Modeliranje in Prenova

1MODELIRANJE IN PRENOVAPOSLOVNIH PROCESOV

1. OSNOVNI POJMI! POSLOVNI PROCES

Poslovni proces opredelimo kot takno sestavo logino med seboj povezanih izvajalskih innadzornih postopkov, katerih posledica oziroma izid je nartovani izdelek ali storitev.

Poslovni proces lahko definiramo kot proces, ki je bistven za ustvarjanje dodane vrednosti, sajpretvori inpute (material, informacije, energija) v outpute (izdelki, storitve).

! MODEL

Model opredelimo kot sliko originala, ki jo izdelamo in uporabimo kot sredstvo za:! pridobivanje spoznanj,! prenos znanj in! preizkuanje brez tveganja za original.

! MODELIRANJE POSLOVNEGA PROCESA

Modeliranje poslovnega procesa predstavlja:! zajemanje in izbiranje znanja o procesu,! natanno definiranje dogajanja v procesu.

Namen modeliranja poslovnega procesa je:! opis poslovnega procesa,! specificiranje ustreznih podatkov, funkcij in poslovnih pravil.

! PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA - REINENIRING

Prenova poslovnega procesa pomeni:! TEMELJNI VNOVINI PREMISLEK O POSLOVNEM PROCESU (zakaj delamo to,

kar delamo zakaj to delamo tako, kot delamo) in! KORENITO PREOBLIKOVANJE POSLOVNEGA PROCESA (pozabiti na vse

obstojee strukture in postopke ter izumiti popolnoma nove naine izvajanja dela).

22. VRSTE POSLOVNIH PROCESOV

Najvaneji poslovni oziroma podjetniki procesi so:1. LOGISTINI PROCESI,2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV in3. INFORMACIJSKI in KOORDINACIJSKI PROCESI,

kar prikazuje slika 1.

INFO

R MA C

IJS KI IN KOO R DIN A CIJS KI PROCE SI

RA

U NA N JE S T R O K O V I N R E N TA B IL

N O ST I

, KO N

T ROL

ING

FINA

N

NO

KN

JIGO

VO

DST

VO

INF

OR

MA

CIJ

SK

IM

AN

AG

EM

EN

T

Obdelavanaroila kupca

KalkulacijaPlaniranje

primarnih potrebGospodarjenje z

materialomTerminiranje

kapacitetIzravnava kapacitet

Spustitev naroila

Zahteveizdelka

Konstrukcija

Razvojizdelka

Planiranje dela,preizkuanje

NC-programiranje

PLANIRANJE PROIZVODNJE C

AP, C

AQ

CAD

CAE

M

arke

t

PLAN

IRAN

JE IZ

DELK

A

Fino krmiljenje

Zajemanjepodatkov

Kontrola koliin,asov in strokov

Krmiljenje NC,CNC, DNC strojev

in robotovUpravljanje z

orodjiKrmiljenje

skladiKrmiljenjetransporta

VzdrevanjeKrmiljenjekakovosti

Izvedbakontrolinga

CA

Q

CA

M

REA

LIZA

CIJ

A IZ

DEL

KA

KR

MILJEN

JE PRO

IZVO

DN

JE

TEHNOLO-KI POST.

DELOVNASREDSTVA

KOSOV-NICE

LOGISTINIPROCESI

PROCESIRAZVOJA NOVIH

IZDELKOV

Slika 1: Poslovni procesi (A. W. Scheer)

32.1. LOGISTINI PROCESI

Pod besedo LOGISTIKA se razume plansko in dispozicijsko spremljanje toka blaga vpodjetju.

Ko govorimo o logistiki oziroma logistinih procesih pa je potrebno razlikovati med:! logistiko proizvodnje,! logistiko nabave in prodaje,! logistiko osebja.

2.1.1. LOGISTIKA PROIZVODNJE (planiranje in krmiljenje proizvodnje)

Logistika proizvodnje oziroma logistini proces proizvodnje spremlja tok naroila odplaniranja primarnih potreb pa do konanja naroila.

Logistini proces proizvodnje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazujefunkcijsko drevo, prikazano na sliki 2.

LOGISTINIPROCES

PROIZVODNJE

PROCES PLANIRANJA"PRIMARNIH

POTREB"

PROCES PLANIRANJA"ASOV in

KAPACITET"

PROCES PLANIRANJA"MATERIALNIH

POTREB"

PROCES PLANIRANJA

"IZDELAVE"

Slika 2: Funkcionalno drevo LOGISTINEGA PROCESA PROIZVODNJE

! PROCES PLANIRANJA PRIMARNIH POTREB

Primarna potreba sestoji iz:! potrebne koliine konnih izdelkov,! potrebne koliine sklopov in sestavnih delov namenjenih prodaji,! potrebne koliine nadomestnih delov (servisna sluba).

! PROCES PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB

Proces planiranja materialnih potreb zajema:! doloitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo sami izdelali,! doloitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo kupili na trgu,! upravljanje skladi in oskrbo s kupljenci.

Proces planiranja materialnih potreb se deli na delne procese, kar prikazuje slika 3.

4PROCES PLANIRANJA"MATERIALNIH

POTREB"

UPRAVLJANJE SKOSOVNICAMI

SPREMLJANJEPOTREB

BRUTO/NETORAUN

Slika 3: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB

! PROCESA PLANIRANJA ASOV IN KAPACITET

Srednjerono planiranje asov in kapacitet pomeni, da asi in kapacitete ostanejonespremenjene, dolgorono planiranje pa, da se asi in kapacitete e lahko spreminjajo.

Srednjerono planiranje asov in kapacitet zajema:! doloitev asovne toke zaetka in konca izvedbe posamezne operacije naroila,! pregled obremenitve kapacitet,! izravnavo kapacitet (ozka grla).

Proces planiranja asov in kapacitet se deli na delne procese, kar prikazuje slika 4.

PROCES PLANIRANJA"ASOV in KAPACITET"

UPRAVLJANJE ZOSNOVNIMI PODATKI

TERMINIRANJEKAPACITET

OSKRBA SPODATKI

DISPOZICIJAASOV in KAPACITET

VREDNOTENJEPODATKOV

UPRAVLJANJE SPODATKI ONAROILU

IZRAVNAVAKAPACITET

Slika 4: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA ASOV IN KAPACITET

! PROCES PLANIRANJA IZDELAVE

Planiranje materialnih potreb, asov in kapacitet se nanaa na srednjerono asovno obdobjein zato esto prihaja do motenj:! storniranje naroil kupcev,! sprememba potreb po izdelkih,! sprememba podatkov o kapacitetah.

