Novine dec 2011

1

NOVINE, številka 30

2


Spoštovane občanke in občani!

V letošnjem letu smo dokaj hitro zakorakali v praznični december in že smo skoraj na koncu tega mese-ca in tudi leta 2011. Kljub temu, da živimo v času, ko nas pestijo številne težave, si želim, da bi premogli dovolj energije, da se z optimizmom zazre-mo v jutri. V tej novi številki našega glasila »NO-VINE« Vam predstavljamo dogodke v letu 2011. Za vsemi deli, ki smo jih opravili v letu 2011 ostajajo dobri in lepi spomini. Na vse kar smo skupaj z vami, spoštovane občanke in občani, dosegli, smo lahko vsi ponosni. Ob tej priložnosti mi dovolite, spoštovane občanke in spoštovani občani, da Vas vse skupaj lepo pozdravim in se Vam osebno preko našega glasila zahvalim za vašo podporo in vaše zaupanje. Prav tako se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali z Občino Gornji Petrovci. Moja iskrena zahvala članicama in članom občinskega sveta, predsednikom krajevnih skupnosti, vaškim predsednikom, predsednikom gasilskih, kulturnih in športnih društev, pre-dsedniku društva upokojencev ter predsednikom ostalih društev. Enako velika zahvala zavodom ter obrtnikom in podjetjem v naši občini. Vsako društvo in organizacija je po svoji moči prispevala k boljšemu in lepšemu življenju v naši občini. Zahvala občankam in občanom za udeležbo na čistilni akciji, na udeležbi na vaških igrah, gasilkam in gasilcem na občinskem gasilskem tekmovanju in sektorskih tekmo-vanjih ter na udeležbi na vaji v okviru meseca požarne var-nosti. Zahvala športnikom na udeležbi na občinskem nogo-metnem turnirju, zahvala krvodajalkam in krvodajalcem na akcijah darovanja krvi. Vsem skupaj iskrena zahvala. Vsem Vam želim lepe blagoslovljene in mirne božične praz-nike, da jih lepo preživite v krogu svoje družine in prija-teljev. V novem letu 2012 pa Vam želim predvsem veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in, da se Vam izpolnijo vse želje in zada-ne naloge.

Franc Šlihthuber, Vaš župan

Na naslovnici:Krvodajalci občine Gornji Petrovci

3

NOVINE, številka 30Uvod

sov, ki ga je posamezni župan dobil na zadnjih vo-litvah, smo upoštevali tudi volilno udeležbo, zlasti pa število zaporednih mandatov. Tako smo prišli do zmagovalca: Franc Šlihthuber je bil po 16. letih županovanja vnovič izvoljen in to s 100-odstotno podporo volivcev ob solidni, 56-odstotni udeležbi volivcev. Z našo razvrstitvijo se marsikdo ne bo strinjal. Našemu načinu izbire lahko očitamo, da bolj izpo-stavlja župane manjših krajev. Slabši volilni rezul-tati v večjih krajih niso nujno znak manjše prilju-bljenosti – ampak včasih preprosto večje izbire med dobrimi kandidati. Župan, ki nastopa brez tekmeca, po definiciji dobi 100 odstotkov vseh veljavnih glasov. Morda tekmeca nima zato, ker je tako dober in priljubljen. Morda pa je edini v ti-stem kraju, ki se mu sploh ljubi županovati. Vse to drži. Ampak kakršenkoli izbor bi že naredi-li, vedno bi bil relativen in pomanjkljiv v tem po-menu, da bi močneje poudarjal ene plati na račun drugih. Še ta opomba: biti najbolj priljubljen ne pomeni biti najboljši. Gornji Petrovci denimo so precej zadolžena občina in so imeli letos junija blo-kiran žiro račun. Naša razporeditev kaže natanko to, kar smo opazovali: delež glasov volilnega telesa in število mandatov. Nič več in nič manj. Če nekoga izvolijo petič zapovrstjo in če velik del volivcev zanjo ali zanj odda svoj glas (in se jim celo ljubi priti na vo-litve), tedaj ta župan bržkone ni ravno nepriljubljen. Veliki deleži podpore in močna udeležba na voli-tvah – značilnosti majhnih krajev. Biti prvi na vasi, je nekaj drugega kot biti prvi v mestu. Tako pač je. Zato podatke z glavne lestvice dopolnjujemo z nekaj dodatnimi pogledi.Velike občine. Če pogledamo posebej velike občine, je najbolj pri-ljubljen župan Boris Popovič (Koper, 42. mesto na lestvici priljubljenosti). Za marsikoga kontroverzni Popovič je lani osvojil četrti mandat zapovrstjo in po 12 letih županstva zmagal s skoraj 70-odstotno podpo-ro volivcev. Sledi mu župan Krškega Franc Bogovič (52. mesto) z enakim številom mandatov in nekoliko slabšo podporo volilnega telesa. Boris Popovič je tudi zmagovalec med 11 mestnimi občinami. Sledita mu Bojan Šrot (Celje, 60. mesto) in Matjaž Zanoškar (Slovenj Gradec, 63. mesto).

Mesta. Najbolj priljubljen župan občine s sedežem v mestu je Matjaž Švagan iz Zagorja ob Savi. Osvojil je peti

Posebno obvestilo in zaprosilo

Vsem, ki ste s prispevki sodelovali v 30. številki glasila NOVINE, se tudi tokrat najlepše zahvaljujem.Pozivam vsa društva, organizacije in druge, da sproti pripravljate in posredujete prispevke o vaših dogodkih in aktivnostih. Z več prispe-vki in slikami bi tako bila tudi vsebina Novin bogatejša.

Franc Šlihthuber, Vaš župan

Lokalna samouprava

Občine so bile ustanovljene leta 1994 in vse od začetka pa do danes je bilo potrebno v občinah storiti v nekaterih več, v nekaterih manj. V naši občini nismo imeli postorjeno skoraj nič, zato smo se morali, kljub majhnemu številu prebi-valcev, in občini, ki je velika 66,8 km2 ter po-manjkanju finančnih sredstev, lotiti velikega dela. Kljub temu smo veliko naredili in imamo zdaj to, kar drugi nimajo. Tako je letos novembra revija za lokalno samoupravo »ZLATI KAMEN«, v po-sebni priložnostni izdaji, objavila tudi izbor za najbolj priljubljene župane v Republiki Sloveniji in kratek intervju z županom naše občine, Fran-com Šlihthubrom.Članka Roberta Muleja in Polone Pibernik, ki sta povzeta iz revije »ZLATI KAMEN« v mesecu novembru 2011, vam v celoti posredujemo tudi v naši reviji NOVINE.

Najbolj priljubljeni županiIn zmagovalec je: Franc Šlihthuber iz prekmurske mikroobčine Gornji Petrovci

Župani so priljubljeni. Tako priljubljeni, da bodo letošnje državnozborske volitve kot še nikoli skušali izkoristiti za preskok z občinske na državno raven. Ko smo skušali ugotoviti, kdo je med njimi najbolj priljubljen, smo uporabi-li relativne kazalnike in ne absolutnih številk. Poleg tega smo namesto posebej sestavljene javnomnjenjske raziskave uporabili kar tisto, ki zajame celotno volilno telo in redno poteka vsako četrto leto: lokalne volitve. Ob deležu gla-

4

NOVINE, številka 30 Uvod

mandat zapovrstjo ob 75 odstotni podpo-ri volivcev in 55 odstotni udeležbi. To po-meni, da je zanj glasovalo 42 odstotkov vseh prebivalcev Zagorja z volilno pra-vico. Švagan je dokaz, da je lahko tudi župan večje občine izjemno priljubljen: skupno je osvojil kar peto mesto.

Število mandatov.Vsak deseti slovenski župan je osvojil peti mandat zapovrstjo in je tako na čelu občine že šestnajsto leto! Od teh 21 županov z dolgo brado (to ni politična nekorektnost: vmes ni niti ene županje) jih devet prihaja iz majhnih ali zelo majh-nih občin, kar 8 iz srednje velikih in štirje iz večjih. To je druga značilnost naše lestvice: pou-darja dolgi rok in zanemarja trenutna čustvovanja volivcev, kot jih na primer na državni ravni spremljajo na tedenski rav-ni. To pomeni, da na vrhu ni le županov, ki so bili lani izvoljeni prvič, ampak tudi

tistih, ki so bili izvoljeni drugič ali celo tretjič. Za delno protiutež poglejmo volilne rezultate v zadnjem letu.

Tisti s tekmeci in oni brez njih. Najprej: kar 23 županov na volitvah ni imelo protikan-didata – med njimi tudi zmagovalec. Ne preseneča, da gre pri teh v kar 19 primerih za mikroobčine z manj kot 2.000 prebivalci. Sicer je bil župan največje občine brez protikandidata Ljubo Žnidar iz Polzele.Med župani s protikandidati se je na volitvah najbolje odrezal župan Iga Janez Cimperman, ki je protikandidata odpihnil z več kot 92 odstotki glasov. Zmagovalec med mestnimi župani je bil Anton Balažek iz Lendave (83,6 odstotka glasov). In prvi med župani mestnih občin? Kdo drug kot Boris Popovič.Absolutni delež upravičencev.To velja, če upoštevamo klasični volilni rezultat. Pri našem indeksu priljubljenosti pa smo upoštevali absolutni delež volilnega telesa – kombinirali smo torej delež glasov vo-livcev z volilno udeležbo. Po tem kriteriju je na prvem mestu Alojz Lipnik iz Solčave. Zanj sta oddali glasove kar dve tretjini vseh volilnih upravičencev v občini, ki sodi med najmanjše v Sloveniji. Sheet1

Najbolj priljubljeni slovenski župani

Uvrstitev Župan↓ Občina Delež glasovVolilna

udeležba

Absolutni delež

volilcevZaporedni

mandati Število točk1 Franc Šlihthuber Gornji Petrovci 100,00% 56,22% 56,22% 5 1752 Ivan Markoja Odranci 100,00% 52,34% 52,34% 5 1693 Anton Kovše Podvelka 69,07% 65,77% 45,43% 5 1694 Ludvik Novak Puconci 74,21% 56,42% 41,87% 5 1645 Matjaž Švagan Zagorje ob Savi 75,37% 55,03% 41,48% 5 1636 Franc Pukšič Destrnik 63,97% 63,98% 40,93% 5 1627 Alojzij Kaučič Juršinci 61,19% 66,00% 40,39% 5 1618 Anton Butolen Žetale 78,40% 68,31% 53,56% 4 1619 Jožef Škalič Kuzma 100,00% 58,83% 58,83% 4 15910 Martin Mikolič Rogatec 88,26% 43,12% 38,06% 5 15811 Franc Čebulj Cerklje na Gorenjskem 65,04% 58,07% 37,77% 5 15712 Janez Novak Loški Potok 100,00% 43,69% 43,69% 5 15613 Franc Mužič Brda 61,24% 59,52% 36,45% 5 15514 Anton Törnar Črenšovci 64,42% 56,48% 36,38% 5 15515 Martin Brecl Dobrna 72,93% 65,06% 47,45% 4 15216 Benedikt Podergajs Vojnik 62,51% 51,76% 32,36% 5 14917 Valentin Južnič Kostel 71,63% 62,16% 44,53% 4 14818 Janez Ribič Duplek 65,23% 47,34% 30,88% 5 14719 Branko Ledinek Rače-Fram 81,44% 53,84% 43,85% 4 14720 Branko Kidrič Rogaška Slatina 65,39% 46,41% 30,35% 5 14621 Franc Hudoklin Šentjernej 46,99% 63,23% 29,71% 5 14522 Jože Doles Bloke 100,00% 49,08% 49,08% 4 14423 Marjan Kardinar Dobrovnik 60,75% 69,29% 42,09% 4 14424 Vinko Debelak Prebold 100,00% 47,70% 47,70% 4 14225 Zlatko Martin Marušič Miren-Kostanjevica 45,73% 59,83% 27,36% 5 14226 Edvard Čagran Šentilj 51,69% 52,13% 26,95% 5 14127 Matija Tasič Prevalje 69,67% 57,33% 39,94% 4 14128 Jožef Čakš Šmarje pri Jelšah 55,02% 48,09% 26,46% 5 14029 Dušan Andrej Kocman Kozje 87,51% 60,24% 52,72% 3 14030 Anton Zakrajšek Velike Lašče 80,01% 48,82% 39,06% 4 139

Delež glasov in volilna udeležba: na lokalnih volitvah 2010Točkovanje upošteva absolutni deleža volilcev in število zaporednih mandatov. Županom brez tekmeca je odštetih 10 točk.

Page 1

5

NOVINE, številka 30Uvod

litvah in zmagal z večino, s 70 odstotki vseh glasov. Kaj je čarobna formula vaše priljubljenosti med sokrajani? Na prvem mestu je spoštovanje do vseh in vsakogar, ne glede na okoliščine. Sem prija-zen in kulturen človek, ki spremlja in koor-dinira vse, kar se dogaja v naši občini, od temeljnega kamna do otvoritve. Nikoli mi ni težko poprijeti za delo. Vse to se nato odraža na volitvah, kjer sem vedno zmagal z večino, tudi s 87 ali 93 odstotki, pa čeprav sem imel tudi po tri protikandidate. Na kateri dosežek ste najbolj ponosni? Začeli smo dobesedno iz nič, zato sem po-nosen na vse, kar smo skupaj z ekipo v tem času dosegli. Obnovili smo osnovno šolo in vse sakralne objekte, zgradili vodovod in nov vrtec, uredili gasilske domove, športne in kulturne objekte. Smo edina gorička občina, ki ima lastno policijsko postajo in širokopasovno internetno povezavo. Obno-vili smo določene obrate in proizvodnjo. Še posebej pa sem ponosen,da smo ena najbolj urejenih občin na našem območju. V občini, ki je velika 66,8 km2 zasadimo 30.000 rož na leto. Katera je bila najtežja izkušnja vaših manda-tov? Poskušal sem doseči, da bi Zakon o finan-ciranju občin upošteval posebne dejavnike nekaterih manjših občin, pa za to ni bilo posluha. Zato se moramo v občini vedno zadolžiti, če želimo kaj narediti, nekaterim pa to ni potrebno. Kaj najraje počnete kot župan?Delo župana mi je v celoti v veselje, med bolj priljubljena opravila pa zagotovo so-dijo urejanje okolice, sajenje rož in čistoča občine. Rad opravljam tudi naloge predse-dnika Športnega društva NK Križevci, kjer skozi šport mlade vzgajamo za življenje. Imate ali vzgajate svojega naslednika? Za to ne vidim potrebe, na volitvah naj zma-ga najboljši. Zase lahko rečem, da rad vo-dim krmilo naše občine in sem to skupaj s svojo ekipo in občani pripravljen početi še naprej.

Polona Pibernik

Med srednje velikimi občinami se je najbolje odre-zal ižanski Janez Cimperman. Ob približno petdeset odstotni udeležbi se njegovih 92 odstotkov glasov prepolovi: zanj je glasovalo 46,3 odstotka Ižancev z volilno pravico. Med večjimi občinami je zmagova-lec Matjaž Švagan, Zagorje (41,5 odstotka). Prvi v mestu: Matjaž Han (Radeče, 50,2 odstotka). Med mestnimi občinami ima največjo podporo vo-lilnega telesa Matjaž Zanoškar iz Slovenj Gradca (38 odstotkov).

Kje so županje?In dame? Nekatere županje s svojo aktivnostjo iz-stopajo in so zelo vidne v javnosti, a v resnici je županovanje skoraj rezervirano za moške. Županje so na čelu le desetih občin. Najbolj priljubljena je po več kriterijih Darinka Fakin iz Majšperka. Tretji mandat, 82,8 odstotka glasov volivcev in 40,5 od-stotka glasov volilnih upravičencev – dovolj za 57. mesto na lestvici priljubljenosti. Kakorkoli že izmerimo priljubljenost in jo prime-rjamo med seboj, končna podoba ima le relativ-no veljavo. Volilni rezultati nam ne povedo veliko o tem, kakšni bodo rezultati županovega man-data ali s kakšno mero modrosti bo nekdo peljal razvoj občine. Prav to pa so elementi, ki jih bomo med drugimi skušali ocenjevati in predstavljati s pomočjo celotnega sistema Zlati kamen. Prvo ce-lovito in sistematično oceno razvojne uspešnosti in prodornosti slovenskih občin bomo objavili še to zimo. Ostanite z nami.

