KOOPERACIJA NEBESNEMODRINE

Miha Volgemut

'Ha! Strahopetni veter, ki napada navadnega

golega moia, a sam se ne bo postavil, da biprejel eno samcato sapico ... ko bi Ie imeltelo; ampakvse stvari, ki najbolj razbesnijosmrtnika, vse te stvari so breztelesnet em-pak breztelesne Ie kot objekti, ne kot sila.'

Herman Melville - Moby Dick

Na prvi pogled se zdiskrajno ironidno, da

avantgardni arhitekti iz anarhistiinegakulta danes po svetu gradijo ikone za in-stitucionalne centre modi. Kot je to tudiv primeru biroja Coop Himmelb(l)au, ki

trenutno konduje glavno stavbo Evropskecentralne banke v Frankfurtu, Mednarodnikonferendni center Dalian na Kitajskem,Znanstveni muzej v Lyonu, dokondanaje Ze glavna razstavna stavba BMW Weltv Munchnu in centralna gimnazija v Los

Angelesu, poleg tega je nedavno zmagalna natedaju za novi parlament vAlbaniji itd^

Zakaj pravzaprav gospodarske, finandneali politidne elite izkazujejo svojo mofskozi najbolj subverzivno in mejno ume-tnost?Avantgardna arhitektur:a je tista, ki

je eksperimentalna, prebojna, radikalna,inovativna, nekonvencionalna, in alije tadanes postala ikonidna in korporativna - alije tu mogode potegniti kakine zgodovin-ske vzporednice, z na primer rojstvomRenesanse v Toskani, kjer je dinastijaMedldejcev prav tako krepila politidnomoi skozi takrat najbolj kontroverznoumetnost in odkrila nekatere najveijeumetnike v zgodovini? Ali ni pravzapravnaloga umetnosti in arhitekture tudi ta,da je modna in napadalna ter da centremoti napada s poetiko, kije enako modna

in suverena, kot je njihova mod nadzora in

represije? Da izziva nadzor in stagnacijo,izpraiuje ustaljeni red in nor:me, odpiranove perspektive in potenciale? Ali ni pri-lo2nost arhitekture tudita, da sublimira tobarbarsko igro denarja in modi v poetiko,kije stem danajavnosti; kjertudi bogataiali revei, izobraZenec ali neizobraZeneclahko pride v stik z zavestjo umetnostiin napredka? Coop Himmelb(l)au reie:'Tega ne moremo dokazati, ampak mof no

slutimo, da samozavestne oblike, ki so

dane v uporabo, morajo imeti posledice

za uporabnikov razvoj kreativnega samo-- konci pi ra nja.'

Osebno sem imel priloZnost biti v stikuz akademskim okoljem Wolfa Prixa (kijevodja biroja Coop Himmelb(l)au) na Uni-verzi za uporabne umetnosti na Dunaju,torej priloZnost biti delte energije in tega

avantgardnega epicentra, katerega radi-kalnost je tudi po Stiridesetih letih enakovitalna. e e bi poskuial opisati vzduSje iz

njegovega studia, bi rekel, da Wolf Prixni pandit, ampak prej guru avantgardnearhitekture. On ne ooerira s teoretskimznanjem in udenostjo o arhitekturi kotnpr. Peter Eisenman ali Bernard Tschumi,de govorimo o dekonstruktivistih, ampakse kot uditelj raje poistoveti z aforizmomAntoine de Saint-Exuperyja, ki pravi: 'eeZeliS zgraditiladjo, ne bobnaj ljudiskupajda zberejo les in razporedijo delo ... ampakjih naudi hrepenenja po prostranem, od-prtem morju.'Wolf Prix operira z energijoarhitekture; je strelovod v globalnem--postmodernem neurju in katalizator nje-gove spreminjajoie, nestabilne in fluidnea rh ite ktu re.

