalnikotkipti `ivot, do`dot ne se predviduva.

Koga detelinata gi sobira svoite liv~iwa?_____________________________________________

[to e re~eno za detelinata vo tekstot?a) Ima prekrasna zelena boja.b) Im nosi sre}a na lu|eto.v) Ja ima nasekade.

[to e re~eno za cvetovite na slezot vo tekstot?a) Mirisaat ubavo oddaleku.b) Privlekuvaat mnogu insekti.v) Se gledaat oddaleku.

Spored tekstot, {to pravat lastovi~kite koga nabli`uva do`d?a) Letaat nisko nad zemjata.b) Odletuvaat daleku.v) Se krijat vo gnezdata.

Kade }e gi najde{ mravkite koga vla`nosta na vozduhot e visoka?___________________________________________________________________

Kako se narekuvaat so zaedni~ko ime detelinata, slezot, lastovi~kite i mravkite vo ovoj tekst?

____________________________________________________________________

Test-zada~a16

Test-zada~a12

Test-zada~a11

Test-zada~a14

Test-zada~a10

Test-zada~a22


44 1 2 3 4 5 6

2.6

Postigawa na u~enicite vopodra~jeto PISMENO IZRAZUVAWE

VVo podra~jeto Pismeno izrazuvawe se proveruva{e sposob-nosta na u~enicite za stegnato preraskaùvawe na sodr-ìna na tekst i razvieno raskaùvawe na sodrìna dade-

na preku crteì, kako i upotrebata na pravopisot i potrebnataleksika.

Zaradi specifi~niot priod vo vrednuvaweto na pismenitetrudovi vo ova podra~je, obrabotkata na podatocite be{e napra-vena so presmetuvawe na procent na u~enici {to postignale opre-deleno nivo vo sekoj od kriteriumite {to se ocenuvaa.

Za proveruvawe na sposobnosta na u~enicite za pismeno pre-raskaùvawe rabotnata grupa go izbra tekstot „[to e ~udno“ odViktor Goljavkin2. Za objektivno ocenuvawe na pismenite sostavise izgotvija kriteriumi za ocenuvawe koi gi prikaùvame na {e-mata 2.1.

Kvalitetot na poedine~nite pismeni sostavi e procenetspored navedenite kriteriumi. Vo tabela 2. 1 e daden procentot nau~enici spored nivoto {to go postignale.

Od podatocite vo tabelata moè da se voo~i deka, glavno,nad 50% od u~enicite moàt da go dostignat najvisokoto baraweza najgolem broj od kriteriumite, a okolu 1/5 od u~enicite godostignale vtoroto nivo. Edinstveno pomal procent na u~enici godostignuva najvisokoto barawe vo kriteriumot kompletnost nasostavot, {to zna~i deka odreden broj na u~enici ne moè da giizdvoi nastanite koi se su{tinski vo sodrìnata na tekstot.

PRERASKA@UVAWE

2. 6. 1

2 Tekstot so upatstvata za u~enikot e daden vo prilog A.



nivo na postigawakriterium

03

321

10,4 %

8,9 %

8,4 %

6,9 %

19,6 %

6,5 %

20,3 %

20,8 %

24,1 %

18,1 %

20,5 %

17,1 %

55,0 %

55,7 %

50,5 %

61,4 %

37,4 %

62,1 %

Kompozicija na sostavot

Jasnost na sostavot

Interpunkcija

Pravopis

Kompletnost na sostavot

Pravilna gramati~ka konstrukcija na re~enicata

4,2 %

4,5 %

6,9 %

3,5 %

12,4 %

4,2 %

Tabela 2.1 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto Pismeno izrazuvawe - preraska`uvawe

3 Vkupniot procent na u~enici ne e 100%, zatoa {to 10,1% od u~enicite {to ja imale ovaa zada~a votestot ne dale odgovor.

[ema 2.1 Kriteriumi i indikatori za ocenuvawe na pismeni sostavi - preraska`uvawe

* Jasnost na sostavot - mislata e celosno zavr{ena.

** Interpunkcija - to~ka, izvi~nik, pra{alnik, dve to~ki, crta pred upotreba na direkten govor, navodnici,zapirka pri nabrojuvawe i pred svrznicite a i no.

*** Kompletnost na sostavot - opfateni se site elementi {to ja nosat su{tinata na tekstot (nastani, likovi,vreme, mesto i objekti).