Robert Mulej

PETIČ NA ČELU CVETOČE OBČINE

Franc Šlihthuber je župan Občine Gornji Petrovci vse od njenega nastanka leta 1994. Občani ga imajo radi. Zaradi njegovih rezultatov, zato ker za vsako-gar najde prijazno besedo in ker je vedno pripra-vljen pomagati. Zasebno ima rad nogomet in rože. Kaj vas je prepričalo, da ste se pred 17 leti odločili kandidirati za župana? Z 31 leti sem najprej postal predsednik vasi Stanje-vci in ugotovil, da lahko in da znam delati dobro v korist občank in občanov. To me je spodbudilo, da sem kandidiral za župana na prvih lokalnih vo-

6


SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI

18. avgusta 1934 leta so neugodni vetrovi v nižjih plasteh stratosfere prisilili belgijska znan-stvenika profesorja Max Cosynsa in njegovega asistenta Nere van Elsta, da sta se s svojim ba-lonom spustila na Ženavlje. Bil je to nepozaben dogodek za prebivalstvo tega kraja. Zato si je 18. avgust izbrala občina Gornji Petrovci za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stra-tosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje, bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. To je bilo na 1. občinski praznik Občine Gornji Petrovci. Od tedaj je minilo 14 let in Občina Gornji Petrovci je letos praznovala že svoj 14. praznik.Svečana seja občinskega sveta Občine Gornji Petrovci v počastitev 14. občinskega praznika je bila 18. avgusta 2011 ob 19.00 uri v kultur-nem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Svečano sejo je po dolgoletni tradiciji odprl podžupan, Ernest Kerčmar, nadaljeval pa župan, Franc Šlihthuber. Prireditve so se udeležili tudi župani sosednjih občin: Šalovci, Hodoš, Grad, Cankova, Tišina ter podžupan občine Moravske Toplice. Poseben gost svečane seje je bil župan občine Mislinja, Franc Šilak. Kulturni program so pripravili mešani pevski zbor evangeličanske cerkvene občine GLORIJA iz Petrovec, glasbeni ansambel osnovne šole Gornji Petrovci in članici dramske skupine Močnikovi KPD Rogašovci, Si-mona Janič in Lidija Sukič, z zabavnim skečem. Na svečani seji so podelili priznanja v sklopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna za najlepše urejeno hišo in balkon ter občinska priznanja.Dobitniki občinskih priznanj za leto 2011 so:1. Območno združenje veteranov vojne za Slove-

nijo Murska Sobota – diploma2. Policijsko veteransko društvo »SEVER« za Po-

murje - diploma3. Aleksander Bočkorec, Adrijanci 50 – diploma4. Zorica Kovač, Adrijanci 36 – bronasta plaketa5. Kvartet Martinja – srebrna plaketa6. Aleksander Ružič, Gornji Petrovci 20 b – zlata

plaketa

ALEKSANDER RUŽIČZLATA PLAKETAŠtevilne generacije učenk in učencev osnovne šole Gornji Petrovci poznajo Aleksandra Ružiča, profe-sorja zgodovine in geografije v zadnjem času tudi likovnega pouka, mentorja turističnega krožka na šoli, šahovskega krožka, poverjenika civilne zaščite na šoli in še bi lahko naštevali. Izven šole pa je tudi član Turističnega društva Vrtanek in Kulturno umetniškega društva Goričko, kjer kot najstarejši plesalec že več kot 15 let pleše goričke svatovske plese. Kot zgodovinarja in geografa ga najbolj za-nima zgodovinska in geografsko - demografska pro-blematika Goričkega. Strokovne prispevke objavlja na spletnih straneh šole. Leta 2001 je izdal Kroniko osnovnih šol v Občini Gornji Petrovci. Bil je tudi mentor pri zbiranju obsežnega gradiva za zgodovi-no vseh gasilskih društev v Občini Gornji Petrovci. Pisal je za Pavliho. Leposlovne prispevke objavlja v Evangeličanskem koledarju, Evangeličanskem listu in Porabskem koledarju. V tedniku Porabje, ki izhaja v Monoštru pa objavlja leposlovne pri-spevke v goričkem narečju. Leta 2010 je napisal in izdal knjigo Ko se niti čas ne premakne, katere predstavitev je bila prav tukaj v kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Zanimajo ga tudi številni ljudski običaji in vse kar je kakor koli povezano z zgodovino našega kraja. Zbrano ima veliko zgodovinskega materiala za vasi: Stanjevci, Peskovci, Adrijanci in Čepinci, ki samo čakajo na ugoden trenutek in priliko, da jih objavi. Nekdo, ki ga ne pozna, bi mislil, da je to zelo resen človek, a mi, ki ga poznamo vemo, da je resen in strog samo kot učitelj, sicer pa je hudomušen, vesel in se

Dobitniki občinskih priznanj. Od leve: Valter Baldaš, Anton Pleteršnik , Alojz Andrejek, Aleksander Bočkorec, Danilo Kozar, župan, Franc Šlihthuber, Metod Kozar, Zorica Kovač, Ciril Kozar, Aleksander Ružič, Ernest Kerčmar

Prireditve in dogodki

7


zelo rad smeji. Njegova velika strast je tako tudi pisanje skečev, predvsem humorističnih, ki jih nato uprizarjajo različne ljubiteljske dramske skupine, predvsem KUD Goričko. Vedno se mu smejemo, ko pravi:« Za koliko igralcev naj napišem skeč ? In kakšna naj bo tema?« Nato pove, da nima časa, a že za nekaj dni sporoči, da je skeč napisan in moramo na vaje. Do se-daj je napisal že več kot 20 skečev in nekateri so prav nepozabni in jih člani KUD Goričko zelo radi igrajo. Ne smemo pozabiti tudi to, da piše tudi tekste za pesmi za Ljudske pevce in godce turističnega društva Vrtanek in Goričke lajkoše. S svojo neumorno zbirateljsko voljo in stroko-vnim znanjem skrbi, da se zapiše in s tem tudi ohranja zgodovina in kulturna našega kraja.Za dolgoletno delo na kulturnem področju in zbiranju ter ohranjanju zgodovine mu je Občina Gornji Petrovci podelila ZLATO plake-to Občine Gornji Petrovci.Iskrene čestitke in veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

ter prostega časa. Nekaterim to uspeva bolj, drugim manj.Že od leta 1998 sodeluje naša občina v projektu Turistične zveze Slovenije: Moja dežela, lepa in go-stoljubna. Tudi letos se je komisija, tokrat v novi sestavi: Stanko Lepoša, predsednik in člani: Ernest Kerčmar, Ciril Kozar, Brigita Hari, Liljana Svetec in Marjana Vukanič, odpravila na teren in izbra-la najlepše urejeno hišo in najlepše urejen balkon v letu 2011. Delo ni bilo lahko, saj je vsako leto več občanov, ki se zelo trudijo, da sta njihov dom in okolica urejena, čista, zasajena z zelenico in rožami. Med številnimi hišami in balkoni, ki smo jih letos pregledali, smo izbrali naslednje nagrajen-ce, ki bodo za svoj trud prejeli, poleg priznanja, še skromno darilo, to je darilni bon za nakup v tr-govini Kalija, kot spodbudo za nadaljnjo skrb za urejeno in lepo okolje. Nagrade sta podelila župan Občine Gornji Petro-vci, Franc Šlihthuber in Stanko Lepoša, predsednik komisije Moja dežela, lepa in gostoljubna.

1. Tretji najlepše urejen balkon : Dragica Flisar, Križevci 2

2. Drugi najlepše urejen balkon: Jožica Balek, Neradnovci 36 3. Najlepše urejen balkon: Brigita Hari, Križevci 24

*****1. Tretja najlepše urejena hiša: Majda in Stanko

Zrinski, Lucova 462. Druga najlepše urejena hišo: Suzana in Bojan

Kovač, Križevci 1653. Najlepše urejena hiša: Marija in Aleksander

Balažic, Križevci 140 a

Podelitev priznanj Moja dežela – lepa in gostoljubnaNaša občina je vsako leto lepše urejena. Skrbimo za lepo urejeno okolico šole in vr-tca, občinske stavbe in zdravstvenega doma, kulturnega doma v Stanjevcih, vseh cerkva v občini, avtobusnih postajališč, športnih objektov, križišč in gasilskih domov. Pomem-bno vlogo pri urejanju okolice imajo tudi naši občani, ki se vedno bolj trudijo skrbeti za okolico svojih domov, čeprav to pomeni velik strošek za posameznika in veliko truda

Podelitev zlate plakete Aleksandru Ružiču. Od leve: Aleksander Ružič, Ernest Kerčmar, podžupan, Franc Šlihthuber, župan

Dobitniki priznanj Moja dežela, lepa in gostoljubna v letu 2011

Sonja KerčmarFoto: Tanja Černi


8


KRVODAJALCI V LETU 2011

Podariti svojo kri ne pomeni le fizično dati nekaj decilitov krvi, pomeni darovati del svoje duše sočloveku in mu podariti življenje.V naši občini imamo veliko ljudi, ki vsako leto nesebično darujejo svojo kri za sočloveka. Tudi v letu 2011 so bili zelo dejavni. Organizi-rali so 3 skupinske akcije darovanja krvi in sicer: KORK Ženavlje, 13.01.2011 (slika na naslovnici) ter KORK Gornji Petrovci in Križevci: 03.02.2011 in 22.09.2011 (sliki na naslovnici).Krvodajalci KORK Ženavlje so letos svečano proslavili podelitev priznanj za 5 x, 10 x, 15 x, 20 x, 25 x, 30 x, 35 x, 45 x, 50 x in 60 x darovano kri. Prireditev je bila, 13.01.2011 v gostilni Horvat Zlati-ce. Kulturni program so popestri-li najmlajši učenci osnovne šole Gornji Petrovci s plesno točko in folklorna skupina z ljudskimi plesi. Prireditvi je prisostvovala tudi predstavnica Rdečega križa Murska Sobota, Albina Knapp, ki je, skupaj z županom, Francom Šlihthubrom in krajevnim poverje-nikom, Romanom Pasičnjekom, podelila priznanja in značke ter plakete zaslužnim krvodajalcem.Tudi člani MK GRONSKA STREJ-LA iz Gornjih Petrovec so se letos odločili, da skupno darujejo kri. Tako se je deset članov društva v četrtek, 02.06.2011 odpravilo na oddelek za transfuzijo v Mursko So-boto, kjer so darovali kri, nekateri med njimi prvič. Kljub veliki gneči je bilo vzdušje veselo. Ob koncu so se člani MK Gronska strejla slikali z medicinskim osebjem, v spomin na prvo skupinsko darovanje krvi (slika na naslovnici).

5 x so darovali kri: 10 x so darovali kri:Anita Belec, Šulinci 46 Darko Belec, Šulinci 46Valentin Časar, Ženavlje 6 Zlatko Časar, Martinje 26Andreja Ficko, Boreča 6 Dušan Felkar, Ženavlje 55Danijela Ficko, Boreča 4 Milan Ficko, Boreča 6Štefan Kisilak, Ženavlje 34 Miran Gašpar, Martinje 46Marjeta Kozar, Boreča 28 Fredi Kovač, Martinje 2Nataša Kuhar Čerpnjak, Martinje 40 Matija Sukič, Šulinci 42Sonja Kuronja, Neradnovci 13 a Bojan Škerlak, Šulinci 54 Darka Trplan, Šulinci 53

15 x so darovali kri: Aleksander Balek, Neradnovci 66 Karel Balek, Neradnovci 17 Štefan Balek, Neradnovci 42 Sabina Barber, Šulinci 10Karel Bedek, Boreča 42 Franc Čerpnjak, Šulinci 58Cvetka Črnko, Neradnovci 62 Marija Ficko, Boreča 6Darko Gergar, Šulinci 63 Zlatko Holcman, Ženavlje 22Karel Horvat, Neradnovci 23 Stanko Horvat, Neradnovci 50Darko Kovač, Šulinci 55 Milan Kozar, Boreča 28Ernest Pasičnjek, Šulinci 12 Štefan Pasičnjek, Boreča 9

20 x so darovali kri: 25 x darovala kri:Štefan Balek, Neradnovci 42 Zlatica Kozar, Martinje 14Milena Dajč, Boreča 39 Franc Pasičnjek, Boreča 19Alojz Žekš, Neradnovci 22

30 x so darovali kri: 35 x darovala kri:Jože Balek, Neradnovci 36 Tonček Kovačec, Šulinci 72Štefan Balek, Neradnovci 50 Karel Šušlec, Neradnovci 65Vlado Kuronja, Neradnovci 14Karel Rauter, Ženavlje 37

45 x so daroval kri: 50 x darovali kri:Franc Barber, Šulinci 10 Aleksander Fartek, Šulinci 81 Jože Kuronja, Neradnovci 13 a60 x je daroval kri: Franc Pašičnjek, Šulinci 12Roman Pasičnjek, Boreča 8

Albina Knapp, Franc Šlihthuber, župan, Roman Pasičnjek


9


PREŠERNOVA PROSLAVAV nedeljo, 06.02.2011 smo v kulturni dvo-rani Občine Gornji Petrovci pripravili že četrto proslavo v počastitev kulturnega praz-nika – Prešernovega dne. Kulturno dvorano občine Gornji Petrovci smo odprli 15. sep-tembra 2007 leta. Ob otvoritvi smo obljubili občanom, da se bomo trudili to dvorano tudi vsebinsko zapolniti in menim, da nam je to v teh letih dokaj uspelo. Kulturna dvorana v Stanjevcih je tako gostila že številne pevske zbore, gledališke skupine, tudi slavnega igral-ca, folklorne skupine, ljudske godce in pevce iz naše občine in od drugod, številne preda-vatelje, pisatelje, delavnice, zdravnike, župane in še bi lahko naštevali. Vsako leto je v tej dvo-rani tudi svečana seja občinskega sveta občine Gornji Petrovci z bogatim kulturnim progra-mom. Prostor pred kulturno dvorano je tudi mesto, kjer se zbirajo pohodniki na številnih pohodih okoli vasi Stanjevci in odvijajo tudi drugi športni dogodki v okviru projekta ŽIVIMO ZDRAVO. Naša občina ima številna kulturno umetniška društva, pevske zbore in ljudske pevce in vsi so se že predstavili na odru v kulturni dvorani. Upajmo, da bo tudi v prihodnje kulturna dvorana v Stanjevcih gosti-la zanimive glasbenike, gledališke predstave, predavatelje, pisatelje, ki bodo s svojimi pre-dstavitvami popestrili naš vsakdan. Društva spodbujamo, da nam pomagajo s svojimi idejami ali pripravijo svoj program in se tako predstavijo občinstvu. Letos smo za besedo o Prešernu zaprosili Bernardo Đekovski, učiteljico in slavistko na

osnovni šoli Gornji Petrovci, ki že vsa leta do se-daj, skupaj s učenci, sodeluje pri pripravi kultur-nega programa.Predstavila nam je življenje pesnika in podrobneje Krst pri Savici ter svoje misli ob kulturnem praz-niku.V kulturnem programu so sodelovali še: MPZ Primož Trubar iz Križevec, ki je zapel Prešernovo Zdravljico, otroci osnovne šole Gornji Petrovci, ki so zaigrali tri skeče na temo Krsta Pri Savici in mladi glasbenik Tomi Došen, ki je zaigral na dokaj neznani inštrument MARIMBA.Ob koncu programa so si obiskovalci lahko ogle-dali razstavo slik, ki so jo pripravili učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole Gornji Petrovci na temo Krsta pri Savici in slike doktorice znanosti iz Gor-njih Petrovec, Tanje Bagar. Sonja Kerčmar

Župan, Franc Šlihthuber

Tomi Došen na manj znanem inštrumentu marimba

Učenci OŠ Gornji Petrovci v skeču na temo Krst pri Savici


10


TABOR

Konec maja in začetek junija smo dijaki drugih letnikov Gimnazije Kranj odšli na taborjenje v Prekmurje, ki se izvaja že skoraj desetletje in skozi katerega naj bi šel vsak drugošolec. Ob prihodu v Stanjevce, blizu katerih leži tabor Peskovski potok, nas je v kulturnem domu prijazno sprejel in pogostil župan občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber in povedal nekaj podatkov o zanimivostih občine. Na taboru smo prvi dan postavili šotore in se privajali na za nas nekoliko tuje okolje. Vsak dan smo lahko igrali odbojko, nogomet, badminton in speedmin-ton, večeri ob prasketajočem tabornem ognju pa so bili namenjeni zabavnemu programu, ki so ga pri-pravljali posamezni razredi in skavti. Ogledali smo si nekatere znamenitosti Goričkega in Pomurja: grad Grad, tromejni kamen in prelepo Plečnikovo cerkev v Bogojini. Ukvarjali smo se tudi s paranormalnim, saj smo blizu Bukovniškega jezera, kjer naj bi bile posebej izrazite zemeljske energije, skušali preveriti njihovo prisotnost s posebnim nihalom – žebljem, privezanim na nitko. En dan je bil namenjen spro-stitvi v Moravskih Toplicah, kjer je poseben izziv mnogim predstavljal strahospoštovanje zbujajoč tobogan z lupingom. Na bioloških delavnicah smo spoznali floro in favno Prekmurja, skozi neokrnjeno naravo pa smo se sprehodili ob mrtvicah Mure. Vre-me nam je bilo naklonjeno, saj pregovornih nalivov in blata, ki so jih bile deležne prejšnje generacije, nismo doživeli. Pet dni v naravi je minilo nadvse hitro, predvsem zaradi čudovite okolice, prijaznih ljudi in obilice zanimivih aktivnosti. V Kranj smo se vrnili utrujeni, vendar polni lepih spominov.

