PRENOVA PROCESA POPISA OSNOVNIH SREDSTEV Z RFID V … · Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov PRENOVA PROCESA POPISA OSNOVNIH SREDSTEV Z RFID V PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov

PRENOVA PROCESA POPISA OSNOVNIH SREDSTEV Z RFID V PODJETJU

AERODROM LJUBLJANA D.O.O.

Mentorica: izr. prof. dr. Mirjana Kljajić Borštnar Kandidat: Boris Zorec

Kranj, november 2017

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Mirjani Kljajić Borštnar za usmeritev pri izdelavi magistrskega dela. Zahvale so deležni tudi podjetja Aerodrom Ljubljana d.o.o., Špica d.o.o. in Leoss d.o.o. za koristne napotke pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi Ireni Blazinšek za ustrezno lektoriranje. Posebna zahvala pa gre moji družini, katera me je podpirala in je bila prikrajšana za veliko skupnih trenutkov, katere pa bom sedaj lahko nadoknadil.

POVZETEK V vsakem podjetju so osnovna sredstva (OS) nujno potrebna za njegovo nemoteno delovanje. Posledično je tako popis osnovnih sredstev za podjetje naloga, ki mora biti opravljena hitro, racionalno in s čim manjšimi stroški. Trenutno se zato v podjetju Aerodrom Ljubljana d.o.o. pri popisovanju zanašamo na črtno kodo, ker nam omogoča preglednost nad dejanskim stanjem osnovnih sredstev, vendar pa sam popis še vedno vzame veliko časa da se zaključi. V našem iskanju rešitve se je za naše potrebe kot najboljša alternativa izkazala RFID tehnologija. Zato smo v podjetju izvedli testno prenovo popisa osnovnih sredstev z omenjeno tehnologijo in tako na realnem primeru dokazali, da bi praktična uvedba RFID tehnologije podjetju prihranila kratkoročno tako čas kot človeško silo, dolgoročno pa denar, ker bi bil doslej obstoječi sistem zamenjan s hitrejšim in predvsem učinkovitejšim RFID, teoretično pa smo praktično dobljene dokaze podkrepili tudi s komparativno analizo črtne kode in RFID.

KLJUČNE BESEDE: - RFID - črtna koda - popis - osnovno sredstvo (OS) - Aerodrom Ljubljana d.o.o.

ABSTRACT Fixed assets are indispensable for any enterprise and it’s smooth operation. As a result, the inventory of fixed assets is a task that must be done quickly, rationally and with minimal costs involved. In the company Aerodrom Ljubljana d.o.o. we are currently relying on the use of bar code, allowing us transparency in the actual overview as a whole, however the inventory itself still requires a lot of time to get done. In our search for a viable solution the RFID technology proved itself to be the most suitable for our needs. Therefore we conducted the trial renewal of the fixed assets inventory with aforementioned technology. Thus we proved on a real case that with the practical introduction of RFID technology the company would short term save both time and workforce, and money in long term, because the system they‘ve been using up until now would be replaced with a faster and much more efficient RFID one. Additionally we substantiated the practically obtained evidence with a theoretical comparative analysis of barcodes and RFID.

KEYWORDS: - RFID - barcode - inventory - fixed assets - Aerodrom Ljubljana d.o.o.

KAZALO 1. UVOD ...................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ........................................................ 1

1.2. NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA ............................................ 1

1.3. OMEJITVE ............................................................................ 2

1.4. METODOLOGIJA ..................................................................... 2

1.5. PREDVIDEN REZULTAT NALOGE .................................................. 3

2. OPIS PODJETJA .......................................................................... 5

2.1. ZAČETKI IN RAZVOJ SKOZI ČAS ................................................... 5

2.2. AERODROM LJUBLJANA DANES ................................................... 8

2.3. ORGANIZACIJA PODJETJA ......................................................... 9

3. SPLOŠNO O ČRTNI KODI ................................................................ 12

3.1. DEFINICIJA ČRTNE KODE ......................................................... 12

3.2. ZGODOVINA ČRTNE KODE ........................................................ 13

3.3. UPORABA ČRTNE KODE V PRAKSI ................................................ 15

3.4. SWOT ANALIZA ČRTNE KODE..................................................... 17

3.4.1. PREDNOSTI ČRTNE KODE .................................................... 18

3.4.2. SLABOSTI ČRTNE KODE ...................................................... 18

3.4.3. PRILOŽNOSTI ČRTNE KODE ................................................. 19

3.4.4. GROŽNJE ČRNTNI KODI ...................................................... 19

4. SPLOŠNO O RFID ........................................................................ 21

4.1. DEFINICIJA RFID ................................................................... 21

4.2. ZGODOVINA RFID .................................................................. 22

4.3. UPORABA RFID V PRAKSI ......................................................... 24

4.4. SWOT ANALIZA RFID .............................................................. 26

4.4.1. PREDNOSTI RFID ............................................................. 26

4.4.2. SLABOSTI RFID ................................................................ 28

4.4.3. PRILOŽNOSTI RFID ........................................................... 29

4.4.4. GROŽNJE RFID ................................................................ 29

5. KOMPARATIVNA ANALIZA ČRTNE KODE IN RFID ..................................... 31

6. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POPISA OS ......................................... 45

6.1. DEFINICIJA INVENTURE ........................................................... 45

6.2. DEFINICIJA OS ..................................................................... 46

6.3. POPIS OS ............................................................................ 47

6.4. OS IN NAHAJALIŠČA ............................................................... 48

6.5. POTEK POPISA OS ................................................................. 52

6.5.1. VRSTE POPISNIH KOMISIJ ................................................... 53

6.5.2. AKTIVNOSTI POPISA OS ...................................................... 54

6.5.3. OPREMA ZA POPIS OS ........................................................ 55

6.6. POTEK POPISA OS ................................................................. 59

6.7. STROŠKI POPISA OS ............................................................... 63

7. TESTNA PRENOVA POPISA OS ......................................................... 65

7.1. RFID ČITALCI ....................................................................... 65

7.1.1. MOTOROLA MC3190-Z ....................................................... 66

7.1.2. TSL 1128 ...................................................................... 66

7.1.3. ZEBRA RFD8500 .............................................................. 67

7.1.4. CIPHERLAB 1861 ............................................................. 67

7.1.5. PRIMERJAVA RFID ČITALCEV ................................................ 68

7.2. DLANČNIKI .......................................................................... 68

7.2.1. MOTORLA TC55 ............................................................... 69

7.2.2. CHIPHERLAB RS30 ............................................................ 70

7.2.3. IPAD AIR ....................................................................... 71

7.2.4. MOTOROLA MC3190-Z ....................................................... 73

7.2.5. PRIMERJAVA DLANČNIKOV .................................................. 73

7.3. RFID NALEPKA ..................................................................... 74

7.4. TESTIRANJE OPREME .............................................................. 74

7.5. MERJENJE POPISA ................................................................. 79

8. ANALIZA PILOTNE UPORABE rfid ...................................................... 84

8.1. REZULTATI PRENOVLJENEGA STANJA .......................................... 84

8.1.1. ČASOVNA KOMPONENTA .................................................... 84

8.1.2. ČLOVEŠKA SILA ............................................................... 88

8.1.3. STROŠKOVNA KOMPONENTA ................................................ 89

8.2. PROGRAMSKA OPREMA............................................................ 89

8.3. NAKUP STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME .................................... 91

8.4. POVRNITEV INVESTICIJE NAKUPA - ROI ......................................... 91

8.5. IZBOLJŠAVE ........................................................................ 92

8.5.1. ZAMENJAVA RFID NALEPK ................................................... 92

8.5.2. PRAVILNIK LEPLJENJA NALEPK ............................................. 92

8.5.3. USKLAJEVANJE ............................................................... 92

9. ZAKLJUČEK .............................................................................. 93

LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 96

PRILOGE .................................................................................. 100

KAZALO SLIK ............................................................................. 100

KAZALO TABEL ........................................................................... 101

KRATICE IN AKRONIMI ................................................................... 102

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Boris Zorec stran 1 Prenova procesa popisa osnovnih sredstev z RFID v podjetju Aerodrom Ljubljana d.o.o.

1. UVOD Eden izmed glavnih podpornih procesov, pomembnih za delovanje podjetja ne glede na to, s čim se podjetje ukvarja, je popis osnovnih sredstev, v nadaljevanju OS. S pomočjo popisa OS podjetje pridobi podatke o njihovem dejanskem stanju. Pridobljene podatke nato uporablja za izvajanje nadaljnjih dejavnosti, glede na njihovo uporabnost in potrebo po njihovi morebitni prenovitvi, premestitvi ali nadomestitvi. Pri izvedbi samega popisa OS je zato eden izmed ključnih dejavnikov, ki zagotavlja preglednost in hitrost popisa, uporaba črtne kode, s katero so unikatno označena posamezna OS. Črtna koda se v poteku popisa OS zabeleži in sočasno arhivira v zato vnaprej pripravljeno strojno in programsko opremo. Ker je pa sam popis OS dolgotrajno in zamudno opravilo, ki zahteva tako čas in denar kot tudi človeško delovno silo ki jih mora podjetje neobhodno nameniti za njegovo realizacijo je nujno, da se zato določene postopke – v tem primeru sam popis OS - čim bolj optimizira ne da bi pri tem trpeli hitrost, in točnost popisa, vključno s čim manjšo porabo človeške delovne sile. Čeprav je črtna koda tukaj podjetjem v veliko pomoč, se pa vse več velikih podjetij ravno zaradi naštetih razlogov odloča za uporabo konkurenčne tehnologije radiofrekvenčne identifikacije, poznane tudi pod imenom RFID.

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Tako kot vsako drugo podjetje, se tudi Aerodrom Ljubljana d.o.o. sooča z vsakoletnim popisom OS, kateri se izvaja s klasičnim popisom črtne kode. Ker celoten proces popisa porabi precej časa, smo se odločili, da ga prenovimo. Trenutno se v podjetju nahaja 12.891 OS (na dan 4.11.2016), ki jih popisujeta dve skupini z ročnimi čitalci. V vsaki skupini so po trije popisovalci, od katerih ima vsak svoje zadolžitve. Posamezna skupina deluje kot celota, tako da je za normalno delovanje skupine potrebno usklajeno sodelovanje vseh treh članov skupine. Poleg popisa OS popisovalci namenijo del časa tudi njihovi uskladitvi. Uskladitev OS se izvaja, ko popisovalci zaključijo s terminskim planom rednega popisa OS. S samo prenovo popisa OS pa bi s pomočjo RFID dosegli, da bi v vsaki skupini bili samo dve osebi. Prav tako bi z optimizacijo dela in tehnologije skrajšali čas usklajevanja OS. Celotni popis OS bi tako pohitrili in posledično zmanjšali stroške popisa. Na ta način bi podjetju poleg pridobitve nove tehnologije v določenem času povrnili tudi same stroške prenove popisa OS.