Na tem mestu se vpraiamo, kaj je ta upors pomodjo katerega se takina arhitektura v

svetu izdolbe kot nekaj realnega, pri demer

ne ostaja na nivoju arbitrarnega formaliz-ma? Kako vemo, kdaj je neka poetika, ki

je v svojem subjektivnem aspektu izrazavtorjevega notranjega sveta in osebneperspektive, tudi kulturna in normativ-na? Dejstvo je, da odkarje bila izumljenaastronavtska obleka, je arhitektura posta la

prosta svoje primarne funkcije zaidite te-lesa, zato danes lahko bolj osvobojeno vospredje pride arhitekturna imaginacija terustvarjanje prostorskih izkuienj - novih,drugainih, intenzivnih izkulenj. Nekotnas je Jeff Kipnis vpraial ali umetnostupodablja vedno iste obdutke z vednonovimi oblikami, ali upodablja vedno nove

obf utke? Tu se morda skriva odgovor opuhlih narcisistiinih ekskurzijah nekom-petentnih egov, medtem ko druga trditevpriznava poetiki vitalnost in avtentif nost,ki vetplastno korespondira z vedno novimistrukturamiv svetu, tj. priznava odprtostin mnogoterost sveta; umetniki so namred

vedno tisti, ki zaznavajo in artikulirajonova stanja, relacije in napetosti v zraku.Zato tu govorimo o arhitekturi, ki je vprocesu osvobajanja, tudi izpod okoste-nelega funkcionalizma med drugim, ki

raje nevtralizira poetiino dimenzijo inkulturne aspiracije, ker jih smatra za ar-

bitra rne znotraj plura I istidnega relativizmaglobalne druZbe. Ko Albert Pope v eseju

O dsotn ost m n oii ce interoreti ra fu n kciona -

lizem, pravi, da je v danainjem svetu boljetrpeti praznino abstrakcije kot samoljubjereprezentacije; oz. bolje biti izgubljen v

svetu, kot koprneti v njem. Kar bi lahkoveljalo za sistem, ki je priSel do lastnihmej - funkcionalistidni prostor je namred

i

i

I

iIa

I

IIIN

I

toz jiunf I lNtNZVdd

al qllal qrlasapurlF od aI r1 ur '[r)ezilearqr[?a^ zarq qr]el qrlesle^p od rpalqz au

r) 'e)ualod eu^rlpaJ1 euF)el lato1 af1 pg'nla^s Luau?rusar A rqadsn z o[epe;1s au

1er1:anfeu as nlans uals[rpauu A r]e]lnzed' rdrrur.rd lw rulpuor))un; r uur urtlst;e1rde1--oqrnl ur o[rr-uouola ouaqznJp z ofepel4sau an ousez auF)el as re) olez '1t2o.teuenrqop au euour?e^'ueuzodard olsfrpauraf 11 '11a1rqre tupre6lue^e ep'anod nlsauu

ue)au eu xr.rd e6a1 6a1o6'[a.rdeu ornl)a]-rqre genr.rod o)qel ep'a[u1n1zt auqa.rlod

laur f oq au 'o.r1rqa;d p;per6 a2 ':aruleS'1ruyodl !uleuo!saJord r;e noltqouuolnera;e[epo.rd ;rq rq a;e6n.rp 'euauuod e6au1.o6n;p el)elrqre ez efuant4a.rd afue;e.rdnaf ep 'a;ar o1 eu xrJd ,t;o6 1o:ua1sts1a z

rlepedods ]er)o)rlaA olez es os'utznrpqrle6oq zt tlefeqzt ostu t1 't1st1'anlrneftannop rlpud os ep 'la; o€ ur rlsouneuzodaldop r;gr.rd os ep'le; oz fft:ezrlear qtleurqrnrd op r;;r.rd os ep '1al or ouTtlqlrd o1

-e[e.r1 af ql])a]lqre qa] lrd 'orn])a]rqreoup.re6luene ez ua2tdtl aI ruueftrezrlea.r

rurrnrd ur efueqrb uro)le?ez pau, )ruezrunose? 1e1 'efurr-uards oupoqons tolso.tdas Luarale) n ';eualeuu ruaqper6 1o) )erzedolseu ;a[>1'uuouurnlo^ r"uru?r]eunaud s

^oluauuadsla qrfupo6z qtnoqrfu eft:ezl;e

-a.r en;d reluo) eLuaurJ y31 af 'unplelrqrerup.re6luene ruqopos ourpel tlero Ila)ez os

o1 '996r elal a^]r^ouelsn anoqt[u pO'^tzzlru I enl)alalu r u r ofoer rdsu r o>1 t

; an e; e[1ne1s

-pard lalnuarl ll.sl+ ?eruJeu a!' ruu eqnelseue6rlze.r'eu2r1sr;nluene e1 1966r e1a1

uepe^zr 'nupserq ^Jalua)

our) Vln ^oqllN 'eur1 s1a1dr1;nuu nqafo.rd uualsuo;drp eu

lelap Luas o>1 'ne(;)q;aurutg edool tuolepz lrueuzas ouaftqo;6od floq as Luas ouqasO