Ivan Smiljanić, dijak 2. g razreda Gimnazije Kranj

TABOR – PREŽIVETJE V NARAVIV soboto zjutraj je deževalo in upali smo, da nam bo vsaj ostale dni vreme naklonjeno. Po prihodu smo, nekateri bolj, drugi manj spretno, postavili šotore. Pod vodstvom nadobudnih skavtov smo igrali igre brez meja. Naslednji dan smo si ogledali mrtvice Mure, okusili büreško malico in se s splavom pri-peljali na Otok ljubezni. Popoldne smo se vsi štirje razredi pomerili v igranju odbojke, nogometa in badmintona. C-jevci smo pometli s konkurenco pri nogometu in odbojki, premoč pa smo morali pri badmintonu priznati 2. h razredu. Tretji dan smo se odpravili na tromejo. Utrujeni po desetminutni hoji smo si vzeli odmor in nato v manj kot minuti obiskali še sosednji državi, Madžarsko in Avstrijo. Ogledali smo si tudi največji grad na Slovenskem, in sicer grad Grad. Popoldne smo s profesorico Štremfelj spoznavali potok, gozd in travnik. Torek je bil naš najljubši dan, saj smo uživali v večurnem namakanju v toplicah. Vsak večer se je ob ognju predstavil en razred, s kitaro in prepevanjem pa smo nadaljevali pozno v noč.Kljub temu da je tabor šolska obveznost, je bilo vzdušje sproščeno, vsi pa smo si bivanje v Stanje-vcih želeli podaljšati.

Jera Oražem in Anka Kavčič, 2. c

Sprejem kranjskih gimnazijcev pri županu, Francu Šlihthubru v kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, 01.06.2011

ČISTILNE AKCIJE

V soboto, 16.04.2011 so se v Občini Gornji Petro-vci ponovno odvijale vsakoletne čistilne akcije po posameznih vaseh. Čistilne akcije se v naši občini opravljajo že vrsto let v sklopu akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna in ob svetovnem dnevu Zem-lje, ki se obeležuje 22. aprila. Opazili smo, da se

Čistilna akcija v Gornjih Petrovcih


11


Čistilna akcija na Kukeču

je letos v večini vasi povečalo število občanov in občank, ki so se udeležili čistilne akcije, kar nas je prijetno presenetilo in razveselilo. To pomeni, da se vedno več ljudi zaveda, kaj pomeni onesnaževanje za naš planet.

Sonja Kerčmar

Čistilna akcija v Neradnovcih

GLEDALIŠKE IGRE V KUL-TURNEM DOMU OBČINE GORNJI PETROVCI V STANJE-VCIh

V letošnjem letu se je v kulturnem domu v Stanje-vcih predstavilo kar nekaj dramskih skupin z zani-mivimi gledališkimi predstavami.V januarju se je na ponovoletnem srečanju z županom predstavila dramska skupina Močnikovi KPD Rogašovci s komedijo Policijska akademija. V nedeljo, 20.03.2011 nam je dramska sekcija Po-

vratniki iz Gerlinec, predstavila zgodovinsko igro v narečju – štiridejanko z naslovom V Ameriko. Z igro so predstavili družino iz Gerlinec v petde-setih letih prejšnjega stoletja, težko življenje po vojni v Gerlincih in zgodovinsko dejstvo, zakaj je veliko vaščanov v tem času na skrivaj bežalo v tujino, zlasti v Ameriko. Tudi sin Tonček se je odločil prebežati na skrivaj čez mejo in se odpra-viti v Ameriko. Igra je trajala skoraj dve uri. Igro je režiral Janko Durič. Avtorja besedila in scenari-sta sta bila: Alojz Grah in Janko Durič, ki sta bila tudi glavna igralca v igri.

Tipična slovenska družina

Policijska akademija

V Ameriko


12


V soboto, 02.04.2011 pa so se predstavili dijaki Sre-dnje zdravstvene šole Murska Sobota z gledališko igro » Tipična slovenska družina », ki nam je na šaljivi način predstavila probleme v družini, v kateri živijo tri genera-cije. Igro je režiral in tudi igral profesor, Edvard Jakšič. Igrali so še: Mario Nemec, Nina Abraham, Malvina Ber-njak, Miha Vaupotič, Tamara Duh in Erik Mertik .Vse gledališke predstave so bile dobro obiskane in upa-mo, da bo tako tudi v prihodnjem letu. Sonja Kerčmar

KONCERT OB DNEVU ŽENA

Franc Gorza, znani humorist in pevec, je v sodelovanju z občino Gornji Petrovci in PGD Križevci v nedeljo, 06. marca 2011, pripravil že 5. glasbeno – humoristični kon-cert ob dnevu žena. Nastopali so številni glasbeniki: Duško Lokin, ansambel Plamen, Mili Korpar, Drago Jošar, Irena Cebe, Adi Smolar, Maja Seršen, Bogdana Gorza, Franc Gorza ter humorist Lajči, ki je povezoval prireditev. Tako, kot vsako leto, je bil tudi letos gasilski dom v Križevcih zaseden do zadnjega kotička. Glavni sponzor prireditve je bil Avto Škafar d.o.o. iz Murske Sobote.

S.K.

Adi Smolar in humorist Lajči

PROŠČENJE PRI KRIŽU V LUCOVI

Točno leto dni po posvetitvi križa, 04.09.2011, je bilo v Lucovi proščenje z mašo župnika, Dejana Horvata. Na proščenju se je zbralo veliko ljudi, ne samo domačinov, ampak tudi iz drugih občin. Kot so se ob posvetitvi križa dogovorili, bo proščenje vsako prvo nedeljo v mesecu septembru. Ob križu je župnik, sku-paj z vaščani vasi Lucova, postavil lične klopi, v prihodnje pa načrtujejo še zasaditev dreve-sa, ki bo dajalo prijetno senco. Po maši so se občani zbrali pri vaško gasilskem domu v Lu-covi in nadaljevali z veselim druženjem.

SILVESTROVANJE V LUCOVI

V letu 2010 smo predali namenu obnovljen vaško-gasilski dom in s tem pridobili čudovite prostore za prireditve in druge namene. Vaščani smo mnenja, da mora biti ta prido-bitev čim bolj izkoriščena. To je bil tudi eden izmed razlogov, da smo prišli do ideje, da bi kot vaščanke in vaščani konec leta 2011 – sil-vestrovo preživeli skupaj.

Proščenje v Lucovi

PROŠČENJE V NERADNOVCIh

V nedeljo, 7.08.2011 je bilo proščenje s sveto mašo v Nera-dnovcih, ki jo je vodil g. župnik, Dejan Horvat. Udeležba vernikov je bila zelo velika, zato bo v naslednjih letih proščenje potekalo vsako prvo nedeljo v avgustu. Verniki katoliške veroizpovedi in vsi domačini vasi Neradnovci se prav lepo zahvaljujemo družini Črnko-Šimon, ki skrbi za lepo urejeno okolico križa.

ŠD NERADNOVCI


13


Večina je soglašala s to idejo. Tako smo pripravili manjšo zabavo in čudovito preživeli zadnjo noč v letu. Za hrano in pijačo smo poskrbeli sami. Ob izvedbi raznih šaljivih iger je noč minila kot bi tre-nil, poleg tega pa smo se nasmejali do solz.Ker je naše silvestrovanje zelo lepo uspelo in ima silvestrovanje na tak način tudi številne prednosti, smo mnenja, da ga bomo še ponovili.Ob iztekajočem se letu se želim zahvaliti vsem vaščankam in vaščanom za konstruktivno sodelo-vanje, voščim mirne in prijetne božične in novo-letne praznike, v novem letu 2012 pa želim veliko osebnih in skupnih uspehov.

Predsednik VO – Stanko LEPOŠA

JULIJA V ŽENAVLJAh!

Vas Ženavlje se nahaja v krajevni Skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje. Vas je znana po dogodku iz leta 1934, ko se je na vas nepričakovano spustil stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov. V spomin na ta dogodek je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje - bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše in 18. avgust proglasila za občinski praznik. V vasi se nahaja binkoštna cerkev. V vasi deluje tudi Prostovoljno gasilsko društvo Ženavlje. V letošnjem letu, sta se v vasi Ženavlje odvijali dve večji prireditvi. 2. julija smo bili organizator občinskega gasilskega tekmovanja, ki je kljub sla-bemu in deževnemu vremenu potekalo brezhibno.

Teden dni kasneje, 10. julija pa nam je bilo vreme zelo naklonjeno, saj smo na sončno in zelo vročo nedeljo gostili 17. vaške igre Občine Gornji Petro-vci. Obisk prireditve je bil več kot odličen. V igrah je sodelovalo 13 vasi iz naše občine, ki so se po-merile v 7-ih igrah, najvišjo stopničko pa je uspelo doseči ekipi Križevci. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem, občini Gornji Pe-trovci, vaščanom vasi Ženavlje in vsem ostalim sodelujočim, ki so na kakršenkoli način pripomo-gli k uspešni izvedbi prireditve. Posebna zahvala pa gre tudi vsem ekipam in obiskovalcem iger, saj brez njihovega obiska iger sploh ne bi bilo. Anja Micevski

Zmagovalna ekipa vasi Križevci

Zbiranje tekmovalnih ekip

6. DEN MEŠTROV Z GORIČKOGA

Goričko drüjštvo za lepše vütro je v nedeljo, 04.09.2011 že šestič organiziralo rokodelski sejem DEN MEŠTROV Z GORIČKOGA. V Neradno-vcih pri mlinu se je zbralo 21 rokodelcev, predv-sem iz območja krajinskega parka Goričko. Prvič so sodelovali tudi gostje iz Središča ob Dravi, ki so se predstavili z bučnim oljem in prehrambeni-mi izdelki iz buč. Obiskovalci so si lahko ogledali in kupili izdelke iz lecta, šibja, lončevine, kovaške izdelke, ptičje krmilnice in valilnice iz lesa in sla-me, spominke in igrače iz lesa, slame, koruzne-ga ličja, pisanice, nakit iz stekla, izdelke iz filca, ročno izdelane čevlje ter poskusili in kupili domači kruh in pecivo, domači gorički sir, med in izdelke iz medu, sokove in likerje. Tudi letos je sodeloval zeliščar, ki je prodajal številna zelišča, nato pa še povedel obiskovalce na sprehod in jim pokazal po-


14


samezna zelišča v naravi. Sodelovale so tudi članice domačega Društva žena Neradnovci, ki so predsta-vile svoje izdelke in sicer rože in šopke iz najlona. Kar trije mojstri pa so pletli košare in krbüle, kot so jih nekoč na vsaki kmetiji. Kot vsako leto, so tudi letos pripravili delavnico filcanja in embaliranja, za zabavo obiskovalcev pa so pripravili tekmovanje v streljanju s fračo. Obiskovalce je zabaval znani hu-morist Franc Gorza, ki je tudi predstavil vsakega raz-stavljavca posebej. Predstavil se je turistični podmla-dek OŠ Puconci s programom »Pri kremenčkovih». Na sejmu so razstavili spominke, ki so se prijavili na razpis za naj spominek iz naravnih materialov. Ob koncu prireditve pa so že drugič podelili naslov Naj verta Goričkoga sadovnjaka 2011. Tri članska komisija v sestavi: Simona Potočnik ( Biotehniška šola Rakičan ), Valerija Štesl ( Goričko drüjštvo za lepše vütro ) in Vladimir Smodiš ( gorički sadjar ) je najbolje ocenila sadovnjak Danice Reiter iz Ger-linec 83. Ocenjevali so: raznolikost drevesnih vrst v sadovnjaku, nadomeščanje starega drevja z mladim visokodebelnim, vzdrževanje ter splošno urejenost sadovnjaka. Izletniška kmetija Falaut iz Adrijanec je poskrbela za dobro jedačo in pijačo, ki je bila še kako potrebna, saj je bila nedelja vroča in soparna. V

Članice Društva žena Neradnovci na rokodelskem sejmu

Eden zadnjih kovačev na Goričkem, Franc Franko iz Puconec

Neradnovcih se je zbralo veliko ljudi, ki so preživeli prijetno popoldne v družbi Goričkih meštrov.

Sonja Kerčmar, foto: Janez Škalič

MARTINOVANJE V GORNJIh PETROVCIh

TD Vrtanek je letos že petič pripravilo priljubljen običaj krsta mošta v vino “ Martinovanje “, ki je bilo zopet v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih. Kr-sta mošta so se udeležili večinoma člani društva, domačini in povabljeni gosti. Med drugimi so bili pri-sotni tudi župan, Franc Šlihthuber z ženo, ravnatelj Biotehniške srednje šole Rakičan, Štefan Smodiš z ženo ter vaški predsednik in predsednik KS Gornji Petrovci, Vlado Kardoš. Predstavo krsta mošta so pripravili člani TD Vrtanek in člani KUD Goričko. Ljudski pevci in godci TD Vrtanek pa so nas zaba-vali z ljudskimi in tudi zabavnimi pesmimi. Članice društva so pripravile pravo Martinovo pojedino, da smo si vsi oblizovali prste. Bilo je veselo, kot se za ta praznik spodobi in upajmo, da se prihodnje leto ponovno vidimo v še večji zasedbi. Vabljeni!

Sonja Kerčmar

Krst mošta


15


PRIŽIGANJE ADVENTNIh LUČK

Tudi letos so v soboto, 26.11.2011, na predvečer prve adventne nedelje, občina Gornji Petrovci, TD Vrtanek, evangeličanska cerkvena občina Gornji Petrovci in katoliško župnišče Gornji Petrovci, pripravili že tra-dicionalno prižiganje adventnih lučk na smreki pred osnovno šolo v Gornjih Pe-trovcih. Evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Hor-vat sta povedala svoje misli, ki sovpadajo v praznični čas do božiča ter si zamenjala adventna venčka, z željami za prijazno praz-novanje. Cerkveni pevski zbor iz Marko-vec je zapel nekaj pesmi, nato pa je župan, Franc Šlihthuber svečano prižgal lučke, ki bodo vse do januarja osvetljevale ta del vasi pred šolo. Članice TD Vrtanek so pripravi-le pogostitev s kuhanim vinom in čajem ter pecivom in pogačami. Sonja Kerčmar

Evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat sta si izmenjala adventna venčka.

SREČANJE STAREJŠIh OBČANOV NAD 70 LET V OBČINI GORNJI PETROVCI

Kot vsako leto je tudi letos občina Gornji Petrovci, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, pripravila srečanje starejših občanov nad 70 let. Srečanje je bilo v gasilskem domu v Križevcih, kjer se je zbralo oko-li 110 starejših občanov. Kulturni program so letos pripravili člani KUD Goričko iz Gornjih Petrovec s spletom ljudskih plesov ter skečom V šoli in KD go-dcev in pevcev Gorički lájkoši, prav tako iz Gornjih Petrovec, ki so zaigrali in zapeli kar nekaj ljudskih pe-smi. Za pogostitev je tokrat poskrbel gostilničar Jože Nemet iz Mačkovec, postregle pa so nam dekleta in žene iz posameznih vasi naše občine, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Upamo, da so naši starejši občani preživeli prijetno popoldne v družbi svojih vrstnikov

KUD Goričko je predstavil skeč V šoli

in seveda, da se prihodnje leto zopet srečamo v Križevcih. Starejšim občanom, ki so prikovani na po-steljo in se niso mogli udeležiti srečanja, je občina razdelila darilne pakete in jih tako razveselila ob koncu leta. Sonja Kerčmar

Starejši občani v Križevcih


16

NOVINE, številka 30 Krajinski park Goričko

JAVNI ZAVOD KRAJINSKI PARK GORIČKO: BILO JE PISANO LETO 2011

V javnem zavodu Krajinski park Goričko smo leto 2011 preživeli kar se da pestro. Ker je bilo do-gajanja dosti več, kot nam je v »Novinah« namenje-no prostora, bomo v prvi vrsti izpostavili v naših očeh najpomembnejše aktivnosti na projektih, ki se naslednje leto že končujejo. Za vse ostale akti-vnosti pa ste vabljeni, da si jih preberete na naši spletni strani (www.park-goricko.org).