1.2. NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA Cilj naše magistrske naloge je uspešna prenova popisa OS s pomočjo vpeljave RFID tehnologije, s čimer bi podjetju kratkoročno prihranili čas in človeško silo pri samem popisu OS, dolgoročno pa tudi pri stroških, ker bi bil doslej obstoječi sistem, temelječ na črtni kodi zamenjan s hitrejšim in učinkovitejšim RFID.



Dodatno bi bil dolgoročno prenovljen in poenoten tudi celotni sistem popisa, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti splošnega delovanja podjetja. Naš namen je tako vpeljati in preizkusiti RFID sistem v obliki pilotnega projekta, ter z omenjenim preizkusom praktično dokazati, da bi se našemu podjetju izplačala zamenjava doslej uporabljanega črtnokodnega sistema z novim, temelječim na RFID tehnologiji.

1.3. OMEJITVE V naši nalogi se bomo srečali z naslednjimi omejitvami:

● čas V praktični izvedbi pilotnega projekta bomo omejeni predvsem s časom, ki ga lahko za projekt namenimo, ker bomo preizkus opravljali v službi vzporedno z našimi rednimi zadolžitvami. Za pilotsko izvedbo tako predvidevamo, da nam ne bo vzela več kot 40 ur dela, v katerih bomo pridobili potrebno opremo, ki jo bomo konfigurirali, testirali, in po testih izvedli pilotsko rešitev.

● prostor Zaradi same velikosti podjetja in posledično velikega števila OS ni možno, da bi v našem projektu zajeli vse. Zato bomo za pilotsko izvedbo delali v petih prostorih različne namembnosti in velikosti, kar bo tudi omogočilo dovolj različne rezultate, da bomo na njihovi podlagi lahko sklepali, če je RFID sistem primeren za potrebe našega podjetja ali ne.

● investicija Za celoten proces popisa OS z RFID tehnologijo je potrebno precej do sedaj uporabljane opreme nadomestiti z drugo. Doslej smo delali popis s pomočjo klasične črtne kode, in temu je bila prilagojena tudi oprema, ki pa je zdaj žal že precej amortizirana in za RFID neustrezna. Za naš preizkus bomo tako rabili predvsem opremo za RFID sistem, torej RFID nalepke ter čitalec za popis RFID nalepk. Za preizkus si bomo potrebno RFID opremo izposodili pri podjetju, ki nas je doslej oskrbovalo z opremo, namenjeno popisu s črtno kodo.

● delovna sila Omejeni smo tudi s številom ljudi. Ker bo to predvsem pilotski projekt, ne moremo aktivirati vseh oseb, ki so običajno prisotne pri popisu, vendar bomo sodelovali z eno izmed ekip, ki je že vešča popisa. Ista skupina bo delala tako s čitalcem za črtno kodo kot z RFID, tako da dobljenih podatkov ne bomo mogli vzporedno primerjati, temveč le na podlagi končnih rezultatov (skupni čas, potreben za pregled testnega popisa OS).

1.4. METODOLOGIJA Magistrsko delo bomo delali tako na teoretični kot praktični strani. Za samo delo bo za teorijo najprej potreben pregled ustrezne literature in seznanitev s prednostmi in slabostmi tako črtnokodne kot RFID tehnologije ter ustrezno primerjanje obeh, kar bomo izvedli v komparativni SWOT analizi črtne kode in RFID.



V komparativni analizi bomo izbrali 12 kategorij, ki smo jih nadalje razvrstili v kategorije SWOT - grožnje, slabosti, prednosti in priložnosti, glede na lastnosti določene tehnologije (RFID ali črtne kode) v tej kategoriji. Vizualno bomo dobljene rezultate prikazali v obliki radarskega diagrama, računsko pa v obliki SWOT analize, kjer bomo pozitivne lastnosti v posamezni kategoriji (prednosti in priložnosti), označili s +1, negativne pa z -1 in nato v seštevku vseh kategorij določene tehnologije izračunali rezultat. V analizi obstoječega stanja bomo najprej podali definicijo inventure in definicijo OS. Nato bomo podrobneje pogledali, kako poteka popis OS ter kaj so nahajališča in kaj OS. Sam potek popisa OS bomo podrobneje pregledali skozi opis popisnih komisij ter samega opisa aktivnosti popisa OS. Opisali bomo tako strojno kot programsko opremo, katera se uporablja za popis OS. Prav tako bomo prikazali tudi realne stroške popisa OS obstoječega stanja. V poglavju testna prenova popisa OS bomo najprej opisali in primerjali naslednjo opremo; RFID čitalce, dlančnike in RFID nalepke. Nato bomo omenjeno opremo testirali, in sicer tako, da bomo izmerili iz kakšne razdalje posamezni RFID čitalec prebere posamezno RFID nalepko. To bomo ponovili tako, da bomo RFID nalepke nalepili na različne površine. Na ta način bomo dobili optimalni RFID čitalec in optimalne RFID nalepke za naš preizkus. Za izvedbo pilotske raziskave pa bomo izbrali pet obstoječih prostorov, kateri so že opremljeni z navadnimi črtnimi kodami ter jih popisali s pomočjo ene od skupin, ki običajno opravlja popis OS v našem podjetju. Nato bomo te iste prostore opremili z RFID nalepkami ter z isto skupino popisali predmete, vendar tokrat z RFID tehnologijo. Na podlagi dobljenih rezultatov bomo potem izračunali, kakšen rezultat bi dobili, če bi opremili vsa osnovna sredstva z RFID nalepkami in tako posredno dokazali, če je RFID sistem primeren za uvedbo v našem podjetju, kar bomo posredno poskušali potrditi tudi z izračunom povrnitve investicije (angl. ROI - return of investment). Če bodo rezultati našega pilotskega projekta, tako s teoretične kot praktične strani pozitivni bi posledično za naše podjetje, v kolikor se bo odločilo za kompletno implementacijo sistema, bil RFID koristna pridobitev, tako stroškovno kot časovno.

1.5. PREDVIDEN REZULTAT NALOGE Glede na dobljene rezultate v teoretičnem delu naloge, predvsem v komparativni analizi, predvidevamo, da bo RFID sistem znatno boljši od črtne kode predvsem v časovni komponenti. Če bo RFID sistem nadgrajen s sposobnostjo skeniranja več OS v skupinah (hkratno zajetje v območje skeniranja), je to že izjemna prednost za RFID sistem. Na rezultate lahko deloma vpliva tudi, če so OS, ki jih je treba popisati, vnaprej pripravljena ali jih je treba iskati, kar tudi vpliva na sam potek in dolžino popisa. Dodatno je lahko popis še hitrejši, če se eliminira potreba po izpolnjevanju popisnega lista, medtem ko sproti delamo elektronsko s pomočjo črtnokodnega ali RFID sistema. Našteta dejstva lahko vplivajo na dokončne rezultate praktičnega dela naloge, vendar le, če bodo tudi realizirana v procesu. Drugače velja, da ima prednost RFID sistem, predvsem zaradi RFID nalepk, ki omogočajo čitalcu skeniranje z daljše razdalje in krajši odzivni čas, ker so podatki



že shranjeni na nalepki v obliki, ki jo čitalec lahko neposredno prebere in shrani, brez potrebe po dešifriranju številk ali črk kot obstajajo na črtni kodi.



2. OPIS PODJETJA Aerodrom Ljubljana d.o.o. v nadaljevanju Aerodrom Ljubljana ima bogato zgodovino, ki smo jo na kratko popisali v tem poglavju. Opis podjetja smo tako razdelili na začetke Aerodroma Ljubljana ter njegov razvoj skozi čas ter na Aerodrom Ljubljana, kakršnega poznamo danes.

2.1. ZAČETKI IN RAZVOJ SKOZI ČAS Konec druge svetovne vojne je prinesel skokovit razvoj infrastrukture, še posebej letalske. Ravno postavitev letalske infrastrukture je za Slovenijo v takratni Jugoslaviji bila nujna, če so hoteli vzpostaviti, in kar je še pomembneje, vzdrževati stike z ostalim svetom. Podgoršek tako piše, da so sprva načrti predvidevali tri različne lokacije in možnosti. Prva je bila obnova že obstoječega vojaškega letališča v Mostah. Druga je predvidevala prenovo vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki. Tretja, najdražja varianta pa je bila izgradnja popolnoma novega letališkega kompleksa na Brniku (Podgoršek, 2013). Zaradi logističnih in geostrateških razlogov je bil kot prostor za novo letališče izbran Brnik. Prva faza izgradnje letališča na Brniku je bila končana decembra leta 1963, uraden začetek obratovanja pa je podjetje zabeležilo 24. decembra istega leta, ko je na letališču pristalo prvo letalo DC-6B slovenskega letalskega prevoznika Adria Aviopromet, pozneje preimenovanega v dandanes znanega pod imenom Adria Airways (Podgoršek, 2013). V času svojega obstoja je letališče prešlo skozi več različnih faz izgradnje v obliko, kakršno poznamo dandanes. Tako je bila druga faza uradno končana leta 1964. Tega leta so zgradili tehnično bazo, podaljšali vzletno-pristajalno stezo na 3.000 metrov ter obstoječo letališko ploščad povečali na 120 x 232 metrov ter vgradili sodobna navigacijska in svetlobna sredstva. Dodatno Podgoršek omenja, da so bili takrat dograjeni tudi upravno poslopje, parkirišče, dovozne poti in ograja (Podgoršek, 2013). Krepitev letalskih povezav, predvsem tovornih, je zahtevala tudi svoj davek. Leta 1971 je tako zahodnonemška letalska družba Lufthansa prek Brnika odprla redno tovorno linijo s Frankfurtom v obliki letal tipa Boeing 737, ki so enkrat tedensko prevažala paletni tovor v zabojnikih. Širitev prometa je nedvoumno zahtevala tudi povečanje manevrskih površin, zato so leta 1973 razširili vzletno-pristajalno stezo in podaljšali stezo za vožnjo letal na 2.220 metrov (Zgodovina, 2017). Tovorni promet se je še naprej povečeval predvsem v korist domačih prevoznikov, zato so v letih 1975-76 dodali k celotnemu letališkemu kompleksu tudi novo carinsko stavbo v izmeri 6.000 kvadratnih metrov (Zgodovina, 2017). Vendar Podgoršek komentira, da se je kljub dobremu delovanju Aerodrom Ljubljana leta 1978 še enkrat odločil za renovacijo - prenova je tokrat obsegala obnovo in modernizacijo vzletno-pristajalne steze ter njeno povečanje na sedanjo velikost 3.300 x 60 metrov. Hkrati so preuredili pristaniško stavbo, uredili energetsko napajanje in okolico v skladu z zahtevami predpisov za pridobitev CAT



