Moj Broker November 2011

MOJBROKER04 280 1000

01 300 6610www.gbd.si

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d

November 2011

Letn

ik 1

5, š

tevi

lka

1

Zeleno investiranje

V zadnjem valu “krize” - stavite

na prihodnost

O rojstnem dnevu, bedakih in čebuli

Kako močno se lahko zlato sveti?

KAJ STORITI V NEGOTOVOSTI NA KAPITALSKIH TRGIH

ISSN 1855-4342

5 7 11 12

GBD UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Pokličite: 04 280 1000Pišite: [email protected]

Obiščite: www.gbd.si

URAVNOTEŽENI MODEL DINAMIČNI MODELKONZERVATIVNI MODELMinimalni znesek 15.000 EUR

Tveganje Višje

Mesečna upravljavska provizija

0,20 %

Posredniška provizija 0 % oz. min. na tujih trgih

Delitev dobička 85 % stranka, 15 % GBD BPD d.d., dvakrat letno, 30.06. in 31.12.

Komu je namenjen Dolgoročnim vlagateljem, ki si želijo visokih donosov in so pripravljeni prevzeti višje tveganje.

Merilo uspešnosti DJ Global Index

Minimalna doba upravljanja

Eno leto

Priporočljiva doba upravljanja

Srednjeročno vlaganje,priporočljivo vsaj pet let.

Minimalni znesek 15.000 EUR

Tveganje Srednje


0,20 %



Komu je namenjen Vsem vlagateljem, ki iščejo pravo kombinacijo med tveganjem in donosnostjo.

Merilo uspešnosti DJ Global Index (50 % utež) in Bloomberg EUGATR Index (50 % utež)


Eno leto


Srednjeročno vlaganje, priporočljivo vsaj pet let.


Tveganje Nižje


0,10 %



Komu je namenjen Vsem vlagateljem, ki si želijo višjih donosov, kot jih prinašajo bančni depoziti, vendar ne želijo prevzemati prevelikega tveganja.

Merilo uspešnosti Bloomberg EUGATR Index


Eno leto




Tveganje Višje


0,20 %






Eno leto




Tveganje Srednje


0,20 %






Eno leto




Tveganje Nižje


0,10 %






Eno leto




Tveganje Višje


0,20 %






Eno leto




Tveganje Srednje


0,20 %






Eno leto




Tveganje Nižje


0,10 %






Eno leto



Dva pristopa k oblikovanju portfelja

[email protected]


Tveganje Višje


0,20 %



Komu je namenjen Dolgoročnim vlagateljem, ki si želijo višje donose, so pripravljeni tvegati ter hkrati slediti tudi okoljevarstvenim in širšim družbenim ciljem.

Merilo uspešnosti S&P Global Eco Index (40%), STOXX Global ESG Leaders Index (40%), Bloomberg EUGATR Index (20%)


Eno leto



ZELENI MODEL

ostale panoge (pozitivni / negativni

screening)50 %

zelene panoge (tematski pristop)

50 %

MOJ BROKER 3

Branje naložbenih priporočil

Slovenija naprodaj?

Ko sem se pogovarjala s kolegico iz bančnih krogov o situaciji, ki vlada na svetovnih, a še mnogo bolj na slovenskih finančnih trgih, je vzkliknila: »Dajmo samo še oglas v Financial Times: Slovenija naprodaj!«

Ko pogledamo po slovenskem gospodarstvu, vidimo, da mnoga podjetja dobro delajo. Po njihovih izdelkih vlada povpraševanje, dobavnih rokov se morajo strogo držati, dobavitelji surovine dražijo, kupci izdelkov pa zahtevajo plačilo po dobavi ali pa s popusti. Kljub temu v teh podjetjih delajo, razvijajo, garajo, se držijo dobavnih rokov in izpolnjujejo svoje obveznosti do poslovnih partnerjev, svojih zaposlenih (plačujejo plače in prispevke) in družbe (plačujejo davke). Kako je mogoče, da ta podjetja še vedno uspešno poslujejo? Odgovor je neverjeten, toda resničen. Zato ker so tam tako navajeni, ker tako delajo že zadnjih 40, 50 ali več let in so tako delali tudi v času socializma. In njihovi izdelki so izjemno cenjeni tudi na Zahodu, saj so ta podjetja dokazala, da so zaupanja vreden poslovni partner.

Z veseljem bi tule rada napisala, da je tudi naša država zaupanja vreden poslovni partner, da se drži svojih obvez. Vsi pa vemo, da trenutno v tej državi marsikaj ni v redu, da celo zadeve, kot so sodno varstvo, pravna država, izpolnjevanje dogovorov, varstvo pravic zaposlenih…škripljejo na celi črti. Vendar so to osnovni postulati države, ki samo z doslednim spoštovanjem reda in zakonov lahko sporoči lumpom, da se jim ne izplača niti poizkusiti. Pravna država pa po drugi strani pošilja sporočilo malim vlagateljem, portfeljskim investitorjem ter tudi dolgoročnim tujim investitorjem… da jim bo zagotovila odlične pogoje za rast in poslovni uspeh.

Ker tudi v tako težkih pogojih nekatera podjetja kljub vsemu uspešno delajo, nam to vseeno lahko daje upanje za naprej. Dobro delujoča podjetja so voz gospodarstva, predstavljajo dodano vrednost in rast BDP. Čeprav so napovedi rasti bruto družbenega proizvoda za Slovenijo vse prej kot optimistične (za leto 2011 1,3 %, za leto 2012 1,7 %) nam po zgledu naših vlečnih konjev gospodarstva, ne ostane drugega, kot da zavihamo rokave, delamo naprej in ne izgubimo upanja.

Jožica Vavpotič Srakar, izvršna direktorica

Kaj storiti v negotovosti na kapitalskih trgih

AKTUALNO

4TRENDI

57

Zeleno in družbeno odgovorno investiranje v vred-nostne papirje

91011

ZNANJE

1213

Kako močno se zlato lahko sveti?

NALOŽBENE PRILOŽNOSTI

INFORMACIJE

1415

NFD 1 je vzajemni sklad

V zadnjem valu “krize” - stavite na prihodnost

GBD Šparovček: Sodobna oblika varčevanja

O rojstnem dnevu, bedakih in čebuli

Investicijske družbe so postale zgodovina

Davčna svetovalnica: Ne pozabite pomembnih datumov

4 MOJ BROKER www.gbd.si

Kaj storiti v negotovosti na kapitalskih trgihmag. Gregor Pipan

Na svetovnih kapitalskih trgih smo bili v zadnjem mesecu priča močnim padcem tečajev delnic

in močno povečani volatilnosti trgov. Kaj se dogaja?

Dejansko nič novega. Pesimizem, boljša definicija bi bila panika, na trgu v začetku avgusta je bila predvsem posledica nesposobnosti politikov v ZDA in EU, da bi začeli reševati problem zadolženosti držav. Ameriški kongres je šele minuto pred polnočjo sprejel kompromis glede najvišjega dovoljenega javnega dolga. S tem je jasno pokazal, da zaenkrat ameriška politika še ni pripravljena začeti reševati problema visoke zadolženosti države. Olje na ogenj je prililo še prvo znižanje bonitete ZDA v zgodovini s strani bonitetne agencije S&P.

Podobna je slika v EU. Evropski voditelji se niso bili sposobni zediniti o načinu reševanja dolžniške krize perifernih držav in načinu za zajezitev širjenja krize na ostale države preko finančnega sistema, natančneje izpostavljenosti evropskih bank državnim obveznicam PIIGS-ov.