Projekt Krajina v harmoniji Izbrali najlepši travnik v Krajinskem parku GoričkoJavni zavod Krajinski park Goričko je letos skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico-zavod Murska Sobo-ta in Centrom za kartografijo favne in flore izbral najlepši travnik na Goričkem. Namen izbora je bil spodbuditi kmete in druge la-stnike ali najemnike travnikov, da rabijo in ohranjajo ekstenzivno gojene travnike, ki so življenjsko pomem-bni za redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste v Naturi 2000, območje Goričko. Opuščanje košnje in posledično zaraščanje ali preoravanje travnikov v njive, vpliva na izginjanje več vrst iz živalskih sku-pin in rastlinskih združb. Med najbolj ogroženimi so metulji mravljiščarji, ki so pomembni pokaza-telji ohranjenosti narave in biotske raznovrstnosti nekega okolja. Z upadanjem deleža travnikov se ne poslabšujejo samo življenjske razmere za metulje, ampak tudi za opraševalce kulturnih rastlin kot so medonosne čebele, čebele samotarke in čmrlji. Na izbor za najlepši travnik se je prijavilo 8 la-stnikov, ki imajo travnike v Ropoči, Serdici, Gradu, Vidoncih, Gornjih Petrovcih, Čepincih, Selu in Do-brovniku. Vsakega izmed prijavljenih je obiskala 3-članska strokovna komisija, ki je travnike pregledala in ocenila na podlagi kriterijev, kot je floristična se-stava (popis rastlinskih vrst značilnih za Goričko), prisotnost krajinskih členov (posamezna drevesa na travniku, mejice), čas in način košnje ter drugo. Najboljši so praktične nagrade prejeli na Vestnikovi

prireditvi NAJ… DOMAČIJA 2011. Nagrajenci pa so oktobra obiskali še Krajinski park Kolpa, kje so jim upravljavci območja predstavili park in dvoje kmetij. Vsem sodelujočim se organizatorji akcije iskreno zahvaljujemo in jih pozivamo, da travnike še naprej rabijo na naravi prijazen način.hkrati vse lastnike travnikov vabimo, da se pridružijo naslednjemu izboru za najlepši travnik na Goričkem, s katerim bomo začeli v maju 2012.

Gregor Domanjko

Projekt Rokodelska akademija Tkalstvo in lončarstvo na GoričkemPrispevek Javnega zavoda Krajinski park Goričko k doseganju projektnih ciljev je v vzpostavitvi tkal-ske in lončarske delavnice z namenom izvesti tri poskusna usposabljanja za pridobitev Nacionalne

Najlepši travnik. Največ točk pri izboru je prejel travnik v Čepincih (foto:Gregor Domanjko)

Usposabljanje iz lončarstva (foto: Sandra Zrinski)

KP Goričko

17

NOVINE, številka 30Krajinski park Goričko

poklicne kvalifikacije, NPK lončar/ka in tkalec/ka. Program usposabljanja je bil pripravljen po smernicah projektnega partnerja, Centra RS za poklicno izobraževanje.V začetku leta 2011 smo s pomočjo javnega razpi-sa pridobili opremo in z njo dopolnili že obstoječe delavnice na gradu Grad. 11. marca smo pričeli s 120-urnim tečajem usposabljanja za ročnega tkalca ali bolje tkalko. Na tečaju, ki ga je vodila izučena tkalka Daniela Topolovec iz Hodoša, se je usposabljalo šest žensk iz Goričkega in drugih krajev Slovenije. Program usposabljanja je bil se-stavljen iz teorije: spoznavanja zgodovinskega po-mena tkanine, pomena kulturne dediščine v slo-venskem prostoru in spoznavanja vlaken, preje ter delovanja kolovrata in statev. Sledilo je praktično usposabljanje, kjer so se udeleženke sprva učile principa tkanja na tkalski deščici, na kar so osvoji-le še predenje na kolovratu in tkanje na statvah. Iz volnene in konopljine preje so se naučile sukati vrvice na modernih dvonožnih kolovratih. Potem ko so osvojile predenje so se lotile zahtevnega na-peljevanja statev za ročno tkanje in študija vzor-cev. Kmalu so osvojile tehniko ročnega tkanja in pri tem preizkusile statve različnih starosti in oblik, ki so jih imele na voljo v tkalski učilnici na

gradu. Usposabljanje se je zaključilo 15. maja 2011. Zadnje dni v mesecu marcu smo pričeli še s krajšim usposabljanjem za lončarja/ko (64 ure), ki se je zaključilo 16. aprila 2011. Po izteku krajšega tečaja se je pričelo daljše usposabljanje 5. maja z načrtovanimi 120-urami. To se bo zaključilo 4. junija. Izvajalec usposabljanja je družina Zelko iz Pečarovec (oče Franc in hčerka Darja), ki ima že 130 let tradicijo lončarjenja, ter za svoje izdelke še vedno kopljejo glino iz lastnega glinokopa. Na obeh tečajih se je usposabljalo skupaj 15 udeležencev iz Pomurja in drugih krajev Slovenije. Na krajšem programu so se tečajniki usposabljali bolj praktično; v izdelovanju lončarskih izdelkov na vretenu in prostoročno ter v loščenju in žganju lončarskih izdelkov. V dalj trajajočem usposabljanju so vključene še teoretične vsebine in druge lončarske veščine, ki so potrebne za pridobitev NPK lončar/ka.Vsekakor si v Javnem Zavodu Krajinski park Goričko želimo, da bi se tovrstna usposabljanja obdržala tudi po zaključku projekta in da bi nam z njihovo pomočjo v tej industrijsko potrošniški družbi uspelo ohranjati žlahtnost ročnih spretnosti in rokodelskih obrti. V ta namen že snujemo nova usposabljanja in v naslednjem projektu razvija-

Usposabljanje iz lončarstva (foto: Stanka Dešnik) Usposabljanje za tkanje (foto: Stanka Dešnik)

Usposabljanje za tkanje (foto: Stanka Dešnik)Potujoča razstava: Dediščina za poklice prihodnosti (foto: Dušan Antolin)

KP Goričko

18


mo nove počitniške produkte, kot npr. počitnice za družino s spoznavanjem lončarjenja na Goričkem.Prav tako smo v tem projektu pripravili potujočo raz-stavo »Dediščina za poklice prihodnosti«. Z njo bi radi obiskali čim več šol na Goričkem in povabili učence, da se naučijo tudi veščin naših prednikov in današnjih starejših mojstrov. Na navojnih panojih v velikosti 80 x 200 cm predstavljamo poklice: tkalec, tkalka; pol-stilec, polstilka; pletar, pletarka; slamokrovec, slamo-krovka; lončar, lončarka; kovač, kovačica.Informacije o prenosu razstave: Stanka Dešnik, [email protected], 031 354 149.

Sandra Zrinski, Stanka Dešnik

Projekt Sosed k sosedu Dnevi filma in kulture kot predhodniki prvega Festivala naravoslovnega filma na gradu na Goričkem, ki bo maja 2012V letu 2011 smo poleg ostalih aktivnosti projekta, izvedli tudi: 5. dan filma in kulture; petek 27. maj. Prireditev smo pričeli s koncertom klasične glasbe v sodelovanju s klubom PAC. V koncertni dvorani pr-vega nadstropja gradu smo prisluhnili violončelistu Milošu Mlejniku in pianistu Rainer-ju Gepp-u. Kon-certu je sledil odmor z Novo kulinariko na grajskem dvorišču, kjer smo poskušali brezmesne jedi malo drugače. Ob nastopu teme smo na grajskem dvorišču predvajali filme s skupnim naslovom »Mura brez meja«.6. dan filma in kulture; petek 16. september. Pri-pravili smo program s tematiko o Železni zavesi in Zeleni vezi, ki je 40 let delila Vzhodno od Zahodne Evrope. Po uvodnem koncertu Bojana Berdena, ki je iz grajskega klavirja izvabil variacije izjemnih

tonov, harmonij in vibracije, je sledila Nova ku-linarika jesenskih okusov. Hkrati se je odvijala projekcija filmov v Viteški dvorani. Ob nastopu teme pa smo pričeli tudi s projekcijo filmov na velikem platnu na grajskem dvorišču. Filmski večer na gradu je potekal v prijetni atmosferi. Čeprav ni bilo množičnega obiska, so bili pri-sotni pomembni ljudje iz vseh strani meje, sose-dnje Avstrije in Madžarske. Goričko je bilo prav zaradi Železne zavese in državnega obrobja dolgo razvojno zapostavlje-no. Sedaj se kaže ta zapostavljenost kot prednost za oblikovanje drugačnega, naravi prijaznejšega Priprave na dan filma in kulture (Slika: Stanka Dešnik)

Dan filma in kulture 27. maj koncert Miloš Mlejnik in Reiner Gepp (foto Stanka Dešnik)

Dan filma in kulture na gradu (foto: Gregor Domanjko)

Dan filma in kulture na gradu (foto: Gregor Domanjko)

Krajinski park Goričko

19


razvoja, ki ga ponuja vizija razvoja v 3 deželnem Naravnem parku Goričko-Raab-Őrség in ga podpi-ra iniciativa evropske Zelene vezi. Raznolikost te evropske hrbtenice življenja je predstavljena na številnih filmih, ki jih zbiramo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko. Hkra-ti so nastali tudi dokumentarni filmi z izjavami ljudi, ki so živeli v obdobju hladne vojne ob za-prti meji in pri tem izkusili marsikakšen tragični dogodek izhajajoč iz nestrpnosti človeške biti in oblastiželjnosti. Naš namen je ohraniti pričevanja ljudi in prikaz stanja v naravi z namenom ponuditi vsebino filmov vsem, ki jih to zanima.Napovedujemo prvi festival naravoslovnega filma G-raj-ski festival Od 24. do 26. maja 2012 se bo na gradu pri Gra-du na Goričkem odvijal prvi festival naravoslovne-ga filma G-raj-ski festival ali G-Fest. Na festivalu bomo predvajali naravoslovne dokumentarne fil-me, ekošokerje, amaterske filme mladih posnete na ekoloških kmetijah in filme posnete v 3D tehniki. Filmsko dogajanje na treh prizoriščih v prostorih in na dvorišču največjega gradu v Sloveniji, ki stoji na Goričkem, bo spremljalo bogato dogajanje s koncerti klasične glasbe, zborovskega petja, dela-vnicami videotehnike, kulinarike, pokušine vin ter razstavo najlepših fotografij iz Goričkega in Pora-bja pod grajskimi arkadami. Zadnji dan festivala bo slovesna zaključna prireditev z razglasitvijo najboljših filmov. Vabljeni!

Sandra Zrinski, Stanka Dešnik

Nov promocijski film o Krajinskem parku GoričkoV juniju 2011 smo v koncertni dvorani gradu Grad predstavili nov promocijski film z naslovom »Pod

upkačovin nébon« vsem, ki so ga finančno podpr-li, kot tudi tistim, ki so pri nastajanju filma sode-lovali. Produkcijo filma je prevzela Gea Tv oz. podizvaja-lec Mojo Film, Luka Kos s.p. iz Domžal, Tomaž Rauch iz Čikečke vasi pa je filmu izbral zvočno podlago. Poleg mnogih je pri snemanju sodelovala tudi Folklorna skupina KUD Goričko iz Gornjih Petrovec.Prisotni so bili s predvajanim zadovoljni in upaj-mo, da bo film v naslednjih letih služil mnogim domačim, kot tujim obiskovalcem za izhodišče popotovanja po Goričkem.

Štefanija Fujs

Razstave v letu 2011 na gradu GradEna od nalog Javnega zavoda Krajinski park Goričko je tudi informiranje obiskovalcev o nara-vni in kulturni dediščini ter etnoloških zakladih zavarovanega območja narave. S tem namenom organiziramo na gradu tudi različne tematske in umetniške razstave. Tako smo sredi aprila v okviru velikonočnih delavnic odprli razstavo lončarja Hašaj Adolfa z naslovom HA –Düša je bila umetniška. Razstavo je pripravila etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobo-ta, spomin na lončarja pa ohranjajo učenci Osno-vne šole Grad pod mentorstvom Karla Šalamona. V kulturnem programu ob otvoritvi se nam je pre-dstavil Žan Kramberger s harmoniko, razstavo pa so si obiskovalci lahko ogledali do konca oktobra v prvem nadstropju gradu.Ob priliki delovnega srečanja ministrov za kmetij-stvo Slovenije in Madžarske v začetku maja je bila na gornji terasi na grajskem dvorišču odprta raz-stava z naslovom Zemlji na kožo napisano. Avtor

Direktor JZ KPG, Bernard Goršak, foto: Natalija Gostonj Hašajevi izdelki, foto:Stanka Dešnik


20


ideje je prof. dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor fotografij je Marko Modic, besedil pa Iztok Osojnik. Raz-stava je bila obiskovalcem prav tako na ogled do konca oktobra.V drugi polovici maja in do prve polovice julija je bila v viteški dvorani gradu na ogled razsta-va, ki je nastala v okviru projekta TransEcoNet. Na razstavi, ki so jo pripravili učenci 11 osno-vnih šol na temo Kulturne dediščine Pomurja, smo si lahko ogledali dokumentarne fotografije iz življenja nekoč, z Goričkega pa so sodelovali učenci iz OŠ Fokovci in Šalovci. Fotografije, ki so nastale v okviru letošnjega 3. fotografskega natečaja z naslovom Gost v gozdu in so delo osnovnošolcev, smo predstavili jav-nosti ob odprtju razstave v začetku junija. Na ogled so bile na arkadnem hodniku v pritličju do konca oktobra. Razstavo smo pripravili ob mednarodnemu letu gozdov.Sredi julija smo odprli razstavo naravoslovnih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrezca z naslovom Poljudnoznanstvene ilustracije. Avtorja in njegovo umetniško delo je ob otvo-ritvi predstavila likovna kritičarka Muzejev radovljiške občine/Šivčeve hiše, Barbara Boltar, v kulturnem programu pa sta se nam predstavili Monika in Mirjam Ivančič z violino in prečno flavto. Ilustracije so bile na ogled v viteški dvo-rani do 20. oktobra .V okviru projekta Rokodelska akademija je bilo sredi oktobra odprtje razstave Rokodelski di-zajn in Najboljši izdelek mednarodnega roko-delskega natečaja, ki je bila na ogled do začetka novembra.Poleg omenjenih pa je še vedno na ogled raz-stava Grad Gornja Lendava in njegov prostor

v času, ki je naša stalna razstava, kot tudi raz-stava fotografij družine Hartner, ki nam jih je podarila Elisabeth Wurth, roj. Hartner, razstava Dediščina za poklice prihodnosti ter razstava Natečaja Goričkega drüjštva za lepše vütro Do-miseln spominek Prekmurja z uporabo naravnih materialov.V zimskih mesecih, decembru 2011 in januarju ter februarju 2012, je ogled gradu možen po pre-dhodni najavi v Središču za obiskovalce gradu Grad in KP Goričko na tel. 02 551 88 60.

Štefanija Fujs

Sejemske prireditve v letu 2011Z rokodelci, ponudniki domačih produktov in vinarji se srečamo vsakič v letu na začetku odpr-tja gradu Grad v marcu z namenom, da pregle-damo aktivnosti prejšnjega leta in se dogovori-mo o načinu sodelovanja v prihajajoči sezoni.Tako smo z zainteresiranimi sredi aprila organi-zirali velikonočne delavnice s prodajno razstavo izdelkov in kulinarike ob veliki noči na gradu, v maju smo se s ponudniki udeležili tradicionalne predstavitve Diši po Prekmurju v Ljubljani, ko-nec avgusta bili navzoči na sejmu AGRA v Gor-nji Radgoni, pomagali pri organizaciji ponudbe na stojnicah številnih društvenih prireditev, kot ob mednarodnem tekmovanju v košnji z ročno koso v Selu, ob 13. kmečkem dnevu in razstavi živali na G. Slavečih, na sejmu ob »velki meši« pri Gradu, prazniku buč v Bodoncih, kapüstnem dnevu v Šalovcih in noči čarovnic pri Gradu ter se kot že nekaj let po vrsti v začetku oktobra udeležili tudi praznika kozjanskega jabolka na trgu v Podsredi, na katerem so kulturni program

Otvoritev razstave naravoslovnih ilustracij Žarka Vrezca, foto: Gregor Domanjko

Jesenski sejem na gradu Grad, foto: Marina Horvat


21


popestrili Ljudski pevci in godci TD Vrtanek Gornji Petrovci.Letošnji jesenski bazar v sredini oktobra je bila največja sejemska prireditev na grajskem dvorišču in je prav tako privabila številne iz-letnike, popotnike in domačine. Z manjšim Andrejevim sejmom konec novembra smo s tovrstnimi aktivnostmi za letos zaključili in se v decembru v sodelovanju z društvi, roko-delci in ponudniki Goričkega že začeli pri-pravljati, na Sejem Alpe – Adria, Turizem in prosti čas v Ljubljani, ki bo v januarju 2012.