II kategorije (Podgoršek, 2013). Podaljšana steza in njena povečana nosilnost sta omogočili direkten promet na linijah brez vmesnega pristanka, rekonstrukcija pa jim je omogočila tudi pridobitev II. kategorije po ICAO za vzletanje in pristajanje v slabih meteoroloških pogojih. Leta 1990 so še dodatno dvignili varnost letališča s povečanjem ploščadi na 35.000 kvadratnih metrov in izgradnjo servisne ceste za dovoz goriva na platformo (Zgodovina, 2017 in Podgoršek, 2013). Leto 1991 je bilo za letališče Brnik prelomno ker se je Slovenija dokončno osamosvojila od takrat že razpadajoče jugoslovanske države. Tako so 26. junija 1991 ob 13:30 zaprli zračni prostor nad Slovenijo, in s tem tudi letališče. Sredi septembra istega leta se je promet zaradi zračne zapore slovenskega prostora začasno preselil na celovško letališče. Sama zapora je z nekaterimi izjemami trajala do sredine februarja leta 1992. V času trajanja zapore pa je bilo letališče vseeno dejavno - prenovili so letališko stavbo, obnovili letališke ploščadi za parkiranje letal in uvedli informatiko za letališko osebje in potnike (Zgodovina, 2017). Nadgradnja letališke infrastrukture se je nadaljevala tudi v letih 1992 in 1993. V teh letih je tako bila izvedena največja razširitev potniškega terminala – 4.000 kvadratnih metrov prostorov so povečali na 6.000 kvadratnih metrov. Dodatno je bil postavljen tudi sodoben radar (poznan kot PAR - Precision Approach Radar) za precizno pristajanje (Zgodovina, 2017). Dotedanji visok trend rasti prometa, značilen za povojni čas, se je v tem času začel počasi umirjati, kar pa ni pomenilo, da letališče samo ni bilo kaj manj dejavno. Tako Podgoršek dodaja, da so leta 1996 ustanovili nov oddelek, center za splošno letalstvo, ki je omogočil, da se je izboljšala predvsem kakovost storitev oskrbe za letala v tem segmentu prometa, dodatno pa je zelo pospešil trženje storitev letališča. Hkrati je podjetje zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja (Podgoršek, 2013). Družba Aerodrom Ljubljana je bila tako 28.januarja 1997 vpisana v sodni register kot delniška družba. 4.julija istega leta so bili na prvi skupščini delničarjev imenovani člani nadzornega sveta in sprejeti akti za delovanje družbe. Kasneje je bila imenovana tudi uprava družbe (Zgodovina, 2017). Leta 1999 je podjetje januarja pridobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšanje vidljivosti CAT III in se s tem vpisalo med 100 letališč po svetu s podobnim certifikatom. Od januarja dalje pa so bile tudi vse navadne delnice družbe uvrščene v borzno trgovanje. Politično je bilo leto 1999 zanimivo tudi zato, ker je Slovenijo obiskal takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Gostje so posebej pohvalili visoko strokovnost in kakovost dela letaliških služb (Zgodovina, 2017). 11. september 2001 in z njim povezan teroristični napad na nebotičnika v New Yorku je bil začetek svetovne krize v letalski industriji. Število potnikov je čez noč drastično upadlo, in tako globalni letalski promet pahnilo v krizo, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana (Zgodovina, 2017). Kljub temu pa to Aerodroma Ljubljana ni ustavilo – Podgoršek omenja, da ko leta 2003 je letališče praznovalo 40-letnico obstoja, jo je obeležilo z začetkom gradnje hangarja in ureditvijo ploščadi za



splošno letalstvo. Dodatno so dvignili tudi kvaliteto v ponudbi letaliških storitev z brezžičnim dostopom do interneta (WLAN) (Podgoršek, 2013). V naslednjih letih se je letališki kompleks še dodatno razširil z dodatkom nove, sodobno opremljene parkirne hiše in poslovnim prizidkom. Leto 2006 pa je bilo pomembno predvsem zaradi izgradnje začela izgradnja novega potniškega terminala, poleg tega pa so razširili tudi parkirno ploščad za letala za 6.000 kvadratnih metrov. Vključitev dnevne tovorne linije podjetja UPS je nadalje botrovala dodatnemu razvoju letališča v vozlišče za tovorni promet (Zgodovina, 2017). Leta 2007 je bil terminal T1 dokončno izgrajen. Podgoršek komentira, da je infrastrukturno tako letališče izpolnjevalo zahteve schengenskega pravnega reda z ločevanjem prometa na domači (države EU brez Velike Britanije) in tuji (države nečlanice), ki se je v Sloveniji začel marca 2008 (Podgoršek, 2013). Žal pa je leto 2009 je prineslo drugo gospodarsko krizo, ki je z nižjim prihodki od pričakovanih prizadela tudi letališče. Aerodrom Ljubljana je kljub temu v skladu z načrtom za vlaganje v osnovno infrastrukturo prenovil in za 40.000 kvadratnih metrov razširil glavno letališčno ploščad. Dodatno so poleti istega leta izvedli tudi prenovo vzletno-pristajalne steze v dveh fazah, tako da je letališče dvakrat po 15 dni obratovalo z določenimi omejitvami na skrajšani, 2.100 metrov dolgi stezi (Zgodovina, 2017). Ne glede na prenove pa je bilo leto 2010 je bilo za Aerodrom Ljubljana s področja poslovanje še vedno precej neugodno ker so jih pestile posledice krize, dodatno pa tudi poslovne in likvidnostne težave Adrie Airways. Kljub vsemu se je izvedla prenova osrednjega dela vzletno pristajalne steze oz. VPS, dodale pa so se še spojnice, vozna steza vzdolž VPS, ploščad za parkiranje malih letal ter razširitev glavne letališke ploščadi. Končna investicija je dosegla približno 23 milijonov evrov (Zgodovina, 2017). Leta 2012 je Aerodrom Ljubljana zastavil ambiciozen načrt - projekt izgraditve novega terminala T2. Septembra tega leta je bilo tako objavljeno javno naročilo za zbiranje ponudb za gradbeno-obrtniška dela za novi potniški terminal, konec leta pa je Evropska komisija izdala tudi odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za gradnjo novega potniškega terminala (Zgodovina, 2017). Šele leta 2013 se je gospodarska rast popravila, predvsem po zaslugi domačih in tujih prevoznikov, vendar pa takrat žal niso uspeli pridobiti soglasja soglasje o izgradnji novega potniškega terminala T2, čeprav je projekt podpiral strateške cilje družbe in so bili izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izgradnjo. Oktobra istega leta pa je vlada Republike Slovenije družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in s tem sprožila potrebne postopke. Slovenska odškodninska družba d.d. je tako v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica Republike Slovenije z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe (Zgodovina, 2017).



2014 je Aerodrom Ljubljana praznoval 50. obletnico delovanja letališča s sklopom dogodkov in prireditev. Dokončna pa je bila tudi prodaja Aerodroma nemškemu ponudniku Fraport AG. Septembra tega leta je tako bodoči lastnik podpisal pogodbo o nakupu 75,55 % deleža družbe. Fraport AG je do 20.11.2014 dokupil še dodatnega 22,44 % deleža družbe, kar je skupaj znašalo že 97,99 %. Za preostanek 76.357 delnic, ki so še manjkale do popolnega lastništva je Fraport AG plačal enako ceno za delnico kot pri prevzemni ponudbi (Objava odločbe o izidu prevzemne ponudbe za odkup delnic Aerodroma Ljubljana, 2014). Do konca leta je Aerodrom Ljubljana že skoraj v celoti prešel v Fraportovo lastništvo (Zgodovina, 2017).

2.2. AERODROM LJUBLJANA DANES Dandanes je podjetje Aerodrom Ljubljana d.o.o. poznano kot osrednje slovensko letališče, katero obstaja že skoraj 54 let in je svojo pot začelo leta 1963 kamor je 24.12. pristalo prvo letalo DC-6B letalskega prevoznika Adria Aviopromet. Do danes je preko letališča potovalo dobrih 39,5 milijonov potnikov, izvedli so 1.032.186 premikov letal (do konca leta 2016) ter 479.524 ton tovora (do konca leta 2016). Slika 1 prikazuje število potnikov, število premikov letal ter oskrba tovora v tonah od samega začetka obratovanja letališča do konca leta 2016. Na grafu so razvidni določeni padci in vzponi vseh treh dejavnosti, največji padec glede potniškega prometa je zaslediti v letu 1991 zaradi posledic vojne v Sloveniji. Drugi največji padec pa je razlog začetka ekonomske krize, ki se je v letalstvu pojavila leta 2008. Premiki letal so delno vezani na potnike, zato ima graf podobne vzpone in padce pri potnikih in pri premikih letal. Pri oskrbi tovora pa je zaslediti večja nihanja od leta 2005 do 2011.

Slika 1: Pregled prometa po letih (Vir: Interni vir podjetja - FIS, 2017)

Osnovna dejavnost podjetja je razdeljena na štiri sklope, in sicer Zorec (2012) je zapisal, da so to upravljanje letališča katero zagotavlja nemoteno vzletanje in pristajanja letal ter uporabo infrastrukture skupaj s potniškem terminalom, izvajanje zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora, trženje potniškega in tovornega prometa, izvajanje komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe (parkiranje osebnih vozil



potnikov, oddajanje poslovnih in oglasnih prostorov, skladiščno-logistične storitve ipd.). Trenutno na stezi, katera je dolga 3.300 metrov pristaja in vzleta devet prevoznikov: Adria Airways, AirSERBIA, Air France, Montenegro Airlines, easyJet, LOT Polish Airlines, Turkish Airlines, Wizz Air in Finnair, ki skupno povezujejo 23 rednih destinacij kar se skupaj s čarterskimi poleti število destinacij poveča na 29 v 22 državah. Med petimi najbolj obiskanimi destinacijami so: Frankfurt, London, Istanbul, Zürich in Muenchen. Podjetje Aerodrom Ljubljana d.o.o. je v letu 2015 doživelo večjo spremembo saj je v omenjenem letu letališča Aerodrom Ljubljana postal 100 % lastnik nemški upravljalec letališč Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide. Fraport je videl v nakupu tako finančno kot strateško priložnost – letališče samo je že bilo do neke mere posodobljeno, kar je zmanjšalo stroške dograditve dodatne potrebne infrastrukture. Poleg tega je Fraportov predstavnik in Aerodromov glavni uradnik administracije, hkrati pa tudi vodja Fraportove akademije za aviacijo komentiral, da je Aerodrom že razvil svoje lastno znanje kot letalsko podjetje in ponudnik kompletnih storitev v operativi, svoje ravnanje in storitve v nujnih primerih (Fraport Group Establishes Fraport Aviation Academy at Ljubljana Airport, 2016). Pred nakupom podjetja se je družba preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Prav tako se je v podjetju spremenila organizacijska struktura.