'r^)o )azoard qezaluts qrulsolal qlul)e]n af urafud rlsleuuFop ua;r)es^ - o[u1n>1

-zr o)srolso.rd ounrzualur ut oulseld2ann ofeTanod r4rlaod

^ oulenuelod

.as ralo6nrp qo e6nrp ofenapez as r) 'antlladsradaule)ol ur auleqo;6 as^ e)lel)s'ef;o1our efuafinrT epeu ole.runlln.rls a2e6nrp rle

o)e1 l) 'a1s1a1uo1 au?rz4-au as^ eu tpnl

ledrue 'a[r:e1o; ]s)a]uoI r)iolo]roul eu

al oLurlsrur au raue? r.rd '1s1a1uo1 ut lsou-leuor)oLUa '11so1r;ouzer eu rpnl onr[11n2qo

aI 11 'r1sou;e[.ren]sn aftod e.rrdpo ofu z as

fes 'suelnuurls ]o) ?aJtueu ouleJleLus o)-qel eqZnrp au;eqo16 lsou;etn;d ourntln)'ebau;euorrer uazer el";od eunrlru6ol e6n.rp

esn ez nrf;]n2qoau aIep 'aIe.rolsold e6au;4-e] lso)qrl'o[l:elsartrueu oueltzluttldour opfal;noluon afonqona.r alsft.rlsnput

,n11aford nura):olouqa1, e:o6ouuo t1 'oI-ruuou6orzt; ourellrln eu uerr)npalz a[.ra]

^olrls urrn11n1 afrzuaLurp au?rlrLu ua?it?o

uorq s*ftlofilju*J $3p atssni/\{

reqngi 'd4g leluozr:*g

{vedno enako progresivna in radikalna. Alini of itno, da je virtakine motivacije nekag loblja kolektivna vizija?

Teoretsko Coop Himmelb(l)au spada vdekonstruktivistidno gibanje, ki se je iz-kristaliziralo z razstavo v NewYorku leta1988. Dekonstruktivizem je bil v zraku;razsvetljenski-instrumentalni um novegaveka je dosegel limit, kartezidni prostorjeutesnjeval, druiba je postajala vedno boljdiferencirana in kompleksnejia. Dekon-struktivizem je hotel osvoboditi prostorizpod redukcionistiine zavesti v komple-ksen, pluralen, fluiden in nepredvidljivsvet. Tako kotje znanost naredila prebojv nelinearne sisteme, se je tuditiskurzarhitekture oremaknil od arhitekture kotobjekta k arhitekturi kot polju. Kot refle-ksija druibe arhitektura namred nimoglabiti vet enoznadnal izolirano-racionalnomiSljenje je namred vedno linearno inenoznafno in zato prevei togo znotraj da-nainjih procesov, ki so dinamiden preplettokov: informacij, emocij, asociacij, kon-ceptov, kultur in nimajo jasne razreiitve.Coop Himmelb(l)au rede:'Naslednji korakmora biti razpust racionalnih konceptov,ki blokirajo vitalnost, raznolikost, neredin hibridne strukture.'Tudi ni nakljufje,da je rojstno mesto Coopa Himmelb(l)au Dunaj, ki je bilo tudi Freudovo mesto,in karje Freud preuieval s psihoanalizo,skuia Coop implicirati v prostor, torej ar-hitektura kot manifestacija gona, gibanja,iracionalnega, nesimbolnega.

Coop Himmelb(l)au nikoli ne legitimirasvoje arhitekture skozi filozofijo in teorijo,ker se ne boji radikalnih misli, ki so moZneskozi sam arhitekturni jezik, kajti objektiso za njih zanimivi sami po sebi, z vsakolegitimacijo jim namrei odvzamei precej-5en del njihove posebnosti. ArhitekturaCoopa Himmelb(l)au je ne-reprezentativnain odklanja vsakrino kondno interpretacijo.Med to arhitekturo in svetom ni nobenesentimentalnosti ali sirnbolizma; nobenenorme ali avtoritete, nobene hierarhije.Njim nikoli ni ilo'v prvi vrsti za manife-stacijo resnice in lepote, ampak vednoza osvobajanje prostora izpod izrabljenihkliSejev in mrtvih ideologij, za osvoboditevkolektivnega nezavednega izpod lastnerepresije, za odpiranje uma, oti in srca,ker namret arhitektura je materializacijakolektivnega, je tridimenzionalni izrazkulture. Tu je 5lo za odprt, neprekinjenproces. Pri nobenem arhitektu ni osvo-bajanje tako manifestativno, nekje celopravijo, da na arhitekturi ni prav nidesar