Štefanija Fujs

Trideželno sodelovanje v letu 2011V parku skozi leto skrbimo tudi za prepoz-navnost trideželega območja Goričko- Raab-Őrség, zato smo v mesecu aprilu sodelovali na velikonočni razstavi na gradu Tabor v Do-bri/Neuhaus am Klausenbach, kot tudi pri organizaciji posveta in razstavi sadja visoko-debelnih senožetnih sadovnjakov konec sep-tembra. V kulturnem programu večdnevnega dogajanja v Naravnem parku Raab je nasto-pila tudi Folklorna skupina KUD Goričko iz Gornjih Petrovec.Na rekreativnem področju je bil 9. aprila or-ganiziran trideželni pohod in 10. septembra trideželni kolesarski maraton. V naslednjem letu se bo tem in aktivnostim aktualnih projektov pridružilo še trideželno ocenje-vanje vin in trideželno mikološko srečanje.

Štefanija Fujs

KUD Goričko na razstavi sadja na gradu Tabor v Dobri/Neuhaus am Klausenbach, foto: Stanka Dešnik

11. MEDNARODNO SREČANJE MOTORISTOV V KRIŽEVCIh

Moto klub GRONSKA STREJLA je letos organiziral že 11. srečanje motoristov iz Slovenije in sosednjih držav, ki se je odvijalo na pomožnem igrišču v športnem centu v Križevcih, od petka, 06.05.2011 do nedelje, 08.05.2011. Za razliko od prejšnjih let, je bilo letos čudovito sončno vreme, ki je privabilo številne motoriste iz cele Slovenije in tujine. Dobro so zapolnili tudi kamp, ki se je spraz-nil komaj v nedeljo dopoldan. Kot vsako leto, so tudi letos v večernih urah nastopile številne glasbene skupi-ne: Sugar Free, InDisguise, Sončna uprava, Dismissed, Rockhead iz Avstrije, Resonanca. V soboto popoldan so člani MK Gronska strejla pripravili vožnjo motoristov po Goričkem, do grada v Murski Soboti in nazaj. Vožnje se je letos udeležilo rekordno število motoristov, nekateri so jih našteli kar 385. V soboto ob polnoči pa je sledil tradicionalni streptease, nato pa zabava do jutranjih ur.V nedeljo je sledilo čiščenje okolice in pospravljanje pro-stora, v ponedeljek pa so razdrli šotor in s tem zaključili letošnje srečanje motoristov. Kljub utrujenosti so bili člani moto kluba Gronska strejla zadovoljni, saj je lepo vreme privabilo na Goričko do sedaj največje število mo-toristov, prvič celo iz Italije.Ob tej priliki bi se radi zahvalili Občini Gornji Petrovci, zlasti županu, Francu Šlihthubru in NK Križevci, ki so nam omogočili, da smo lahko brezplačno koristili prosto-re na igrišču in v športnem centru ter za vso pomoč pri pripravi same prireditve. Prav tako pa bi se radi zahvalili tudi domačinom Križevec za pomoč in podporo, ki nam jo dajejo pri pripravi tako velike prireditve, kot je medna-rodno srečanje motoristov. Sonja Kerčmar

Predsednik MK Gronska strejla, Dušan Kuronja in člana: Vojko Kerčmar in Tomaž Gomboc, so vodili kolono motoristov do Murske Sobote. Spremljali so jih tudi policisti na motorjih.

Krajinski park Goričko / Delovanje društev v občini

22

NOVINE, številka 30 Delovanje društev v občini

KUD GORIČKO NA IZLETU PO PREKMURJU

Člani KUD Goričko smo se po dolgih letih odločili, da se odpravimo na izlet. To smo uresničili v sobo-to, 14. maja. Obiskali smo kraje v domačem Prek-murju, ki so nam blizu, pa vseeno jih marsikdo še ni obiskal. Najprej smo se odpravili na vodeni ogled tropskega vrta in orhidej v Ocean Orchids v Dobrovniku, kjer smo občudovali čudovite rože in tropske rastline. Imeli smo srečo, da smo vide-

li cvet vaniljevca, saj ta cveti le 24 ur. V spomin na ogled smo dobili tudi majhna darilca: komple-te za sajenje orhidej, knjižice o vzgoji rastline ali okrasne lončke. Iz Dobrovnika smo se odpravili na ogled Filovskega gaja, kjer so še številne, lepo ohranjene stare prekmurske hišice, med katerimi je najlepše urejena hiša slikarja Pena. Po ogledu Filovskega gaja smo se odpeljali do Bukovniškega jezera, kjer smo se najprej okrepčali v senci velikih dreves ob jezeru, nato pa smo se podali na pot po energijskih točkah. Sprehodili smo se tudi po jezu

ob Bukovniškem jezeru, nato pa smo se odpravi-li na kopanje v hotel Vivat v Moravskih Toplicah, kjer sicer večkrat mesečno nastopamo domačim in tujim turistom. Ker je bilo lepo, sončno in to-plo vreme, smo se greli kot martinčki ob zunanjih bazenih. Izlet smo zaključili z večerjo v gostišču Aleksander na Rumičevem bregu v Moravskih To-plicah. Kar utrujeni smo se srečno pripeljali domov polni dobrih vtisov z izleta po domačem kraju. Sonja Kerčmar

Člani KUD Goričko na Penovi domačiji

Ob Bukovniškem jezeru

VESELI VEČER V IZVEDBI KUD GORIČKO

KUD Goričko iz Gornjih Petrovec je v petek, 11.03.2011, pripravilo prvi veseli večer. V kultur-ni dvorani občine Gornji Petrovci v Stanjevcih so se predstavili s štirimi skeči: Astro, Doma, Ambu-lanta in V šoli, ter tremi spleti goričkih svatovskih plesov. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvora-no v Stanjevcih, so se dobro nasmejali in prijetno

Astro

Doma

23

NOVINE, številka 30Delovanje društev v občini

preživeli petkov večer. Ob koncu so se še posla-dkali s pogačami in nazdravili s kupico domačega vina.Režiser skečev je bil Aleksander Ružič. V progra-mu smo sodelovali prav vsi člani KUD Goričko. Nekaj let doslej smo predvsem plesali, letos pa smo se posvetili tudi amaterski gledališki dejavnosti, saj nam vsem manjka smeha in dobre volje. Upajmo, da bomo to tradicijo ohranili tudi v bodoče. Sonja Kerčmar

V šoli

Vsi člani KUD GORIČKO ob koncu prireditve

SEJEM BUČA PRI NEDELI

TD Vrtanek je 19. junija pripravilo že 11. kramarski sejem » Buča pri Nedeli«. Tokrat nam je zagodlo vreme, saj je slaba napoved in dejansko deževna nedelja pregnala vse sejmarje. Dežja se nista ustrašila le medičarstvo Jožice Celec iz Ratkovec in Aleksander Bagar, sicer tudi član TD Vrtanek, ki je ponujal raznovrstne žgane pijače in domače likerje, med katerimi je bil letos najbolj prodajan liker z vrtnico v steklenici.

Kljub slabemu vremenu, se je zbralo veliko ljudi, ki so ob zvokih harmonike in veseli pesmi poza-bili na slabo vreme in preživeli prijetno nedeljsko dopoldne. Članice društva so poskrbele za dobro kapljico in jedačo. Tradicionalno so moški člani kuhali klobase, ženske pa so pekle langaše in jih spekle več kot 200. Prihodnje leto si želimo le več sonca. Sonja Kerčmar

Članice društva. Ivanka Bedič, Sidonija Čahuk in Marija Došen pri peki langašev

Predsednica TD Vrtanek, Marija Ambruš pri pripravi langašev

24


IZLET V POSTOJNSKO JAMO IN PREDJAMSKI GRAD

Vsako leto TD Vrtanek popelje svoje člane na letni izlet, kjer si ogledamo kakšno znamenitost Slove-nije. Letos smo se 11. septembra odpravili na No-tranjsko in si ogledali Predjamski grad in Postojn-sko jamo. Poleg naših članov se je izleta udeležilo še nekaj učencev Biotehniške šole Rakičan, s kate-ro TD Vrtanek tesno sodeluje. Avtobus, ki ga je vo-zil Marjan Balek, je bil tako poln. Obetalo se nam je čudovito vreme, kar nas je vse spravilo v dobro voljo, saj je lansko leto, ko smo se odpravili na pote-panje po naši prestolnici, Ljubljani, deževalo prav celi dan. Prvi postanek smo imeli na počivališču Barje pri Ljubljani, kjer smo se okrepčali z malico in kavico ter odpravili naprej do Predjamskega gra-du. S prijazno vodnico smo si ogledali prekrasni grad, ki že več kot 700 let kljubuje času in pred-stavlja simbol nezavzetosti, zavetje drznega, svoje-glavega in upornega viteza Erazma Predjamskega. Čeprav ni bogato opremljen, je zanimiva že sama arhitektura gradu, postavljenega nad 100 metrov visoki skalnati steni. Po končanem ogledu gradu smo se odpravili k Postojnski jami, kjer smo se v restavraciji okrepčali z mediteranskim kosilom in nato odpravili na ogled same jame. Ogled Postojn-ske jame je pravo doživetje, saj je reka Pivka v mi-lijonih let izdolbla in oblikovala kar 20 km rovov, galerij in dvoran, kjer se nešteti kapniki spuščajo s stropov in dvigajo s tal, združujejo v stebre, gu-bajo v zavese in ustvarjajo neštete domišljijske like. Ogled jame poteka z vlakom, v dolžini 3 km in peš, v dolžini 2 km. Ostalih 15 km jame pa žal ni odrto za obiskovalce. Na poti skozi jamo smo občudovali prav vsak kapnik in podobe, ki so

jih kapniki ustvarili. Kakor da bi se postavili v čudežen svet domišljije, ki nam še dolgo ne bo šel iz spomina. Ogledali smo si tudi človeške ribice, ki so razstavljene v akvariju sredi jame. Škoda, da se je ogled jame tako hitro končal in smo se morali posloviti od pravljičnega podzemskega sveta. Pred jamo nas je pričakalo toplo sonce in nas ponovno ogrelo, saj je v jami konstantnih 8 ° celzija. Na stopnicah pred jamo smo se še slikali, nato pa smo se odpravili proti domu, polni lepih vtisov in ponovnega spoznanja, kako lepa je naša Slovenija.

Sonja Kerčmar

Predjamski grad

Člani TD Vrtanek na stopnicah pred Postojnsko jamo

LJUDSKI PEVCI IN GODCI TD VRTANEK

Ljudski pevci in godci TD Vrtanek že 11 let de-lujejo za potrebe turističnega društva Vrtanek ter Občine Gornji Petrovci. Nastopajo tudi za turiste v hotelu Terme 3000 v Moravskih Topli-

Ljudski pevci in godci TD Vrtanek v Apačah, novembra 2011

25


cah ter hotelu Delfin v Izoli. V letošnjem letu so se udeležili tudi koncerta ljudskih godcev v Apačah, sicer pa nastopajo na raznih priredi-tvah, rojstnih dnevih, porokah, skratka, povsod, kamor jih pokličejo.Zelo so ponosni, da z njimi pojejo tudi člani, ki so starejši od 70 let. Vsem občanom naše občine želijo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012.

Marija Ambruš

6. PREŠERNOV POhOD TD VRTANEK

TD Vrtanek je v torek, 08. februarja 2011 or-ganiziralo že 6. Prešernov pohod v počastitev kulturnega praznika. Pohoda se je udeležilo 100 pohodnikov iz vseh koncev Pomurja in Slove-nije.V prekrasnem sončnem zimskem dnevu smo se odpravili od gostilne Horvat Zlatice v Gornjih Petrovcih proti poznogotski cerkvici sv. Ane v Boreči, ki leži na obsežni jasi sredi borovih gozdov. Tu smo se okrepčali, nekateri so si ogle-dali tudi notranjost cerkvice in se nato skozi gozd odpravili do Ženavelj, kjer stoji bronasti kip Mirka Bratuše v obliki krogle, ki simbolizira vesolje s skritim balonom, ki se je daljnega leta 1934 spustil v Ženavlje. V balonu sta bila stratosferska letalca, Belgijca, profesor, Max Cosyns in njegov asistent, Nere van der Elst. Neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti vasici Ženavlje, kjer sta morala zaključiti svoje raziskovanje. Ta dan,

18. avgust, si je Občina Gornji Petrovci izbrala tudi za svoj občinski praznik. Pot smo nato nadaljevali na Benkovski breg, od koder smo imeli čudovit razgled na vasi Šulinci in Ženavlje ter se nato spustili v dolino, v vas Šulinci. Sledil je še zadnji vzpon nazaj v Gor-nje Petrovce, kjer smo zaključili pohod s toplo malico in prijetnim klepetom. Vsi pohodniki so brez težav prehodili začrtano pot, dobre volje in veseli, da so zopet naredili nekaj koristnega za svoje zdravje. Sonja Kerčmar

Pohodniki pri sv. Ani v Boreči

PUSTNI POhOD PO VASI – TD VRTANEK

V letu 2010 je pustna nedelja padla na valen-tinovo, praznik zaljubljencev, letos pa na 8. marec - dan žena, kar je zelo redko. Zato so se člani TD Vrtanek odločili, da se letos oblečejo v srčke in tako predstavijo skupaj pomlad in dan žena. Letošnja zima je bila zelo dolga in vsi smo že komaj čakali, da pride pomlad. Tako so jo člani TD Vrtanek, s svojimi pustnimi norčijami od hiše do hiše po vasi, tudi prinesli. Za veselo vzdušje je tudi letos poskrbela Silva s svojo har-moniko, maske pa sta izdelali Marija Bagar in Metka Jošar.Pohod so zaključili v poznih popoldanskih urah v gostilni Horvat Zlatice, kjer so se prijetno utrujeni in polni vtisov poslovili do prihodnjega pusta. Sonja Kerčmar

Člani TD VRTANEK na pustnem pohodu po vasi

26


TRADICIONALNA RAZSTAVA VELIKONOČNIh PISANIC IN ARANŽMAJEV

V soboto, 16. in nedeljo, 17. aprila so članice Akti-va žena Križevci pripravile razstavo velikonočnih pisanic in aranžmajev, ki je v naši občini tradicio-nalna in poteka že vrsto let. Vsako leto pripravijo razstavo v drugi vasi in tokrat je bila v gasilskem domu v Križevcih. Svoje mojstrovine je razstavilo 30 razstavljavcev, od tega kar 15 iz vasi Križevci. Razstave so se udeležili tudi osnovna šola Gornji Petrovci in vrtec Jurček ter Biotehniška srednja šola Rakičan, ki so stalni razstavljavci na vseh raz-stavah do sedaj. Kulturni program sta pripravili osnovna šola Gornji Petrovci in vrtec Jurček. Ple-sne točke, ki so jih pripravili so navdušile številne obiskovalce, saj je bila dvorana v Križevcih na-bito polna. Predsednica KS Križevci in vaška predsednica, Erika Časar je, skupaj z županom, Francom Šlihthubrom, podelila priznanja vsem razstavljavcem in vrtnico iz krep papirja, ročni izdelek Jolanke Hari iz Križevec. Sledila je pogo-

stitev gostov in nato ogled razstave. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi delavnico izdelave rož iz krep papirja, Jolanke Hari iz Križevec. Na razstavi pa so se predstavili tudi domači pridelovalci olja, medu, sadjarji, slaščičarji in kmetije. Skratka, bilo je pestro in zanimivo. Razstava je bila odprta tudi v nedeljo. Sonja Kerčmar

Jolanka Hari s svojimi ročnimi izdelki

ZGLEDI DOBREGA PREKO-MEJNEGA SODELOVANJA V AMK GORIČKO

Prekmurje je del naše dežele Slovenije in je kot tako obdano z vseh strani s sosednjimi državami. To je pa tudi botrovalo, da so morali naši predniki v prejšnjih časih romati s trebuhom za kruhom v tuje dežele. Od tam so ostale po dolgih letih prija-teljske vezi, ki so žive še danes.Prijateljske vezi nam zelo pomagajo, ko organizi-ramo naša srečanja. Tako smo letos, 18. junija, or-

27


ganizirali že peti mednarodni Oldtimer vikend, ki je bil zelo dobro obiskan, saj se je zbralo več kot 150 obiskovalcev. Prišli so naši prijatelji oldtimerji iz sosednje Hrvaške, Avstrije in se-veda iz vse Slovenije. Po jutranjem zbiranju in zajtrku v Kuzmi, ko smo opravili vse admini-strativne formalnosti, smo se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Peljali smo se h Gradu, kjer smo si ogledali največji grad v Sloveniji in center Krajinskega parka Goričko. Nato smo pot nadaljevali do Moravskih Toplic, kjer sta nas pogostili Občina Moravske Toplice in Terme 3000. Pot nas je na-dalje vodila v občino Dobrovnik na Bukovniško jezero, kjer smo imeli ob kosilu prijeten klepet z vodstvom in županom občine Dobrovnik. Neka-teri so izkoristili čas in obiskali energetske točke ob jezeru ter si tako nabrali novih moči. Pot smo nadaljevali po vzhodni strani Goričkega ob madžarski meji do Gornjih Petrovec, kjer smo si ogledali Evangeličansko cerkev in slišali zelo prijetne besede duhovnice, Jane Kerčmar. Naš končni cilj je bil v Adrijancih, kjer imamo oldtimerji skupni muzej pri Izletnički kmetiji Falout.Tam smo naše druženje po podelitvi pokalov, večerji in prijateljskem klepetu, ob želji na po-novno snidenje v naslednjem letu, tudi zaključili ter spet ugotovili, da prijateljstvo ne pozna meja in da nas meje ne razdružujejo.