**** Gramati~ka struktura na re~enicata - pravilna upotreba na glagolskite formi (vreme); soglasuvawe na podme-tot i prirokot vo re~enicata; soglasuvawe na podmetot so negovite dodatoci spored gramati~kite kategorii.

Kompozicija nasostavot

Jasnost nasostavot*

Interpunkcija**

Pravopis

Kompletnost nasostavot***

Pravilna grama-ti~ka konstrukcijana re~enicite ****

0- nema kompozicija - nema povrzanost na

delovite- upotrebeni se samo

nekolku re~enici(1-3)

- pomalku od 50% odsostavot e jasen(malku od re~enici-te se jasni)

- pomalku od 50% odinterpunkciskiteznaci se to~noupotrebeni

- pomalku od 50% zbo-rovi se pravopisnoto~no napi{ani

- pomalku od 50% odsu{tinskite ele-menti na tekstot seopfateni so sostavot

- pomalku od 50% odre~enicite se gra-mati~ki to~ni

1- nema kompozicija- nema povrzanost na

delovite - upotrebeni se samo

nekolku re~enici(3-5)

- 50 - 70% odre~enicite se jasni

- interpunkcijata epravilna 50 - 70%

- pravopisot e pravi-len 50 - 70% odzborovite

- 50 - 70% od su{-tinskite elementina tekstot se opfa-teni so sostavot

- 50 - 70% odre~enicite se gra-mati~ki to~ni

2- slaba kompozicija -

2 od 3 dela na kom-pozicijata

- mala povrzanost nadelovite

- lo{a raspredelbana zborovite po de-lovi (pr. vovedniotdel e pogolem odglavniot)




- 70 - 90% od su{-tinskite elementina tekstot se opfa-teni so sostavot


3- dobro izgraden sos-

tav (voveden, glaven,zavr{en del)

- povrzanost nadelovite

- dobra raspredelba(voveden i zavr{endel - kratki; glavendel - podolg)

- nad 90% od re~eni-cite se celosno jasni

- nad 90% po~ituvawena interpunkciskiteznaci i pravopisot

- nad 90% po~ituvawena pravopisot

- site su{tinski ele-menti na tekstot seopfateni so sostavot

- 90% od re~eniciteimaat dobra gra-mati~ka struktura


46 1 2 3 4 5 6

Za proveruvawe na sposobnosta na u~enicite za pismeno ras-kaùvawe, rabotnata grupa izgotvi serija na crteì. U~eniciteimaa zada~a da napi{at pismen sostav po dadenata serija sliki4.Za objektivno ocenuvawe na pismenite sostavi se izgotvija kri-teriumi za ocenuvawe koi gi prikaùvame vo {emata 2.2.

Kvalitetot na sekoj trud e procenet spored sekoj od kriteri-umite. Vo tabela 2. 2 e daden procentot na u~enici spored nivoto{to go postignale.

Od tabelata moè da se voo~i deka okolu 40% od u~enicitemoàt da go dostignat najvisokoto barawe za najgolem broj od kri-teriumite, osven koga e vo pra{awe originalnosta. Po s¢ izgledadeka upotrebata na metafora, sporedbi, direktno obra}awe na li-kovite, povrzuvawe na nastanite so konkretno mesto i vreme impretstavuvalo najgolem problem na u~enicite vo odgovaraweto naovaa zada~a, pa zatoa najmal procent na u~enici go postignale naj-visokoto barawe za kriteriumot originalnost.

RASKA@UVAWE

2. 6. 2

4 Serijata na crteì so upatstvoto za u~enikot e dadena vo prilog A.



5 Vkupniot procent na u~enici ne e 100%, zatoa {to 12,2% od u~enicite {to ja imale ovaa zada~a votestot ne dale odgovor.

nivo na postigawakriterium 0

5

321

12,7 %

12,5 %

9,6 %

11,8 %

12,0 %

22,3 %

15,3 %

17,9 %

17,3 %

24,2 %

25,4 %

22,1 %

23,0 %

18,1 %

44,8 %

44,8 %

39,4 %

43,4 %

40,8 %

22,8 %

41,7 %

Kompozicija na sostavot

Jasnost na sostavot

Interpunkcija

Pravopis

Pravilna gramati~ka konstrukcija na re~enicata

Originalnost

Povrzanost na sodrìnatana slikite so sodrìnata na sostavot

12,4 %

13,2 %

14,6 %

7,2 %

12,9 %

19,7 %

12,7 %

Tabela 2.2 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto Pismeno izrazuvawe - raskaùvawe