S spustitvijo naroila v izdelavo, naroilo preide iz faze planiranja v fazo realizacije.

5Proces planiranja izdelave se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazujefunkcijsko drevo, prikazano na sliki 5.

PROCES PLANIRANJA"IZDELAVE"

SPUSTITEVNAROILA

Kontrolastanja naroila

FINOKRMILJENJE CAM

ZAJEMANJEPODATKOV

ANALIZAPODATKOV

Upravljanje zosnovnimi

podatkiNC-programi

Povratnojavljanjeoperacije

Analizaasov

Kontrolarazpololjivosti

Upravljanje znaroilom

Krmiljenjeorodij

Gibanjemateriala

Analizakoliin

Spustitev FinoterminiranjeKrmiljenje

skladias mirovanja

orodjaAnaliza

kakovosti

Razdeljevanjenaroila

Kontrolarazpololjivosti

Krmiljenjetransporta

asobratovanja

Analizastrokov

Spustitevoperacije

Zagotavljanjekakovosti Motnje

Realizacijaoperacije Vzdrevanje

Slika 5: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA IZDELAVE

Na sliki 6 je prikazan CELOTNI PROCES IZDELAVE, torej CAM, kot regulacijski krog.

FINO KRMILJENJENAJ/JE - primerjava

IZDELAVA

Nastavne vrednosti(termini, hitrost, gibanjev skladiu, transport,tolerance)

Proizvodni faktorji(surovci, stroji,...)

Motnje

JE-vrednosti(zajeti podatki)

NAJ-vrednosti(planirane vrednosti

po spustitvi operacije)

Slika 6: Regulacijski krog IZDELAVE

6Enota finega krmiljenja je obiajno izmena, as pa merjen v minutah ali sekundah.Planiranje kapacitet se izvede za posamezni stroj torej ne za skupine strojev.

2.1.2. LOGISTIKA NABAVE IN PRODAJE

Logistika nabave in prodaje oziroma logistini proces nabave in prodaje spremlja tok blaga medpodjetjem in njenimi eksternimi partnerji, dobavitelji in kupci.

Logistini proces nabave in prodaje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazujefunkcijsko drevo, prikazano na sliki 7.

LOGISTINI PROCESNABAVE in PRODAJE

LOGISTINI PROCESNABAVE


podatki

LOGISTINI PROCESPRODAJE

Obdelavazahtev

Sprejemponudbe

Naroanje

Nadzornaroila

Vhod blaga

Kontrolarauna

Plailo

Tuji deli

Dobavitelj

Pripravljenostdobaviteljev

Izbordobaviteljev

Posredovanjenaroil

Povpraevanje

Opominjanje

Kontrolakakovosti

Razdeljevanje

Transport

Knjienje

Zajemanje

Kontrola

Knjienje


podatki

Obdelavapovpraevanja

Izdelavaponudbe

Sprejemnaroila

Spremljanjenaroila

Odpoiljanje

Fakturiranjerauna

Plailo

Konni izdelki

Kupci

Pripravljenostkupcev

Zajetje naroila

Obdelavanaroila

Obdelavapovpraevanja

Opominjanje

Kontrolakakovosti

Komisioniranje

Planiranje tur

Knjienje

Zajemanje

Pisanje

Knjienje

Slika 7: Funkcijsko drevo LOGISTINEGA PROCESA NABAVE IN PRODAJE

72.1.3. LOGISTIKA OSEBJA

Naloga logistike osebja je, da ohranja in razvija loveke potenciale podjetja.

Osebje lahko v podjetju opravlja naslednje naloge:! Administrativne naloge:

! raunanje pla,! izdelava internih statistik osebja,! upravljanje s podatki o osebju,! javljanja in odgovori na razline naslove,! socialna sluba.

! Dispozicijske naloge:! zbiranje informacij o sodelavcih oziroma delovnih mestih,! dolgorono planiranje osebja,! oskrba z osebjem,! razvoj osebja.

! Informativno/statistine naloge! Finanno gospodarske naloge! Zakonsko predpisane naloge

Za opravljanje nalog je potrebno za osebje doloiti oziroma zagotoviti:! potrebo po osebju,! oskrbo z osebjem,! ohranjanje osebja,! razvoj osebja.

Logistika osebja oziroma logistini proces osebja se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, karprikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 8.

8LOGISTINI PROCESOSEBJA

Upravljanje zosnovnimi podatki

o osebjuObraunosebja

Planiranjeosebja

Sodelavci

Mesta

Plani izmen

Planizobraevanja

Doloanjeasov

Izraunbruto pla

Izraunneto pla

Strokipotovanj

Kontrolingosebja

Poroila

Planiranje potrebpo osebju

Planiranje oskrbez osebjem

Strukturiranjedela

Planiranjevstavitve osebja

Planiranjerazvoja osebja

Simulacija

Slika 8: Funkcijsko drevo LOGISTINEGA PROCESA OSEBJA

92.2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV

Procesi razvoja novih izdelkov dobivajo edalje veji pomen in to zato, ker je ivljenjski cikelizdelkov vedno kraji in je potrebno pogosteje dajati na trg nove izdelke.

Tisto podjetje, ki da nov izdelek prvo na trg, lahko postavi visoko ceno izdelka in s tem velikestroke razvoja izdelka hitro amortizira. Naslednji ponudniki izdelka lahko ponudijo enak izdelektrgu, vendar po niji ceni in imajo zato teave pri pokrivanju strokov razvoja.

Proces razvoja novih izdelkov se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazujefunkcijsko drevo, prikazano na sliki 9.

PROCES RAZVOJANOVEGA IZDELKA

ProcesMRKETING/PRODAJA

ProcesKONSTRUKCIJA

ProcesPLANIRANJE

DELA

ProcesZAGOTAVLJANJE

KAKOVOSTI

ProcesPLANIRANJE

ORODIJ inNAPRAV

ProcesPLANIRANJE

ODSTRANJEVANJAIZDELKA - RECIKLAA

Slika 9: Funkcijsko drevo PROCESA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA

2.2.1. PROCES MARKETING/PRODAJA

Marketing predstavlja element razvoja novega izdelka.