Viktor BENKO AMK Goričko

5. POhOD VAŠČANOV IN VIKENDAŠEV KUKEČA

Že petič zaporedoma je Društvo žena Kukeč priredilo pohod vaščanov in vikendašev. Letos smo prvič po 4 letih na pohodu občutili malo mraza in nekaj dežja.Tako kot vsako leto, smo se tudi zdaj zbrali pri vaško - gasilskem domu Kukeč, ob 9.30 uri. Zbi-ranje in pogostitev pohodnikov pred pohodom je trajalo nekje pol ure. Pohodnike je pozdravi-la predsednica, Marjanca Vukanič. Pred odho-dom smo naredili še posnetek in krenili na pot. Pohod sva vodili jaz in Slavica. Letos se nam na pohodu zaradi obveznosti ni mogel pridružiti

gospod Kuzmič, zato sva se morali midve s Slavico malo potruditi in povedati nekaj besed.Kot po navadi, smo tudi tokrat krenili navzgor po cesti mimo vikenda gospoda Žilavca. Ko smo prišli do glavne ceste, smo zavili desno v smeri Panovec. Po nekaj manj kot dvajset minut hoje, smo se usta-vili pri vikendu Čufarjevih. S strani gostiteljev smo bili postreženi s kavo, slanim in sladkim pecivom ter domačim žganjem. Po osvežitvi smo krenili dalje. Za vikendom smo zavili levo proti Košarovcem. Na poti nas je ujel tudi dež in vsi smo bili malo mokri. Hodili smo po cesti, ki vodi v Košarovce. Ker cesto obdajajo njive, travniki in gozd, smo si oči lahko spočili na prelepi naravi okrog nas. Pred vasjo so nas pozdra-vile tudi ovce, last gospoda Janeza Frasa. Videli smo tudi turistično karto, ki stoji ob nogometnem igrišču. Karta turistom na kratko predstavi našo občino. Do naslednje postaje ni bilo več daleč, le v dolino smo se morali spustiti in tam nas je že čakala pogostitev. Drugo postajo smo imeli pri Vidi Kuhar. Tudi Vida se je zelo potrudila. Pripravila nam je obložene kruhke in domače vino. Ko smo se okrepčali, smo nadaljevali pot naprej po makadamski cesti, ki vodi v Dolino. Pred prvo hišo smo zavili na levo in se podali po poljski in kasneje gozdni poti proti Bokračem. Po nekaj več kot pol ure hoje smo prispeli k tretji postojanki. To po-stojanko smo imeli pri Slavici. Tukaj smo prav tako, kot pri prvi postojanki, dobili slano in sladko pecivo, vino, domače likere in tudi brezalkoholno pijačo. Sla-vica pa je poskrbela tudi za predstavitev svoje kmetije in vasi Bokrači. O kmetiji nam je povedala kar sama, vas je pa predstavila vaška odbornica Bokrač. Po raz-lagi smo se podali naprej. Zdaj smo krenili navzdol po poljski cesti do gozda in nato nadaljevali po bre-gu navzgor, dokler nismo prišli do Turistične kmetije Tremel. Nato smo zavili navzgor po cesti nazaj proti

Udeleženci 5. pohoda vikendašev na Kukeču

28


Kukeču. Ob poti smo videli tudi vikend Mihae-la Tremla – Miška, kot mu pravijo prijatelji. Po-tem ko je predal turistično kmetijo sinu Braku, je zaživel s svojo ženo Olgo na vikendu. Sinu pa še pomaga pri kmetiji tako, da je prevzel vinogradništvo. Vino prodaja tudi drugim odje-malcem in seveda turistom. Prišli smo mimo vikenda in že smo zagledali Kukeč. Prehodili smo že precejšen del poti in bili blizu končnemu cilju. Nato pa so nas pre-senetili še eni obiskovalci pohodov in nas po-vabili na pogostitev. Morali smo se ustaviti pri vikendu Geričevih. Ura je bila že krepko čez dvanajst, zato se nam je mudilo nazaj na zbi-ralno točko, kjer nas je čakala jedača in pijača. Na hitro smo se ustavili in se še enkrat osvežili ter skupaj z Geričevimi odhiteli nazaj na cilj. Ob pijači in jedači smo uživali ob prijetnem klepetu in glasbi, za katero je zopet poskrbel Aleš.

Nina Cifer

Pohod v dežju

IZLET DRUŠTVA ŽENA KUKEČ 2011 Letošnji izlet društva žena se je pričel že zelo zgodaj, saj smo se odpravili na Primorsko. Tudi letos sta nam pri organizaciji pomagali Biserka in Maja. Na izletu pa so se nam pridružili tudi moški. To je bilo sveže jutro, na nebu so se lesketale zvezde in že zgodaj zjutraj ob 3. uri smo ve-deli, da nas čaka prečudovit dan. Do prve po-stojanke smo morali prevoziti celo Slovenijo. Ker je bilo zgodaj, je večina del poti prespala.

Na prvo postojanko smo prišli ob 8. uri zjutraj. To je bila Bolnišnica Franja – vojaška bolnica iz 2. svetovne vojne, ki je delovala v vasi Dolnji Novaki pri Cerknem, v težko dostopni soteski Pasice. Namenjena je bila zdravljenju ranjencev in težjih bolnikov. Imenuje se po takratni doktorici, Franji Bojc Bidovec. Sedaj služi kot zgodovinski spomin in turistična znamenitost. Ker vodiča še ni bilo, smo se najprej najedli in odžejali. Minilo je kar nekaj časa, vendar vodiča še vedno ni bilo. Nato smo se kar sami znašli ter odšli na ogled bolnišnice. Bolnišnica leži pod goro, zato smo morali po peš poti do kraja, kjer se nahaja bolnica. Ves čas ob potki nas je spremljal potok, nas kratkočasil ter ponujal razne čudeže narave. Poslušali smo njegovo šumenje, posneli brzice in majhne slapove. Po pol ure hoje smo prispeli pod goro, kjer je muzej vojaške bolnice. Tam smo si ogledali, kako so med vojno po-magali ranjenim vojakom. Pot se je nadaljevala okrog gore, vendar si nismo mogli ogledati vsega, ker je bila pot zaprta zaradi nevarnosti plazov. Tako smo se vr-nili nazaj k avtobusu, se okrepčali ter nadaljevali našo pot. Drugo postojanko smo imeli v Dobrovem, kjer smo si ogledali praznik češenj. Tukaj smo si ogledali sejem češenj, vinsko klet ter kupili spominke. Po tej dogodivščini smo se odpeljali na kosilo. Kosili smo v kraju Hruševica, v gostilni Grča. Po kosilu smo se odpravili tretji postojanki naproti. V Štanjelu smo si ogledali mesto in grad Šanjel. Štanjel se nahaja v občini Komen. Je terasnato razposajeno mesto na na-dmorski višini 363 metra. Značilnost mesta so ozke ulice s kamnitimi hišicami. Grad Štanjel je zasnovan kot palača, sodi med fevdalne arhitekture 17. stoletja na Primorskem. Za grad so značilne tudi številne po-roke. Po ogledu gradu nas je pot vodila do jame, kjer smo spoznali, kako se zdravijo kronični bolniki pljuč.

Društvo žena Kukeč na Primorskem

Delovanje društev v občini

29


Za zaključek smo si izbrali še nekaj domačega in tradicionalnega za Primorsko. Obiskali smo turistično kmetijo »PR BETANCI« v Divači. Tukaj smo poskusili primorsko kulinariko. Jedli smo pršut in ovčji sir ter pili teran. Po dolgem in napornem dnevu smo se posedli na avtobus in odpeljali proti domu.

Nina Cifer

Pri vinski kleti na Dobrovem

KOSTANJEV PIKNIK 2011

Leto je spet okrog in vaščani Kukeča smo se tudi letos odločili, da bomo imeli kostanjev piknik. Tudi tokrat smo se dobili pri vaško – gasilskem domu. Kostanje smo nabrali sami. Vsak je moral s seboj prinesti nekaj kostanjev tako, da je bilo dovolj za vse. Prinesli smo tudi nekaj peciva in domači mošt.Letos smo kostanjev piknik pripravili v petek. Dobili smo se pozno popoldne okrog 17 ure. Med prvimi sva prišla tudi midva z očetom. Pred prihodom drugih povabljenih smo morali najprej pripraviti vse za uspešen piknik. Prve kostanje sva prinesla midva z očetom, tako smo lahko začeli rezati kostanje. Na mize smo postavili domače pecivo in mošt. Rabili smo tudi kuhinjske krpe in papirnate servietke. S krpami smo pokrili pečene kostanje, da so se boljše lupili. Ko smo že skoraj vse pripravili, so počasi začeli prihajati tudi dru-gi. Kostanje sta prinesla Janez in Metka ter Jo-lanka Ciglar. Tako smo imeli še več dela, saj smo morali vse te kostanje narezati. To delo so opra-vljale Marjanca, Jolanka, Jolanka C. in Metka. Zlatko, Slavica, Janez L. in moj oče pa so pekli kostanje.

Na pikniku pa ob odlični hrani in pijači ni manjka-lo tudi dobrega vzdušja in seveda glasbe pa čeprav smo imeli samo radio. Piknik je bil uspešen tudi glede obiska, saj se nas je zbralo nekaj manj kot 20 vaščanov. Ob zaključku smo se vsi in v en glas strinjali, da v dobro družbo pridemo tudi ob nasle-dnjem pikniku.

Nina Cifer

PEČENJE KORUZE

Sredi avgusta sta se Zlatko in Marjanca odločila, da nas povabita na pečeno koruzo. Bil je prelep večer, sonce je že počasi legalo k počitku, ko smo se zbrali na dvorišču pri Vukaničevih. Odbornik vaške skup-nosti in predsednica Društva žena Kukeč sta nas po-vabila na pečeno koruzo. Tisti najbolj zgodnji smo počakali, da so se nam pridružili še drugi in nato se je začelo veselo druženje. Ker je Zlatko na svoji njivi imel posajeno koruzo, nismo imeli problema glede iskanja pravšnje koruze za peko. Brez proble-ma smo si lahko kar sami izbrali koruzo, ki smo jo kasneje pekli. Za ognjišče, kjer smo si pekli koruzo, je poskrbel Zlatko. Priskrbel nam je tudi palice, ki so nam služile kot instrument pri peki. Gostitelja sta nam pripravila pravo praznovanje, saj sta nam ponudila več vrst pijač, domače pecivo in pečeno koruzo. Marjanca nam je pripravila tudi posebno presenečenje, saj je spekla pice v krušni peči in tako pokazala svoje spretnosti v kuhinji. Ob peki koruze smo se zelo zabavali. Pogovarjali smo se o različnih stvareh, se šalili in občudovali zvezdno nebo. Bil je prečudovit večer, vendar je bila ura pozna in smo se morali posloviti. Zahvalili smo se na povabilu in se odpravili domov. Sklenili smo, da bomo to skušali ponoviti tudi prihodnje leto. Mogoče se prihodnje leto spomni takšne poteze kak drug vaščan in nas povabi na pečenje koruze ter medsebojno druženje. Nina Cifer

PRVOMAJSKI PRAZNIKI NA KUKEČU

Za razliko od prejšnjih let smo se vaščani letos odločili za majhno spremembo in združili pohod vikendašev in vaščanov s kresovanjem. Ker je dvoj-na organizacija bolj zahtevna, smo morali s pripra-


30


vami na ta dva dogodka pričeti bolj zgodaj kot običajno. Najprej smo začeli z organiziranjem pohoda. Na dan pohoda smo obiskovalcem razložili, da bo letos pohodu sledilo tudi kresovanje. Ker smo hoteli, da bi tudi obisko-valci naših pohodov sodelovali pri izbiri bora za mlaj, smo to opravili skupaj z njimi po pohodu. Glavno delo so opravili moški predstavniki vasi, le da so letos s seboj vzeli tudi naše vikendaše. Prva naloga je bila najti primeren bor za mlaj. Po kratkem posve-tu se je moška druščina odločila, da bodo šli po bor v Nemeške grabe. S traktorjem in vozom so se odpeljali dogodivščinam naproti. Ker so hoteli uživati v naravi, so izbrali pot, ki vodi skozi majhen gozd Bukonja in mimo Kerčmarove domačije do Nemeških grab. Tam ima vikend družina Panjhart. Okrog parcele je tudi gozd. Gospod Tomaž Panjhart ima tudi nekaj gozda, zato se je strinjal, da bor za mlaj posekajo na njegovi parceli. Bor je bil izbran in moški so ga morali samo še podreti in olupiti ter ga pripeljati nazaj h gasilskemu domu. Me-dtem ko so moški pripravljali bor, so ženske pripravljale vence in trakce različnih barv. Po uspešno opravljenem delu so moški morali tudi nazdraviti. V gasilski dom so se vrnili prešerne volje in takoj smo začeli postavljati mlaj. Moški so postavljali, ženske smo gledale. Ko je bil mlaj postavljen, je sledil kres. Vsi skupaj smo se odpravili v Šömenovo grabo. Tam smo vaščani namreč pripravili kres. Ko smo se vsi zbrali okrog kresa, smo ga prižgali. Ker je bil kres velik, je dolgo gorel. Zbrana druščina pa se je veselo zabavala ob prasketanju ognja.Kres je dogorel v poznih večernih urah, ko se je zbrana druščina poslovila. Vsekakor bomo ta dogodek ponovili tudi prihodnje leto.

Nina Cifer

Tako so pripeljali mlaj

UTRINKI IZ KUKEČA!

Nekaterim našim članicam društva žena Kukeč so se letos pripetili prav posebni dogo-dki. Veselili smo se skupaj z njimi.Vsem skupaj še enkrat čestitamo!

Slavica Slivnjek iz Bokrač ob snidenju z Abrahamom.

Erika Groza iz Kukeča, ob rojstvu svoje vnukinje Kaje.

Milena Vukanič iz Košarovec ob praznovanju svojega 40. rojstnega dne.


31


DRUŠTVO ŽENA NERADNOVCI V LETU 2011

Leto 2011 smo pričele kot večina društev, z re-dnim občnim zborom, kjer smo si tudi določile plan dela za to leto. Ko se sedaj ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da nam je ta plan uspelo rea-lizirati. Članice društva žena Neradnovci smo si zimske dneve krajšale z delavnico izdelovanja rož iz najlona (po domače iz žabic). Po začetni nego-tovosti nam je s pridnostjo ter vajo uspelo nare-dile lepe izdelke, ki smo jih z veseljem in nemalo ponosa razkazale na prireditvi ob Dnevu žena, 12.03.2011 v domačem vaško - gasilskem domu.Sledila je delavnica izdelovanja velikonočnih izdelkov, ki smo jih razstavile v Križevcih v me-secu aprilu. 04.09.2011 pa smo svoje izdelke iz najlona predstavile tudi na tradicionalnem Dne-vu meštrov pri Lenarčičevem mlinu. Letos smo se tudi odločile, da organiziramo iz-let in po večkratnih razgovorih smo si za loka-cijo izbrali Madžarsko – Budimpešto. Izleta, ki je bil 10.09.2011, se je udeležilo veliko število Neradnovčanov in tudi nekaj prijateljev iz sose-dnjih vasi. Potepanje po madžarskem glavnem mestu nam je ostalo v prijetnem spominu. Ker nam je bilo tako lepo, bomo organizirale izlet tudi prihodnje leto. Kot zadnjo prireditev v letu 2011 smo se odločile organizirati veseli večer, ki je bil 26.11.2011 z dramsko-humoristično skupino Nemaki iz Sela. Ob koncu bi se zahvalile članom Športnega društva in Gasilskega društva Neradnovci ter vaškemu predsedniku Jožetu Baleku, za vso

Društvo žena Neradnovci v Budimpešti.

pomoč in dobro sodelovanje pri izvedbi aktivno-sti našega društva.Članice društva žena Neradnovci želimo v letu 2012 vsem občankam in občanom vse dobro, predvsem pa obilo zdravja in osebnega zadovolj-stva.