[ema 2.2 Kriteriumi i indikatori za ocenuvawe na pismeni sostavi - raskaùvawe

* Jasnost na sostavot - mislata e celosno zavr{ena.** Interpunkcija - to~ka, izvi~nik, pra{alnik, dve to~ki, crta pred upotreba na direkten govor, navodnici,

zapirka pri nabrojuvawe i pred svrznicite a i no.*** Gramati~ka struktura na re~enicata - pravilna upotreba na glagolskite formi (vreme); soglasuvawe na podme-

tot i prirokot vo re~enicata; soglasuvawe na podmetot so negovite dodatoci spored gramati~kite kategorii.**** Originalnost - upotreba na metafora, sporedbi, direktno obra}awe na likovite, povrzuvawe na nastanite so

konkretno mesto, vreme, li~en pe~at na nastanite.

Kompozicija nasostavot

Jasnost nasostavot*

Interpunkcija**

Pravopis

Pravilna grama-ti~ka konstrukci-ja na re~enicite***

Originalnost****

Povrzanost na so-drìnata na sli-kite so sodrì-nata na sostavot

0- nema kompozicija - nema povrzanost na

delovite- upotrebeni se samo

2-3 re~enici

- pomalku od 50% odre~enicite se jasni

- pomalku od 50% odinterpunkciskiteznaci se to~noupotrebeni

- pomalku od 50%zborovi se pravopis-no to~no napi{ani

- pomalku od 50% odre~enicite se gra-mati~ki to~ni

- pomalku od 2 indi-katori se prisutnivo sostavot

- 1 - 2 sliki jasno sesogleduvaat vosostavot

1- nema kompozicija- nema povrzanost

na delovite - upotrebeni se

samo nekolkure~enici (3-5)

- 50 - 70% od re~e-nicite se jasni


- pravopisot e pra-vilen 50 - 70% odzborovite


- 2- 3 indikatori seprisutni vo sosta-vot

- 3 sliki jasno sesogleduvaat vosostavot

2- slaba kompozicija - 2 od 3 dela na kom-

pozicijata- mala povrzanost na

delovite- lo{a raspredelba

na zborovite po de-lovi (pr., vovedniotdel e podolg odglavniot del)





- 3 - 4 indikatori seprisutni vosostavot

- 4 sliki jasno sesogleduvaat vosostavot

3- dobro izgraden sostav

(voveden, glaven,zavr{en del)

- povrzanost nadelovite

- dobra raspredelba nazborovite (voveden izavr{en del - kratki;glaven del - podolg)

- nad 90% od re~eni-cite se celosno jasni

- nad 90% po~ituvawena interpunkciskiteznaci

- nad 90% po~ituvawena pravopisot

- 90% od re~eniciteimaat dobra grama-ti~ka struktura

- 4-5 indikatori seprisutni vo sostavot

- site sliki jasno sesogleduvaat vosostavot


48 1 2 3 4 5 6

OOd site pretpostaveni faktori koi se povrzani so posti-gawata na u~enicite po makedonski jazik, vo ovoj izve{taj}e gi interpretirame samo povrzanosta na polot i obrazo-

vanieto na roditelite. Vo delovite od izve{tajov vo koi grafi~-ki se prikaàni postigawata na u~enicite vo oddelni podra~ja,pokraj skalata na koja e prikaàna re{enosta na test-zada~itegrafi~ki se prikaàni i postigawata na razli~ni podgrupi u~e-nici:

1. spored pol: ma{ki - ènski;

2. spored obrazovanieto na majkata: - nezavr{eno osnovno ilizavr{eno osnovno obrazovanie - sredno obrazovanie - vi{eili visoko obrazovanie;

3. spored obrazovanieto na tatkoto: - nezavr{eno osnovno ilizavr{eno osnovno obrazovanie - sredno obrazovanie - vi{eili visoko obrazovanie.

Od grafikonite se zabeleùva deka devoj~iwata postignu-vaat ne{to povisoki rezultati vo site podra~ja po makedonski ja-zik. Prose~nite postigawa na devoj~iwata (r-50) vo site podra~jase malku nad prose~nite postigawa za site u~enici, a na mom~i-wata vo site podra~ja se ne{to pod prose~nite postigawa na nivona dràvata.