Po novi definiciji se razume pod pojmom marketing usmeritev vseh funkcij podjetja naizpolnitev zahtev trga.

Slika 10 prikazuje funkcijsko drevo procesa marketing/prodaja.

PROCESMARKETING/PRODAJA

MARKETING PRODAJA

Planiranjeizdelka Reklame

Raziskavetrga Servis

Obdelavanaroila Odpoiljanje

Slika 10: Funkcijsko drevo PROCESA MARKETING/PRODAJA

10

2.2.2. PROCES KONSTRUKCIJA

Naloga konstrukcije je tehnini razvoj izdelka.

VDI-smernica 2210 razlikuje med:! novo konstrukcijo,! prilagoditveno konstrukcijo,! variantno konstrukcijo.

Izhodina toka konstruiranja je marketinko obdelana ideja izdelka.

Po tradicionalni delitvi dela se proces konstruiranja deli v faze:! PLANIRANJE (doloitev zahtev, definiranje razvojnega naroila, konkretiziranje marketinke

ideje),! KONCIPIRANJE (analiza zahtev, obdelava variantnih reitev, vrednotenje reitev),! OBLIKOVANJE (konkretiziranje koncepta reitve, nart v ustreznem merilu, izdelava

modelov, vrednotenje reitev),! DETAILIRANJE (prikaz posameznih sestavnih delov, vrednotenje reitev).

Dananji nain dela konstrukterja je FUNKCIJSKO ORIENTIRAN. Torej, konstrukter izhajaiz definirane naloge, izbere funkcijske elemente ter jih sestavi in tako pride do reitve.

Uspenost konstrukterja je v veliki meri odvisna od raunalnike podpore (CAD), saj je bilougotovljeno, da se v fazi koncipiranja izdelka izdela 70 % podlog v grafini obliki, v fazioblikovanja in detajliranja pa kar 95 %.

CAD poleg funkcije risanja omogoa tudi:! funkcijo avtomatinega dimenzioniranja,! funkcijo urejanja in ponovnega iskanja rezultatov konstruiranja,! funkcijo izdelave modela izdelka (pokae vse relevantne lastnosti izdelka).

Da bi skrajali as razvoja izdelka, se v konstrukcijo uvaja pojem SIMULTANEGAINENIRINGA, ki omogoa:! prehod od individualnega na timsko delo konstrukterjev,! prehod od zaporednega na vzporedno izvajanje dejavnosti konstrukterjev (slika 11)

Planiranje

Koncipiranje

Oblikovanje

Detajliranje

Planiranje

Koncipiranje

Oblikovanje

Detajliranje

izmenjavainformacij

Slika 11: Prehod od zaporednega na vzporedni ineniring

Simultani ineniring je strategija za koordinirano sodelovanje vseh v ivljenjskem ciklu izdelkasodelujoih funkcijskih podroij s ciljem dosei im kraji as razvoja izdelka.

11

Pregled nad funkcijami konstrukcije podaja funkcijsko drevo prikazano na sliki 12.

PROCESKONSTRUKCIJA


podatki

Izbor modelaizdelka

Planiranjefunkcij

Obdelavaidealnih reitev Oblikovanje Izvedba

Doloitevbistvenih funkcij

Doloitevprincipa delovanja

Iskanjeponovljivih delov

- sklopov

Iskanjeponovljivih delov

- sest. delov

Vzdrevanjepodatkov

Doloitevfunkcijskih

strukturSimulacija

principa reitve Izvedba izraunovOptimiranje

oblike

Izbor funkcijskestrukture

Izbor invrednotenje

principa reitveUporaba variant

Izdelavakonstrukcijskih

kosovnic

Prikaz principareitve

Dimenzioniranjemodela

Izdelava risb

Simulacija

Vrednotenjerezultatov

Slika 12: Funkcijsko drevo PROCESA KONSTRUKCIJA

GRAFINA DOGODKOVNOKRMILJENA procesna veriga KONSTRUKCIJE jeprikazana na sliki 13.

12

Sprejem idejeizdelka

PLANIRANJE

Naroilo razvojaspustiti

KONCIPIRANJE

Principielnikoncept reitve

spustiti

OBLIKOVANJE

Oblikovanjekonano

IZVEDBA

Spustitev zaproizvodnjo

Izvedba predrazvojaPregled patentnih zaitVpraanje onesnaenja okoljaNaroilo za razvoj

Lista zahtevRazlenitev funkcijIskanje principov reitve delnih funkcijKombiniranje principov reitevTehnino-ekonomsko vrednotenje

Razvoj strukture gradnjeIzdelava v ustreznem merilu sestavnih risbIzbor materialovTehnino in gospodarsko vrednotenje

Optimiranje posameznega sestavnega delaIzdelava risbIzdelava kosovnic, navodil za proizvodnjoIzdelava in preizkus prototipovIzdelava konstrukcijske dokumentacije

Slika 13: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga KONSTRUKCIJE

13

2.2.3. PROCES PLANIRANJE DELA

Plan dela tehnoloki postopek opisuje pretvorbo obdelovanca iz surovca v konni izdelek.

Tehnoloki postopek podaja:! opis surovca,! vrsto in zaporedje operacij,! prireditev strojev in pomonih sredstev operacijam,! normirane ase izvedbe operacij,! plailne grupe.

Potek izdelave tehnolokega postopka prikazuje slika 14.

Delavnika risba

Sornik

List1

Datum: 5.4.2002.Izdelal:

Terminzaetka:

Terminkonca:

Tehnolokipostopek t.:

tev. naroila:1332

Opis: Sornik

Identifikac.tevilka: 004

Material:

tevilo kosov: Surovec - dimenzije: Tea surovca: Tea izdelka:

t.opera.

OPISOPERACIJE

Strokovnomesto

Plailnagrupa

Grupastrojev

Tpz[min/nar]

te1[min/kos]

t.opera.

OPISOPERACIJE

Strokovnomesto

Plailnagrupa

Grupastrojev

Tpz[min/nar]

te1[min/kos]

05 aganje

10 Struenje

15 Vrtanje

t.opera.

OPISOPERACIJE

Strokovnomesto

Plailnagrupa

Grupastrojev

Tpz[min/nar]

te1[min/kos]

05 aganje 010 06 0

10 Struenje 360 08 3

15 Vrtanje 450 07 4

t.opera.