Na drugi strani so podjetja poročala o rekordno dobrih rezultatih v drugem četrtletju letošnjega leta. Tudi napovedi za naprej so optimistične. Na bilancah imajo rekordno visoke zneske gotovine. Samo dividendna donosnost podjetij v indeksu S&P 500 presega donosnost petletnih ameriških državnih obveznic. Če primerjamo vrednotenja donosov obveznic in delnic, vidimo, da so na nivojih z dna krize leta 2008/09. Dejansko so vlagatelji pozicionirani za padec v ponovno krizo. Še več, mali vlagatelji se od krize pred nekaj leti še vedno niso izpostavili delniškim trgom do mere, ki so ji bili izpostavljeni v preteklosti.

Kaj torej storiti? Modrost najuspešnejših vlagateljev pravi: kupuj, ko na trgu vlada panika in prodajaj, ko je trg v evforiji. Vsa dejstva v zadnjih tednih kažejo na paniko. Toda vlagatelj se mora zavedati

predvsem svojih lastnih specifik: kakšen je njegov časovni horizont vlaganja, finančni cilj, toleranca do tveganja, viri prihodkov. Od tega mora biti že v samem začetku odvisna njegova strateška alokacija portfelja vrednostnih papirjev. Za vlagatelje z daljšim časovnim horizontom bi se zelo verjetno utegnila sedanja panika resnično razkriti kot priložnost za povečanje donosa. Investitorji so se v paniki umikali iz delnic v državne obveznice in zlato. Absurdnost prve poteze je več kot očitna. Jedro sedanje krize je državni dolg in (ne)odločitve politikov, upanje za svetovno ekonomijo predstavlja dobro poslovanje podjetij – toda vlagatelji so prodajali delnice podjetij in kupovali obveznice držav!

V središču te panike se je avgusta znašla Italija in njen državni dolg ter posledično evropske banke, še posebej italijanske in francoske, ki so temu dolgu najbolj izpostavljene. Drži, da je glede na delež BDP italijanski dolg eden najvišjih na svetu. Prav tako gre za enega največjih dolžniških trgov. Toda treba se je zavedati še nekaterih drugih dejstev. Večino italijanskega dolga držijo domači vlagatelji. Italija ima enega najvišjih količnikov varčevanja prebivalstva. Prav tako dospetje dolga

ni tako kritično kot v primeru Grčije. Seveda se je treba zavedati tveganj, ki jih Italija predstavlja za EMU, toda videti je treba tako pozitivne kot negativne dejavnike in ohraniti mirne živce.

Vlagatelji se lahko ščitijo z delnim umikom v podjetniške obveznice, še najbolje tistih, nominiranih v valutah držav, ki imajo urejene javne finance (Švica, Švedska, Kanada, azijske države). Najbolj logična posledica dolžniške krize bo drsenje ameriškega dolarja in evra. Vlagatelji se lahko dolgoročno zaščitijo tudi z vlaganjem v primerno velikem obsegu v zlato in druge plemenite kovine, ki sicer utegnejo biti kratkoročno in srednjeročno na nevarno visokih nivojih – pač posledica panike na trgu. Cena zlata se je začela povečevati

eksponentno, kar je ponavadi napoved korekcije.

Investitorji naj povečajo deleže azijskih podjetij in podjetij, ki na azijskih trgih generirajo velik del prihodkov. Že dlje časa je jasno, da je generator svetovne rasti Azija, tako investicije kot azijski potrošnik, sedanja panika glede makroekonomskih razmer na zahodu je to le še bolj izpostavila. Veliko azijskih držav ima urejene javne finance, presežke na tekočem računu plačilne

Slika: Kazalec FED - podcenjenost delniškega indeksa S&P 500 glede na donosnost 10 letnih ameriških državnih obveznic

Vir: lastni izračuni, Bloomberg

MOJ BROKER 5

bilance ter ugodne demografske trende. Tako ekonomska kot geopolitična moč se že sedaj in se bo še bolj v naslednjih letih in desetletjih selila iz atlantske v pacifiško regijo, kjer vlogo generatorja gospodarske rasti prevzema domača potrošnja. Strankam, ki imajo svoja sredstva na upravljanju pri GBD BPD, smo zato že pred časom prilagodili portfelje in bistveno povečali relativno izpostavljenost azijskim trgom.

Najslabše kar lahko investitorji v negotovi situaciji naredijo je, da podležejo paniki!

Naročite se na GBD naložbena priporočila, pokličite ali pišite GBD svetovalcu !

Udeležite se brezplačnih predavanj ob koncu leta:

Z majhnimi koraki do finančnih ciljev termin: 24. november

Kako bo javni dolg Slovenije vplival na moj standard? termin: 1. december

Kam vlagati v letu 2012? termin: 8. december

Vsa predavanja so ob 16. uri v sejni sobi GBD BPD d.d., na Koroški c. 5 v Kranju. Prijave zbiramo na tel. št. 04 280 1000 ali preko e-pošte [email protected]

Zeleno in družbeno odgovorno investiranje v vrednostne papirjemag. Gregor Pipan

Dogodki v zadnjih letih dajejo vse večjemu številu ljudi misliti o vzdržnosti ekonomskih modelov

in načinu življenja, h kateremu teži večina razvitega in razvijajočega se sveta v zadnjih desetletjih. Finančna in ekonomska kriza, ki so jo povzročila neodgovorna ravnanja finančnih pa tudi drugih podjetij, je razgalila nevzdržnost poslovnih praks, ki stremijo za kratkoročnimi finančnimi dobički brez čuta za družbeno odgovornost.

Orkan Katrina in druge naravne katastrofe, izlitje nafte v Mehiškem zalivu in jedrska katastrofa na Japonskem nam dajejo misliti o ceni, ki jo bomo mi in naši zanamci plačevali za uničevanje našega okolja.

Medtem ko številni posamezniki v vsakodnevnem življenju sortirajo odpadke, gradijo energetsko varčne zgradbe, sodelujejo v akcijah čiščenja

okolja in se vozijo z avtomobili, ki manj onesnažujejo okolje, jih veliko manj varčuje v finančnih produktih, ki stremijo k istim ciljem.

Podobno je vsak dan mogoče slišati in brati nešteto pritožb čez koruptivna in neodgovorna ravnanja uprav podjetij ter poslovne prakse, s katerimi se nekateri vodilni okoriščajo na račun

samih podjetij, delničarjev, delavcev in tudi davkoplačevalcev, ki nastale izgube posredno ali neposredno pokrivamo.

Po drugi strani pa vlagatelji ne preverijo, ali so podjetja, ki jih ima njihov sklad ali upravljavec v portfelju tista, ki se teh praks izogibajo in imajo strogo določene etične kodekse, po katerih dosledno poslujejo.

Pokličite: 04 280 1000 Pišite: [email protected] Obiščite: www.gbd.si


Razcvet okoljsko in družbeno odgovornega investiranja

V Evropi in drugod po svetu doživlja družbeno odgovorno investiranje pravi razcvet. Več kot 86 odstotkov institucionalnih vlagateljev upošteva okoljevarstvene kriterije pri izbiri naložb, sredstva v takšnih skladih in portfeljih so presegla 5 bilijonov evrov, kar pomeni 87 odstotno rast v zadnjih dveh letih.