2.3. ORGANIZACIJA PODJETJA Podjetje Aerodrom Ljubljana d.o.o. nadzira tričlanski odbor vlagatelja iz družbe Fraport AG. Na Aerodromu pa ima najvišjo funkcijo poslovodni direktor. Izvajanje osnovne dejavnosti podjetja pa je porazdeljeno na tri sektorje, katere vodijo posamezni direktorji. Na Sliki 2 je prikazan organigram podjetja Aerodrom Ljubljana d.o.o., katero trenutno zaposluje 399 zaposlenih (na dan 31.12.2016).

http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/adria-airways/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/airserbia/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/air-france/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/montenegro-airlines/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/easyjet/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/turkish-airlines/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/wizz-air/http://www.lju-airport.si/sl/potniki-in-obiskovalci/info-o-letih/letalske-druzbe/AirlineCompany/finnair/



Poslovodni direktor

Operativa Splošni sektorFinance in

Komerciala

Upravljanje

letališča

Planiranje in

kontroling

Komercialne

storitve

Letališke storitve

Zemeljska oskrba

Tehnika

Varnost in zaščita

Sistemi

upravljanja

Nabava

Informatika

Kadri in

izobraževanje

Računovodstvo in

finance

Kabinet

poslovodstva

Slika 2: Makro organizacijska shema podjetja Aerodrom Ljubljana d.o.o. (Vir: Letno poročilo 2015, 2016)

Strategija podjetja je uporaba obstoječe infrastrukture ter trenutno zaposlenih, kot tudi prihajajočih investicij v infrastrukturo in na novo zaposlenih, na tak način, da podjetje v največji meri izpolni svoje poslanstvo, vizijo in cilje (Letno poročilo 2015, 2016):

● Poslanstvo podjetja je varno in učinkovito zagotavljanje letalskih storitev, zagotavljanje kakovostnih ter konkurenčnih storitev potnikom in uporabnikom.

● Vizija podjetja je postati konkurenčen na področju prve izbire potnikov in letalskih družb za regijo Alpe-Adria. Prav tako pa pod vizijo spada razvoj in napredek podjetja.

● Za uresničevanje ciljev pa je podjetje v letu 2014 sprejel nove strateške cilje za obdobje 2014 – 2020:

o povečanje prometa potnikov, letal in tovora o povečevanje prihodkov, zlasti iz komercialnih dejavnosti o razvijanje človeških virov in spodbujanje inovativnosti o zagotavljanje potrebnih investicij v kritično in drugo infrastrukturo

in opremo zaradi omogočanja nadaljnjega razvoja prometa

Podjetje je v letu 2016 imelo 36.069 tisoč evrov poslovnih prihodkov ter 26.090 tisoč evrov poslovnih odhodkov, kar tudi prikazujeta Slika 3 in Slika 4. Tako je podjetje ustvarilo 9.048 tisoč evrov čistega dobička.



Slika 3: Struktura poslovnih prihodkov za leto 2016 (Vir: Letno poročilo 2016, 2017)

Slika 4: Struktura poslovnih odhodkov za leto 2016 (Vir: Letno poročilo 2016, 2017)

52,6%

18,5%

26,8%

2,1%

Letališke storitve

Zemeljska oskrba

Komercialne storitve

Ostalo

48,0%

28,5%

15,6%

6,3% 1,6%

Stroški dela

Stroški storitev

Amortizacija

Stroški materiala

Drugi poslovni odhodki



3. SPLOŠNO O ČRTNI KODI Črtna koda je v zgodovini označevanja predmetov omenjana kot tista prelomnica, ki je poenostavila, predvsem pa pohitrila njihov zapis. Z naraščajočim številom naročil in povečano ekonomijo so se trgovci dolgo časa ukvarjali z vprašanjem, kako imeti pregled nad povečanim obsegom predmetov v prodaji. Do pojava črtne kode je bilo v navadi, da so uporabljali trgovske knjige, kamor se je vpisovalo dobljeno in izdano blago, kar je bil dolgotrajen in seveda tudi napak poln proces. Uporaba črtne kode pa je zmanjšala obseg tovrstnih napak, obenem pa podala tako kupcu kot tudi trgovcu vpogled, če in kdaj je bil predmet kupljen. V tem poglavju bomo tako najprej definirali črtno kodo in podali kratko zgodovino njenega nastanka in razvoja. Nato bomo pogledali kje se dandanes uporablja črtna koda in na koncu podali še SWOT analizo črtne kode.

3.1. DEFINICIJA ČRTNE KODE Črtno kodo lahko definiramo kot predmet ali način zapisa. Kot predmet je črtna koda nalepka, na katero je natisnjen niz številk in črk vključno s črtami in presledki različnih širin. Črtna koda kot način zapisa pa je sistem, kjer uporabimo isti ali podoben natisnjen niz številk in črk tako, da nam podajo informacije o predmetu in njegovemu stanju (Barcode, 2017). Ne glede na to, na kateri način je definirana, pa črtna koda pripomore k hitrejšemu in natančnejšemu zajemanju podatkov s predmetov, ki so opremljeni z nalepko, na katerih je natisnjena. Da lahko uporabljamo črtno kodo pa jo moramo znati zapisati in prebrati s pomočjo ustreznega sistema. V glavnem je takšen sistem ustvarjen iz štirih elementov – tiskalnika, nalepke, čitalnika ali skenerja in podatkovne baze v računalniku.

Slika 5: Črtna koda kot sistem (Vir: SystemID, 2015)

S tiskalnikom natisnemo številke, črke in črte na nalepko, ki jo potem nalepimo ali natisnemo neposredno na embalažo predmeta, ki ga želimo označiti. S čitalnikom potem poskeniramo podatke na nalepki in jih nato preberemo prek čitalnikovega



zaslona, če je čitalnik opremljen z njim, ali pa, če je povezan z računalnikom, prek računalniškega zaslona. Pridobljeni podatki se nato shranijo v računalniški pomnilnik za kasnejšo uporabo. Dodatno lahko v sistem povežemo tudi varnostna vrata, ki s pomočjo elektronskega signala preverijo, če je bil z nalepko označeni predmet pravilno 'odjavljen' iz sistema. Če ni bil, pošljejo povratni signal nazaj v računalnik in sprožijo alarm. S takim sistemom se vsakodnevno srečujemo predvsem v trgovinah in supermarketih, ponekod pa tudi v inventarnih procesih.

3.2. ZGODOVINA ČRTNE KODE Glavna dva problema, s katerima so se srečevali ljudje in družbe, ko so prišli do stopnje, da so imeli več materiala in hrane, kot so ju v tem trenutku rabili, je bilo - kam ju uskladiščiti in kako poskrbeti, da bodo v vsakem trenutku vedeli, koliko dobrin je še na voljo. Prvega je bilo relativno lahko rešiti, drugi pa je skozi čas eksponentno rasel, predvsem na račun razvoja transporta, trgovine in ekonomije. Predvsem trgovina je zelo kompetitivna panoga, kjer je nujno vedeti, kaj in koliko je na voljo, da se lahko manjkajoče stvari pravočasno nabavijo. Vendar je tradicionalno popisovanje dobrin zaradi povečevanja količin materiala postalo počasno in zamudno opravilo, ki je zaradi počasnega zbiranja informacij postalo ozko grlo v navezi dobavitelj - prodajalec - kupec. Ena izmed zgodnjih rešitev se je porodila v Ameriki v času velike depresije. Wallace Flint, takrat še harvardski študent poslovanja, je predlagal idejo, da uporabijo sistem luknjanih kartic (angl. 'punch hole system'). Sistem naj bi deloval tako, da bi kupec izbral kartico, ki bi bila unikatno preluknjana, in ko bi jo kupec vstavil v stroj, bi stroj prebral luknje in samodejno registriral naročilo. Ideja se zaradi takratne nezadostnosti tehnologije sicer ni prijela, vendar so bili vzpostavljeni prvi začetki avtomatiziranega prodajanja dobrin (Who Invented Barcode?, 2017). Pravi začetek črtne kode pa se je zgodil že leta 1949, ko je Bernard Silver po naključju slišal predsednika lokalne trgovinske verige ko je ta vprašal enega od predstojnikov univerze, če bi se dalo narediti sistem, ki bi avtomatsko prebral informacije o izdelku, ko bi le-ta bil predan kupcu. Silver je o problemu povedal svojemu prijatelju in kolegu, Normanu Josephu Woodlandu. Sam Woodland je pozneje pogosto pripovedoval, da je na rešitev problema naletel čisto naključno - ko je bil na plaži, je premišljal o Morsejevi kodi, in kako bi jo priredil, da bi bila primerna za njegove potrebe. Nekega dne je v pesek narisal črte in pike, podobno kot v Morsejevi abecedi – in potem potegnil črte navzdol. Prva črtna koda je bila rojena – vendar še ne v obliki, kakršno poznamo danes, temveč v obliki tarče (angl. 'bullseye') (Who Invented Barcode?, 2017). Nadalje sta Woodland in Silver morala dopolniti sistem - imela sta obliko nalepke, zdaj pa sta morala nalepko narediti in zagotoviti sistem, ki bi jo lahko prebral. Woodlandova ideja je bila tudi, da bi se nalepke natisnilo s črnilom, ki bi se svetilo pod močno ultravijolično lučjo. V osnovi je bila ideja dobra, toda obstajala sta dva problema - postopek tiskanja take nalepke je bil takrat še drag, črnilo samo pa tudi ni bilo dovolj odporno proti zunanjim poškodbam (Who Invented Barcode?, 2017).



Črtna koda se je najprej uveljavila v železnici kot rešitev problema označevanja tovornih vagonov. David J. Collins je svoj sistem naredil na že obstoječi črtni kodi, ki jo je nadgradil z uporabo modre in rdeče barve fosforenčnega črnila, ki sta bile lahko prebrane s pomočjo tehnologije laserske svetlobe. Mason omeni, da čeprav je bila uporaba laserskih žarkov takrat še precejšnja novost, pa je imela izjemno prednost - prvotne kode so imele slabost, da se niso mogle prebrati, če so bile črte spraskane ali prekrite z umazanijo. Laserski čitalnik je tako poškodovane črtne kode kljub vsemu prebral, imel pa je še dodatno prednost v obliki zmožnosti branja kode stokrat v sekundi (Mason, 2017). Prvič je bila črtna koda uporabljena v komercialne namene 26. junija 1974 v supermarketu Marsh v zvezni državi Ohio. Helij-neonski laser, vgrajen v skenirno enoto, je projektiral žarek na vrteče zrcalo in od tod skozi stekleno ploščo na površje. Svetloba se je odbila od nalepke, označene na embalaži in je bila potem zaznana s pomočjo foto-diode. Računalniško vodena blagajna je potem primerjala signal s foto-diode z informacijami, shranjenih v bazi podatkov in določila, kateri izdelek je bil skeniran. In prvi izdelek, skeniran s pomočjo črtne kode, je bil žvečilni gumi proizvajalce Wrigley's (Supermarket Scanner, 2017).