OPISOPERACIJE

Strokovnomesto

Plailnagrupa

Grupastrojev

Tpz[min/nar]

te1[min/kos]

05 aganje 010 06 0 7,4 1,2

10 Struenje 360 08 3 6,5 3,1

15 Vrtanje 450 07 4 6,0 2,0

OPISSUROVCA

DOLOITEVVRSTNEGA REDA

OPERACIJ

IZBORDELOVNIHSREDSTEV

DOLOITEVNORMIRANIH

ASOV

Slika 14: Potek izdelave TEHNOLOKEGA POSTOPKA

14

Pregled nad FUNKCIJAMI PLANIRANJA DELA podaja funkcijsko drevo, prikazano na sliki 15.

PROCESPLANIRANJA DELA

Priprava naplaniranje dela

Izdelava plana dela- tehnolokega

postopka

Kontrolarezultatov

konstruiranja

Izdelavaproizvodnih

kosovnic

Izdelavamontanihkosovnic

Doloitevsurovca

Doloitevvrstnega reda

operacij

Izbor strojev

Izbor orodijin naprav

Doloitevnormiranega asa

Slika 15: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA DELA

2.2.4. PROCES ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Izhodine podatke za izvedbo procesa zagotavljanja kakovosti predstavljajo rezultatikonstrukcije in planiranja dela.

Osnovni cilj zagotavljanja kakovosti je manje tevilo napak (odkrivanje in odstranjevanjenapak).

Bistvena metoda za preventivno zagotavljanje kakovosti je metoda FMEA (metoda monihnapak in uinkov).

15

2.2.5. PROCES PLANIRANJA ORODIJ IN NAPRAV

Zahteve po orodjih in napravah se doloijo v konstrukciji in pripravi dela.

Orodja uinkujejo neposredno na spremembo oblike materiala, naprave pa zagotavljajo pravilnolego materiala na stroju.

2.2.6. PROCES PLANIRANJA ODSTRANJEVANJA IZDELKA

Glede na konstruiranje odstranjevalno-reciklano pravih izdelkov VDI-2243 predlaga:! vstavitev ponovno uporabljivih materialov,! vstavitev reciklantov,! demontano pravilno konstruiranje z modulno gradnjo, dobro dostopnostjo,! demontao brez poruitve.

Za opis izdelka je poleg proizvodne strukture pomembna tudi reciklana struktura.

Slika 16 podaja proizvodni in reciklani gozintograf izdelka P1

SK1

P1P1

SK2

SD1 SD2 SD3 SD4

SK1*

P1P1*

SK2*

SD2*SK3* SK4*

ponovna uporaba

Slika 16: Proizvodni in reciklani gozintograf izdelka P1

Stari deli izdelka P1 so oznaeni z zvezdico.

Proces demontae izdelka P1 se izvaja na drugi nain kot proces montae.

Sklopa SK1* in SK2* ni mono razstaviti na vse sestavne dele, temve je mono demontirati lesestavni del SD2*. Ostaneta pa za nadaljnjo uporabo namenjena sklopa SK3* in SK4*.

2.3. INFORMACIJSKI IN KOORDINACIJSKI PROCESI

Za naravnanje logistinih procesov in procesov razvoja novih izdelkov na cilje podjetja sozahtevani spremljajoi informacijski in koordinacijski procesi, kamor tejemo:! RAUNOVODSTVO, kot informacijski proces (finanno knjigovodstvo, raunanje strokov,

izraun rentabilnosti, kontroling),! INFORMACIJSKI MANAGEMENT, kot koordinacijski proces (upravljanje z osnovnimi

podatki, potek projekta).

16

3. ORODJA ZA MODELIRANJE IN PRENOVOPOSLOVNIH PROCESOV

Na trgu najdemo veliko proizvajalcev orodij za modeliranje in prenovo poslovnih procesov.

Najpomembneja orodja so:! OPTIMA! INCOME (Inkam)! SAP R/3 pridrueno orodje in arhitektura ARIS! Oracle Designer (Orakel dizainer)! Power Designer (Paver dizainer)

Orodja za modeliranje poslovnih procesov morajo:! zagotoviti vodenje uporabnika skozi celoten proces modeliranja,! omogoiti podporo pri analizi modelov (evaluacija, simulacija),! omogoiti uporabo rezultatov analiz v nadaljnih postopkih oblikovanja modela poslovnega

procesa.

3.1. OPTIMA

Optima je orodje za modeliranje poslovnih procesov, ki operira s simboli:

- zaetek ali konec procesa

- funkcija

- odloitev ali razvejanje

- tok izvajanja poslovnega procesa

Slika 17 prikazuje rezultat modeliranja poslovnega procesa NAROANJA MATERIALA zorodjem OPTIMA.

17

Oblikovanjezahtevka za

nabavo

Nad 1milijon

SIT

Zaetek

Izdelavanaroila

dobavitelju

Zakljueknaroanja

Zahtevekdobaviteljuza ponudbo

Izbiradobavitelja

Ugotavljanjeskladnosti sfinannimplanom in

razpololjivimisredstvi

Skladno? Da

Ne

Da

Ne

Proizvodnja

Nabava

Finance

Slika 17: Modeliranje poslovnega procesa NAROANJA MATERIALA z orodjem "OPTIMA"

18

3.2. INCOME PETRIJEVE MREE

Petrijeve mree se obiajno uporabljajo za modeliranje elektronske strojne opreme (tiskanihvezij). Namenjene so kontroli obstoja neskonnih zank ali prekinjenih povezav.

Uporabnost Petrijevih mre pa se kae tudi pri modeliranju poslovnih procesov, saj se z njimilaje doloijo vhodi in izhodi funkcij poslovnega procesa ter potrebni podatki (baza podatkov).

Petrijeve mree je razvil C. Petri leta 1962. Petrijeva mrea predstavlja urejen petorek:

C = (P, T, I, O, m)

pri emer predstavlja:

P = {p1, p2, ...,pn} - konna mnoica mestT = {t1, t2, ...,tm} - konna mnoica prehodov med mestiI - mnoica vhodnih funkcijO - mnoica izhodnih funkcijm = {m1, m2, ...,mn} - vektor oznaitve prehodov

Petrijevo mreo prikaemo z grafom petrijeve mree oziroma diagramom prehajanja mest (slika 18).