V času ekoloških katastrof in neodgovornega obnašanja podjetij in politikov lahko s selektivnimi naložbami pripomoremo k izboljšanju naših življenj in to ne samo s finančnimi donosi naših portfeljev.

GBD Zeleni družbeno odgovorni koncept upravljanja premoženja

V GBD želimo s posebnim Zelenim družbeno odgovornim portfeljem vlagateljem omogočiti, da poleg finančnim sledijo tudi okoljevarstvenim in širšim družbenim ciljem.

V prvem koraku se določi taktični delež delnic, obveznic in gotovine. Drugi korak je izbira posameznih vrednostnih papirjev.

Delnice

Pri izbiri podjetij upoštevamo enake finančne kriterije kot v tradicionalnih portfeljih. V skladu s top-down pristopom alokacije sredstev upoštevamo zadostno geografsko in panožno razpršenost portfelja.

Naložbe se nahajajo v delnicah podjetij, katerih dejavnost je neposredno povezana s skrbjo za okolje ali pa pri svojem poslovanju aktivno in sistematično skrbijo za čim manjše obremenjevanje okolja ter podpirajo širše družbeno koristne cilje in poslujejo skladno z načeli trajnostnega razvoja.

Kombiniramo dva tipa izbire naložb: tematski pristop ter pozitivni/negativni screening.

Delniški del portfelja je razdeljen na dva dela:

• zelene panoge in

• podjetja iz ostalih panog, ki poslujejo skladno z načeli trajnostnega razvoja.

V prvem so naložbe v delnice podjetij, ki se ukvarjajo z alternativnimi viri energije, upravljajo z vodnimi viri in drugimi komunalnimi službami. Poleg tega vlagamo sredstva tudi v delnice izdajateljev, ki predstavljajo t.i. premostitvene tehnologije (bridge technologies). Ta podjetja delujejo na energetski izboljšavi obstoječih tehnologij.

V drugi del portfelja uvrščamo podjetja iz drugih panog, kjer upoštevamo okoljevarstveno in širše družbeno odgovorno naravnanost podjetij. Ravnamo se po indeksu ekonomske vzdržnosti STOXX Global ESG Leaders Index, razvitem v podjetju Sustainalytics, vodilni družbi na področju raziskav družbeno odgovornega ravnanja podjetij. V portfelj uvrščamo le družbe, ki sodijo v zgornji razred po ekoloških (Environmental), družbenih (Social) in upravljavskih (Governance) kriterijih poslovanja, pri čemer avtomatično izločimo družbe, z očitnim negativnim vplivom na okolje, orožarska podjetja ter podjetja, ki očitno kršijo človekove pravice ali odkrito sodelujejo z režimi, ki to počnejo.

Obveznice

Pri izbiri obveznic izhajamo iz štirih ključnih dejavnikov :

• tveganje spremembe obrestne mere,

• kreditno tveganje,

• valutno tveganje,

• okoljevarstveni in širši družbeni kriterij.

Glede na makroekonomska gibanja določimo ciljno trajanje (ročnost in kuponska obrestna mera) obvezniškega dela portfelja, delež državnih in podjetniških obveznic, povprečno boniteto obveznic v portfelju ter izpostavljenost določeni valuti.

V zadnji fazi na podlagi značilnosti bilance stanja in poslovanja posameznega podjetja izberemo obveznice konkretnih podjetij, pri čemer upoštevamo enake ekološke in ostale družbene kriterije, kot pri izbiri delnic podjetij.

V prihodnosti nameravamo ob zadostni ponudbi vključiti tudi obveznice izdane za okoljevarstvene projekte.

Slika: Alokacija sredstev v Zelenem družbeno odgovornem portfelju GBD BPD

Vabimo vas, da se z nami dogovorite za sestanek in o

našem upravljanju premoženja izveste

še kaj več.

Pokličite nas na tel. številko

04 280 1000 ali nas obiščite osebno.

MOJ BROKER 7

V zadnjem valu “krize” - stavite na prihodnostmag. Sašo Pukšič, CFA

Ob koncu leta imamo navado, da analiziramo in pokomentiramo, kaj se je zgodilo. Hkrati se

vprašamo, ali se dogajanja preteklega leta skladajo z našo »veliko sliko«, na podlagi katere ugibamo, kam pelje prihodnost. In običajno skušamo ugibati, kaj bo prineslo prihodnje leto.

Že štiri leta na teh straneh »lajnamo« o treh valovih krize (finančnega sektorja, realnega gospodarstva in monetarnih sistemov), ki imajo vsak svojo valovno dolžino oz. tempo (mesec oz. četrtletja, četrtletje oz. leta, leto oz. »petletke«).

Kar se je pred štirimi leti zdelo neverjetno, je danes dejstvo. Smo v zadnjem valu, ameriške državne obveznice so izgubile najvišjo bonitetno oceno, euro-območje je ali tik pred silovitimi reformami ali tik pred zlomom, vlagatelji pa v negotovosti iščejo še zadnje »varne« naložbe kot so švicarski frank ali zlato. Za letos naj bralce predvsem opozorimo, da varnih naložb ni - nihče vam ne jamči, da bodo vaši pretekli napori, rezerve, prihranki v prihodnosti ugodno cenjeni - še najmanj, če so v neproduktivnih oblikah.

Spomnim se, da so me stranke včasih gledale, kot da sem iz srednjega veka, če sem omenil, da bi mogoče bilo primerno uvrstiti v njihov portfelj tudi kakšnih 10% zlata. Takrat se je v vsaki gostilni vedelo, da je prihodnost rastoči Balkan. Danes se v vsaki gostilni ve, da bo vse propadlo in da bo potem edino še kaj vredno zlato.

Najbolj varna naložba je – razpršena naložba. Z razpršeno naložbo boste tudi najmirneje spali. Nobenega smisla nima, da najprej garate in veliko zaslužite, nato skušate biti še jasnovidni, da bi našli odgovor na vprašanje, »katera je najboljša naložba«, nato pa vas skrb za vašo težko prisluženo rezervo, ki jo imate v eni sami »najboljši naložbi«, spravi v prezgodnji grob.

Vendar razpršitev premoženja ni nujno popolnoma slepa. Do določene mere je preudarno, da v portfelj vključite za vsak primer tudi naložbe, ki vam trenutno »niso najbolj všeč«. Vsekakor pa je popolnoma koristno, če ste tudi malo izbirčni. Ob množici naložb, ki so na voljo po svetu, se tako kot v vsaki

trgovini splača vprašati, ali bi raje tole ali tisto. Apple ali Nokio? Amazon ali Mercator? Zlato ali platino ali vsega po malem? Več kot veste, bolj ste lahko izbirčni.

S tem, ko smo »zlajnali« model treh valov krize, ki ne napoveduje nič več nepričakovanega ali celo neverjetnega, se lahko začnemo spraševati, kakšna bo prihodnost potem. Kako bomo živeli čez 10 let? Kakšna bo demografska slika? Katere panoge bodo vodile v rasti? Kakšne so konkretne naložbene ideje iz panog prihodnosti, kakršne so biotehnologija, zeleni viri energije in nekatera področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij? Tudi letos vas vabimo na seminar konec leta, na katerem se bomo spraševali podobna vprašanja.