Slika 6: Prvi skener (Vir: Supermarket Scanner, 2017)

Vzporedno z razmahom uporabe črtne kode pa se je pojavila tudi potreba po njeni standardizaciji. Leta 1977 je združenje EAN v Evropi odprlo urad v Bruslju z namenom lansiranja identifikacijskega sistema za izboljšanje učinkovitosti oskrbne verige. EAN seje pozneje preimenovala v danes poznani GS1 (How we got here, 2017). Vendar se je pravi vzpon črtne kode začel šele leta 1981, ko je obrambno ministrstvo ZDA privzelo uporabo črtne kode v vojaške namene za označevanje in inventar izdelkov, namenjenih vojski. Sistem so poimenovali LOGMARS (angl. 'Logistics Application of Automated Marking and Reading Symbols'), in je postal ključni katalizator, ki je omogočil širjenje uporabe črtne kode tudi na druga



področja industrije in gospodarstva, in se uporablja tudi dandanes (Barcode, 2017). Leta 1983 se je črtna koda izkazala za dovolj preizkušeno in vredno zaupanja, da so jo začeli uporabljati tudi v svetovnem merilu na zunanjih ovitkih izdelkov. Tri leta pozneje, leta 1987, je bila razvita prva 2D črtna koda, že leta 1989 pa je GS1 ustvaril prvi mednarodni standard za izmenjavo elektronskih podatkov - ne samo za črtne kode, temveč v medmrežnem merilu (How we got here, 2017). Skozi čas so se razvili dodatni standardi in črtne kode - leta 1994 je bila tako v japonskemu podjetju Denso-Wave razvita QR koda, tehnološki vrhunec med črtnimi kodami pa je zasedla tako imenovana GS1 DataBar, črtna koda ki vsebuje več informacij od 'navadne' črtne kode, pri tem pa je precej manjša od nje (QRcode, 2017). Dodatno je črtna koda leta 2004 uradno dobila tekmico v obliki RFID - radio-frekvenčne identifikacije, predvsem zato, ker so takrat standardizirali implementacijo in uporabo RFID (How we got here, 2017). Dandanes tako še vedno poteka tekma med črtno kodo in RFID, tako v standardih, ceni, obliki in uporabi in ni videti, kdo bo zmagovalec.

3.3. UPORABA ČRTNE KODE V PRAKSI Medtem ko gremo po vsakodnevnih opravkih, se niti ne zavedamo kako zelo nam uporaba črtne kode olajša življenje. Najbolj pogosto vidimo črtno kodo v trgovinah, ko nakupujemo tedensko zalogo hrane in čistilnih potrebščin, in mogoče se je kdaj komu zgodilo ali pa je bil priča dogodku, da se je pri izhodu iz trgovine oglasil alarm ker eden od izdelkov ni bil skeniran ali plačan. Bolj redko pa se tega zavedamo v knjižnici ali ko čakamo pri zdravniku, da dobimo zdravilo na recept. Zadnje čase pa se pojavlja tudi uporaba QR kod v promocijske namene. V glavnem pa se črtna koda uporablja za sledeče namene:

● Sledenje izdelkov Uporaba predvsem v logistiki in transportu, kjer je pomembno, da naročeni materiali ali stvari pravočasno dospejo do primernega naslovnika. To je še zlasti pomembno na mednarodnem in globalnem nivoju, pa naj gre za voščilnico, nov prenosni računalnik, ali kontejner, napolnjen z žitom. Sledenje je pomembno tudi pri izdelovanju kupčevega profila - članske kartice nimajo samo namena kupcu omogočiti nižje cene izdelkov, temveč prodajalcu ponudijo vpogled v navade kupcev kot celote, ter tako preprečujejo da bi nabavljal izdelke, ki za kupce niso več aktualni ter spodbuja dodatno nabavo izdelkov in dobrin, ki jih kupci največ porabljajo. V zdravstvu je sledenje zdravil in aparature še posebej pomembno, da je potrebovano zdravilo ali aparat ob pravem času na pravem mestu, še posebej v velikih bolnišnicah ali kliničnih centrih.

● Inventar Črtna koda olajša pregled nad stvarmi in dobavljenim materialom ne samo v vojski, temveč tudi v raznih podjetjih in šolah. Posebej pomembno je to za knjižnice, predvsem zato, ker je večina gradiva v obtoku, in je zato potreben sistem, ki ne olajša samo izposoje in vračanja knjig, temveč tudi pregled nad sposojenim in vrnjenim gradivom. Podobno je s tovarnami in panogami, v katerih se uporabljajo občutljivi ali tudi zdravju škodljivi materiali.



● Avtomatsko posodabljanje podatkov Da sta tako sledenje izdelkov kot inventar uporabna, mora sistem imeti tudi način, da se podatki, vneseni vanj, avtomatsko posodabljajo. Črtna koda to omogoča že s samo navezo nalepke črtna koda - čitalec – računalnik z ustrezno programsko opremo, kar v veliki meri izključuje prisotnost človeškega faktorja in pregledovanja, popravljanja in posodabljanja podatkov, za kar so bili delavci zadolženi pred uvedbo črtne kode.

● Zaščita pred krajo Eden izmed perečih problemov s kopičenjem dobrin na enem mestu je tudi kraja omenjenih dobrin, pa naj bo to hrana, oblačila, orodje ali kaj drugega. S tem se je trgovcem delala škoda, na najeto in plačano osebje pa se tudi nikoli niso mogli popolnoma zanesti. Ko je v igro vstopila črtna koda, je s sabo prinesla tudi tako imenovani EAS (angl.Electronic Article Surveillance). EAS princip je v uporabi preprost - en bit nalepke je deloval kot stikalo. Ko je bil izdelek v trgovini, je bilo to elektronsko stikalo aktivirano, deaktiviralo pa se je, ko je trgovec s skenerjem prebral črtno kodo. Če je bil pri prehodu skozi vrata zaznan aktiviran bit se je smatralo, da je bilo blago ukradeno ali pa, v redkih primerih da ga je blagajnik pozabil skenirati. Drugi način kraje je arbitraža, ali tako imenovana 'kraja' naročenega blaga z njegovim odkupom po višji ceni (Blazinšek, 2013). Dodatno Blazinšek omenja, da se je v preteklosti pogosto dogajalo, da je blago zamenjalo naročnika samo zato, ker je druga oseba plačala zanj več, originalni naročnik pa je ostal brez naročenega blaga. Ker ima zdaj vsak paket unikatno identifikacijsko številko, se trgovci ne morejo več izgovarjati, da se je blago izgubilo in tako goljufati stranke. Identifikacijska številka tudi poenostavi transport blaga in preprečuje možnost preklade blaga na napačno transportno sredstvo.

● Oglaševanje Črtna koda že zdavnaj ni več samo pomočnik v skladiščih in na trgovskih policah, temveč se dandanes uporablja tudi v oglaševalskih medijih. Čeprav imamo več primerov črtnih kod, tukaj govorimo predvsem o QR kodi. Oglaševalci običajno postavijo to kodo v plakat, prospekt ali na internet in z njenim skeniranjem lahko potencialni kupci pridejo do popustov ali nagrad. Skeniranje teh kod se dandanes lahko opravi že s pomočjo pametnega mobilnega telefona, ki ima vgrajen fotoaparat, za dešifriranje kode pa se na internetu najdejo brezplačni programi in telefonske aplikacije. Uporabljajo se tudi na vstopnicah za kino, gledališče in podobno, zadnje predvsem na Japonskem.



Slika 7: QR koda in njena uporaba v medijih (Vir: QR Codes, 2017)

● Umetnost Zaradi svoje kontroverznosti in črno-belega izgleda je črtna koda postala tudi idealen medij za umetnost. Naj bo to v obliki stavbe, slike, ali uporabljena kot delci večje slike, kot promocijsko besedilo ali kar tako, raba črtne kode v umetnosti je neskončna.

Slika 8: Črtna koda v umetnosti (Vir: Barcode as art?, 2008)

3.4. SWOT ANALIZA ČRTNE KODE Pri zgodovini črtne kode smo spoznali, da je s svojim pojavom v trgovinah, skladiščih in industriji nasploh povzročila tiho, vendar opazno revolucijo v skladiščenju in prodaji izdelkov. Procesi, ki so prej bili dolgotrajni, mučni in nezanesljivi (vpliv človeškega faktorja) so bili s pomočjo črtne kode poenostavljeni do te mere, da je bilo lahko slediti izdelek od proizvajalca do prodajalca in ga obenem tudi učinkovito varovati pred krajo, ne da bi pri tem trpela sama hitrost vpisa in izpisa izdelkov v registre programske opreme.



Vendar črtna koda ni samo skupek prednosti, temveč ima tudi slabosti. Za celovito predstavitev črtne kode in kaj ponuja svojemu uporabniku smo se tukaj odločili opraviti SWOT analizo - analizo prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, ki nam bo razkrila celovito podobo črtne kode in njenih lastnosti. Lastnosti črtne kode smo razdelili v 10 kategorij, ki opisujejo njene specifične vidike. Kategorije smo nadalje umestili vsako v eno izmed 4 skupin, glede na obstoječe informacije in situacijo na tržišču. Tukaj je podan opis, kam katera kategorija sodi, in zakaj: 3.4.1. PREDNOSTI ČRTNE KODE

● Varnost Črtna koda omogoča varnost v več pogledih - od gotovosti pri samem spremljanju predmeta od proizvajalca do prodajalca, da bomo dobili ravno tisti izdelek, ki smo ga naročili, do samega elektronskega varovanja blaga v trgovinah s pomočjo EAS varnostnega bita, ki deluje kot stikalo. V trgovini je to 'stikalo' v nalepki aktivirano - deaktivira ga šele laser, ko prodajalec skenira črtno kodo da pridobi ceno predmeta ki ga prodaja. Če ta bit ob nakupu ni deaktiviran, se pri prehodu oglasi alarm, ki prodajalca opozori na napako (Roberti, 2005).

● Cena sistema Sam sistem se je precej pocenil od svojih začetkov, največja prednost je seveda cena samih nalepk - 1 nalepka tako stane 0,25 centov, glede na razvoj tiskalnikov pa lahko realno pričakujemo, da se bodo cene še dodatno znižale (Blazinšek, 2013).

● Standardi Črtna koda ima tukaj izjemno prednost, predvsem zaradi svojega dolgega obstoja na tržišču. V tem času so se standardi lahko prenavljali in dopolnjevali v skladu s potrebami uporabnikov, rezultat pa so minimalne težave in kompatibilnost črtnih kod s skoraj vsemi napravami za črtne kode, pod pogojem, da sledijo enakim standardom. Standardi so tudi univerzalni, tako da je lahko paket, ki prispe iz Japonske, brez težav klasificiran na slovenskem letališču, pa čeprav imata ti dve državi različna jezika in pisavi.

● Diverziteta Črtna koda že dolgo nima več samo UPC tipa, temveč še ogromno drugih - QR kodo, GS1 DataBar, serija EAN kod, ITF14, GS1DataMatrix, itd. Vsaka ima svoje unikatne lastnosti, prednosti in posebnosti, kar omogoča uporabniku širok spekter možnosti uporabe črtne kode, kjer je vsaka prilagojena specifičnim zahtevam in priložnostim (Data Carrier Type Code, 2016). 3.4.2. SLABOSTI ČRTNE KODE

● Interferenca Pod tem pojmom razumemo nezmožnost branja čitalnikov ali laserjev, kadar je nalepka zamazana, poškodovana, prekrita z umazanijo in podobno. Čeprav je črtna koda od svojih začetkov v tej smeri napravila velik korak, se ta problem še



vedno pojavlja, predvsem takrat, ko je zaradi mehanskih ali kemičnih poškodb uničen dovolj velik kos črtne kode, da ga čitalnik ne more pravilno prebrati. Najbolj so temu izpostavljeni vagoni in kontejnerji, ker so črtne kode večino časa izpostavljene vremenskim vplivom.

