1

Na Hvar… v gojzerjih 23.-29.05.2016

Hvar zagotovo sodi med turistično najbolj znana območja na Hrvaškem. A kako je s

Hvarom, če bi ga obiskali kot planinci? To so se vprašali tudi v Slovenskem domu – Kulturno prosvetnem društvu Bazovica iz

Reke. Z namenom, da bi poiskali odgovor na to vprašanje, so letos pripravili več dnevni planinarsko-pohodniški izlet na Hvar.

Tako, kot vedno doslej, je organizator izleta Darko Mohar pripravil cilje primerno za različno fizično zmogljive udeležence: skupina A bo hodila nekaj ur, skupina B le kakšno uro, skupina C pa si bo lahko ogledovala kafiče in poležavala v senci ali na soncu…

23.05.2016 na Hvar Mi, ki smo na pot krenili iz Slovenije, smo do Reke prišli v lastni režiji z avti. Tako, kot

vedno doslej, smo avte pustili na parkirišču v naselju Srdoči.

Točno ob polnoči avtobus je odrinil s parkirišča. Sledila je celonočna vožnja do Drvenika, kjer smo v dopoldanskih urah s trajektom prečkali le 5 km široko ožino med kopnem in mestom Sućuraj na Hvaru. Takoj smo si vzeli nekaj časa za ogled slikovitega mesteca, ki je ta hip še uživalo dopoldanski dremež.

Od Sućuraja do Starega Grada je skoraj 60 km ozke in ovinkaste ceste, neprijetne za

vožnjo z avtobusom. Nekajkrat je avtobus moral ustaviti, da bi nasproti vozeč avto lahko peljal mimo nas. Sonce je neusmiljeno žgalo, a je klima pomagala prebroditi vročino in ovinke.

Mimogrede smo se ustavili pod mestom Humac. To je sedaj opuščena vasica, ki je domačini skušajo pretvoriti v »etno-naselje«. Vasica je večji del leta bila popolnoma prazna. Zaživela je le v času opravil v vinogradih, ko so iz vasic, ki so sicer nekaj ur hoje daleč, kmetje prišli v vas, tu živeli in delali. Da je vas bila namenjena vinogradnikom, pričajo tudi ostanki številnih preš za grozdje. Sprehod skozi slikovito vasico je bil zanimiv, zato smo sklenili vrniti se še enkrat in si vasico in njeno okolico ogledati pod strokovnim vodstvom.

Avtobus nas je nato zapeljal v Stari Grad, do hotela Arkada. Utrujeni od celonočnega in dopoldanskega popotovanja prepustili smo se užitkom v bazenu in morju.

2

Ko je vročina popustila, smo se podali na sprehod v mesto. Vzdolž cele severne obale zaliva potekajo gradbena dela. Intenzivno urejajo obalo in jo oblikujejo v luko. Urejenih bo nekaj sto privezov. Številni privezi bodo zagotovo privabili počitniške morjeplovce, a žal, nikjer ni bilo videti, da se poleg privezov pripravljajo še kakršni koli drugi objekti.

Obala Starega Grada je dokaj nizka in mestoma jo je zalivalo morje. Ko smo bili l. 2003 ned »šolskim jadranjem« tukaj, je nekaj dni pred tem morje v nekaj minutah zalilo celo mesto z več kot pol metrskim morskim valom. Domačini so nam o tem dogodku povedali grozljive zgodbe. V spomin na ta in podobne dogodke je na vogalu hiše narisanih nekaj črt. Nekatere hiše na morski obali so preventivno imele zatesnjena vhodna vrata, podobno, kot to vidimo v slovenskim mestih, ki jih občasno poplavijo sicer mirne reke.

24.05.2016 do Svetega Nikole Za naslednji dan je bil planiran pohod na najvišji vrh Hvara, Sv. Nikola. Žal, zjutraj

vreme ni bil nič kaj prijazno do planincev. Dopoldne je neusmiljeno lil dež, a se je za popoldan obetalo suho vreme. Nekaj ur smo počakali v hotelu. Nato nas je v upanju na uresničitev napovedi izboljšanja vremena avtobus zapeljal do vasice Svirče, kjer smo privoščili pokušino lokalnih vin.