Voo~livi se razlikite vo postigawata na u~enicite ~ii ro-diteli imaat zavr{eno razli~no obrazovanie. Taka zada~ite {tone moàt da gi re{at ni 25% od u~enicite ~ii roditeli imaat os-novno obrazovanie ili pomalku od toa obi~no gi re{avaat pove}eod polovina od u~enicite ~ii roditeli imaat zavr{eno srednoobrazovanie i duri 75% od u~enicite ~ii roditeli imaat zavr{e-no vi{e ili visoko obrazovanie.

So podetalna analiza na grafikonite i nivnoto povrzuvaweso zada~ite na skalata moàt da se vidat razlikite vo re{enostana oddelni zada~i me|u razli~ni grupi u~enici.

Vo prethodnite sporedbi na postigawata na razli~ni grupiu~enici se sluèvme so markantnite to~ki na podelba: procentili

2.7

POSTIGAWA NA RAZLI^NI PODGRUPI UÊNICI

25, 50, 75, pri {to procentilot 50 se sovpa|a so prosekot na grupa-ta. No, pritoa ne se zema{e predvid dali tie grupi na u~enici serazlikuvaat po drugi bitni karakteristiki. Zatoa e napravena do-polnitelna analiza na varijansite kade {to se mereni pro~iste-nite efekti, zatoa {to osven varijablata ~ii efekti se merat si-te ostanati obele`ja na u~enikot ostanuvaat nepromeneti. Govo-rime za efekt na razliki dokolku tie se zna~ajni na nivo 0,05. Sa-mata zna~ajnost na razlikite ne dava informacija za goleminatana razlikata2. Zatoa koga razlikite se zna~ajni se dava i golemi-nata na efektot. Goleminata na efektot e koli~nik na razlikitepome|u sredinite na grupite, od edna strana, i standardnite ots-tapuvawa, od druga strana. Za interpretacija na goleminata naefektot vo literaturata se prepora~uva slednava skala:

Procenuvawa za efektot se vr{eni za varijablite: pol, dalija~ikot na nastavata (makedonski) im e maj~in ili ne i za obrazo-vanieto na tatkoto i obrazovanieto na majkata. Efektot na ovievarijabli e presmetuvan za sekoe podra~je posebno.

Koga drugite varijabli se dràt pod kontrola se pokaà de-ka samo vo podra~jata Leksika i Literatura devoj~iwata se po-dobri od mom~iwata. Efektot e mal ili sreden.

Na del od u~enicite koi nastavata ja sledat na makedonskijazik (me|u 12% i 14%, zavisno od testot {to go re{avale), make-donskiot jazik ne im e maj~in. Toj fakt sam po sebe ne e povrzan sonivoto na postigawata na u~enicite na testovite po makedonskijazik vo nitu edno od ispituvanite podra~ja.

Obrazovanieto na roditelite, osobeno na majkata, postojanoe povrzano so povisoki postigawa na nivnite deca vo site podra~japo makedonski jazik.



0,80 golem pozitiven efekt

0,50 umeren pozitiven efekt

0,20 mal pozitiven efekt

0,00 nema efekt

- 0,20 mal negativen efekt

- 0,50 umeren negativen efekt

- 0,80 golem negativen efekt

golemina opisna efektot

2 Pri golem broj na subjekti, i relativno malite razliki se pokaùvaat kako zna~ajni.


50 1 2 3 4 5 6

Vo podra~jeto: Literatura - ~itawe informativni tekstovizna~itelno povisoki se postigawata na u~enicite ~ii roditeliimaat sredno ili povisoko obrazovanie od decata ~ii roditeliimaat osnovno ili nezavr{eno osnovno obrazovanie. Efektot naobrazovanieto na dvajcata roditeli e umeren.