● Bralni rang Ta pojem označuje razdaljo, pri kateri čitalnik ali laser še zazna prisotnost črtne kode ali nalepke. Četudi se je od prvih začetkov rang močno povečal, še vseeno ostaja v mejah 5-6 centimetrov kar pomeni da morajo biti čitalniki ali fiksno nameščeni na primerno razdaljo za branje črtne kode ali pa, če so črtne kode na različnih mestih, mora pri branju posredovati človeška komponenta - torej oseba, ki skrbi, da se črtna koda najde in skenira (Haley, Jacobsen in Robkin, 2007).

● Vidno polje Je območje, ki ga lahko zajame laserski skener. Črtna koda se žal ne more prebrati, če ni direktnega vizualnega kontakta črtna koda - čitalec. Sama pozicija črtne kode ni problem - lahko jo skeniramo obrnjeno na glavo, od leve proti desni in podobno, samo da je v vidnem polju čitalca. To se lahko smatra tudi kot slabost, ker je treba vsako črtno kodo posebej preskenirati, da se pridobijo njeni podatki, kar posledično pomeni kontakt s predmetom, na katerem je črtna koda in iskanje le-te na njem, če ni dogovorjeno mesto, kjer naj bi bila črtna koda prilepljena, kar posledično pomeni izgubo časa.

● Branje/Pisanje (R/W) Prednost, pa tudi ena izmed velikih slabosti črtne kode je tudi njen nespremenljiv odnos do podatkov, zapisanih na njej. To pomeni, da če se črtno kodo napišejo določene informacije, teh kasneje ni mogoče več spreminjati, zato lahko eno črtno kodo lahko uporabimo samo enkrat. Čeprav tak sistem omogoča zanesljivost podatkov, pa v primeru, če so podatki napačni, lahko povzroči težave pri samem arhiviranju podatkov omenjenega predmeta - napačna cena, lastnosti, ali kategorija kupljenega predmeta – kar posledično povzroči izgubo tako časa in denarja kot tudi materiala. 3.4.3. PRILOŽNOSTI ČRTNE KODE

● Široko tržišče Črtna koda obstaja že od daljnega leta 1984 (The history of barcodes, 2017). Od takrat je samo še razvila svoj primat nad njim, predvsem po zaslugi diverzitete različnih tipov kod, že uveljavljenih standardov ter nizkih cen sistemov črtnih kod. Črtne kode se še vedno razvijajo - nastajajo nove oblike in novi načini, kako na črtno kodo spraviti čim več podatkov. Zaradi dolgoletne prisotnosti in izkušenj je črtna koda izjemo prilagodljiva in odzivna na potrebe tržišča, tako da se bo lahko, optimistično gledano, uporabljala in razvijala še dolgo časa. 3.4.4. GROŽNJE ČRNTNI KODI

● RFID kot tekmec Če smo omenili, da je priložnost črtne kode predvsem v njeni igri na njene že uveljavljene atribute - v tem primeru standardizacijo in zanesljivost - pa ji to ne bo dolgo pomagalo, ker že ima tekmeca v obliki RFID tehnologije. RFID opravlja



isto nalogo kot črtna koda, vendar še boljše, brez direktnega kontakta čitalec - nalepka, in edini dve stvari, ki še držita RFID v zaostanku, sta visoke cene RFID sistema in nalepk ter še vedno nedogovorjeni standardi. Globalno se sicer še ne pričakuje, da bo črtna koda izgubila primat, vendar pa ga lahko kaj hitro izgubi lokalno, predvsem v knjižnicah, bolnišnicah in podjetjih. V Tabeli 1 smo zaradi preglednosti še enkrat na kratko prikazali celotno SWOT analizo črtne kode. Zlahka lahko vidimo, da sta pozitivna in negativna stran številčno izenačeni - prednosti so izničene s slabostmi, priložnostim pa konkurirajo grožnje. Kljub vsemu pa se je črtna koda obdržala na tržišču tako dolgo ravno zaradi teh pozitivnih lastnosti - njene prednosti - torej varnost, nizka cena sistema, velik nabor standardov za vse priložnosti in raznolikost sta ji omogočili skoraj popolno prevlado nad svetovnim tržiščem, ki se nadaljuje vse do danes. Vendar je eksplozija potrošništva povzročila vse večjo zahtevo po večjem, hitrejšem in močnejšem dotoku dobrin, ki jih pa črtna koda z svojimi lastnostmi ni več sposobna dohajati v realnem času in na način, ki bi dovoljeval minimalno možno število napak v procesih. Njene slabosti - interferenca, bralni rang, branje/pisanje - oziroma nezmožnost ponovne uporabe nalepk ter omejena uporaba vidnega polja, če nalepka poškodovana, so napake, ki se najbolj pokažejo predvsem pri procesiranju dobrin oziroma njihovih označb ko se zahteva zelo velika hitrost in natančnost, obenem pa nizka stopnja napak. Te slabosti pri standardni črtni kodi niso zlahka odpravljive ravno zaradi načina delovanja sistema kot celote. Ker je RFID uspešen ravno tam, kjer je črtna koda ustavljena na račun svojih slabosti, zato predstavlja črtni kodi realno in zelo veliko grožnjo ne samo za prihodnost, temveč že tukaj in zdaj v sedanjosti.

Tabela 1: SWOT analiza črtne kode

PREDNOSTI

Varnost

Cena sistema

Standardi

Diverziteta

SLABOSTI

Interferenca

Bralni rang

Branje/pisanje (R/W)

Vidno polje

PRILOŽNOSTI

Široko tržišče

GROŽNJE

RFID kot tekmec

SWOT analiza črtne kode



4. SPLOŠNO O RFID RFID je glede starosti še relativno mlada veja tehnologije, zato pa je njen hiter razvoj še toliko bolj impresiven. V tem poglavju bomo definirali kaj RFID sploh je in opisali sestavne dele RFID sistema. Na kratko bomo komentirali tudi zgodovino RFID, kje se uporablja v praksi in na koncu izpeljali še SWOT analizo RFID da dobimo pregled, kaj so njene prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje ter tako dobili realno oceno stanja RFID na tržišču.

4.1. DEFINICIJA RFID Podobno kot črtno kodo lahko RFID definiramo kot predmet ali način zapisa. Kot predmet poznamo RFID v obliki nalepke z lastnim vezjem/anteno in mikročipom, ki sta pritrjena na podlago iz plastificiranega papirja ali plastike.

Slika 9: Deli RFID nalepke Vir:(Choosing the right RFID technology,2017)

RFID kot način zapisa pa izhaja iz lastnega imena - Radio Frequency IDentification - v slovenščini torej radijsko-frekvenčna identifikacija, kot kratica pa se uporablja izraz RFID. Podobno kot pri črtni kodi tudi RFID zapis deluje na principu uporabe skenerja in nalepke - vendar pa je tukaj pomembna razlika v načinu samega delovanja. Medtem ko črtna koda za identifikacijo pri čitalnikih uporablja lasersko, RFID čitalniki uporabljajo radiofrekvenčno tehnologijo. Elektromagnetni valovi tako potujejo s čitalca do nalepke, kjer aktivirajo ali 'zbudijo' anteno, po kateri se potem prenesejo podatki z mikročipa po radijskih valovih nazaj do RFID čitalnika, od koder se potem prenesejo k podatkovni bazi v računalniku. Opisani način velja za pasivne nalepke. Aktivne nalepke že same vseskozi oddajajo zbrane podatke, ki jih potem čitalec samo še zajame in prenese podatkovni bazi. RFID sistem je zgrajen podobno kot sistem črtne kode, ker so prisotni osnovni štirje elementi - tiskalnik, nalepke, čitalnik ali skener, ter podatkovna baza v računalniku. Dodatno lahko namesto skenerja uporabljamo tudi vrata, ki opravljajo isto funkcijo, samo v povečanem merilu. Sistem se prilagaja uporabniku glede njegovih zahtev in kupne moči - za inventar so večinoma v uporabi pasivne



nalepke, ki oddajajo informacijo samo takrat, kadar so vprašane. Aktivne nalepke, ki imajo poleg standardne sestave tudi baterijo, ki jim omogoča neprestano oddajanje lastnega signala in s tem z njim povezanih informacij, ne glede na to, ali je skener v bližini ali ne, pa se uporabljajo predvsem v industriji in logistiki, kjer je izjemno pomembno, da imamo lokacijo označenega predmeta vedno na voljo.

Slika 10: Deli RFID sistema Vir: (What is RFID?, 2017)

4.2. ZGODOVINA RFID RFID ima svoje začetke v precej zgodnejšem obdobju kot ga indicira njegova aktualna uporaba. Že Michael Faraday, znani angleški fizik in eksperimentator je leta 1845 postavil teorijo, da so tako svetlobni kot radijski valovi del elektromagnetne energije (Spekter elektromagnetnega valovanja, 2017). Tehnične osnove je nadalje razvil je Nikola Tesla, vendar je zaradi uničenja vse dokumentacije zanj v požaru leta 1895 bilo odkritje radia priznano Guilermu Marconiju leta 1896. Tesla v času svojega življenja ni bil smatran kot prvi izumitelj radia, vendar mu je leta 1943 vrhovno patentno sodišče ZDA posthumno vrnilo pravice (Who Invented Radio?, 2017). Naslednja stopnja pri razvoju do RFID kot ga poznamo danes, je bil praktična uporaba radarja. Zanj je zaslužen škotski fizik Alexander Watson-Watt. Radar je sicer razvijal leta 1915, sam patent pa je pridobil šele 7 let pozneje leta 1922, med drugo svetovno vojno pa je sodeloval tudi pri razvoju radarja v protiletalsko orožje (Radar, 2017). Blazinšek (2013) komentira, da so istočasno nemški piloti odkrili pasivno delovanje RFID sistema - takrat še ni bil znan pod tem imenom - odkrili pa so, da če so letala obrnjena na hrbet, se radiofrekvenčni signal, odbit od letal, spremeni. Britanci so s pomočjo Alexandra Watsona-Watta istočasno zgradili prvi protiletalski sistem ‘sovražnik ali prijatelj’, s kratico imenovan IFF (angl. ‘Identity Friend or Foe’), ki je s pomočjo radarskih valov zaznal, če je prihajajoče letalo sovražnikovo ali