V zgodnjem popoldnevu je dež ponehal in med oblaki smo posijali sončni žarki. Podali smo se navkreber. Najprej po asfaltirani cesti, ki se je kmalu spremenila v makadam.

Ob cesti je bil tu-pa-tam kakšen

vinograd, videli pa smo veliko polj, na katerih je bila posajena sivka. Po tem, ko je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja bolezen pomorila vinsko trto, so polja z vinogradi opustela, prebivalci Hvara pa so se množično izseljevali. V samo enem dnevu v letu 1925 se je iz otoka Hvar izselilo 1200 ljudi. Na opustelih poljih so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začeli množično saditi sivko. Izdelki iz sivke (suha sivka, sivkino olje, hidrat, mila in kozmetični pridelki) so postali tradicionalni pridelek hvarskih kmetov.

Ko smo se vzpenjali dobro uro, nam je nasproti v avtu, »primernem za vožnjo po otokih« (torej – brez registrskih tablic) pripeljal domačin in hudomušno komentiral »danes Svetega Nikolaja ne boste videli, ker z Visa prihaja nevera, takrat pa na vrhu močno poka in so strele sila nevarne«. Iz težkega oblaka, ki se je nadvil nad nami, so padale posamezne kaplje. Sklenili smo se povzpeti do sedla in s svojimi očmi pogledati v kateri smeri se nevihta giblje. Pogled je bil obetaven: nevihta je šla daleč severno od nas.

3

Nadaljevali smo vzpon proti vrhu. Dežne kapljice so nas rahlo zalivale. Nekateri so potegnili iz nahrbtnika pelerine, a je kmalu veljala ugotovitev, da pravzaprav ni bilo jasno katera stran pelerine je bolj mokra, notranja ali zunanja. Ob poti smo videli vzorno urejene vinograde in nasade sivke. Zadnjih pol ure se je pot začela strmo dvigati in kolona se je rahlo razpotegnila. Vreme nam je bilo naklonjeno: nehalo je padati in skozi oblake so znova zasvetili sončni žarki.

Sveti Nikola ima 626 m nadmorske višine. Na njegovem vrhu je postavlja kapelica z istim imenom in veliki kamniti križ. Iz samega vrha se je razprostiral čudovit razgled na okolico (Sv. Nedelja, Bol na Braču…) in bližnje otoke (Šćedro, Paklini otoki…). Skozi meglico je bilo moč videti Korčulo in Vis. V bližnji okolici, na severovzhodni strani, tik pod vrhom je bilo moč videti lepo urejena polja in nasade predvsem trte in sivke.

Sveta Nedelja Ščedro

4

Pot smo nadaljevali s spuščanjem po zahodnem pobočju hriba. Spustili smo se do Male Poljice, kjer je tudi kmečki turizem, oziroma OPG Kolumbić. Videli smo veliko polje, celo plantažo, kjer je rasel posajen smilj. Lepo urejen nasad, ki šteje 27.000 grmičkov, je lastniku Dragomilu Kolumbiću letos uspešno rodil prvi pridelek. V bližnji okolici so razporejeni vinogradi različnih vinskih sort (merlot, plavac…).

Po urejeni makadamski poti smo se počasi spuščali proti dolini. U vasici Dol nas je

počakal avtobus in odpeljal do hotela. Po večurni hoji je sveže morje ponudilo čudovito osvežitev.

25.05.2016 na izlet z ladjico Pohoda na Svetega Nikolo se nismo udeležili vsi udeleženci potovanja. Zato smo

naslednji dan namenili druženju. Zjutraj je na pomol pod hotelom prispela ladjica in nas popeljala do zaliva slabe pol ure

vožnje daleč. Kar prepustili smo se brezdelju. Nekateri so poiskali debelo senco borovih dreves, nekateri pa so se izpostavljali žgočem soncu. Taki, ki jih ne zebe, so skočili v morje. Zvoki kitare in petje so dodatno polepšali vzdušje. Dan smo preživeli na prijeten način, tako, kot je to mogoče na morski obali in v prijetni družbi.