PRAZNINE I junrj zor3

lepega in resnifnega; osvobajanje je na-

mred onkraj lepote, harmonije in resnice;celo nasprotno, osvobajanje je velikokratsoodenje s podzemljem, z grdim, potla-denim; z razkolom v nezavednem/ za

najvedjo svobodo se morag vedno sooditiz najhujiim. Govorimo o mejnih proce-sih v arhitekturi, ki se kaZejo kot izhodiz kulturne utesnjenosti, kot razpoka vzlodesti polnosti kulture o kateri govoriBaudrillard v dialogu z Jeanom Nouvelom.Mejna arhitektura je preved nova in 5e niasimilirana v obmofje simbolnega ter je s

tem velikokrat neudobna za kritiSki apa-rat, ki vedno potrebuje zavetje morale in

kulture.,Pri arhitekturi Coopa Himmelb(l)au harmonija ni na prvem mestu, diskra-panca je iele tista, ki vnaSa nelagodje in

s tem napetosti in dinamiko v prostor.Diskrapanca poganja in odpira svet, takoda vedno iSde in ustvarja nove povezave,sinteze in vedno kompleksnejie vzorce.Noben avtoritarni sistem ne prenese kon-tradikcije, rede Prix. Za Coop Himmelb(l)au je mesto samo takrat mesto, ko se ne

trudi skriti nasprotij, raznolikosti in ne-skladja: velikega in majhnega, zgoidenostiin praznine, hrupa in tiSine, vrodega in

hladnega, ranljivosti in moii, zmeinjavein reda. Ko se vse to potem manifestirav poetiki, se zdi njihova arhitektura, kotugotavlja Jeff Kipnis, 5e najbliZje praksirock & rolla:'rojeni s surovim talentom,napojeni z ikonoklazmom, vodeni z dr-znostjo in uresnideni z avanturistidnogradbeno tehnologijo je Coop Himmelb(l)au rock band v iskanju vedno mofnejiegaojadevalca.' Ni nakljudje, da je Prix velikoboZevalec Keitha Richardsa. Materija jev bistvu vibracija in prostor je energija -'Arhitektura mora goreti!'(CHBL - r98o).

ee se vrnem na projekt UFA je to ena od

realizacjj 'odprte arhitekture', ki je rdeianit njihove filozofije. - Mimogrede Coop

Himmelb(l)au nikoli ne negira modernizma,ampak ostaja zvest njegovemu razvoju, po

njihovem mnenju je danainja nevtralnaarhitektura izdajstvo za modernizem. -'Odprto arhitekturo' svojega vzornika inreference Le Corbusierja so nadgradili s

konceptom'odprtedruZbe' Karla Popperja,po katerem mora biti druZba odprta za

alternativna staliSda, zdruZevati morakulturni in verski pluralizem in biti vednoodprta za izboljievanje.'Odprta arhitek-tura'je tudi prostor direktne izkuinje;de govorim iz lastnega doZivljanja tegaobjekta, deluje celoten steklen lobi UFA

skrajno brezteZnostno; vsi objekti r pozor-

nost, obdutki so v gibanju In se dvigujejo

proti nebu; stavbe Coopa Himmelb(l)au tetransportirajo z direktno izkuinjo, stavbapri tem ostane stavba, ne koncept, ne

diagram, ne parametridno polje, nit karbi preusmerilo direktno izkuinjo. CoopHimmelb(l)au ne ustvarja skulptur, temvedizkuinjo prostora in gibanja, raje ustvar-jajo obdutke kot interpretacijo.'Naia ar-

hitektura nima fiziinega pritlidja, ampakpsihiino. Stene ne obstajajo ved. Prostoriso utripajoti baloni. Nai srdni ut;-ip po-stane prostor; nai obraz postane fasada.'(CHBL - e968). Njihov klic'Arhitekturaje zdajl' pravi, da ie lahko osvobodimotrenutek arhitekturne kreacije kliiejev,omejitev, ekonomije in zakonov, potem bo

tudi prostor osvobojen, to se manifestiramed drugim tudi kot'odprto pritliije', karje po Jeffu Kipnisu najvetji politiini uf inekv arhitekturi, pritlidje v UFA je popolnomaodprto in javno, brez lastniStva, privatno-sti, avtoritete; prostor iiste demokracije.