Društvo žena Neradnovci

Delavnica izdelovanja rož iz najlona.

MOŠKI KVARTET MARTINJE 20 LET

Letos je minilo 20 let, ko smo se člani moškega kvarteta Martinje prvič zbrali, da bi skupaj pre-pevali. Naš prvi nastop je bil za božič leta 1991 na Gornjem Seniku, ko se je šele začelo odpi-ranje meje med Martinjem in Gornjim Senikom. Od takrat pa do danes smo dosti nastopali, pre-dvsem v domači občini, drugod po Prekmurju, v Porabju, drugih krajih na Madžarskem in dru-god.

Kvartet Martinje


32


Ob naši obletnici smo zato pripravili priredi-tev, ki je bila v soboto, 19. 11.2011 v telovad-nici OŠ Gornji Petrovci. Naše praznovanje so polepšale gostujoče skupine: MPZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, člani KUD Goričko iz Gor-njih Petrovec, Gorički klantoši, ter trio Novak iz Prlekije. Program prireditve je bil res zelo za-nimiv in raznovrsten. Najprej so se predstavili slavljenci, člani moškega kvarteta. Nato so zape-li pevci mešanega pevskega zbora Avgust Pavel iz Gornjega Senika, katerega od letos vodi član našega kvarteta, Ciril Kozar. Zatem so članice KUD Goričko iz Gornjih Petrovec zaigrale kra-tko veseloigro z naslovom Botre. Za njimi so zopet zapeli člani kvarteta. Po njihovem nasto-pu so se predstavili Gorički klantoši, ki so se pred kratkim zbrali, da bi ponovno obudili sta-re, predvsem Goričke pesmi. Diaprojekcija, ki je sledila, je na kratko prikazala nekaj utrinkov iz preteklih dvajsetih let delovanja kvarteta. Da bo drugi del prireditve bolj zabaven, je pokazal trio Novak iz Prlekije, ki je zaigral nekaj Slako-

vih pesmi. Ko so fantje končali svoj program, se niso umaknili z odra, saj so v nadaljevanju, skupaj s kvartetom, še zaigrali in še bolj dvigni-li obiskovalce na noge. Najprej so bile na vrsti pesmi, ki jih kvartet poje že nekaj časa in so njihove avtorske skladbe. Najprej seveda »Hiša na Srebrnem bregu«, ki jo vsi tako radi pojejo. Ker smo pa seveda praznovali, je bil čas tudi za čestitke. Po izrečenih čestitkah in lepih željah, pa sta Lojze Kozar in Srečko Kalamar, ki je izvrstno povezoval celotno prireditev, pripravila presenečenje za člane kvarteta, ki so morali za-peti pesmi, ki sta jih pripravila za to priložnost. Potrudili smo se in pokazali, da se ne damo kar tako in preizkus dobro opravili.Po kratki zahvali in torti, ki sta jo prinesli Anica in Brigita, smo zapeli še nekaj Slakovih pesmi.Sledilo je prijetno druženje v avli šole, kjer so naše gospodinje pripravile bogato pogostitev za vse, ki so ta večer bili z nami. Teh je pa bilo, na naše veselje, res dosti, saj je bila telovadnica ta večer polna. Veseli nas, da je prireditev tako lepo uspela. Moram poudariti, da so se ravnatelj g. Johann Laco in drugi zaposleni na šoli res zelo potrudili, da bi bilo vse kar najboljše. Lepo pripravljen in okrašen oder, poudarjen z reflek-torji, je deloval enkratno.Hvala vsem, županu in celotni občinski upravi, ravnatelju, učiteljicam, hišniku in celemu kolek-tivu OŠ Gornji Petrovci, Dragu Jošarju, vsem ki so pripravili pogostitev ali kako drugače sodelo-vali pri izvedbi tega slavja.Ob dvajsetletnici je Moški kvartet Martinje po-snel tudi novo zgoščenko z naslovom »Pesem Srebrnega brega«, na kateri je osemnajst pesmi. Pesmi je posnel in pripravil zgoščenko, Drago Jošar v svojem studiu v Gornjih Petrovcih. Pri snemanju sta sodelovala tudi brata Novak, ki sta se predstavila na naši prireditvi. Čeprav se tehnologija zelo hitro razvija, vseeno mislimo, da bo marsikdo z veseljem poslušal tudi ta naš izdelek.Hvala vsem, ki ste nas v teh dvajsetih letih spremljali, nas poslušali in nam stali ob strani.Želimo si, da bi vas lahko še naprej razveselje-vali s svojim petjem, saj najraje pojemo za tiste, ki nam radi prisluhnejo ali pa celo z nami za-pojejo.

Ciril KozarŽupan, Franc Šlihthuber je Cirilu Kozarju predal darilo Občine Gornji Petrovci

MPZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, pod vodstvom Cirila Kozarja


33


DELOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE GORNJI PETROVCI 2011

Občni zbor društva upokojencevDruštvo upokojencev je imelo 28. marca 2011 občni zbor, na katerem se je zbralo 171 članov. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar je pozdravil vse upokojen-ce in povabljene goste: župana, Franca Šlihthubra, predsednika pobratenega DU Črenšovci, Štefana Tibouta, članico UO DU Odranci, Anico Borovič in častno članico DU, Marijo Kerčmar.V društvu upokojencev Občine Gornji Petrovci je včlanjeno 329 upokojencev in 90 članov, ki so včlanjeni v VZAJEMNO SAMOPOMOČ.Po vseh poročilih, nagovorih in razpravah, smo sprejeli 19 novih članov: Belec Irena, Adrijanci 1, Belec Zoltan, Adrijanci 1, Pondelek Cvetka, Adrijan-ci 7, Arko Pavla, Gornji Petrovci 31 a, Grebenar Drago, Gornji Petrovci 36 a, Cer Marjan, Gornji Petrovci 90, Horvat Zlatica, Gornji Petrovci 91 a, Balek Štefan, Neradnovci 50, Kalamar Dragica, Neradnovci 51, Šafran Majda, Stanjevci 21, Mežnar Šarika, Stanjevci 60, Mežnar Anton, Stanjevci 60, Bohar Angela, Križevci 42, Kutoš Viljem, Križevci 55, Čahuk Aleksander, Križevci 98, Korpič Anica, Šulinci 14, Kovač Šarika, Šulinci 55, Kerec Irena, Šulinci 70, Kerec Anton, Šulinci 70.Podeljena so bila priznanja za 20 letno članstvo: Re-gini Jošar, Gornji Petrovci 34, Josipu Došen,Gornji Petrovci 34 b, Kristini Kovačec, Šulinci 32, Evgenu Pankerju, Stanjevci 69.Darilo za rojstni dan sta dobili: Katica Šinkec, Stanjevci 99 in Olga Časar Križevci 63. Listino v počastitev ZLATE POROKE sta prejela zakonca: Cecilija in Ante Vavroš, Gornji Petrovci 34 ter Marija in Janez Časar, Šulinci 45. Za veselo razpoloženje so nam zaigrali in zapeli Gorički lájkoši.

Društvo upokojencev na izletih in srečanjihPobrateno društvo upokojencev Črenšovci nas je povabilo na prvomajski piknik v Gornjo Bistrico. Organizator prireditve je bilo PGD Gornja Bistri-ca. Pred gasilskim domom so nas sprejeli člani pobratenega društva in gasilci in nas lepo pogo-stili. Ob bogatem kulturnem programu in zvokih

muzike, nas je vseh 32 udeležencev za nekaj časa pozabilo na vsakdanje skrbi. Veseli in zadovoljni smo se vrnili na Goričko.24. maja 2011 smo se odpravili na Madžarsko in si-cer v smeri Öriszentpéter in Körmend do Veszpré-ma. Po kratkem postanku, ob jutranji kavici, smo pot nadaljevali do arboretuma JELI, ki se razpro-stira na površini 74 hektarjev in je bogat z drevesi in grmovnicami. Posebej je znan po azalejah in ro-dodendromih v raznih barvah in velikosti, ki lepo cvetijo v maju. Krajši postanek smo imeli v vasici Herend, znani po izdelavi ročno poslikanega por-celana. V mestu Veszprém, ki naj bi bilo mesto kraljic in županijsko središče, smo se sprehodili od grajskih vrat do škofovske palače ter ogledali bazi-liko sv. Mihaela s spodnjo cerkvijo.Po kratki vožnji smo prispeli do mesta Balaton-füred, kjer nas je v pristanišču počakala zasidrana ladja Balaton. Ladja nas je popeljala na prome-nadno vožnjo po jezeru. Z ladje smo občudovali lepote razgibanega hribovja severnega predela je-zera, obdanega z vinogradi in kletmi. Po daljšem postanku smo se sprehodili po mestu, posedali v parku ob pijači, večina pa jih je odšla v trgovine po nakupih.

Praznik vina v Modri

Na izletu v Modri, 24.09.2011


34


Izlet smo nadaljevali z vožnjo proti mestecu Ba-dacsony, do bližnjega mesta Keszthely, ki prav tako leži ob jezeru Balaton. Za krajši čas smo se ustavili, se sprehodili po parku do dvorca grofov Festetics, ki so dali pečat razvoja mestu in okoli-ci. Po vsem tem, kaj smo videli in doživeli, smo v poznih večernih urah srečno prispeli domov.Vseslovensko srečanje upokojencev in izlet.Vsako leto, ko je srečanje upokojencev iz vse Slovenije, tudi mi organiziramo izlet za svoje člane. Tako smo se, 30. junija 2011, z 81 člani udeležili srečanja z upokojenci na Pokljuki. Po prijetnem druženju s prijatelji in govoru pred-sednice, Mateje Kožuh, smo se poslovili in se odpeljali v vas Črnivec na kosilo. Lastnik gostil-ne je rojen pri Grada in je bil našega obiska zelo vesel. Po kosilu smo se poslovili od Goričanca in se peljali proti Kranju, v kraj Brdo. Imeli smo srečo, ta dan ni bilo nobenih drugih obveznih sprejemov, zato smo si lahko ogledali celotne protokolarne objekte, tudi kongresno dvorano. Želja naših izletnikov je bila, da si ogledamo tudi naše največje letališče, Jože Pučnik. Sedeli smo v zgornjem delu letališke stavbe in si ogle-dovali dogajanje na letališču ter prihod in odhod manjših letal. Sledila je vožnja do Šmartinskega jezera pri Celju. Pogumni so se peljali z ladjo, drugi pa so ostali ob obali, v restavraciji LUKA SAILOR. Utrujeni od celodnevnega potovanja smo se vračali proti domu z lepimi spomini na ta dan. Za dobro voljo med potjo nam je na har-moniko igral naš muzikant Stanko.9. srečanje pomurskih upokojencev je bilo, 28. 07.2011 v Moravskih Toplicah na igrišču Term 3000. Srečanje je potekalo pod šotorom, kjer smo imeli rezervirane mize za 81 članov našega društva upokojencev. Govornica je bila predse-dnica društva upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh. V bogatem kulturnem programu so

nastopili: pevski zbor Prekmurci, tamburaši iz Ljutome-ra, pevski zbor iz Radenec. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel SKOK. Kljub slabemu vremenu, deževalo je skoraj ves dan, smo vztrajali in ostali do kon-ca. Med potjo smo se, tako kot vsako leto, ustavili še v Piceriji Kučan v Križevcih, ki nas je za en evro pogostil z enolončnico.Izlet na Slovaško. Naši člani so želeli obiskati znani me-sti Bratislava in Modra na Slovaškem. V soboto, 24 sep-tembra 2011, smo prestopili mejni prehod Hodoš in se odpeljali najprej do Bratislave in nato naprej do mesta Modra. Po daljšem postanku smo si ogledali znamenito-sti mesta, znane cerkve in se sprehodili po mestu. V teh dneh je mesto praznovalo tradicionalni praznik vina, zato so se odvijale razne prireditve. Postavljene so bile številne stojnice s pijačo in jedačo. Na vseh stojnicah so ponujali tudi mošt, ki smo ga tudi poskusili. Po kosilu smo pot nadaljevali v Bratislavo. Po avtobusnem ogledu mesta smo se odpravili tudi na grajski hrib, od koder smo imeli čudovit pogled na celo mesto. Zapustili smo prestolnico Slovaške in se v poznih večernih urah srečno vrnili na svoje domove. Zahvaljujemo se gospe, Jani Kerčmar in gospodu, Viljemu Kerčmarju, da sta si vzela čas in bila z nami. Z njuno obširno razlago smo spoznali zgodovino teh mest in življenje tam živečih ljudi. Spoznali smo tudi rojstni kraj gospe duhovnice, Jane Kerčmar.Srečanje upokojencev na 6. tradicionalnem kostanjevem pikniku, ki je bil v soboto, 8 oktobra 2011 na športnem centru v Stanjevcih. Vreme je bilo za ta jesenski čas kar primerno, šotor je bil na obeh straneh zavarovan tako, da nam ni bilo hladno.Vsako leto se srečamo s pobratenima društvoma upokojen-cev Odranci in Črenšovci. Piknika se je udeležilo 170 upo-kojencev. Ob prijetnem druženju, dobri pijači in obilnem kosilu smo se veselo zavrteli na plesišču ob zvokih Draga Jošarja. Jedli smo pečene kostanje in pili novi mošt.Vsako leto se udeležujemo tradicionalnega martinovanja, 12. novembra 2011, v gostilni Bogdan v Odrancih s pobra-tenim društvom upokojencev Odranci. Prisostvovali smo krstu mošta. Po krstu mošta smo ob zvokih Kociprove bande tudi zaplesali. S člani pobratenega društva smo tudi zapeli in zavriskali. Muzikanti so nas pospremili do avtobusa tako, da smo se veseli vračali na Goričko.Ob koncu mojega prispevka želim vsem upokojencem našega društva, vsem drugim upokojencem in ostalim prebivalcem naše občine, ob prihajajočih božičnih in no-voletnih praznikih, obilo sreče in zdravja v krogu svojih najdražjih v letu 2012.

Predsednik DU, Aleksander Kerčmar

Vožnja z ladjo po Balatonu


35


DRUŠTVO OLDTEIMER »ABRAhAM«

Naše društvo zelo uspešno deluje že 8 let. Društvo ima že 132 članov. V tem času so si naši člani prido-bili veliko starodobnih vozil, od starih traktorjev in avtomobilov ter kmetijske in ostale tehnike. Opažamo tudi, da se stara tehnika pogosto že pojavlja pred hišami širom naše in ostalih občin, za kar je verjetno zaslužno tudi naše društvo z uspešnim delovanjem.Člani društva smo se tudi letos udeležili čez 20 srečanj po domovini in tujini. V mesecu aprilu smo skupaj s Španik centrom iz Murska Sobote organizirali pre-davanje o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki ter opravili varno vožnjo s traktorjem, ki so se ga udeležili tudi člani drugih društev iz Slovenije in Avstrije.Organizirali smo tudi: tradicionalni prvomajski ral-ly po občini Grad, Kuzma in Rogašovci, ki se ga je udeležilo 67 članov. Na poti smo bili lepo sprejeti pri naših članih, Časarju in Receku v Vidoncih ter Kere-cu v Gornjih Slavečih; člansko oranje v Prosečki vasi ter že 8. mednarodno srečanje v Peskovcih, ki je vsako leto zelo dobro obiskano. Naši orači so se udeležili 55. državnega tekmovanja v oranju v Turnišču pri Ptuju, kjer je v kategoriji starodobnikov naša članica, Draga Flisar iz Križevec, osvojila drugo mesto.Kot vsako leto, se nas je tudi letos devet članov: Bencik - G. Petrovci, Milosavljevič - Selo, Vukanič - Košarovci, Sedar - Križevci, Časar - Vidonci, Kerec - Gornji Slaveči, Kerčmar - Mlajtinci, Bokan - Gornji Dolič in Poštrak - Ig, odpravilo na potovanje po Slo-veniji, ki je trajalo 10 dni in v katerem smo prevozili 900 km. Tokrat nas je pot vodila od Gornjih Petro-vec čez Lenart, Slovenske Konjice, Kamnik, Škofjo Loko, Ajdovščino in Kopra do Izole, kjer smo se

zadržali 3 dni. Med tem smo sodelovali tudi na rally-u Adria classic. Start je bil v Portorožu pred hotelom Bernardin, kjer so nastopali tudi Gorički lajkoši. Do-mov smo se vračali čez Postojno, Ig, Laško, Šentjur, Ptuj in Mursko Soboto do Gornjih Petrovec. Na poto-vanju smo spoznali mnogo novih prijateljev, videli le-pote Slovenije, vse povsod pa smo bili z zanimanjem in lepo sprejeti, skratka, kljub številnim prevoženim kilometrom, smo se imeli lepo. Tradicijo bomo na-daljevali tudi naslednje leto. Za konec sezone pa smo septembra organizirali članski izlet po Sloveniji. V Vranskem smo si ogle-dali zelo lepo zbirko starodobnih motornih koles, v Komendi privatno zbirko stare tehnike, v Škofji Loki pa srednjeveški grad, kjer smo videli zanimive stvari. Izlet sta nam popestrila mlada harmonikarja Patricija in Patrik iz Otovec, skratka izlet je bil poučen in lep.To je le nekaj utrinkov iz našega delovanja. Na kocu pa v imenu društva želim vsem občankam in občanom blagoslovljene božične praznike ter polno sreče in zdravja v prihajajočem letu 2012.