Vo podra~jeto: Leksika, isto taka, obrazovanieto na dvajca-ta roditeli ima efekt vrz postigawata na nivnite deca. Decata~ii tatkovci imaat zavr{eno vi{e ili visoko obrazovanie imaatpovisoki postigawa vo leksika i od onie ~ii tatkovci imaat os-novno obrazovanie i od onie koi imaat tatkovci so sredno obrazo-vanie. Vo prviot slu~aj efektot na obrazovanieto na tatkoto e go-lem, a vo vtoriot umeren. Obrazovanieto na majkata, isto taka, ezna~ajno povrzano so postigawata na deteto vo podra~jeto Leksika,no razlikite se javuvaat samo me|u grupite u~enici ~ii majki imaatsredno ili povisoko obrazovanie i onie ~ii majki imaat ili nema-at osnovno obrazovanie. Kolku {to e obrazovanieto povisoko, tol-ku i efektot e pogolem. Nema zna~ajni razliki vo postigawata nau~enicite ~ii majki imaat zavr{eno sredno obrazovanie i onie~ii majki imaat vi{e ili visoko obrazovanie.

Vo podra~jata: Literatura i Gramatika postigawata na u~e-nicite ne se zna~ajno povrzani so obrazovanieto na tatkoto, no sepovrzani so obrazovanieto na majkata. Taka u~enicite ~ii majki ima-at sredno ili povisoko obrazovanie postignale povisoki rezul-tati vo literatura od u~enicite ~ii majki imaat samo osnovno ob-razovanie, a u~enicite ~ii majki imaat zavr{eno vi{e ili visokoobraovanie postignale podobri rezultati vo gramatika od u~eni-cite na majkite so osnovno obrazovanie. Vo dvata slu~ai efektote umeren.

3POSTIGAWA

NA U^ENICITE PO MATEMATIKA


Postigawa na u~enicite po matematika 53

PPred po~etokot na mereweto na postigawata po matematikana u~enicite vo oddelenskata nastava nu`no be{e da sedonesat nekoi odluki povrzani so toa {to i kako }e se me-

ri. Kako racionalno se oceni da se merat kumulativnite postiga-wa na u~enicite na krajot na oddelenskata nastava i mereweto dabide so testovi od tipot moliv-hartija. Vakvite opredelbi imaaza posledica izostavawe na nekoi sodrìni za koi se cene{e dekase samo sredstvo za ponatamo{no u~ewe matematika (na pr., sodr-ìnite vo vrska so mnoèstvata ili, pak, tablicata za mnoèwe ioperaciite vo mnoèstvoto prirodni broevi do 100) i namaluvawena mo`nosta za merewe na osposobenosta za primena na znaewatavo situacii od sekojdnevniot ìvot.

Vrz osnova na navedenite opredelbi se izgotvija ispitniteprogrami i test-zada~ite.

Osnova za izgotvuvawe na ispitnata programa za merewe napostigawata na u~enicite po matematika na krajot od oddelenska-ta nastava be{e nastavnata programa po matematika za I do IV od-delenie.

Pri opredeluvaweto na celite vo ispitnata programa se ima-{e predvid i iskustvoto na ~lenovite na rabotnata grupa vo vrskaso mo`nostite na u~enicite i realnite o~ekuvawa za nivnite po-stigawa na krajot na oddelenskata nastava.

So cel tipot na zada~ite i neednakvoto iskustvo na u~eni-cite da re{avaat testovi {to pomalku da vlijae na postigawata sekoristea samo dva tipa test-zada~i od objektiven tip (so pove}e-~len izbor i so kusi odgovori) i zada~i {to baraa da se pokaèprocesot na re{avawe. Se nastojuva{e zada~ite da bidat sorazli~na teìna za da se pokrie celiot dijapazon na znaewata nau~enicite po matematika.

Vo ovoj del od izve{tajot prvo se dadeni informacii za pro-gramskite podra~ja za da se ima pocelosen uvid vo domenot na me-reweto. Centralno mesto zazema prikaùvaweto na postigawatana u~enicite vo ramkite na sekoe programsko podra~je. Vo ovoj dele daden (1) popis na celite ~ija postignatost be{e merena, (2) po-stigawata na site test-zada~i so koi celite bea mereni prikaà-ni na skala spored stepenot na nivnata re{enost, (3) primeri na

3.1VOVED


54 1 2 3 4 5 6

nekolku tipi~ni test-zada~i od podra~jeto i (4) deskripcija natoa {to postignale okolu 75% od u~enicite, okolu 50% od u~eni-cite i okolu 25% od u~enicite, a ponekoga{ i postigawata na naj-dobrite 10% u~enici. Pod skalite grafi~ki se prika`ani i raz-likite vo postigawata na oddelni podgrupi u~enici (spored polot,nastavniot jazik, obrazovanieto na tatkoto i obrazovanieto namajkata), no tie se komentirani na krajot za site skali zaedno.