Časi velikih kriz so tudi časi velikih

inovacij. V iskanju konkurenčne prednosti je treba poseči tudi po radikalnejših rešitvah. Med področji, pri katerih smo bili v zadnjih letih priča hitremu razvoju, so izraba alternativnih virov energije, avtomobilizem, biotehnologija in računalništvo.Na seminarju konec leta si bomo

pogledali več primerov tehnoloških prebojev, tukaj pa si na hitro oglejmo le en primer preskoka ovire, ki že desetletje zavira panogo.

Hitra osvojitev pametnih telefonov in tabličnih računalnikov je le eden izmed uspehov, ki je prepihal IT panogo v zadnjih dveh letih. Že pred dvema letoma, ko smo na teh straneh šele napovedovali razmah pametnih telefonov ter naskok HTC-ja, Qualcomma in Googlovega Androida, so se kazale napetosti v ekosistemu odjemalcev, dobaviteljev, tekmecev, zaveznikov in razvojnih partnerjev v tej niši. Razmerja v širši panogi že nekaj časa niso bila tako dinamična. Nekoč podjetja, kovana v zvezde, kot sta Nokia in Research in Motion, so z razvojnim zaostankom hitro izpadla iz rastočih segmentov z najvišjimi maržami. Proces kreativnega uničenja je na njihova

Slika: cene fotovoltaičnih modulov so se v zadnjih treh letih skoraj razpolovile (cene drobno v USD/Wp oz. eur/Wp)

Vir: solarbuzz.com


mesta zasadil več novih vzhajajočih zvezd. V oblikovanju novih ekosistemov se v zadnjih mesecih vnemajo patentni boji, prevzemi in – najpomembneje – še bolj pospešene inovacije.

Hitrost osnovnega gradnika računalnikov se že od leta 2002 ni bistveno izboljšala. Nekoč smo zmogljivost računalnika praktično izenačevali s taktom njegovega procesorja, zdaj pa že skoraj desetletje kupujemo računalnike s procesorji, ki imajo takt okoli 2 do 3 GHz, vsake toliko pa se podvoji število jeder.

Temu dolgoletnemu počitku bo, kot kaže, že v naslednjih mesecih naredil konec proizvajalec mikroprocesorjev Intel. V začetku maja je predstavil novo, »3D« zasnovo tranzistorjev, pripravljeno na količinsko proizvodnjo. Nova zasnova bo omogočila nadaljnje nižanje napajalne napetosti in večanje delovnega takta. Če poskusimo razložiti zelo po domače, so uspeli dvigniti (v 3. dimenzijo) cev, po kateri teče tok, tako da jo je mogoče z le rahlim pritiskom z vseh strani odpirati in zapirati na hitro in na tesno.

Intelu se z novo tehnologijo očitno mudi. V začetku avgusta je še enkrat brez sprememb objavil načrt, po katerem bodo procesorji z novimi tranzistorji na voljo v računalnikih različnih proizvajalcev že v prvi polovici naslednjega leta. Dodal pa je še 300-milijonski sklad. ki bo poskrbel za financiranje projektov, ki bodo podpirali

ta načrt, v drugih podjetjih.Intel se zagotovo čuti ogroženega ob hitrem razmahu pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, ki uporabljajo konkurenčne procesorje z nizko porabo. Zato je še za letošnjo božično sezono napovedal, da bo na trgu začel uveljavljati koncept »ultraprenosnikov« (»ultrabook«), ki bi naj združevali ugodne lastnosti prenosnikov in tabličnih računalnikov, kot so nizka teža, celodnevno trajanje baterije, vmesniki na dotik in – cena pod 1.000 dolarjev. Verjetno tečejo tudi pogovori z Applom, ki je v svoje namizne računalnike z letom 2006 začel uvajati Intelove procesorje, v iPhone in iPad pa vgrajuje »lastne« procesorje, ki

temeljijo na arhitekturi britanskega podjetja ARM Holdings. Čigav procesor bo v iPhone 5?

Intel trdi, da so z uspešno realizacijo nove tehnologije za dogledno prihodnost omogočili nadaljnjo veljavo ‚Moorovega zakona‘, ki so mu že tolikokrat napovedovali konec.

Leta 1975 popravljena in danes največkrat citirana različica tega »zakona«, ki ga je panoga posvojila kar kot benchmark za napredek, potreben za vzdrževanje konkurenčnosti, predvideva podvojitev na vsaki dve leti.

Strategija sledenja proizvajalcev temu zakonu pri »poceni vezjih za množice« predvideva zmanjševanje dimenzij komponent vezja za 30% (faktor 0,7) na vsaki dve leti (npr. prehod iz prejšnje 45nm tehnologije na trenutno 32 nm, in nadaljnji prehod konec letošnjega leta na 22nm).

Slika: zasnova tranzistorja: prejšnja (levo) in nova 3D (desno)

Vir: Intel

Originalni Moorov zakon:

Število tranzistorjev v integriranem vezju, pri katerem so stroški na tranzistor najnižji, se

vsako leto podvoji.Gordon Moore, kasneje

soustanovitelj Intela, 1965

Slika: Relativno gibanje tečajev delnic podjetij Intel, AMD, ARM Holdings in IBM v zadnjem letu dni (26.10.2010 - 25.10.2011), v EUR

Vir: Bloomberg

MOJ BROKER 9

S tem bi lahko vsaka nova generacija integriranih vezij pomenila npr.: • zmanjšanje dimenzij tranzistorja

za 30% (kar pomeni 50% manjšo površino tranzistorja),

• zmanjšanje zakasnitve za 30% (povečanje delovnega takta za 43%),

• zmanjšanje napajalne napetosti za 30%,

• zmanjšanje porabe na tranzistor za 50% (P=CxV2xf),

= dvakrat več tranzistorjev na enaki površini, ob enaki skupni porabi in ob skoraj za polovico hitrejšem taktu

delovanja.

Pri konkurentih AMD in ARM Holdings so se odzvali s trditvijo, da 3D tehnologije še ne potrebujejo, saj na druge načine dosegajo performanse, ki jih Intel še ni uspel pokazati. V ARM Holdings pravijo, da gre le za preveč odmevno Intelovo marketinško potezo in da se investitorjem ni treba bati vdora Intela na mobilni segment ali nižanja marž. ARM sicer sodeluje z IBM, ki pa bi lahko bil zanimiv za investitorje s še daljšim uvidom v prihodnost. IBM je v zadnjih mesecih objavil kar nekaj uspehov na področju povezovanja elektronskih in fotonskih komponent. Na krajši rok

pa je pomemben IBM-ov napredek pri grafenskih vezjih, ki vodijo v teraherčno (THz) elektroniko in bi lahko bili pripravljeni za trg že v tem desetletju

Za zaključek vas še enkrat vabimo na seminar konec leta, kjer si bomo pogledali še več trendov, pomembnih za prihodnost.

Razkritje: avtor prispevka je imetnik omenjenih naložb: izvedenih instrumentov na zlato, delnic podjetij Motorola Mobility in HTC ter različnih naložb v omenjene panoge.

Branje naložbenih priporočilmag. Miha Pučnik

V GBD Gorenjski borznoposred-niški družbi d.d. smo v dobrem letu in pol objavili kar nekaj na-

ložbenih priporočil (skupno 30). Obi-čajno je GBD Naložbeno priporočilo objavljeno dvakrat na mesec oziroma po potrebi. Glede na veliko število in-formacij v vsakem naložbenem pri-poročilu se postavlja vprašanje, kako naložbena priporočila brati.