Slika 18: Graf Petrijeve mree

V grafu Petrijeve mree so uporabljeni naslednji simboli

- MESTO

- PREHAJANJE med mesti

- ETON, ki se uporabi za prikaz razlinih situacij npr. e mesto predstavlja delovnosredstvo, potem pomeni eton na tem mestu razpololjivost delovnega sredstva, veetonov na tem mestu pa, da je na razpolago ve delovnih sredstev.

- usmerjena povezava

- vhod je mesto iz katerega kae puica

- izhod je mesto v katerega kae puica

p

t

Vhod

Izhod

19

OZNAEN GRAF Petrijeve mree vsebuje etone. etoni se nahajajo na mestih in potujejovzdol povezav. Gibanje etonov skozi mreo je regulirano s prehodi.

IZVAJANJE Petrijeve mree je mono z vigom omogoenih prehodov (prehod je omogoen, evsebuje vsako vhodno mesto najmanj en eton).

VIG PREHODA pomeni premik etona iz vsakega vhodnega mesta na vsako izhodno mestoprehoda. Posledica viga prehodov je potovanje etonov skozi Petrijevo mreo.

Poglejmo si zaporedje viga prehodov preprostega grafa Petrijeve mree.

Slika 19 prikazuje zaetno oznaitev

m0 = (1, 1, 0, 1, 0)

ki omogoa vig prehoda t1, ne pa prehoda t2.

p5t2

p3

p4

t1p1

p2

Slika 19: Graf Petrijeve mree pred vigom prehoda t1

Po vigu prehoda t1 pridemo do oznaitve

m1 = (0, 0, 1, 1, 0)

kar prikazuje slika 20 in s tem do monosti viga prehoda t2.

p5t2

p3

p4

t1p1

p2

Slika 20: Graf Petrijeve mree po vigu prehoda t1

20

Po vigu prehoda t2 imamo konno oznaitev

m2 = (0, 0, 0, 0, 1)

kar prikazuje slika 21.

p5t2

p3

p4

t1p1

p2

Slika 21: Graf Petrijeve mree po vigu prehoda t2

3.3. ARIS Architektur Integrierter Informationssysteme

V podjetjih obstaja stalna potreba po prenovi-reineneringu informacijskega sistema oziromaposlovnega procesa in to zaradi:! tehnolokega razvoja in! vedno novih trnih zahtev.

Prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa pa ni enkratno dejanje, temvestalen proces.

Osnovna ideja nartovanja prenove informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetjaizihaja iz Deming-ovega kroga stalnih izboljav (slika 22).

RAZISKAVE

RAZVOJPRODAJA

PROIZVODNJA

Slika 22: Deming-ov krog stalnih izboljav

21

Analiza vrste in zaporedja aktivnosti znotraj Deming-ovega kroga stalnih izboljav je pokazala, dase lahko tudi prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetja izvede vkrogu stalnih izboljav (slika 23).

ANALIZASTANJA

NARTOVANJEPRENOVE

VPELJAVAPRENOVE

IZVEDBAPRENOVE

Slika 23: Krog stalnih izboljav izvedbe prenove

e elimo prepoznati kritina mesta v informacijskem sistemu oziroma poslovnem procesupodjetja in pripraviti izboljave potrebujemo model informacijskega sistema oziroma modelposlovnega procesa podjetja.

Najbolj razirjen predstavnik orodij za modeliranje in prenovo informacijskega sistemaoziroma poslovnih procesov podjetja je:Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS (slika 24).

FUNKCIJSKIMODEL

KRMILNIMODEL PODATKOVNI

MODEL

ORGANIZACIJSKIMODEL

Slika 24: Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS

Kot prikazuje slika 24, kompleksni model poslovnega procesa podjetja tvorijo:! funkcijski model,! organizacijski model,! podatkovni model ter! krmilni model.

22

FUNKCIJSKI MODEL opisuje funkcije, podfunkcije in njihovo hierarhino povezanost.Komponenta funkcijskega modela je:

! funkcija " simbol

ORGANIZACIJSKI MODEL opisuje organizacijske enote nosilce nalog.Komponenti organizacijskega modela sta:

! organizacijska enota " simbol

! izvajalec (referent) " simbol

PODATKOVNI MODEL daje poudarek hranjenju podatkov v podatkovni bazi in se opira naobjekt zveze model ali kratko ERM-model (Entity-Relationship-Model).Komponenti podatkovnega modela sta:

! dogodek " simbol

! stanje " simbol

KRMILNI MODEL povee funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja.

3.3.1. FUNKCIJSKI MODEL

Funkcija oznauje operacijo in opie:KAJ je potrebno izvesti

Kompleksna funkcija se lahko razleni v delne funkcije in grafino predstavi s funkcijskimdrevesom.

Slika 25 prikazuje funkcijsko drevo "Planiranja asa in kapacitet".

PLANIRANJEASA IN

KAPACITET

UPRAVLJANJE ZOSNOVNIMI

PODATKI

DISPOZICIJAASA IN

KAPACITET

Oskrba spodatki

Vrednotenjepodatkov

Upravljanje spodatki o naroilih

Terminiranjekapacitet

Izravnavakapacitet

Slika 25: Funkcijsko drevo "Planiranja asa in kapacitet"

23

Simbol za prikaz funkcije je pravokotnik z zaokroenimi vogali (slika 26).

Slika 26: Grafini prikaz funkcije

Proces razlenjevanja kompleksne funkcije se kona, ko se doseene funkcije, ki jih ni smiselnonaprej razlenjevati, torej ko doseemo elementarne funkcije.

Funkcija se prine z zaetnim dogodkom in kona s konnim dogodkom. Za izvedbo funkcije jepotreben as.

3.3.2. ORGANIZACIJSKI MODEL

Organizacijsko strukturo podjetja prikaemo s pomojo organizacijske sheme oziromaorganigrama.

Slika 27 prikazuje organigram podjetja.

VODSTVO

ODDELEK1

ODDELEK2

Delovnomesto 2

Delovnomesto 1

Delovnomesto 4

Delovnomesto 3

Delovnomesto 5

Slika 27: Organigram podjetja

3.3.3. PODATKOVNI MODEL

Medtem ko imamo pri funkcijskem modelu opravka le z enim pojmom, namre funkcijo, imamo pripodatkovnem modelu opravka z ve pojmi in to:! ENTITETAMI (objekti),! ZVEZAMI (odnosi),! ATRIBUTI (lastnostmi) in! DOMENAMI.