NNiz nastavata po matematika u~enicite steknuvaat znaewaza broevite, formite i veli~inite. Preku izu~uvawe na so-drìnite od podra~jata zastapeni vo Nastavnata programa

od I do IV oddelenie, spored celite na Nastavnata programa, seo~ekuva u~enicite vo oddelenskata nastava:

da go razberat zna~eweto na broevite kako potreba vosekojdnevniot ìvot;

da go sfatat dekadniot broen sistem;

da gi izveduvaat osnovnite aritmeti~ki operacii (sobi-rawe, odzemawe, mnoèwe i delewe) na prirodnite broe-vi i operaciite sobirawe i odzemawe dropki so ednakviimeniteli;

da go razberat zna~eweto na operaciite i da gi primenu-vaat nivnite svojstva;

da steknat pretstavi za najva`nite prostorni i ramninskigeometriski figuri;

da gi voo~uvaat elementite, svojstvata i zaemnite odnosime|u geometriskite figuri;

da gi poznavaat osnovnite i nekoi izvedeni merni edini-ci, soodvetnite merni instrumenti i prakti~no da gi pri-menuvaat;

da pribiraat, pretstavuvaat, ~itaat i interpretiraatpodatoci;

da presmetuvaat i re{avaat problemi povrzani so broevi-te, geometriskite formi, mereweto i rabota so podatoci.

Vo Nastavnata programa po matematika od od I do IV oddele-nie se zastapeni slednive programski podra~ja: Broevi i operacii- sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe, Geometrija - ramninskigeometriski figuri i geometriski tela, Merewe i Rabota so poda-toci.

3.2PROGRAMSKI PODRA^JA


56 1 2 3 4 5 6

Imaj}i gi predvid Nastavnata programa i navedenite opre-delbi vo vrska so Nacionalnoto ocenuvawe grupata eksperti iz-gotvi ispitna programa. Taka, sodrìnite {to se opfateni so is-pitnata programa se grupirani vo 6 podra~ja:

Broevi (broevi do milion, vrednost na cifra vo dadenbroj, rimski cifri i rimski broevi do 20, poimot dropka);

Operacii (sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe, svojst-va na operaciite, ravenki, brojni izrazi, problemskisituacii koi se sveduvaat na broen izraz ili ravenka);

Ramninski geometriski figuri (to~ka, prava, dve pravi voramnina, agol, triagolnik, pravoagolnik i kvadrat,kru`nica i krug, kako i perimetar na triagolnik, napravoagolnik, odnosno kvadrat);

Geometriski tela (rabesti i val~esti tela, kocka, kvadar,konus, topka, cilindar i piramida, kako i rab, teme i yidkaj kocka, odnosno kvadar);

Merewe (merni edinici za vreme, masa, dolìna, te~nost iplo{tina; zada~i vo koi se koristeni mernite edinici);

Rabota so podatoci (pretstavuvawe, ~itawe, interpreti-rawe podatoci pretstaveni na razli~ni na~ini).

Za sekoe od podra~jata se definirani poglobalni i pokon-kretni ispitni celi od koi se poa|a{e pri izgotvuvawe na test-zada~ite.



PPostignatosta na ispitnite celi opfateni vo podra~jetoBroevi be{e merena so 17 test-zada~i. Konkretno, bea me-reni slednive znaewa i sposobnosti:

zapi{uvawe broevi so zborovi, cifri, vo pozicionaforma i vo razviena forma (test-zada~i:2, 8, 9, 14);

odreduvawe prethodnik i sledbenik na daden broj (test-zada~i: 6, 15, 17);

sporeduvawe broevi do 1 000 000 (test-zada~i: 5, 7, 10, 13, 16);

odreduvawe vrednost na cifra vo daden broj (test-zada~a 3);

prepoznavawe i zapi{uvawe na rimskite cifri I, V, X,kako i zapi{uvawe broevi do 20 so rimski cifri (test-zada~a 4);

izrazuvawe del od celo so dropka (test-zada~i: 1, 11, 12).

Na skalata 3.1 se dadeni ispitnite zada~i od podra~jetoBroevi rasporedeni spored postignatite rezultati.

3.3

Postigawa na u~enicite vo podra~jeto BROEVI


58 1 2 3 4 5 6

polma{ki

`enski

jazikmakedonski

albanskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**VO***

obrazovaniena majkata

OU*SO**VO***

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17




Skala 3.1 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto BROEVI

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75



Razgledaj go crte`ov.