Zvečer se je poznalo, da nismo utrujeni. Sledil je sprehod do mesta, zvečer pa smo se zavrteli ob živi glasbi, tako, kot se šika hotelskim gostom in turistom...

26.05.2016 do Svete Nedelje Že zgodnje jutro je obetalo, da bo sončen in vroč dan. A to nas ni odvrnilo od plana, da

bi naredili dvourni sprehod do Svete Nedelje. Avtobus nas je popeljal iz Starega Grada proti Hvaru. Ko je avtobus zapeljal iz tunela,

je ustavil na križišču z makadamsko cesto. Nadeli smo si nahrbtnike in se podali proti Sveti Nedelji. Ker je pot brez križišč, nam je vodnik Darko Mohar dal na voljo, da si sami določimo svoj tempo. Podali smo se na pot, nekateri hitreje, nekateri počasneje.

Dubovica Pot proti Sv. Nedelji Pot nas je peljala skozi čudovito naravo. Nad nami je bil masiv, na katerega vrhu je

Sveti Nikola, ki smo ga obiskali dva dni nazaj. Na pobočjih levo in desno od ceste so lepo

5

urejeni vinogradi. Pod ovinkasto cesto, ob morju, so bili slikoviti zalivi, ki so vsak zase vabili na obisk.

Po tablah sodeč naj bi do Svete Nedelje bilo potrebno dve uri hoje. A ker so bili tempi različni, smo do cilja prišli v manjših skupinicah, ki so za pot potrebovale med uro in pol do dve uri in pol.

Kljub temu, da je bil konec maja in sonce močno svetilo, je bilo do turistične sezone v Sveti Nedelji še daleč. Zato smo se osvežili v edini odprti gostilni. Za prijetno vzdušje se je iz svoj kletke z žvrgolenjem še dodatno potrudil razpoloženi lišček (gardelin).

Sv. Nedelja, nad njo vrh Sv. Nikola Sv. Nedelja, pristanišče V popoldanskih urah smo se napotili nazaj, po poti po kateri smo prišli. Že spet se je

skupina razdelila na nekaj skupinic, ki so se na pohod podale z različno hitrostjo. Dan je dolg in zato smo se do večera posvetili potepanju in kopanju. 27.05.2016 do Hvara in Paklenih otokov Mesto Hvar slovi kot eno izmed najlepših mest na hrvaški obali. Zaradi tega smo

današnji dan namenili sprehodu po Hvaru in obisku Paklenih otokov. Za mesto Hvar vedo vsi, a o Paklenih otokih vedo predvsem morjeplovci. To je

arhipelag devetnajstih otočkov jugozahodno od mesta Hvar. Samo ime »Pakleni otoci« nima nobene zveze s peklom, ampak prihaja iz besede »paklina«, zvrsti borove smole, ki so je uporabljali pri gradnji ladij. Zato te otoke imenujejo »Paklini otoci«, toda ime se je sčasoma tudi nekoliko »pokvarilo« in arhipelagu rečejo tudi »Pakleni otoci«.

Največji otok je Sv. Klement, ki slovi po čudoviti vegetaciji. Na njem raste več kot 1000 različnih sort rastlinja.

Zjutraj nas je avtobus popeljal do Hvara, kjer smo se po kratkem postanku vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala do zaliva in marine Palmižana na Svetem Klementu. Počasi smo se sprehodili med številnimi, nekaj metrov visokimi kaktusi. Mimogrede smo si ogledali galerijo slik Dagmar Menenghello. Pot nas je popeljala do zaliva Vinogradišće. Tu smo si privoščili nekaj oddiha in kopanje.