Struktura naložbenega priporočila

Naložbeno priporočilo je sestavljeno iz dveh strani. Na prvi strani so podane ključne informacije o izbrani naložbi skupaj z opisno predstavitvijo in zaključnim tečajem. Predstavljena sta tudi dva grafa. Pod prvim grafom, ki je 3-letni linijski, so podane ključne možnosti za rast obsega poslovanja podjetja v naslednjih letih. Pod drugim, ki je 6-mesečni s svečniki, pa je komentar na tehnično gibanje tržnega tečaja v zadnjega pol leta. Na drugi strani je mogoče razbrati, kako je podjetje poslovalo v polpretekli zgodovini in kakšno je vrednotenje podjetja v primerjavi s tekmeci. Na vrhu strani so predstavljeni podatki o višini prihodkov, dobičku iz poslovanja (EBIT) in čistemu dobičku za zadnjih pet let. Vlagatelj s tem dobi vpogled, kako je podjetje poslovalo v preteklosti. S tem dobi vtis ali ima podjetje trend zviševanja obsega prihodkov ali upadanja. To je

pomembno, ker je pri podjetju, ki letno zmanjšuje obseg poslovanja, težko pričakovati rast tržnega tečaja delnice. Ob strani so predstavljeni trendi gibanja prihodkov in dobička na četrtletni ravni, s čimer vlagatelj dobi še podrobnejši vpogled v delovanje podjetja. Omenjene numerične podatke pa spremlja poglobljen komentar delovanja podjetja. Razloženo je, zakaj so se določene postavke v bilancah gibale kot so se, oziroma kako je podjetje generiralo prihodke. Za izbrano naložbo je predstavljena tudi dividendna politika – kakšna je dividendna donosnost, kdaj so bile dividende izplačane in kdaj je mogoče pričakovati naslednje izplačilo dividend.

Na koncu je predstavljena primerjava izbrane naložbe s konkurenco. Vrednost

naložbe se namreč izoblikuje tudi glede na primerljiva podjetja. Pri naložbi, ki je v povprečju cenejša od konkurenčnih podjetij, je mogoče pričakovati, da bo tržni tečaj rasel in obratno. S primerjavo naložbe s konkurenco je vlagatelju predstavljeno, zakaj je izbrana naložba v določenem trenutku res najboljša izbira v svoji panogi oziroma industriji.

Ciljna cena

Za vlagatelja je morda najpomembnejši podatek, kakšna je ciljna cena izbrane naložbe oziroma kakšen donos lahko pričakuje. Na prvi strani sta podani dve ciljni ceni. Prva je dolgoročna ciljna cena in predstavlja mediano ciljnih cen izbrane naložbe analitikov na Bloombergu. Druga je kratkoročna in je izoblikovana glede na tehnično analizo


polpreteklega gibanja tržnega tečaja.

Poudariti je potrebno, da sta obe ciljni ceni mnenji, kako se bo gibal tržni tečaj izbrane naložbe v prihodnje. Ciljni ceni nikakor nista zagotovilo, da bo dejanski tržni tečaj čez eno leto ali kasneje res dosegel navedene cene. Prihodnjega tržnega tečaja namreč ni mogoče 100% napovedati. To pa lahko tudi pomeni, da bo tržni tečaj višji od napovedanega.

Kdo naj kupuje

GBD Naložbena priporočila so predlagana vsem vlagateljem. Vendar mora vsak vlagatelj sam pri sebi oceniti ali se mu v določenem trenutku splača vlagati v izbrano naložbo. Vlagatelj, ki ima na primer v naložbenem portfelju že prevelik delež farmacevtskih družb, ne more kupiti še enega predlaganega farmacevta, čeprav je slednji dobra

naložbena priložnost. Vlagatelj mora tudi oceniti kakšna je predlagana naložba z vidika osebnega dojemanja tveganja. Konservativni vlagatelji na primer ne bodo kupovali naložbe iz še ne dovolj uveljavljenih industrij kot so polprevodniki, dinamični vlagatelji, ki so bolj naklonjeni tveganjem, pa ne bodo kupovali naložb iz defenzivnih industrij kot so potrošne dobrine.

GBD Šparovček: Sodobna oblika varčevanjaBarbara Verlic

GBD Šparovček je eden izmed modelov upravljanja, namenjen je varčevanju v majhnih zneskih,

ki se vplačujejo mesečno. Tu ne gre za »klasično« varčevanje v smislu kopičenja denarnih sredstev na varčevalnem računu, pač pa kupovanje finančnih instrumentov (FI) na borzi. Vodilo pri oblikovanju tega produkta je kako s čim nižjimi stroški kupovati tuje likvidne FI, ki bodo na dolgi rok zasledovali gibanje svetovnih trgov.

Naložbe

Za portfelj GBD Šparovček se kupujejo globalni indeksni skladi (ETF oz. Exchange Traded Funds), ki vsebujejo tudi po nekaj tisoč delnic svetovnih izdajateljev. Tako je vaš portfelj že za 30 EUR razpršen na različne regije in različne panoge. Označimo jih lahko kot delnice, ki imajo vse značilnosti investicijskih skladov. Možno jih je kupiti ali prodati kontinuirano v času trgovanja na večini razvitih svetovnih borz. Večina ETF skladov dosledno sledi indeksom vrednostnih papirjev

(košarice vrednostnih papirjev, ki predstavljajo celoten kapitalski trg, del trga ali določeno panogo).

Nakup FI v portfelju GBD Šparovček se izvrši enkrat v mesecu za vsa prosta denarna sredstva, ki so v portfelju posamezne stranke. V primeru, da FI izplačuje dividende, odvedemo davek. Prejete neto dividende se uporabijo za reinvestiranje.

Donosnost GBD Šparovčka

Donosnost GBD Šparovčka je odvisna od razmer na kapitalskih trgih, stanje portfelja pa od trenutne tržne vrednosti FI v portfelju stranke. Stanje portfelja lahko spremljate 24 ur na dan prek GBD On-line sistema. Za spremljavo dobite vpogledno geslo. Na GBD On-line sistemu imate dostop tudi do obračunov nakupov oziroma ostalih transakcij.

Trajanje GBD Šparovčka

Dobo varčevanja si določite sami, skladno z vašimi željami in cilji. Pri tem produktu niste časovno vezani. Varčevanje lahko prekinete kadarkoli želite. Ko se odločite za prekinitev, se FI v portfelju prodajo ali pa jih obdržite ter prenesete na posredovanje. V primeru prodaje morate oddati

kapitalsko napoved do 28.2. za preteklo leto, saj je odsvojitev FI v GBD Šparovčku obdavčena ravno tako kot običajne delnice.

Stroški

Pri varčevanju vas bremenita samo dva stroška. To sta: vstopna provizija v višini 2,9 % (pri vplačilu 30 EUR to znaša 0,87 EUR) in upravljavska provizija 0,1 % od stanja na dan 31.10. Ostali stroški, kot so odpiranje trgovalnega računa, ležarina in vodenje, se ne zaračunavajo.

Nakazila/ vplačila

Denarna sredstva mesečno nakazujete v vaš portfelj. Minimalni znesek je 30 EUR, navzgor znesek ni omejen. Še boljši način za nakazovanje je, da odprete trajnik na banki, tako bodo vaša nakazila avtomatično izvedena. Vplačila znotraj meseca niso omejena in jih zato lahko večkrat izvršite.