Oboj 7 od figurava.18

Test-zada~a1

[to e to~no?a) 175 < 170b) 1 728 > 1 278v) 25 000 > 150 000

Test-zada~a7

Brojot 208 307 zapi{i go vorazviena forma.

Odgovor: ____________________________

Test-zada~a14

Kolku e razlikata me|u sledbeni-kot na brojot 20 i prethodnikot nabrojot 10?

Odgovor: ___________________________

Test-zada~a17


60 1 2 3 4 5 6

Spored dobienite pokazateli za re{enosta na test-zada~i-te od podra~jeto Broevi izvle~eni se slednive soznanija za pos-tigawata na u~enicite.

Okolu 75% od u~enicite to~no i bez te{kotii gi re{ile sa-mo test-zada~ite 1 i 2. Soodvetno na barawata vo ovie zada~i mo-è da se konstatira deka ovie u~enici:

- umeat da pretstavuvaat na crte` dadena dropka kako delod celoto (vidi: zada~a 1) i da prepoznavaat koj od ponu-denite ~etiri {estcifreni broevi zapi{ani so cifri e{estcifreniot broj zapi{an so zborovi. Tie ~esto so uspeh gi re{avale i zada~ite 3, 4 i 5 na skala-

ta, no ponekoga{ imale te{kotii pri nivnoto re{avawe. Toa po-kaùva deka ovie u~enici, glavno:

- gi poznavaat prirodnite broevi do milion i gi zapi{uvaatso cifri ili so zborovi;

- uspevaat da sporedat i podredat tricifreni prirodni bro-evi vo ednostavni slu~ai od sekojdnevniot ìvot (pr., Da-deni se podatoci za visinata na 5 deca vo centimetri.U~enicite treba da gi zapi{at imiwata na decata podredu-vaj}i gi po visina.);

- moàt daden dvocifren broj da zapi{at so rimski cifri.

Okolu 50% od u~enicite, pokraj toa {to bez te{kotii re{a-vaat zada~i {to gi vklu~uvaat prethodno navedenite sposobnosti:

- uspe{no odreduvaat prethodnik na daden ~etiricifrenbroj.No, imaat izvesni te{kotii pri:

- zapi{uvawe na najgolemiot petcifren broj so ponudeni 5cifri;

- zapi{uvawe so cifri na petcifren broj daden so zborovi;- izbirawe to~en od ponudenite iskazi kade se sporeduvaat

dva broja so koristewe na simbolite: < i > (vidi: zada~a 7).Ovie u~enici so pote{kotii re{avaat i zada~i vo koi:

- od ponudenite broevi izbiraat broj {to e 100 pati pogolemod daden dvocifren broj;

- zapi{uvaat dropka {to odgovara na zatemnet del od dadenafigura;

- vo minuti odreduvaat 1/4 od ~asot.



Okolu 25% od u~enicite, pokraj seto prethodno, sosema us-pe{no:

- od ponudenite broevi izbiraat broj {to e za 1000 pogolemod daden {estcifren broj;

- zapi{uvaat daden {estcifren broj vo razviena forma(vidi: zada~a 14).Ovie u~enici imale te{kotii pri re{avaweto na grupata is-

pitni zada~i {to se na dnoto na skalata, no ~esto uspevale uspe{-no da gi re{at. Toa poka`uva deka ovie u~enici dosta uspe{no:

- odreduvaat sledbenik na daden broj iska`an preku meta-jazikot (sledbenik na najmaliot petcifren broj);

- odreduvaat broj {to nedostasuva vo dadena niza kade edadeno praviloto spored koe e formirana nizata, no ne-dostasuvaat tri ~lena vo nizata neposredno pred baraniotbroj;dodeka so izvesni te{kotii tie:

- umeat da odreduvaat broj {to e razlika me|u sledbenikotna eden i prethodnikot na drug daden dvocifren broj (vidi:zada~a 17).

Ne{to pove}e od 10% od u~enicite uspeale da gi re{at si-te zada~i od podra~jeto Broevi.