6

Palmižana Palmižana Popoldanski del dneva smo namenili sprehodu po Hvaru. Nekateri so se podali do

trdnjave nad mestom, od koder je čudovit razgled na samo mesto Hvar in Paklene otoke. Žal, v času, ko smo se sprehajali po Hvaru, je mesto »uživalo« popoldansko siesto, zato so številne gostilne in muzeji (npr. muzej čipk) bili zaprti.

Hvar Hvar Gostinci so izrazito »turistično« naravnani in so nas skušali prepričati, da je v porciji, ki

je tvorijo tri lignje, glavonožcev kar eno kilo in je to vredno 360 kun… Lepa izkušnja! 28.05.2016 do Humca in Grap čeve špilje Prvi dan smo si etno-vasico Humac

ogledali na hitro. Zato je za bil danes predviden ogled pod strokovnim vodstvom.

Avtobus nas je tokrat popeljal do same vasice, kjer nas je čakal vodič. Tisto, kar smo prvi dan videli »na hitro«, smo si sedaj ogledali podrobno in ib izčrpnem opisu. Vasica je nastala v XIII stoletju, sedanjo obliko pa je dobila v XIX stoletju. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bolezen pomorila trto na Hvaru, zato je tudi ta vasica enostavno umrla.

7

Ogledali smo si notranjost tipične hiše, ki je v pritličju imela stiskalnico za grozdje. Poleg stiskalnic za grozdje v posameznih hišah je na majhnem trgu sredi vasi bila nekoč velika skupna stiskalnica, od katere se danes vidi samo

Nato smo si ogledali cerkev Sv. Ivana in Pavla, patronov Humca, narejeno koncem XIX stoletja. Cerkev sameva praktično celo leto, razen ob prazniku teh svetnikov 26.06. Takrat sicer zapuščeno mestece obiščejo lastniki hiš in tako mestece vsaj za kakšen dan zaživi. podnožje.

Podali smo se proti Grapčevi spilji. Mimogrede smo se ustavili v destileriji, kjer

pridobivajo destilate iz sivke, smilja, borovih iglic in drugega aromatičnega rastlinja. Žal, tudi tukaj so jih obiskovalci presenetili, zato olja ni bilo moč kupiti…

Pot smo nadaljevali skozi gosti makijo, nato pa strmo navzdol. Sestop po strmini je bil olajšan z napetimi jeklenicami. Vstop v Grapčevo špiljo je zaklenjen in varovan. To je je najbolj pomembno prazgodovinsko najdišče na Jadranu. Raziskave so pokazale, da so tukaj živeli ljudje v neolitiku (4000-2500 l. pr.n.š). V jami so našli fragmente keramike iz obale Ionskega in Egejskega morja. V tej jami so našli tudi fragment keramike s sliko ladje, kar je najstarejša upodobitev ladje v Evropi.

Ogromna skala, ki je padla po pobočju, je pozneje zaprla nekoč veliki vhod v jamo, zato je ostala zavarovana in skrita vse do današnjih dni. Danes sta za ogled na voljo dva prostora, eden manjši in eden večji, v katerih mrgoli stalaktitov in stalagmitov. Jama je osvetljena z lučmi, ki jih napajajo akumulatorji, polnjeni z električno energijo iz solarnih panelov.

Vrnili smo se nazaj v Humac do avtobusa, ki

nas je popeljal do konobe Vrisnik v Svirčah. Jagenjček izpod peke je čudovito teknil. Prijetna družba je samo polepšala kosilo.

8

Po kosilu nas je avtobus popeljal v Jelso. Tudi tukaj na obali potekajo intenzivna gradbena dela. Očitno je, da hitijo še pred sezono obalo opremiti za privez nekaj sto plovil. Takšna gneča bo povsem spremenila prikupnost tako majhnega mesteca.

Sledil je še kratek sprehod po Vrboski. Mesto je umeščeno na koncu globokega zaliva,

odprtega proti jugovzhodu. V primeru močnega juga lahko v zalivu nastopi plimni val, ki lahko doseže višino tudi do dva metra!