5e ena, pravkar dokoniana stavbaje BMW

Welt v Munchnu (zoo7), prav tako stavba,ki postane javni trg. Tu spet lahko izku-Samo emocije lebdenja - kako se naietelo brezteZnostno dviguje proti stropu,kjer se pravzaprav dogaja vsa zgodba testavbe, vsi programi, motivika, oblike in

skrivnosti se gibajo pod velidastno stropnokrajino in jih ta zadr2v1e, da ne izparijo vnebo. Njihove stavbe so vedno v preha-janju iz trdnega v tekode in na koncu vplinasto agregatno stanje. Zlitje evklidskein kinematidne geometrije je p1i njihovihstavbah tisti transcendentalni moment, ki

je harmonidno zlitje nezdruiljivega - sin-teza kontradikcije, simbioza Deleuzovega'Smooth and Striated'; zato je ta prostorpsiholoiko tako intenziven. ArhitekturaCoopa Himmelb(l)au se zdi kot Ziva, ople-tajota okondina druZbenih turbulenc, ki na

trenutke orodre iz breztelesne sfere. Ko

psihidna sila prevlada nad fizidno, futi5pravzaprav velikodulnost stavbe, da splohgostifunkcijo.

'Coop Himmelb(l)au ni barva, ampak ide-ja o ustvarjanju arhitekture z domiSljijo,lahkotno in spreminjajodo kot oblaki.'(CHBL - 1968), torej ideja o preseganjufizidnega in instrumentalnega; o graditvineba, o stremljenju arhitekture po lahko-tnejiem in spontanejiem:'Kooperacijanebesne modrine'z odvzetim (L) pomeni'Graditelji neba', ki manifestativno 2elijoprispevati k dokonianju babilonskega stol-pa. Coop Himmelb(l)au rede:'Graditeljibabilonskega stolpa so bili brez materialaarmiranega betona, mismo brez materiala

l €tochunf I fNINZVUd

JIA !ulDlds :*l"r;e:fi ap,1

"t00t

'u4*;r:l.r r>; eI{*iJAr;ls j Eti Fiiqfi Jl ilJni4*:[r t{..r * Lil Fr.i.rl r.i

!lau.iA'rll*l{i* r$.if lr}aur5 | '!a,4fr*l'i i.il 'f 'pl*!FrpnPf!'S*04 's*oq lfr

,{;:;;,1guqr:1 :r*ss!rS l$eA& '*lr'! l}#}!ij:iV il l a:s{l5 $n*tsil-*S*;pl*1t 1;r6reu1 *:ed5 '+)u*sqy $s*i/ii ed*4 3,.1*q;y

'$*ce'a1un3 afl*H :lrnH-ir;tsliiU;s*' pr:c1 3 d1,1 3c a3g l*,:r na{i}Ll l*ilrrur

p4 dno; u r'fi lv1'xl"tci'LS*e"ls15s-ld

rfr-iri$lA )!v!l,i '*il1fr aq3 p*c.4*6 'ne{1}q1*uiLt-ttp iJ**;r

Prl"rlcJfrL!-i

r ,'r)}el) ^ le^|4 efnrp 1o1 af

nleznu n'll6un4p ^ ra]ued Iur? ]o) 3!'lql6

as qr[?oLuqo qrueqrn od 'eue?euopn lu

ern])etrrqre e:eN, :a?ar ne(l)qlauJLulH doof

'da4 ua1sel eu o[rqezod au tlo)tu ep

rpz es 'qr)uerqtrd o oltrono6 o) 'l) 'lUel-rLlre r^oqrfu ut llueln)ads luaqpeJ6 llsll -

'ofoei)ouep o)s[uau Luou^efz rilFar rLualqojd ls^ opoq as ep ofl^erd l)'11)all q.r e r^oq I fu u I t) tlt lod l^l fl^erds llsll -

'ernuelrqre laqasod ai'l]souToLuzLlru?ueuu ferlouz ?a^ oslu lre^ls ep olrnerd

l) 'l11ailq.re l^oLll[u ul l]slleuol))un] l]slf -

'loi qruJnuallqre qrl)ala.rd Lua[uap

-als s e^r[l6asop ]sou?lusar ul e]odal aI ep

'r1e;uda.rd o|a2oq seu ut flqopqo qr11a1ard

uueu6op Lururn])etrrqre oftpa1s I) 'llsll -

'afiftprLuop opoqo^s ofertnez ep'asrdpaJd ul

auo)ez ofe[tqerodn ra] eft60loapl ault]stLu

-ro;uo) ur a)ruauods o[afn;en ous)opouoolez 'ruesrdeu oqels rsrdpard os Ja) 'ep;6ernl)a]rqre eI ep 'o[r1sru,r l) 'l]sl] ls^ os 01 -