62 1 2 3 4 5 6

PPostignatosta na celite opfateni vo podra~jeto Operacii(sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe) do milion be{emerena so 32 test- zada~i. Vo ova podra~je bea mereni sled-

nive znaewa i sposobnosti:

usno sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe (test-zada-~i: 1, 3, 4, 6, 7, 13);

procenuvawe rezultat od sobirawe dva broja (test-zada~a: 17);

sobirawe, odzemawe, mnoèwe i delewe broevi do 1 000 000 (test-zada~i: 6, 12, 15);

primena na komutativnoto i asocijativnoto svojstvo nasobiraweto (test-zada~a: 24);

promena na zbirot pri menuvawe na komponentite prisobiraweto (test-zada~a: 29);

promena na proizvodot pri menuvawe na mnoìtelite(test-zada~a: 27);

proveruvawe na deleweto so mnoèwe (test-zada~a: 22);

re{avawe brojni izrazi so pove}e operacii so ili bezzagradi (test-zada~i: 5, 26, 28, 32);

pretstavuvawe problemski situacii so broen izraz (test-zada~a: 20);

opredeluvawe nepoznata komponenta - ravenka (test-za-da~i: 8, 11);

re{avawe ednostavni problemski zada~i koi se sveduvaatna ravenki ili broen izraz (test-zada~i: 16,14,19);

re{avawe posloèni problemski zada~i koi se sveduvaatna ravenki ili broen izraz (test-zada~i: 9, 10, 18, 23, 25,26, 30, 31);

odzemawe dropki so ednakvi imeniteli (test-zada~a: 2);

3.4

Postigawa na u~enicite vo podra~jeto OPERACII



re{avawe ednostavni problemski situacii so sobirawe iodzemawe dropki so ednakvi imeniteli (test-zada~a: 21).

Na skalata 3.2 se dadeni ispitnite zada~i od podra~jetoOperacii do milion, rasporedeni spored postignatite rezultati.

Vrz osnova na analizata na postignatite rezultati naprave-ni se slednive sogleduvawa za postigawata na u~enicite.

Okolu 75% od u~enicite to~no gi re{ile samo zada~ite 1, 2i 3 koi se odnesuvaa na mnoèwe so dekadni edinici i odzemawedropki so ednakvi imeniteli (vidi: zada~a 2), {to zna~i deka ovaagrupa u~enici poseduva sposobnosti za re{avawe na vakov vidzada~i. Pokraj toa ovie u~enici ponekoga{ uspevale da re{atzada~i vo koi se bara{e:

- da se re{i ednostaven broen izraz bez zagradi so sobirawei odzemawe dvocifreni broevi;

- da se otkrie dekadnata edinica so koja e pomnoèn dadeniotbroj;

- sobirawe na dva broja {to pretstavuvaat desetki iljadi;- sobirawe dva petcifreni broja.

Okolu polovina od u~enicite, pokraj toa {to bez te{kotiigi re{ile prethodno navedenite zada~i, nemaat te{kotii i pri:

- mnoèwe na dva broja od koi edniot e 0;- otkrivawe na nepoznat mnoìtel vo ednostavni mnoèwa

(pr., so brojot 5) (vidi: zada~a 9);

no so te{kotii re{avaat zada~i vo koi se bara:

- re{avawe na ednostavni tekstualni zada~i so sobirawe iodzemawe (vidi: zada~a 10) ili delewe;

- otkrivawe na nepoznat delenik vo ednostavni delewa (pr.,so brojot 5);

- delewe pove}ecifreni broevi so ednocifren broj, bezostatok;

- odreduvawe proizvod na pove}ecifreni broevi (mnoèwena petcifren broj so 100);

- re{avawe ednostaven problem so sobirawe na dva broja(vidi: zada~a 14).

Okolu 25% od u~enicite uspe{no gi re{avaat zada~ite sokoi prethodnata grupa u~enici imale te{kotii i uspe{no:

Nacionalno ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava - 2002 godina

64 1 2 3 4 5 6

polma{ki

`enski

jazikmakedonski

albanskiobrazovanie

na tatkotoOU*

SO**VO***

obrazovaniena majkata

OU*SO**VO***

123456789

1011121314151617181920212223242526272829303132




Skala 3.2 Postigawa na u~enicite vo podra~jeto OPERACII

P10 P25 P50 P75 P90

100 150 200 250 300 350 400

P25 P50 P75

POSTIGAWA PO MAKEDONSKI JAZIK I M

Documents

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA · 2017. 9. 27. · MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO ODDELENIE ZA OCENUVAWE POSTIGAWA NA U^ENICITE PO MAKEDONSKI