24

3.3.3.1. KONSTRUIRANJE STRUKTURE PODATKOV

Najvekrat se napravi grafii opis strukture podatkov s pomojo Chen-ovega diagrama oziromaER-modela.

ENTITY RELATIONSHIP MODEL (ERM)OBJEKTI ZVEZE MODEL

V ERM je potrebno razlikovati med:! ENTITETAMI (objekti),! ZVEZAMI (odnosi),! ATRIBUTI (lastnostmi).

3.3.3.1.1. OSNOVNI ERM

! ENTITETA

Entiteta je realna ali abstraktna stvar, ki je interesantna za podjetje kot npr. stranka, artikel,naloga. Entiteta je v ERM oznaena s pravokotnikom, ime entitete pa je vedno vpsiano z velikimirkami (slika 28).

STRANKA

Slika 28: Prikaz entitete v ERM

! ZVEZA

Zveza predstavlja logino povezavo med dvema ali ve entitetami. Zveza med entitetamastranka in naslov se lahko imenuje: stanovati (slika 29).

STRANKA NASLOVSTANOVATI

Slika 29: Prikaz zveze v ERM

Zveze so v ERM prikazane z rombi, ki so povezani z ustreznimi entitetami. Tip zveze je v ERMvpisan z velikimi rkami.

Za ERM velja splono pravilo, da so entitete opisane s samostalniki, zveze pa z glagoli. Pri branjuzveze med dvema entitetama je prava le ena smer. Na sliki 29 je prava smer branja: Strankestanujejo pod naslovi, ne pa smer Naslovi stanujejo pod strankami. e smer branja nienoznano dololjiva, se doda pojem pripada k.

25

V ERM lahko obstajajo naslednje zveze med dvema entitetama (slika 30):

x x x

MO ENAJE VZAKONUx x x

1 1

1. koliina 2. koliina

Ena entiteta prvegatipa je v zvezi z enoentiteto drugega tipa

x x x

x x x

1. koliina 2. koliinaEna entiteta prvega tipaje v zvezi z veentitetami drugega tipa,ena entiteta drugega tipapa je v zvezi le z enoentiteto prvega tipa.

x x x

DELAVEC PROJEKTDELA

x x x

n 1


Ena entiteta prvega tipaje v zvezi z eno entitetodrugega tipa, enaentiteta drugega tipa paje v zvezi z veentitetami prvega tipa.

x x x

x x x


Ena entiteta prvega tipaje v zvezi z veentitetami drugega tipain obratno.

PRIMER IN OPISTIP ZVEZE

1 : 1 zveza

1 : n zveza

n : 1 zveza

n : m zveza

ZAP.T.

1

2

3

4

Slika 30: Zveze med dvema entitetama

Pri 1:1-zvezi je vsakemu elementu prve koliine prirejen tono en element druge koliine inobratno.

Pri 1:n-zvezi je vsakemu elementu prve koliine prirejenih n elementov druge koliine,vsakemu elementu druge koliine pa je prirejen tono en element prve koliine.

Za n:1-zvezo velja isto kot za 1:n-zvezo, vendar v obrnjenem zaporedju.

Pri n:m-zvezi je enemu elementu prve koliine prirejenih m elementov druge koliine inenemu elementu druge koliine n elementov prve koliine.

26

! ATRIBUTI

Atributi predstavljajo lastnosti entitet in zvez kot npr.: tevilka stranke, Ime, Naslov stranke,Datum prihoda.

Atribut je v ERM prikazan s krogom in vpisan z malimi rkami (slika 31).

STRANKA

tevilka Ime

Slika 31: Prikaz atributov v ERM

Atributi so lahko prirejeni tako entitetam kot tudi zvezam (slika 32).

STRANKA NASLOVSTANOVATI

tevilka Ime Naslov Datum tevilka Kraj

1

1

1

n

n

1

1

1

n

1

Slika 32: Prireditev atributov v ERM

V ERM lahko obstajajo naslednje povezave med entitetami oziroma zvezami in atributi:

1:1 povezave1:n povezaven:1 povezaven:m povezave

3.3.3.1.2. RAZIRITEV ERM-a

V osnovni Chen-ov ER-model so bili uvedeni dodatni konstrukcijski operatorji in to:! operator GENERALIZIRANJA,! operator AGREGATIRANJA,! operator PREINTERPRETIRANJA tipa zveze,! operator GRUPIRANJA,! operator KOMPLEKSNOSTI zvez in! operator EKSISTENNE ODVISNOSTI.

27

! GENERALIZIRANJE

Operator generaliziranje slui za prireditev podobnih tipov entitet nadrejenemu tipu entitete (slika 33).

POSLOVNIPARTNER

STRANKA DOBAVITELJ

TIP"IS-A"

ali

POSLOVNIPARTNER

STRANKA DOBAVITELJ

IS-A IS-A

Slika 33: Operator generaliziranja v ERM

Lastnosti, ki so skupne izhodinima entitetama se prenesejo na nadrejeno entiteto.Operator generaliziranje se grafino predstavlja s trikotnikom.

! AGREGATIRANJE

Operator agregatiranje opisuje tvorbo novih pojmov z zdruevanjem razlinih razpololjivih tipoventitet (slika 34).

STRANKA

ARTIKEL

NAROILOSTRANKEAS

Slika 34: Operator agregatiranje v ERM

Nov pojem t.j. NAROILO STRANKE vsebuje delne informacije prvotnih pojmovSTRANKA, ARTIKEL in AS.

Operator agregatiranje se grafino prikae z rombom.

28

! PREINTERPRETIRANJE TIPA ZVEZE

Primer preinterpretiranja tipa zveze prikazuje slika 35.

STRANKA

ARTIKEL

GLAVANAROILA

POZICIJANAROILA

AS

ST ST, Datum Datum

AT AT, ST, Datum

n

n

m

m

Slika 35: Operator preinterpretiranje tipa zveze v ERM

Iz tipov entitete STRANKA in AS je bil z agregatiranjem tvorjen tip zveze GLAVANAROILA. Atributa tevilka stranke (ST) in datum (Datum) opisujeta lastnosti GLAVENAROILA.