Sklenitev varčevanja

Ob sklenitvi pogodbe potrebujete veljaven osebni dokument, davčno številko in številko bančnega računa. V primeru, da ste že naša aktivna stranka, nam sporočite in vam pošljemo pogodbo za GBD Šparovček v podpis. Poleg sklenjene pogodbe za posredovanje ali gospodarjenje lahko dodatno odprete pogodbo še za GBD Šparovček.

Za več pojasnil nas pokličite na telefon 04 280 1044 ali pošljete e-mail na [email protected]

Tabela: Informativni izračun donosnosti ob rednem mesečnem vlaganju minimalno 30 EUR, za različna časovna obdobja. Donosnost GBD Šparovčka ni fiksno določena, ampak je odvisna od razmer na trgu kapitala.

MOJ BROKER 11

O rojstnem dnevu…

Poskušajte si predstavljati priprave na otroško rojstnodnevno zabavo. Torta je pripravljena, konfeti in piščalke tudi, le še raznobarvne balone je treba napihniti in obesiti pod strop. Napihujete balone, a vaš otrok bi z vsakim novim rad še večjega. Znova in znova vdihnete in izdihnete v balon, ki je že nekajkrat

presegel velikost tistega, ki ste ga napihnili kot prvega. Zaprite zdaj oči. Kakšen občutek se vam pojavi v glavi? »Počil bo, ... zdaj, ... zdaj, ... zdaj, ... BUM!!!«, in balona ni več. Pričakovali ste, da bo počil, a vas je pok še vedno presenetil.

O bedakih…

Pojem črednega nagona pri človeku je v uporabi že skoraj sto let. Gre za to, da človek v negotovih situacijah in ob pomanjkljivih informacijah prične oponašati obnašanje sebi podobnih. Ravno pri vlaganju na borzo pa vseskozi prevladuje ravno občutek negotovosti, zato posameznik prične razmišljati

v smislu: »Ostali že vedo, kaj delajo. Gotovo vedo več kot jaz. Vsi so že zaslužili, zakaj ne bi še jaz.« Takšno

razmišljanje široke množice ljudi pripelje do evforije na borznih trgih, ko nakupi niso več racionalni, ampak že postanejo špekulacija. Investitorji enostavno verjamejo, da se bo balon še okrepil ter predvidevajo, da bodo znali pravočasno oceniti, kdaj bo najprimernejši čas za izstop iz naložbe in bodo uspeli najti »bedaka, večjega od sebe«, ki bo delnice kupil še dražje. Takšno razmišljanje pa dolgoročno ni vzdržno, saj »bedakov« enkrat zmanjka. V tistem trenutku likvidnost drastično pade, zato balon, ki je v tem času nastal, poči. Sledi borzni zlom.

O čebuli…

Prvi primer borznega zloma se je zgodil že daljnega leta 1637 na Nizozemskem. Zgodba se je začela, ko je v drugi polovici 16. stoletja na Nizozemskem tulipan postal pravi statusni simbol. Čebulice te lepe rastline so kupovali predvsem premožni ljubitelji rož, ki so bili za svoje zadovoljstvo pripravljeni plačati tudi nekaj višjo ceno. Kmalu so se v krog ljubiteljev cvetja vključili špekulanti, ki so zavohali hiter in dober zaslužek. Do leta 1636 je povpraševanje raslo. Trgovanja s čebulicami tulipanov so se lotili vsi, tudi najrevnejši. Ljudje

so prodajali svoje imetje, da so imeli kapital za nakup in preprodajo. Najdražja čebulica je dosegla ceno 6000 zlatnikov (povprečni letni prihodek je takrat znašal okoli 150 zlatnikov). V enem mesecu je cena zrasla celo za 2000 odstotkov. Špekulacij je bilo vse več, zgodovinarji omenjajo prve opcijske pogodbe. Kupec je plačal 20 guldnov, da je čez določen čas pridobil pravico kupiti čebulico po 100 guldnov . Če bi tržna cena do takrat zrasla na 200 zlatnikov, bi opcijo izkoristil in iztržil 80 zlatnikov dobička. Če opcije ne bi izkoristil, bi bila njegova izguba le 20. Mnogi so na hitro obogateli.

V začetku leta 1637 pa se je že zgodilo, da trgovci niso več mogli iztržiti prenapihnjenih cen. Ponudba je bila ogromna, a tudi cena. Prvi razsodni posamezniki so se raje umaknili, saj so ugotovili, da takšna stopnja rasti ne more trajati v nedogled. Ko se je takšna miselnost polotila tudi ostalih, je balon počil. Cene so v dveh mesecih in pol padle za 90 %. Trgovcem so čebulice tulipanov gnile po skladiščih in kmalu so bile vredne manj kot navadna čebula. Ostalo je veliko tožb zaradi neodplačanih dolgov, ki pa jih sodišča niso hotela reševati, ker so vse posle označili kot špekulacijo.

Disclaimer…

Vse podobnosti med tulipani leta 1637, tehnološkimi delnicami leta 2000, balkansko zgodbo leta 2007 in letošnjo »zlato mrzlico« so lahko zgolj naključne.

O rojstnem dnevu, bedakih in čebuliBoštjan Višnar

»Borzne balone in bor-zne zlome povzročajo prekomerne špekulacije neracionalnih borznih ig-ralcev, ki jih zapusti zdrav razum in s svojimi nakupi borzne tečaje potiskajo proti nebu toliko časa, da zmanjka moči tudi največjim optimistom in pride do borznega zloma.«

»Ni balona, ki mu ne bi sledil borzni zlom in ni borznega zloma brez predhodnega balona«

»Teorija večjega bedaka (Greater Fool Theory) pra-vi, da je mogoče zaslužiti tudi s precenjenimi delni-cami, saj se vedno najde nekdo (večji bedak), ki bo za takšno delnico priprav-ljen plačati več.«


Zadnja rast cene zlata dokazuje, da se lahko zlato zelo močno sveti. Zaradi pretresov na kapitalskih

trgih je cena zlata rasla, rasla in 22. avgusta za nekaj ur celo prerasla ceno platine, sicer najdražje kovine na svetu. Zlato se lahko torej sveti močneje celo od platine. Kaj je še dražje od platine? Diamanti! Se bo zlato kdaj svetilo močneje kot diamanti?

Razlog za rast cene zlata v zadnjih letih je predvsem zaradi njegove opredelitve kot varne naložbe (ang.safe haven). To je še posebej postalo očitno v zadnjem času, ko se je na kapitalske trge vrnila negotovost in strah pred še eno recesijo. Zaradi pretresov na finančnih trgih se je kapital umaknil iz delniških naložb in usmeril v varne naložbe. K rasti cene zlata pa je še dodatno pripomoglo dejstvo, da se število t.i. varnih naložb znižuje. Pred znižanjem bonitetne ocene ZDA so na primer tudi ameriške državne obveznice veljale za varno naložbo, zdaj pa ima primat varne naložbe pravzaprav le še zlato. Zlato je ena zadnjih univerzalno priznanih varnih naložb.

Cena zlata je imela v zadnjih 10-ih letih izrazit trend rasti. V tem času se je cena zlata povečala za skoraj 500%, od tega v zadnjem letu za okoli 50%. Zelo težko bi našli kakšno drugo naložbo,

ki bi dosegala tako dobre donose in bi bila hkrati varna naložba. Vendar cena zlata ne more neskončno dolgo rasti. Ob zadnjih tečajih se kaže, da je zlato že drago in da se napihuje balon. To pa ne pomeni, da cena zlata kratkoročno ne more še zrasti, predvsem če se bodo pretresi na kapitalskih trgih nadaljevali.