zavezniško. IFF sistem je vzpostavil temelje prvem aktivnemu RFID sistemu (Blazinšek, 2013). Po vojni se je RFID tehnologija začela skokovito razvijati predvsem po zaslugi hitro rastoče ekonomije. Leta 1948 je Harry Stockman objavil prvo civilno javno obravnavo RFID z naslovom 'Communication by Means of Reflected Power', kjer je predstavil koncept pasivnega RFID sistema, hkrati pa je opozoril tudi na nedozorelost takratne tehnologije za aktualno uporabo (Blazinšek, 2013). Od leta 1960 naprej so znanstveniki povsod po svetu iskali in preizkušali načine za uporabo RFID, še posebej v zaznavanju oddaljenih objektov. Tako so že leta 1966 bile v obtoku varnostne točke in nalepke, ki so skupaj tvorile sisteme proti kraji (angl. ‘anti-theft systems’) (Electronic Article Surveillance, 2017). Najbolj znana metoda tistega časa je EAS - Electronic Article Surveillance. V praksi je RFID nalepka imela dve stanji – bila je ali aktivirana ali deaktivirana. Aktivirana nalepka se je lahko deaktivirala samo ob nakupu predmeta ko se je prebrala s pomočjo ustrezne programske opreme, ki je posredno tudi deaktivirala nalepko. Če nalepka ni bila deaktivirana, je to pomenilo krajo predmeta, na katerega je bila pritrjena nalepka. Najbolj vidni ponudniki iz tega časa so bila podjetja Sensormatic, Checkpoint in Knogo, EAS pa se uporablja tudi dandanes (Blazinšek, 2013). Uradno je prvi patent RFID kot takega registriral Mario W. Cardullo leta 1973, ko je patentiral prvo RFID nalepko z R/W (angl. ‘Read/Write’,) spominom. Charles Walton je istega leta patentiral pasivni oddajnik za brezključno odpiranje vrat. Kartica z vgrajenim oddajnikom je prenesla signal čitalcu blizu vrat, in ko je čitalec preveril RFID kodo, shranjeno na kartici ter jo spoznal za pravilno, je poslal v sistem ukaz da se vrata odklenejo. Walton je licenciral tehnologijo v sodelovanju z podjetjem za ključavnice Schlage (Roberti, 2005). 1999 je bilo prelomno leto v zgodovini RFID - ne samo, ker je bil zgrajen Auto-ID center na univerzi MIT, ki je bil pozneje eden najzaslužnejših za eksponenten razvoj RFID tehnologije, temveč sta dva njegova člana, David Brock in Sanjay Sarma, iznašla način, kako napraviti RFID nalepko še dostopnejšo za široke kroge uporabnikov. Njuna ideja je bila, da bi nalepka vsebovala samo serijsko številko, tako da bi omogočili nizko ceno nalepke - preprost mikročip, ki hrani malo informacij je vsekakor cenejši kot bolj kompleksen čip z več spomina. Podatki, povezani s serijsko številko na mikročipu nalepke bi bili shranjeni v podatkovni bazi, ki bi bila uporabnikom dostopna prek interneta (Roberti, 2005). To je bilo pomembno, ker je prvič pocenilo stroške v zvezi z nabavo, drugič pa je odprlo možnost sledenju predmeta, označenega z RFID značko, od proizvajalca do trgovca in slednjič od trgovca do kupca v svetovnem merilu, in kar je še bolj pomembno, v realnem času. Posledično so se znižali tako nabavni stroški kot tudi povečala sama efektivnost dobavne verige in preglednost inventarja. Tehnološki razvoj RFID je bil tako skokovit, da je bilo leta 2000 globalno gledano patentiranih že okrog 1000 RFID – baziranih patentov (Timeline of RFID Technology, 2017). Leta 2003 so nekatere od največjih svetovnih trgovin, med njimi Albert Sons, Target, Tesco, Wal-Mart in Metro ter kot posebnost ameriško ministrstvo za



samoobrambo oznanili in z različnim uspehom realizirali načrte za adaptacijo RFID tehnologije v lastnih oskrbnih verigah (Roberti, 2004b). Decembra leta 2004 je EPC Global ratificiral standard za drugo generacijo RFID, in s tem položil temelje za širšo uporabo RFID tehnologije (Roberti, 2004a). Razvoj in raziskave RFID se še nadaljujeta, in sicer v smeri zmanjšanja in pocenitve RFID nalepk in njihove izdelave, hkrati pa se skuša obdržati ali povečati spominska kapaciteta nalepk. Dodatno je RFID tehnologija spodbudila razvoj NFC (angl. Near Field Comminication) tehnologije, predvsem v obliki mobilnega plačevanja (plačevanje prek prenosnih/mobi telefonov) ter zajema in izmenjave različnih podatkov prek mobilnih telefonov s pomočjo avtomatiziranih aplikacij (Timeline of RFID Technology, 2017 in Near field communication, 2017).

4.3. UPORABA RFID V PRAKSI

● Sledenje izdelkov Blazinšek (2013) komentira, da je bil RFID iznajden z enim samim namenom - zaslediti sovražna letala na nebu, še preden so začela bombardirati cilje na tleh. Po vojni ta vloga ni bila več v ospredju, ker jo je nadomestila zmožnost RFID za sledenje izdelkom. Sledenje izdelkov ali predmetov v inventarju je pomembno zato, ker kar 25 % cene oziroma stroškov materiala, ki ga sledimo izhaja iz njegovega skladiščenja in transporta na določena mesta (Blazinšek, 2013). RFID sledenje zmanjša čas, v katerem je treba poiskati, dokumentirati in prestaviti predmete, s tem pa podjetju prihrani tudi denar, ki je namenjen za iskanje, sledenje in prestavljanje izdelkov ali predmetov, kar končno rezultira v nižji ceni izdelka in povečani kapaciteti pretoka izdelkov od točke A skozi točko B do točke C ali obratno. Sledenje izdelkov je posebej izpostavljeno predvsem zato, ker v nasprotju s črtno kodo RFID lahko zajame več različnih podatkov - če imajo nekateri izdelki v seriji napako, lahko te izdelke izločimo, ne da bi morali za to zavreči celotno serijo, ki smo jo proizvedli. Blazinšek nadalje omenja tudi, da se RFID ne uporablja samo za sledenje predmetov, temveč tudi oseb - v šoli, ki uporablja RFID značke za šolarje na izletu namesto štetja glav in skrbi, če le niso katerega od otrok pozabili, to odgovornost prevzame RFID. Otroke se zbere in se potem skenira njihove RFID značke - in ob koncu postopka se točno ve, če kdo manjka. To prihrani učiteljem veliko časa in živcev, ker lahko tako hitreje reagirajo in najdejo izgubljene otroke v krajšem času (Blazinšek, 2013). RFID je uporaben tudi, kadar se dela na občutljivih projektih, do katerih imajo lahko dostop samo osebe z dovoljenjem - takim posameznikom so dodeljene posebne RFID kartice, ki jih, ko pridejo do svojega sektorja, avtomatsko spustijo naprej. Osebje, ki nima take RFID kartice, ne more dostopati v RFID zaščitene prostore brez spremstva pooblaščene osebe ali lastne RFID kartice.

● Inventar Inventarizacija je pomemben proces, ker je vezni člen med proizvajalci in ponudniki, in dandanes, ko je bitka za stranke in čas vse bolj srdita, je še posebej pomembno da se inventarni procesi odvijajo varno, hitro, natančno in predvsem v



realnem času, tako da lahko pravočasno dobavimo ali odpremimo blago brez prevelikih stroškov. Posebej pomembno je to pri delu na strojih z veliko sestavnimi deli, kot so na primer potniška letala. Letala sama po sebi vsebujejo ogromno delov, in posebej za hidravlične, navigacijske in pogonske sisteme je življenjsko pomembno so pri sestavljanju vsi prisotni in uporabljeni. Zato je družba Boeing pa je že leta 2004 RFID sistem uporabila za zmanjšanje vzdrževalnih in inventarnih stroškov pri delih na letalih Boeing 787 Dreamliner. Ker je bil vsak del letala označen z RFID nalepko, so bili lahko na koncu sestavljanja ob pregledu z RFID čitalnikom gotovi, da so vsi sestavni deli tam, ker morajo biti, pa tudi sam proces sestavljanja letala je bil hitrejši in enostavnejši (Boeing Tracks Parts and Reduces Inventory with RFID Tags, 2017).

● Avtomatsko posodabljanje podatkov Da procesi potekajo hitro in se obenem prilagajajo trenutnim razmeram je nujno tudi posodabljanje podatkov. Ker pa smo ljudje, ne glede na to, kako dobro spremljamo dogajanje, še vedno zmotljivi, to delo dandanes raje prepuščamo strojem. Avtomatsko posodabljanje podatkov nam omogoča, da imamo vsakič na voljo v realnem času zbrane relevantne informacije tako da lahko z njihovo pomočjo pripravimo strategijo, kako naprej. Naj bo to zbiranje podatkov za daljše časovno obdobje v turizmu, preverjanje in izdajanje receptov ter naročil zdravil in operacijskega materiala v zdravstvu, avtomatsko pobiranje cestnine, ali pa preprosto izposoja ali vrnitev knjižničnega gradiva v knjižnico, RFID sistem je prisoten vsepovsod in medtem ko ljudje delajo, neutrudno beleži podatke. Poseben primer avtomatskega posodabljanja podatkov predstavljajo igralni žetoni v kazinu - v starih časih je bila med goljufi priljubljena navada ponarejanje ali kraja žetonov iz kazina, kar je lastnikom kazinov prinašalo nemalo izgub. Toda z RFID čipi se je stanje drastično spremenilo - leta 2010, so roparji iz Wynn Casina v Las Vegasu ukradli žetone v vrednosti 1,5 milijona dolarjev. Toda od svojega plena niso imeli dobička, ker so bili RFID čipi na žetonih nemudoma razveljavljeni, tako da je bila vrednost žetonov nična (Casino token, 2017). Če s sistemom ne bi bilo možno razveljaviti ukradenih žetonov bi se zgodba o tatvini brala precej drugače.

● Zaščita pred krajo RFID sistem je zaščita pred različnimi vrstami kraje - pri avtomatskem posodabljanju sistema smo opisali, da so bili žetoni razveljavljeni, tako da jih ni bilo moč unovčiti. EAS sistem, ki je v uporabi še danes, varuje artikle v trgovinah in knjige v knjižnici na podobnem principu - če se s čitalcem nalepka prebere, se istočasno začasno razveljavi varnostni bit, kar omogoča osebi, ki kupi mleko v trgovini ali si izposodi CD iz knjižnice, da gre mimo senzornih vrat ne da bi se sprožil alarm. Sprožitev alarma pa opozori trgovce ali knjižničarje da imajo pri vratih tatu. Arbitraža je drugi način kraje, ki smo ga že opisali pri črtni kodi. Blazinšek (2013) pove, da gre za postopek, ko tretja oseba od prve osebe odkupi blago, ki ga je naročila druga oseba, pri čemer je bil originalni kupec denarno in materialno oškodovan, sploh če je plačal vnaprej. Unikatna RFID identifikacija poskrbi za samodejno katalogizacijo predmeta v sistem, tako da je domala nemogoče izdelek zamenjati z drugim ali ponaredkom. Zato postaja RFID priljubljen tudi za varovanje starih slik in dragocenih starin v muzejih, kjer je zaradi starosti in



vrednosti omenjenih predmetov nujno, da so nedostopni morebitnim tatovom (Blazinšek, 2013).