Ker pa ima neko naroilo ve pozicij, obstaja zveza med GLAVO NAROILA in tipomentitete ARTIKEL in ta zveza se imenuje POZICIJA NAROILA. Ker pa zveze lahkonastopajo le med entitetami, je potrebno originalni tip zveze GLAVA NAROILApreinterpretirati v tip entiteta, kar se dosee s tem, da se romb obda s pravokotnikom. Zatvorbo nadaljnjih zvez z drugimi entitetami se preinterpretirani tip zveze smatra kotnormalna entiteta.

Linije, ki izhajajo iz preinterpretiranega tipa zveze, se ne nanaajo na romb, temve napravokotnik, zato izhajajo iz pravokotnika.

29

! GRUPIRANJE

Operator grupiranje je v ERM prikazan z 1:n-zvezo. Slika 36 prikazuje primer grupiranja medODDELKOM in DELOVNIM MESTOM.

ODDELEK PRIPADA K DELOVNO MESTO1 n

Slika 36: Operator grupiranja v ERM

Enemu oddelku pripada ve delovnih mest.

! KOMPLEKSNOST ZVEZ

Na sliki 37 je prikazan operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama.

A AB Ba1, b1 a2, b2

najmanj(0)

najve(POLJUBNO)

najmanj(0)

najve(POLJUBNO)

Slika 37: Operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama v ERM.

! EKSISTENNA ODVISNOST

Na sliki 38 je prikazan operator eksistenna odvisnost med dvema entitetama.

ODDELEK DELOVNO MESTO1:n

Slika 38: Operator eksistenna odvisnost med dvema entitetama v ERM.

Oddelek je smiselen le v primeru, ko mu pripada najmanj eno delovno mesto in obratno, enodelovno mesto je smiselno le, ko je prirejeno enemu oddelku.

Slika 39 podaja pregled nad operatorji razirjenega ER-modela.

30

B

C

ABCA

A

B C

ali

A

B C

A

C

AB

ABC

B

A AB B1 n

A B

B in C sta delnikoliini A

ABC je tvorjen izentitet A, B in C

Med A in Bobstoja 1:n-zveza(enemu elementuA se lahko priredi"n" elementov B)

B je eksistennoodvisen od A

GENERALIZIRANJE

AGREGATIRANJE

PREINTERPRETIRANJETIPA ZVEZE

GRUPIRANJE

EKSISTENNAODVISNOST

1

2

3

4

5

OPERATORZAP.T. PRIMER OPIS

Slika 39: Pregled nad operatorji razirjenega ER

3.3.4. KRMILNI MODEL

Krmilni model povee funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja.

3.3.4.1. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA

Povezava funkcijskega in organizacijskega modela mora poskrbeti za prireditev funkcijorganizacijskim enotam ter za doloitev oblike obdelave (v dialogu ali avtomatino).

Slika 40 prikazuje primer prireditve funkcij organizacijskim enotam.

31

ORGANIZACIJSKAENOTA FUNKCIJE OBLIKA OBDELAVE

statistika avtomatino

obdelava povpraevanja kupcev dialogkalkulacije dialogizdelava ponudbe dialogterminiranje avtomatinorezervacije dialogzunanje naroanje dialogfakturiranje avtomatinodokumenti avtomatinoplaniranje odpoiljanja avtomatinokomisioniranje dialogsproitev odpoiljanja dialog

Slika 40: Prireditev FUNKCIJ ORGANIZACIJSKIM ENOTAM

3.3.4.2. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA

Povezava funkcijskega in podatkovnega modela mora poskrbeti za krmiljenje dogodkov intok podatkov.

a) DOGODKI simbol

Dogodki sproijo funkcije in so njih rezultat. Dogodek se vedno nanaa na asovno toko.

Iz enega dogodka lahko ve funkcij paralelno izhaja (slika 41).

D1

F1 F2 F3

Slika 41: Izhodi iz dogodka

po drugi strani pa tudi konanje ve funkcij vodi k enemu dogodku (slika 42).

F4 F5

D2

Slika 42: Vhodi v dogodek

PRODAJA

OBDELAVAPONUDBE

OBDELAVANAROILA

ODPOILJANJE

32

b) LOGINI OPERATORJI simboli #### , V , XOR

Z loginimi operatorji opiemo povezave dogodkov oziroma funkcij.

Potrebno je razlikovati med:! povezavo vhodov v operator in! povezavo izhodov iz operatorja.

e bi obstajal le en vhod in en izhod iz operatorja, potem krog, ki ponazarja operator, ni potreben(slika 43).

D1

F1

D1

F1

napano pravilno

Slika 43: Operator ni potreben

e obstajata dva ali ve vhodov oziroma izhodov iz operatorja, pa je operator potreben.

Obstajajo tri vrste loginih operatorjev in to:

# IN operator (obvezno vsi tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do zdruevanja dveh alive dogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 44.

#

D1 D2

#

F1 F2

Slika 44: Logini IN-operator

V ALI operator (poljubni tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do razvejanja dveh ali vedogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 45.

V

D1 D2

V

F1 F2

Slika 45: Logini ALI-operator

33

XOR EKSKLUZIVNI ALI-ALI-operator (le eden od tokov), kar prikazuje slika 46.

XOR

D1 D2

XOR

F1 F2

Slika 46: Ekskluzivni ALI-ALI-operator

Za prikaz ve vhodov oziroma ve izhodov iz operatorja se krog, ki ponazarja operator, deli na dvadela (slika 47).

oznaka VHODNIH povezav (V, # ali XOR)

oznaka IZHODNIH povezav (V, # ali XOR)

Slika 47: Delitev operatorja

Poglejmo si nekaj primerov vpeljave loginih operatorjev:

Primer 1: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se prine funkcija F1.

D1 D2

F1

#

Primer 2: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija F1.

D1 D2

F1

V

34

Primer 3: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se prineta funkciji F1 in F2.

D1 D2

##

F2F1

Primer 4: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine ekskluzivno ali funkcija F1 ali funkcija F2.

D1 D2

VXOR

F2F1

Primer 5: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija odloitve F, s katero se odloi alinastopi dogodek D3 ali D4 (ekskluzivno), ki sproita prietek funkcije F1 oziroma F2.

D1 D2

V

F

XOR

F2F1

D3 D4

35

Primer 6: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija F1; ko nastopi dogodek D1 ali D2 indogodek D3, se prine funkcija F2.