Zlato je ena redkih kovin, ki ne rjavi – zlato se bo enako svetilo tudi čez tisoč let. Vendar se trenutno cena zlata zelo močno sveti. Dolgoročno zlato ne more biti dražje od platine in to je meja, kako močno se lahko sveti cena zlata. Vlagateljem priporočamo, da v primeru, da se odločijo za nakup zlata, kupijo zlato v primernem deležu v svojem portfelju.

Zakaj cena zlata raste:• zlato je edina univerzalna povsod po

svetu priznana varna naložba,

• zaradi pretresov in nestabilnosti na kapitalskih trgih vlagatelji vse več kupujejo zlato kot varno naložbo,

• povpraševanje po zlatu je veliko večje kot ponudba – v zadnjih 10-ih letih je bilo izkopanega okoli 25.000 ton zlata, na novo pa je bilo odkritih le 6.000 ton zlata. Povpraševanje po zlatu je vsako leto večje, zaloge pa hitro kopnijo,

• zlato se vse več uporablja tudi v industrijske namene - včasih se je zlato uporabljalo predvsem za nakit, danes pa se vse več uporablja v

elektro industriji – zlato je namreč odličen prevodnik,

• v državah v razvoju ljudje še vedno radi kupujejo zlat nakit, da bi izkazali, da so premožni – kupna moč prebivalstva v BRICS državah narašča in posledično tudi povpraševanja po zlatu,

• morebitno tretje kvantitativno sproščanje v ZDA bo pomenilo nadaljnjo rast cene zlata - del presežnih denarnih sredstev od prodaje obvezniških vrednostnih papirjev ameriški centralni banki se bo usmeril tudi v nakup zlata.

Prednosti vlaganja v zlato:• zlato ščiti premoženje pred

posledicami inflacije in razvrednotenja valut,

• zlato je dober hranilec vrednosti,

• zlato predstavlja eno najmanj tveganih naložb,

• nakup in prodaja fizičnega zlata je neobdavčena.

Pasti vlaganja v zlato:• tako kot vsaka druga tržna naložba

se tudi cena zlata dnevno spreminja in je odvisna tudi od špekulativnih nakupov in prodaj,

• cena zlata se meri v ameriških dolarjih (USD) – vlagatelj, ki ima dobiček v zlatu v USD, ima zaradi medvalutnega gibanja lahko izgubo v evrih.

Zakaj cena zlata lahko pade:• rast delniških tečajev bo pocenila

zlato – ko bo prišlo do preobrata na kapitalskih trgih, bo cena zlata padla, ker vlagatelji ne bodo več potrebovali varne naložbe,

• cena zlata ne more rasti neskončno dolgo – tudi cena zlata ima zgornjo mejo. Zlato na primer ne more biti dolgoročno dražje od platine. Zdaj smo blizu te meje.

Kako močno se zlato lahko sveti?mag. Miha Pučnik

Slika: Gibanje cene zlata (USD/unčo)

Vir: FINport, www.finport.si

MOJ BROKER 13

Načini investiranja v zlato:• nakup fizičnega zlata,

• nakup ETF-a na zlato – priporočamo: SPDR Gold Trust (ticker: GLD),

• nakup delnic rudnikov zlata – priporočamo: ETF na rudnike zlata (ticker: GDX US) .

Ceni zlata in platine sta do dneva potresa na Japonskem naraščali dokaj enakomerno. Po naravnih ujmah in posledicah, ki bi lahko prizadele tretje največje gospodarstvo na svetu in posledično ves svet, pa je začela cena zlata izrazito hitreje naraščati kot cena platine. Dodaten pospešek pa je cena zlata dobila ob poletnih pretresih na kapitalskih trgih, zaradi česar je bilo zlato nekaj časa celo dražje od platine.

Merska enota zlata je unča, cena pa se meri v ameriških dolarjih. Dejstvo, da zlato stane na primer 1.800 USD na unčo, nam ne pove veliko. Če pa ceno zlata pretvorimo v merski sistem in evre, dobimo podatek, da stane

kilogram zlata okoli 44.000 evrov. To pa je zelo veliko in upravičeno lahko dobimo spoštovanje do te plemenite kovine. Kdo bi si upal kilogram zlata

prenašati v plastični vrečki kot to na primer počnemo z litrom soka?

Slika: Relativno gibanje cene zlata in platine

Vir: FINport, www.finport.si

Investicijske družbe so postale zgodovinaMaja Bergant

Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev od julija letos ne kotira več nobena investicijska družba. Vseh 12 je namreč že uskladilo naložbene portfelje zakonskim določilom (ZISDU-1) o preoblikovanju investicijske družbe v vzajemni sklad. S preoblikovanjem se je premoženje investicijske družbe preneslo na družbo za upravljanje (DZU), imetniki pa ste skladno z menjalnim razmerjem prejeli točke vzajemnega sklada. Stanje omenjenih naložb ni več razvidno iz vašega portfelja pri GBD Gorenjski borznoposredniški družbi d.d. O vrednosti premoženja vas obvešča posamezna DZU, vrednost točke pa je dnevno objavljena na njihovi spletni strani. V spodnji tabeli so zbrani podatki o vseh omenjenih skladih, družbah za upravljanje, ki upravljajo posamezen sklad, datumu preoblikovanja in (kazenskih) stroških.

Tabela: Pregled skladov, ki so nastali iz investicijskih družb

Vir: lastni podatki


Pa smo dočakali še zadnje preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad. Potem

ko se je marca letos investicijska družba KD ID (oznaka KDIR) preoblikovala v KD Delniški dohodkovni, se je konec julija preoblikovala še investicijska družba NFD 1 (oznaka NF1N) v NFD 1 Delniški.

Na Ljubljanski borzi se je z ID NFD1 nazadnje trgovalo 26.7.2011. Zadnji posel je bil sklenjen pri tečaju 0,63 EUR. Knjigovodska vrednost je na ta dan znašala 0,80 EUR. S preoblikovanjem sta se tržna in knjigovodska vrednost izenačili, kar pomeni, da ste delničarji NF1N s preoblikovanjem „zaslužili“ 26,98%. NFD d.o.o. je ob preoblikovanju celotno premoženje ID-a, skupaj z vsemi obveznostmi, prenesla na vzajemni sklad NFD 1 Delniški.

ID NFD1 je z dnem vpisa v sodni register prenehal delovati, delnice so bile umaknjene iz kotacije na Ljubljanski borzi in so se po menjalnem razmerju ena proti ena zamenjale za točke vzajemnega sklada. Vzajemni sklad NFD 1 Delniški je sprva deloval kot samostojni vzajemni sklad, dne 6.9.2011 pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za preoblikovanje v podsklad NFD 1, delniški podsklad, ki se je tako vključil v Krovni skladu NFD. Vzajemni sklad je začel delovati 4.8.2011, vrednost enote premoženja pa je na ta dan znašala 0,75 EUR.