:xud e^euzoda.rd nluenEpard uralau eu qtllo) 'Ao)ruf er^os qa] wolsrds LUln lLuluez z

ouur2nfl>1e7 Z,arnl)allLlre audpo, l)luzern-os LUalelualod lllq lq op>l 'zo 'uuo1st1t.td

Lurualuauo [a.rd r1o.rd oA]Frurodn o] tua]odolrq rq ou;)e) 'lsou.ro^o6po ouqeso afn:-ardard r4 'oq4nrp oulr]sr^ll)al01 - opdez z

nhoidseu n'na1r2o1po qtions artpe;sod lsou

lruzar.uesod uale) n 'e1st1 eqznrp epdpoaf ep 'altd rc14'r4tuTotaos tuafu ut DqznJp

nydp6 a6rfu1 enoOefu zr ef.raddod elre),oqznJp oydpo, eu ler)ua ap orutuuuod5

(zooz - xrrd JloA )

,'eurlrA eupre6lueAe lo) )aA er+eLus eu

ruolsrlr.rd uur1e1 tlotd onlpturodn as re1 'afuelqord 'e6ada; [e1au 1o1 r1epa16 efua)eze6 ur rfue;]ouod euuopeuau e6 ';antzard

)a^oll rq ep '1r;ena.rd efelsod 1sr1rd o1

ep'ouuan azr;eueoqtsd z;'eLuzrle1tde1--oqrnl a1sg1lrd eu ofertOear arnl)eltqleur llsouleurn nla^s

^ afpnft o1e4 r1epa16 af

e;ofnpe.r1se7 "' e[ue.rrdn op o[tor lpn] o[lq-n6zr uua] s ur rlsouleer qtAorlen LllufoLu

^a[7a1ouner ofrqn6zr ep'uuo11a1tqJe LUtpel uI2orznod olqe1 lsou1adoq0.r1s ut e[ue6an1,

' ed;o1s e6alsuo;rqeq nfuena2uoloPr.rd 1rupe.r6 ua as o1 af 'euo1t snlels tltqop

-r.rd uual r.rd ta1 fuapnlzr qt)srolsord qtnou

afue.rr.rnld;n1s n 1t;a noda4 zr efueuap felaurluauusnard edsn qe[r:en1ts t.lua]e>lau A tln]-)a]rqre rul)el a? ur 1un6od tuleuot)oLuaur afr:eur6euur epoqons af - lsouzonulAelsrolso.rd ur afuertluaLuuadsla 3f lepar

e6aua[1e1sn a[uenrzzt ur [au afuesnlzrardoulels )edLue 'ew6op tle llls tu eJnl)a]lq

-.re eupre6lueAV'r?or.u ^orluaf

[.lt uaq4nrp

l)adse ua;)e) rlez^ez adsn allnuarl eu

uurf r1 'a1r1eod rfuol tlsuelor1 rua[lu.reso

rui)e)au alrepua^ o] os 'o)e] lpz au pe;6od

rn;d eu o>lsfrpar-u as nelda2 'uue[tzrn1s1a

ururnl)a1qre uruF)el eualuo;1eu 1o1 latd

asn af 'e12tqop ut tlso]t^o1ut2n 'a[treztuu-rldo ndrrur.rd od ouues a[nlap 11 'aflrel>1-ouqa] au;r1sr1e1rde)-oqrn] efruotua6a g

'ernl)alrqre lasrLUs Lues ut >lapardeu

'o[r:rur;apa; ez eulo;]e;d eu[nu os.itrroznrueqrn r;faus1aldwo1 oupan lazaluls'lplrq

-rq 'anezenod anou oupe^ ofena|or as la[1

'euu.ro;leid elsr] os tltzaf tuesawod 'fapl

qrlsrolsord Llas^ )auo) tuauuod tlnpordr1s[uaftnrTau ]o) ern])a]tqre 'oqop oLuau

u ouzeJAza)q n olrpon aqznrp a)s]er)ou-qa1 rrolso.rd rulerl^au llsouqopos e)!1U)enoqr[u lpn] af o1 ,'alue2uo1op ono6a[uez ouualnqa;lod e6 r1 'noltzaIqiuelaLuod

ir33EGrfi 'JAi,rJeJ eLiJs*r'f i/:.iil