Vrboska Vrboska Na koncu je zaliv zožen v praktično kanal, ki ga prečka pet mostov. Zaradi tega

Vrbosko pogosto imenujejo »male hrvaške Benetke«. Tam, kjer se zaliv spremeni v kanal, je otoček s palmo, kar mestecu daje romantičen videz.

Nad mestom dominira mogočna renesančna cerkev Sv. Marije iz srede XV stoletja, nenavadno delo sakralne arhitekture, zgrajena v obliki trdnjave.

Z avtobusom smo se vrnil v hotel. Po

večerji smo prvič uporabili ladjo-taxi in se pripeljali v center Starega Hvara. Na današnji večer so na trgu pred stolnico pripravili »Večer od kantonjo«, prireditev, na kateri so s svojimi pevskimi nastopi sodelovale številne klape. Trg je bil poln do zadnjega kotička in vsi tisti, ki so želeli slišati petje so se stiskali med stenami hiš, ki omejujejo trg.

In tako je v lepem, dalmatinskem vzdušju minil naš zadnji večer na našem izletu na

Hvar.

9

29.05.2016 do Otavice, Drniša in domov Kljub temu, da je med Sućurajem in Drvenikom na kopnem le 5 km morja, je 60 km

ovinkaste ceste bila spodbuda, da na poti domov uporabimo ravnokar odprto trajektno linijo Stari Grad - Split. Tako smo namesto neprijetne vožnje v avtobusu uživali v vožnji s trajektom.

Takoj po prispetju trajekta v Split smo se vkrcali na avtobus in začeli s potovanjem proti notranjosti. Namenili smo se ogledati grobnico družine Meštrović.

Cerkev oz. grobnica družine Meštrović Oltar v grobnici Grobnica je pravzaprav »Crkva Presvetog Otkupitelja« na hribčku Paraćeva glavica

nedaleč vasi Otavica. Pri ogledovanjem notranjosti cerkve oz. grobnice smo imeli priložnost občudovati zapuščino, ki jo je za sabo pustil Ivan Meštrović. Notranjost cerkve je bogato okrašena s kipi in reliefi, Meštrovićevimi deli. Žal, so bila originalna medeninasta vrata, na katerih so bili predstavljeni moški in ženski člani družine Meštrović, ukradena in odnesena v vojnih letih koncem prejšnjega stoletja.

Še slabe pol ure vožnje in avtobus je

prispel v Drniš. Ustavili smo se pred gostilo »Kod Tome«; kjer nas je čakalo obilno kosilo. Telečje krače so bile in slastne in obilne. Na koncu je sledilo nekaj užitkarskega obiranja kosti.

Avtobus je nadaljeval pot proti Reki. Dež, ki je padal, je samo poudaril misel, kako lepo

nam je bilo. Sledila je še vožnja z avti proti domu. A tudi ta ni minila brez težav, kajti avtocesta je bila delno zaprta zaradi prometne nesreče.

Za konec… Po tem, ko smo doma prespali nekaj noči, se je utrdila misel, da je za nami čudovit

teden. Bilo je »športnih aktivnosti« za vsakega po nekaj, a za vse nas je to bil čudovit teden, ki smo ga preživeli v lepih krajih in v lepi družbi. Treba je poudariti da je Darko

10

Mohar iz Slovenskega KPD Bazovica iz Reke opravil čudovito organizatorsko delo, ki bi ga lahko občudovali tudi profesionalci.

Zato tudi jaz delim mnenje vseh udeležencev: ob letu osorej…

Po svojih spominih zapisal Zlatko Matič junij 2016

Več o obiskanih mestih lahko preberete na spodnjih spletnih naslovih: http://www.sucuraj.com/si/sucuraj https://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Grad,_Hvar https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Nedjelja,_Hvar https://hr.wikipedia.org/wiki/Humac_(Jelsa) https://sl.wikipedia.org/wiki/Hvar,_Hvar http://www.hvarinfo.com/si/jelsa/ https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrboska,_Hvar