Do preoblikovanja ID-a NF1N je prišlo dokaj pozno predvsem zato, ker ID tako dolgo ni uspel uskladiti naložbenega portfelja in znižati delež netržnih naložb pod zakonsko določenih 10 %. Do preoblikovanja so portfelj sicer uspeli uskladiti, vendar ne s prodajo, temveč z oslabitvami netržnih naložb (NLB d.d., Banka Celje d.d., Hoteli Benardin d.d.). Podobne slabitve so v preteklosti že večkrat opravili. Na tak način so znižali knjigovodsko vrednost sklada, ki je še aprila 2011 znašala 0,85 EUR, ob

preoblikovanju pa 0,80 EUR (-5,9 %).

Naložbena politika vzajemnega sklada NFD 1 Delniški predvideva vlaganje v globalno razpršene delnice z visokim dividendnim donosom, brez panožnih in regijskih omejitev. A takšne sestave zaradi portfelja vzajemnega sklada, ki ga sestavljajo predvsem slovenske delnice, in ob prisotnosti nizke likvidnosti slovenskega kapitalskega trga, še nekaj časa ne moremo pričakovati. Kljub temu, da je bilo v prospektu ID NFD1 zapisano, da lahko ID sredstva investira tudi na tuje trge, tega ni počel. Vzajemni sklad se bo tako moral čim prej znebiti večine netržnih in slabo likvidnih naložb, da bo lahko del sredstev namenil za investiranje v tuje delnice in tako izpolnjeval naložbeno politiko. Dokler ne bo prišlo do večjih sprememb v naložbeni strukturi sklada, toliko časa vzajemni sklad ne bo dosegal donosov, ki bi bili lahko primerljivi z donosi drugih vzajemnih skladov. Po podatkih z dne 30.9.2011 o strukturi naložb vzajemnega sklada je razvidno, da ima sklad še vedno 83,72 odstotkov sredstev razpršenih v slovenskih delnicah.

Imetnikom točk vzajemnega sklada le--te odsvetujemo prodati zaradi visokih

zakonsko dovoljenih izstopnih stroškov. V prvem letu po preoblikovanju znašajo izstopni stroški 23 % („kazenska“ iz-stopna provizija 20 % + izstopni stroški 3 %), v drugem letu 13 % („kazenska“ izstopna provizija 10 % + izstopni stroški 3 %), po drugem letu pa 3 %.

Vlagateljem svetujemo, da naložbo obdržite vsaj dve leti. V kolikor se odločite za prodajo, lahko to uredite preko nas v poslovalnicah v Kranju in v Ljubljani.

NFD 1 je vzajemni skladMaja Bergant

Tabela: 10 največjih naložb 30.9.2011

Naložba Delež

Cinkarna Celje d.d. 9,72%

Krka d.d. 8,95%

Petrol d.d. 7,52%

Poslovni sistem Mercator, d.d.

5,36%

Telekom d.d. 4,47%

Helios Domžale d.d. 4,22%

Pivovarna Laško 3,86%

Zavarovalnica Triglav d.d. 3,79%

Banka Celje d.d. 3,44%

Banka Celje - obveznice 3,28%Vir: www.nfd.si

KOLOFONMoj Broker je bilten družbe GBD BPD d.d., Koroška cesta 5, 4000 Kranj, tel. 04 280 1000, e-naslov: [email protected]. Namenjen je informiranju investitorjev. Brezplačno ga lahko prejmete v naših poslovalnicah, dostopen je tudi na spletni strani www.gbd.si.Vsebinska in idejna zasnova ter grafična priprava: GBD BPD d.d.Oblikovna zasnova: Mojca Knaus VidmarUredniški odbor: Jožica Vavpotič Srakar, Boštjan Višnar, Gregor Pipan, Primož KopačFotografije: Shutterstockphoto in arhiv družbe GBD BPD d.d. Omejitev odgovornosti: V publikaciji izražena mnenja ne pomenijo ponudbe za nakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev, temveč so podana izključno za boljše razumevanje in delovanje trga kapitala. GBD BPD d.d. in povezane osebe so lahko imetniki vrednostnih papirjev, omenjenih v tem glasilu. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtorji verjamejo, da so verodostojni, vendar ne zagotavljajo njihove natančnosti in popolnosti. GBD BPD d.d., in avtorji ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tej publikaciji.Tisk: Tiskarna Schwarz Naklada: 700 izvodov ISSN 1855-4342

MOJ BROKER 15

Davčna svetovalnica:Ne pozabite pomembnih datumovHermina Borak

Dohodek Napoved Datum

Uveljavljanje davčne osnove od obresti na dolgoročno vezane vloge

Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah

- Za pogodbe sklenjene v letu 2011

30.12.2011

Oddajanja premoženja v najem

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem - v primeru, da premoženje ni dano v najem plačniku davka (pravni osebi ali osebi, ki opravlja dejavnost po Zakonu o dohodnini

16.1.

Dostava kontrolnih podatkov po pravilniku o dostavi podatkov

- Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2011 - Dostava podatkov za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov v letu 2011- Dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov

31.1.

Uveljavljanje posebnih olajšav za vzdrževane člane

Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011

6.2.

Odsvojitev vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov

- Za več kot 10 obdavčljivih odsvojitev obvezno napoved oddati elektronsko

28.2.

Odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov- Za več kot 10 obdavčljivih odsvojitev obvezno napoved oddati elektronsko - Odsvojitev pridobljenih pred 15.7.2008 ne napovedujete

28.2.

Prejemki iz naslova obresti Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU

- Če skupni znesek prejemkov v letu 2011 presega 1.000,00 €

28.2.

Uveljavljanje odloga plačila davka

Priglasitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku

28.2.

Dostava kontrolnih podatkov Dostava podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti 28.2.

Dodatni davek članov poslovodstev

Napoved za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov 2.4.

Davek od dohodka pravnih oseb in oseb, ki opravljajo dejavnost

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb 2.4.

Napoved dohodnine V kolikor zavezanec ne prejme informativnega izračuna do 15.6. 31.7.

Tabela: Pregled rokov za oddajo davčnih napovedi

Opozorilo!Ker je leto 2012 prestopno leto

morate paziti, da boste napovedi

oddali najkasneje do 28. februarja.

GBD Gorenjsko borznoposredniško družbo lahko spremljate tudi na Facebooku.

Vir: lastni podatki, DURS

Leto se je prevesilo v drugo polovico in polčasi se približujejo dnevi, ko bomo morali poravnati nekatere svoje obveznosti z davčno upravo. Da boste lahko še pravočasno svoje davčne obveznosti pregledali, ustrezno ukrepali oziroma jih pravočasno in popolno pripravili, vam v nadaljevanju posredujemo nekaj najpomembnejših informacij o rokih oddaje vaših davčnih napovedi.

Obrazce in navodila za izpolnjevanje za posamezno vrsto prejetega dohodka boste, po objavi s strani DURS, lahko našli na spletni strani Davčne uprave in sicer: http://www.durs.gov.si/, v rubriki pomembni datumi, lahko pa se z vprašanjem obrnete tudi na GBD BPD.

Zavezanci, ki oddajate svoje napovedi preko sistema eDavki, boste lahko do njega dostopali tudi preko omenjene povezave.

Ne pozabite!

Do konca leta imate čas, da optimizirate davčne obveznosti iz naslova kapitalskih dobičkov.

Za več informacij pokličite 04 280 1000 ali pišite na [email protected].

GBD zeleni družbeno odgovorni model

upravljanja

STE EKO?DRUŽBENO ODGOVORNI?

ŽELITE TAKO TUDI INVESTIRATI?

Pokličite: 04 280 1000Pišite: [email protected]

Obiščite: www.gbd.si

Documents

Moj Broker November 2011