D1 D2 D3

F2F1

V#

#

Primer 7: Ko je konana funkcija F1 ali F2, nastopi EKSKLUZIVNO ali dogodek D1 ali dogodek D2.

VXOR

F2F1

D1 D2

c) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA

Dogodkovnokrmiljena procesna veriga prikazuje osnovno logiko med dogodki in funkcijamiin jo lahko prikaemo:! grafino ali! tabelarino.

Slika 48 prikazuje grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE NAROILA.

36

Sprejempovpraevanja

stranke

Zbiranje podatkovza izvedbokalkulcije

XOR

Podatki zaizvedbo kalkulacije

so kompletni

Izdelava kalkulcije- ponudbe

XOR

Ponudbazavrnjena

Rezultatikalkulacijenezanesljivi

Ponudbasprejeta

0,6 0,3 0,1

Slika 48: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

Slika 49 pa prikazuje tabelarino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVENAROILA

37

Sprejempovpraevanja

stranke



so kompletni


XORPonudbazavrnjena


Ponudbasprejeta

0,6

0,1

0,3

DOGODKI FUNKCIJE

Slika 49: Tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

d) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA dopolnjena s TOKOMPODATKOV

Poleg krmiljenja dogodkov je potrebno posvetiti posebno pozornost tudi toku podatkov transformaciji vhodnih v izhodne podatke.

Slika 50 prikazuje grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE NAROILAdopolnjeno s TOKOM PODATKOV

38

Sprejempovpraevanja

stranke


XOR


so kompletni


XOR

Ponudbazavrnjena


Ponudbasprejeta

0,6 0,3 0,1

Sestavnideli

Kalkulacija

KoliinaTehnoloki

postopki

Delovnasredstva

asi

Stroki naenoto asa

Ponudba,zavrnitev

- kontrolni tok - informacijski objekti

- tok podatkov

Slika 50: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA dopolnjena s tokom podatkov

Slika 51 pa prikazuje tabelarino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVENAROILA dopolnjeno s tokom podatkov.

39

Sprejempovpraevanja

stranke Zbiranje podatkovza izvedbokalkulcije


so kompletni


XOR

Ponudbazavrnjena


Ponudbasprejeta

0,60,30,1

Sestavni deli

Tehnolokipostopki

Delovnasredstva

Kalkulacija

Ponudba,zavrnitev

Koliina

asi

Stroki naenoto asa

Kalkulacijskipostopki

Podatki ponudbe,podatki zavrnitve

DOGODKI FUNKCIJE PODATKI INFORMACIJSKIOBJEKTI

Slika 51: Tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILAdopolnjena s tokom podatkov

3.3.4.3. POVEZAVA ORGANIZACIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA

Analogno kot se funkcije priredijo organizacijskim enotam se priredijo tudi podatkiorganizacijskim enotam.

Slika 52 prikazuje primer prireditve podatkov organizacijskim enotam.

CENTRALNANABAVA

NABAVA -TUJI TRG

NABAVA -DOMAI TRG

A1, A2 ,. . . . . . . . . ,AnD1D2.....

Dn

DO

BA

VIT

EL

JI

ATRIBUTI

Slika 52: Prireditev podatkov organizacijskim enotam

40

3.3.4.4. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA PODATKOVNEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA

Od dvostranske povezave modelov:! povezava funkcijskega in organizacijskega modela,! povezava funkcijskega in podatkovnega modela,! povezava organizacijskega in podatkovnega modela,konno preidemo na trostransko povezavo funkcijskega, podatkovnega in organizacijskegamodela v popolni model poslovnega procesa podjetja.

Slika 53 prikazuje popolno grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVENAROILA.

Sprejempovpraevanja

stranke


XOR


so kompletni


XOR

Ponudbazavrnjena


Ponudbasprejeta

0,6 0,3 0,1

Sestavnideli

Kalkulacija

Koliina Tehnolokipostopki

Delovnasredstva

asi

Stroki naenoto asa

Ponudba,zavrnitev

- kontrolni tok - informacijski objekti

- tok podatkov

KONSTRUKCIJA

PRODAJA

- organizacijska enota

Slika 53: Popolna-grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

41

Slika 54 pa prikazuje popolno-tabelarino dogodkovnokrmiljeno procesno verigoOBDELAVE NAROILA.

Sprejempovpraevanja

stranke Zbiranje podatkovza izvedbokalkulcije


so kompletni


XOR

Ponudbazavrnjena


Ponudbasprejeta

0,60,30,1

Sestavni deli

Tehnolokipostopki

Delovnasredstva

Kalkulacija

Ponudba,zavrnitev

Koliina

asi

Stroki naenoto asa

Kalkulacijskipostopki

Podatki ponudbe,podatki zavrnitve

DOGODKI FUNKCIJE PODATKI INFORMACIJSKIOBJEKTI

KONSTRUKCIJA

PRODAJA

ORGANIZACIJSKAENOTA

OBLIKA OBDELAVEDialog Avtomatsko

Slika 54: Popolna-tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

MODELIRANJE IN PRENOVAPOSLOVNIH PROCESOV1. OSNOVNI POJMI2. VRSTE POSLOVNIH PROCESOV2.1. LOGISTINI PROCESI2.1.1. LOGISTIKA PROIZVODNJE (planiranje in krmiljenje proizvodnje)2.1.2. LOGISTIKA NABAVE IN PRODAJE2.1.3. LOGISTIKA OSEBJA

2.2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV2.2.1. PROCES MARKETING/PRODAJA2.2.2. PROCES KONSTRUKCIJA2.2.3. PROCES PLANIRANJE DELA2.2.4. PROCES ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI2.2.5. PROCES PLANIRANJA ORODIJ IN NAPRAV2.2.6. PROCES PLANIRANJA ODSTRANJEVANJA IZDELKA

2.3. INFORMACIJSKI IN KOORDINACIJSKI PROCESI

3. ORODJA ZA MODELIRANJE IN PRENOVO POSLOVNIH PROCESOV3.1. OPTIMA3.2. INCOME PETRIJEVE MREE3.3. ARISArchitektur Integrierter Informationssysteme3.3.1. FUNKCIJSKI MODEL3.3.2. ORGANIZACIJSKI MODEL3.3.3. PODATKOVNI MODEL3.3.4. KRMILNI MODEL

Documents

Modeliranje in Prenova