● Oglaševanje V oglaševanju RFID ni toliko prisoten, vendar pa je prisoten njegov bližnji sorodnik, NFC, ki deluje po istem principu. NFC (angl. Near Field Comminication) tehnologija poleg mobilnega plačevanja računov v restavracijah in trgovinah opravlja tudi zajeme in izmenjave različnih podatkov prek mobilnih telefonov s pomočjo avtomatiziranih aplikacij (Timeline of RFID technology, 2017 in Near field communication, 2017). Glede na to, da je uporaba pametnih telefonov v porastu, bo poleg interneta NFC v ne tako daljni prihodnosti postal eno izmed poglavitnih oglaševalskih orodij.

● Umetnost RFID nalepke imajo v umetnosti posebno mesto. Anteno pasivne RFID nalepke lahko poljubno oblikujemo, paziti moramo le, da je sama antena primerne dolžine glede na tip nalepke in frekvence, ki jo bo nalepka oddajala.

Slika 11: Antene UHF RFID nalepk Vir: (What is the difference between each UHF RFID Inlay?, 2011)

4.4. SWOT ANALIZA RFID Podobno kot pri črtni kodi smo tudi za RFID naredili SWOT analizo. RFID je v osnovi po lastnostih zelo podoben črtni kodi, zato se uporabnikom, ki želijo implementirati sistem na bazi RFID ali črtne kode vse pogosteje zastavlja vprašanje, katero tehnologijo naj izberejo, da bodo imeli minimalne stroške ter maksimalen izkoristek sistema. Tukaj smo zato tako na kratko opisali glavne prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje, ki jih predstavlja RFID tehnologija za potencialnega uporabnika. 4.4.1. PREDNOSTI RFID

● Varnost Varnost je zaradi različnih dejavnikov pri RFID zelo relativen pojem. Ker se na RFID nalepko dajo zapisati zelo različni podatki, ki se s pomočjo ustrezne opreme

http://www.simplyrfid.com/blog/2011/6/7/what-is-the-difference-between-each-uhf-rfid-inlay.html



lahko tudi sledijo in posledično uporabijo - in ne vedno za namene, v katere je privolil lastnik predmeta ali kartice, kjer je pritrjena RFID nalepka, ima varnost deloma negativen prizvok. Blazinšek poudari, da ne pomaga niti dejstvo, da lahko doma s pomočjo nekaj inženirskega znanja izdelamo čitalnik, ki naj bi vsaj teoretično bil zmožen prebrati podatke kartice osebe, mimo katere gremo (Blazinšek, 2013). K sreči takšni domači prototipi čitalnikov še niso dovolj izpolnjeni, da bi pa sploh delovali, bi morali njihovi izdelovalci poznati tudi ustrezne standarde ter uporabiti primerno frekvenco, da bi pridobili podatke s kartice. Dodatno RFID nalepke omogočajo tudi enkripcijo podatkov - sicer ne tolike pasivne nalepke, ker so te omejene s količino spomina, aktivne pa to nalogo lahko zaradi večje spominske kapacitete in priložene baterije dobro opravljajo. Na splošno je tako uporaba RFID nalepk še zmerom varna, čeprav se najdejo zagovorniki človeških pravic ki opozarjajo, da bo v prihodnosti možno sledenje kupčevih navad s skeniranjem in ohranitvijo podatkov o kupljenih predmetih v posebnih bazah.

● Diverziteta Podobno kot črtna koda je RFID tehnologija izjemno razvejana – od sistemov, ki delujejo v različno frekvenčnih pasovih (nizka, visoka, mikrovalovna frekvenca) do pasivnih in aktivnih nalepk ter njihove spominske kapacitete in tudi same velikosti nalepk, je celotno gledano RFID sistem izjemno prilagodljiv – dovolj robusten, da se ga lahko uporabi v ekstremnih pogojih, ravno tako pa tudi dovolj majhen za mikro podjetja ali samostojne podjetnike - seveda če so finančno dovolj močni, da si ga lahko privoščijo.

● Interferenca Ker RFID deluje preko radijskih valov, za nalepko ni pomembno, če in koliko je zamazana, vse dokler sta antena in čip cela. Žal pa ima dve izjemi - nalepke se ne odzivajo dobro, če so nalepljene na kovinske predmete ali posode, napolnjene s tekočino, ker se signal k čitalniku vrne popačen. Razen teh dveh izjem RFID drugače dobro deluje tudi v ekstremnih pogojih (Advantages of RFID versus Barcodes, 2017).

● Bralni rang Kot bralni rang se smatra dolžina, na kateri čitalec zazna prisotnost RFID nalepke. RFID ima tukaj izjemno prednost, ker lahko čitalci najmočnejših sistemov preberejo podatke z nalepk, oddaljenih na 6 do 12 metrov, dolžina je odvisna od njegove prenosnosti. Prenosen čitalnik ima krajši rang, medtem ko ima stacionarni (neprenosni) zaradi stalnega dostopa do električne energije večji rang. Dodatno se pri aktivnih RFID nalepkah rang še podaljša na 30 metrov ali več glede na okoliščine uporabe (Radio-frequency identification, 2017).

● Vidno polje Vidno polje zajema področje, ki ga mora čitalec zajeti, da pridobi potrebne podatke. Pri RFID je vidno polje odvisno od tega, kakšne čitalnike uporabljamo - je manjše, če uporabljamo samo čitalnik za posamezno skeniranje RFID nalepk, lahko pa se poveča z implementacijo čitalnika, ki neprenehoma oddaja signal, v določen prostor. Tak skener deluje kot mrežni usmernik - priklopljen na električno omrežje neprenehoma oddaja in sprejema podatke ter tako osvežuje podatke o prisotnosti ali odsotnosti predmetov v nadzorovani sobi v realnem času. Če se



kateri predmet odnese iz sobe, skener avtomatsko pošlje v sistem obvestilo o njegovi relokaciji, tako da je zagotovljen nadzor nad tem, kateri predmeti so v sobi in kateri ne. Če se poveže v sistem več skenerjev, se lahko na ta način tudi nadzorujejo poti in premiki materiala ter se določijo optimalne poti in količine materiala v prenosu. Tak sistem je smiseln za uporabo v bolnišnicah, da pa se prilagoditi tudi za skladišča in shrambene prostore nevarnih snovi (Blazinšek, 2013).

Slika 12: Sledilni sistem v delovanju Vir: (Indoor RFID Tracking, 2017)

● R/W

Ena izmed funkcij, ki RFID tehnologijo potiskajo močno v ospredje pred konkurenco je tudi zmožnost zapisovanja in, kar je še bolj pomembno, spreminjanja zapisanih podatkov na čipu nalepke. Tako je lahko nalepka uporabna več 1.000 ciklov preden jo je treba zavreči - sama količina ciklov se sicer spreminja glede na material iz katerega je izdelana nalepka in okolja, v katerem se uporablja (Haley, Jacobsen in Robkin, 2007). 4.4.2. SLABOSTI RFID

● Cena sistema Največja slabost RFID sistema je še vedno njegova cena. Kljub popularizirani uporabi, predvsem v knjižnicah in velikih trgovskih verigah pa žal majhni proizvajalci in trgovci še vedno poslujejo s pomočjo črtne kode, ker so zagonski stroški za postavitev RFID sistema preprosto preveč visoki. Za tiskanje nalepk sta potrebna poseben tiskalnik in procedure, ravno tako za pisanje informacij na čipe nalepk, da ne omenjamo časa in denarja, ki ga je potrebno vložiti v prenovo samega operacijskega sistema, kjer se bodo shranjevali potrebni podatki. Pomembno je tudi, da se izbere in instalira pravilno prilagojen sistem, sicer lahko



imamo izgubo tako z vzdrževanjem izbranega RFID sistema kot povrnitvijo investicije v RFID sistem.

● Standardi Tukaj RFID trpi na račun svoje prilagodljivosti – ker se lahko uporabniku prilagodijo dobesedno vsi sestavni deli - od frekvence, do kodiranja podatkov in uporabe v specifične namene je to povzročilo drobljenje standardov na manjše kose, oziroma standarde, ki vsak posebej obravnavajo eno področje – frekvenco, kodiranje podatkov ali kaj tretjega. Dodatna negativna točka je, da se zaradi hitrega razvoja obstoječi standardi dopolnjujejo zelo počasi. Na tržišču imamo trenutno dve veliki skupini standardov - ISO in EPC, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti, njuna skupna slabost pa je, da nista medsebojno kompatibilni. ISO-standardizirane nalepke se ne more prebrati z EPC-standardizirano opremo, in obratno. Vendar Blazinšek v svoji diplomski nalogi omenja, da je tudi v tej smeri leta 2006 ISO storil napredek in sprejel EPC global standard za UHF RFID nalepke druge generacije, kar naj bi dalo manjšo prednost RFID tehnologiji, in obenem utrlo pot podobnim projektom v prihodnosti (Blazinšek, 2013). 4.4.3. PRILOŽNOSTI RFID

● Široko tržišče RFID še zdaleč ni izkoristil vsega potenciala, ki ga ima. Zaradi svoje izjemne prilagodljivosti uporabnikovim potrebam in razmeram, v katerih se uporablja ga lahko najdemo vsepovsod - od bolnišnic do vojske, v industriji, gradnji nebotičnikov in letal, možnosti so neskončne. 4.4.4. GROŽNJE RFID

● Črtna koda Presenetljivo, vendar resnično. Črtna koda na tržišču obstaja že dobrih 50 let, če ne še več, in v tem času si je ustvarila sloves trpežne in zanesljive tehnologije, ki je poleg vsega (za enkrat) tudi cenejša od RFID sistema. Ravno zaradi te tradicije in široke uporabnosti bo črtno kodo težko izpodriniti kar tako.

● NFC tehnologija NFC tehnologija je bratranka RFID tehnologije - ima skupne začetke z RFID, vendar se je poslužila predvsem potrošniških sektorjev v obliki pametne kartice, telefonskega plačevanja računov ali pa tudi kot elektronski ključ. Njena prednost je tudi široka dostopnost in cenovna dosegljivost navadnemu uporabniku. Velika podjetja kot so Google, Samsung, Apple in Microsoft so jo hitro adaptirala za svoje računalnike in prenosne mobilne telefone, podjetja kot so MasterCard in Visa pa razvijajo tudi platforme za plačilne sisteme NFC z glavno nalogo maksimalne varnosti in šifriranja občutljivih podatkov uporabnikov, ker je šibka točka NFC še vedno precejšnja nezaščitenost kanalov za prenos podatkov in je tako nujno, da se kombinira z večslojnim kriptografskim protokolom, kot je na primer SSL (NFC tehnologija je na pohodu, 2011).



Tabela 2: SWOT analiza RFID

PREDNOSTI

Varnost

Diverziteta

Interferenca

Bralni rang

Vidno polje

R/W

SLABOSTI

Cena sistema

Standardi

PRILOŽNOSTI

Široko tržišče

GROŽNJE

Črtna koda

NFC tehnologija

SWOT analiza RFID



5. KOMPARATIVNA ANALIZA ČRTNE KODE IN RFID Že tekom pisanja obeh SWOT anali

Documents

PRENOVA PROCESA POPISA OSNOVNIH SREDSTEV Z RFID V … · Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov PRENOVA PROCESA POPISA OSNOVNIH SREDSTEV Z RFID V PODJETJU