Tajnik društva, Aleksander Bencik

Člani društva na izletu po SlovenijiUdeleženci 10 dnevnega potovanja po Sloveniji

Start starodobnikov iz Gornjih Petrovec


36


VAS ŠULINCI

Vsak konec leta ugotavljamo ali nam je uspelo uresničiti cilje, ki smo si jih zadali. Tudi v naši vasi smo imeli ambiciozne načrte. Ob koncu leta pa lahko ugotovimo, da nam vsega ni uspelo udejanji-ti. Projekte, kot so asfaltiranje in obnovo nekaterih vaških cest, obnovo vaško gasilskega doma, pa še nekatere, je občina prestavila v naslednje leto ali leta. V vasi najbolj pogrešamo primerno urejene vaške prostore, ki bi, predvsem v jesenskem in zi-mskem času, ko imajo ljudje več časa, omogočali več in bolj kvalitetno družabno, društveno in kul-turno življenje.V vasi delujeta gasilsko društvo in športno društvo, katerih člani so se po najboljših močeh trudili, da bi tudi naši krajani bili deležni kanček družabnega in kulturnega življenja.Gasilci so se udeleževali vseh prireditev v okviru gasilske organizacije.Člani športnega društva so, razen tekmovanja v članski in veteranski selekciji, pripravili že tra-dicionalni nogometni turnir za Lucojev memo-rial. Kot že nekaj let so tudi v tem letu, da bi si izboljšali finančni položaj pripravili tekmovanje v pikadu. Še posebej pa smo se vsi potrudili pri pri-pravi miklavževanja. Pod vodstvom Mateje Trplan so najmlajši pripravi prisrčen kulturni program. Miklavž pa je obdaril naše najmlajše vaščane. Sre-dstva za darila je prispevalo športno društvo in starši.Za popestritev dolgih in včasih tudi dolgočasnih zi-mskih večerov smo pripravili kuharski tečaj. Naših 22 vaščank in vaščanov je pod vodstvom Dušana Zelka, na sobotnih srečanjih, utrjevalo in pridobi-valo nova znanja s področja kulinarike. Obenem pa so ta srečanja pomenila prijetno in zabavno druženje. Tečaj smo organizirali s pomočjo lastnih sredstev, pomagali pa so nam tudi donatorji.

S pomočjo Občine Gornji Petrovci in podjetja Pindža d.o.o. smo se lotili vzdrževalnih del na mrliški vežici. Obnovljen in prebarvan je bil ladijski pod na napušču vežice, sanirana je bila brežina na severni strani objek-ta, prebarvani so bili stebri razsvetljave in ograja. Ob-novljena je bila fasada. Saniran je bil tlakovanec pred vežico in obnovljene klopi na pokopališču in pred ga-silskim domom. Sredstva za material je prispevala vas in sicer iz sredstev, ki so jih prispevali dobri ljudje ob pogrebu Korpič Sidonije, dela pa so opravili delavci Pindže d.o.o.Želimo in upamo, da bomo lahko v prihajajočem letu uresničili vsaj nekaj tistega, kar v iztekajočem se letu nismo uspeli. Vse bo odvisno od dobre volje in pripra-vljenosti naših vaščanov, predvsem pa od zmožnosti in možnosti pridobitve potrebnih finančnih sredstev.Vsem vaščanom Šulinec, v imenu vaškega odbora, članov športnega in gasilskega društva, želimo srečne in blagoslovljene božične praznike in vse najboljše v prihajajočem letu 2012.

Milan HORVAT, predsednik vaškega odboraFranc ČERPNJAK,

predsednik Športnega društva ŠulinciŠtefan BOČKOR,

predsednik Gasilskega društva Šulinci

EVANGELIČANSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR GLORIJA IZ GORNJIh PETROVEC

Naj vam v imenu pevskega zbora predstavim na kratko evangeličanski mešani pevski zbor Glorija iz Gornjih Petrovec. Marca letos mineva pet let kar delujemo. Začetki so bili skromni, saj je nastopalo le nekaj pevcev. Počasi pa se je zbor večal in vsak glas je bil dobrodošel. Nastal je prijeten in številčen zbor. Pojemo predvsem duhovne pesmi, ki so vsebinsko namenjene za določene cerkvene praznike, kot so: božič, velika noč, dan reformacije, eho podpornica, ki so vsako leto v drugi cerkveni gmajni. Naš prvi večji nastop je bil na eho podpornici v domači cerkvi v Gornjih Petrovcih, maja 2006. Nastopili smo tudi v drugih gmajnah na podpornicah. Pojemo pri božjih službah, tudi za televizijo, ki prenaša za vse vernike širom Slovenije. Prirejamo tudi samostojne koncer-te ob določenih praznikih v občini in izven nje. V letu 2009 smo nastopili na reviji luteranskih pevskih zborov v moravski cerkvi. Nekajkrat smo gostovali v


37


monoštrski cerkvi ter v Budimpešti, kamor nas je po-vabila slovenska samouprava. Tja segajo naši najlepši spomini. Tam smo imeli celovečerni božični koncert. Gostitelji so nam razkazali mesto podnevi, po nasto-pu pa nas je povabil naš veleposlanik, gospod Lipič na veleposlaništvo. Ob klepetu in dobri kapljici smo si še ogledali večerno božično okrašeno Budimpešto, ki je bila kot iz pravljice. Nastopili smo na podeli-tvi priznanj športnikom v moravski občini, kjer smo navdušili prisotne z umetnimi in ljudskimi pesmimi. Eden od zelo dobrih nastopov je bila revija treh pe-vskih zborov. Gostovale so pevke iz Monoštra in Se-beborec ter naš pevski zbor. Nastop je bil v kulturnem domu občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, pod vod-stvom zborovodkinje, gospe Marije Rituper, ki vodi vse tri omenjene zbore. Občinstvo je bilo navdušeno nad petjem teh treh zborov in sposobnosti učenja zborovodkinje, da lahko zbori kvalitetno pojejo vse vrste pesmi, od posvetnih, ljudskih, cerkvenih, zabav-nih in še bi lahko našteval. Veseli smo tudi pridobitve mlade violinistke Marije Varga. Ob tej priliki pa bi zaželel naši zborovodkinji, gospe Mariji Rituper, ki vodi vse tri omenjene pevske zbore, obilo zdravja, da še dolgo uspešno vodi naše nastope v petju in učenju novih pesmi. Njenemu življenjskemu sopotniku, Kal-manu pa še veliko voženj gospe Marije po nastopih in vajah, ker samo tako bo zbor uspeval.

predsednik pevskega zbora, Marjan Šafran

ŽPZ PRIMOŽ TRUBAR

Ženski pevski zbor Primož Trubar je v križevski cerkveni občini začel delovati leta 1994 pod vodstvom g. Jožeta Vukana. V tem času se je menjalo kar nekaj zborovodij, zadnjih deset let pa zbor vodim sama. Pevke je želja po petju in druženju vodila na tedenske vaje, predvsem pred bližajočimi se prazniki. Včasih so bile vaje tudi dvakrat ali trikrat na teden. Že na začetku smo pele troglasne pesmi, vmes tudi štiriglasne, odvisno od zasedbe. Nastopale smo v domači cerkvi ob večjih praznikih, kasneje pa na pova-bilo tudi v drugih cerkvah in na občinskih pri-reditvah. Prav rade se spominjamo gostovanja v Nemčiji na začetku delovanja zbora, ter nasto-pa na Bledu, saj smo takrat petje združili tudi z izletom. Za nami so tako že številni nastopi, tudi takšni s televizijskim prenosom. Ob poseb-nih priložnostih smo sodelovale tudi z drugimi pevskimi zasedbami. S cerkvenim pevskim zbo-rom iz Puconcev, pevkami iz Šalovec in Gornjih Petrovec, vokalno skupino Bel canto iz Murske Sobote ter skupino Strici.

Pevski zbor na Bledu

Pri ženskem pevskem zboru ni nič nenavad-nega, da se pogosto menja zasedba, saj so tu porodniške, otroci, študij in služba. Kljub temu pa nas je kar nekaj, ki pri zboru pojemo že od vsega začetka. Trenutno nas v zboru poje pet-najst žensk, vesele pa smo, če se nam pridruži kakšna dobra pevka. Pogosto je potrebno tudi nekaj žrtvovanja, da lahko poleg vseh drugih obveznosti vadimo, vendar je to hitro poza-bljeno, ko na nastopih dobro odpojemo in nas


38


pohvalijo. Lahko povem, da se je v teh letih med pevkami spletlo posebno prijateljstvo, ki temelji na ljubezni do petja.

Aleksandra Benko

ŽPZ Primož Trubar

KUD GORIČKI LÁJKOŠI

KUD Gorički lájkoši smo v tem letu dobili novo članico, ki se je lepo vključila v skupino. Ker smo vsi vedno nasmejani in dobre volje, saj je naše geslo:”KDOR POJE, ZLO NE MISLI, “se radi udeležimo vsake prireditve, kamor nas kdo povabi. Poleg skupine v kateri nas je 7 članov, KUD šteje še 12 članov, ki nam radi priskočijo na pomoč.V letošnjem letu smo imeli precej nastopov doma in izven naše pokrajine. Vseh nastopov ne bomo našteli, saj jih je precej, radi pa bi izpostavili dva ključna na-stopa, ki sta se odvijala v mesecu juniju in avgustu. V mesecu juniju smo z občino Moravske Toplice sode-lovali na mednarodnem srečanju glasbenih skupin in folklor v Biogradu na morju na Hrvaškem.

V mesecu avgustu pa smo teden dni gostovali v Romuniji, kjer smo predstavljali našo občino Gornji Petrovci.V mesecu decembru smo pripravili 7. srečanje godcev in pevcev - ZAPOJMO IN ZAIGRAJ-MO NA GORIČKI ZEMLJI, ki se je odvija-lo, 10.12.2011 v Križevcih v gasilskem domu. Na prireditvi smo predstavili tudi svojo novo 2. zgoščenko z naslovom:” PRI NAS NA GORIČKON...”

KUD Gorički lájkoši

Gorički lájkoši v novi sestavi

Nastop na prireditvi za starejše občane v Križevcih, 27.11.2011

IZLET NA BALATON

Člani ŠKTD Adrijanci smo se, 20.08.2011 od-pravili na enodnevni izlet na Balaton. Z avto-busom smo se najprej odpravili do termalnega kopališča Heviz, kjer smo se nadihali malce ter-malnega zraka. Termalno kopališče ima predv-sem zdraviliški pomen, zato se ljudje prihajajo kopat iz daljnih krajev. Naša naslednja postaja je bilo mesto Keszthely, ki je drugo največje me-

Člani društva ŠKTD Adrijanci na Balatonu


39


sto ob jezeru Balaton, takoj za Siófokom. V Ke-szthely-u smo si ogledali znamenito palačo, ki vse-buje geološke in arheološke razstave in prikazuje zgodovino jezera Balaton. V Keszthley-u je bila prav tako odkrita fakulteta za kmetijstvo univerze Panonije. Iz Keszthlya smo se odpravili v mesto skrajno ob jezeru Balaton, Badacsony. Ker nam je vreme zelo dobro služilo, smo se nekateri namaka-li v Blatnem jezeru, drugi pa so se odpeljali z ladjo na drugo stran jezera in nazaj. V mestu je bilo ve-liko restavracij na prostem, zato smo tam opravili tudi kosilo. V mestu je bilo veliko prireditev, gla-sbenih in plesnih in, ker nam je čas dopuščal, smo si nekaj teh tudi ogledali. Nato smo se odpravili proti Tapolci. Tam nas je čakala vožnja po pod-zemnem jezeru, ki je bilo nadvse zabavno, saj smo v čolnih veslali sami. Po ogledu mesta Tapolca smo se odpravili domov, ker pa smo še imeli čas, smo si ogledali mesto Sümeg, kjer se dandanes upri-zarjajo viteške igre. To je bil zaključek naše poti in v večernih urah smo se odpeljali proti domu.

Mateja Lepoša

DEJAVNOSTI GASILSKE ZVEZE GORNJI PETROVCI V LETU 2011

Na začetku koledarskega leta smo izvedli občne zbore prostovoljnih gasilskih društev v občini. Na vsakem občnem zboru društva je bil prisoten tudi delegat Gasilske zveze Gornji Petrovci. Občni zbor Gasilske zveze Gornji Petrovci je bil v nedeljo, 13.3.2011. Ob vseh poročilih smo za nazaj sprejeli tudi delovni program za

koledarsko leto 2011. Veliko smo razpravljali tudi o aktualni problematiki na področju ga-silstva. Izpostavili smo težave na kadrovskem področju. Zelo težko pridobimo kandidate, ki bi se izobraževali. Tukaj imajo predsedniki in po-veljniki društev izjemno odgovorno nalogo pri motivaciji članstva. Primanjkuje nam kadra na vseh področjih, predvsem pa gasilskih častnikov in višjih gasilskih častnikov. Primanjkuje nam tudi ljudi, ki bi bili strokovno usposobljeni za uporabo dihalnih aparatov in komunikacijskih naprav, strojnikov, šoferjev, itd.Ker se prebivalstvo v občini stara, se to odraža tudi v naših vrstah. Težko je mlade pridobiti v gasilska društva, to še posebej velja za majhne vasi. Ta problematika ni od danes, saj odselje-vanja iz naših krajev še vedno ni konca. Sicer se v naše kraje ljudje tudi priseljujejo, a se vse manj vključujejo v društveno življenje.Gasilska društva upravljajo s tehnologijo, ki je precej zastarela. To še posebej velja za vozni park. Vaja ob mesecu požarne varnosti je po-kazala kar nekaj pomanjkljivosti pri delovanju društev. Oprema, ki jo imajo naša društva, je res zastarela, vendar pa to ne opravičuje nede-lovanje opreme. Opremo, pa naj bo kakršnakoli, je potrebno vzdrževati in poskrbeti za to, da bo funkcionalna. Kot vsako leto, smo tudi v lanskem letu pristo-pili k skupni izdelavi gasilskih koledarjev, ki za naša društva prinašajo kar nekaj dohodka, saj je prebivalstvo gasilce vedno podpiralo in še po-dpira.Po občnem zboru zveze so sledili pregledi društev in sektorske vaje. Člani tekmovalnih ko-misij so društva sproti opozarjali na pomanjklji-vosti in hkrati svetovali, kako jih odpraviti.Občinsko gasilsko tekmovanje, 02.07.2011

Občinsko gasilsko tekmovanje, 02.07.2011

Delovanje društev v občini / Gasilstvo

40

NOVINE, številka 30 Gasilstvo

Občinsko gasilsko tekmovanje je letos 2. julija organiziralo PGD Ženavlje. Rezultati tekmo-vanja:

Kategorija 1. mesto 2. mesto 3. mesto

PionirjiPGD Križevci

Članice APGD Martinje

PGD Križevci

PGD Šulinci

Člani APGD Križevci

PGD Neradnovci

PGD Stanjevci

Člani BPGD Križevci

Vajo ob mesecu požarne varnosti smo izvedli 11.10.2011, z začetkom ob 18.30 uri v naselju Stanjevci kot KOMBINIRANA TERENSKA ENODNEVNA PRAKTIČNA VAJA OPERA-TIVNIH GASILSKIH ENOT PGD V LOKAL-NI SKUPNOSTI z vadbenim imenom: Požar - Stanjevci 2011.Osnovna predpostavka vaje je bila: Med prire-ditvijo v športnem centru Stanjevci je prišlo do požara v improvizirani kuhinji.Pri izvedbi vaje so sodelovala vsa PGD v Občini Gornji Petrovci. Vaja je potekala po scenariju

načrta vaje. Namen in cilj vaje je bil urjenje v obvladovanju postopkov in ravnanje z gasilsko in komunikacijsko opremo v nočnem času. Vaje se je udeležilo čez 100 gasilcev.Vaja je pokazala, da so gasilci pripravljeni tudi na gašenje požarov v nočnem času. Množična udeležba pa je tudi pokazala, da je še interes za prostovoljstvo in pomoč sokrajanom v nesreči. Na posamezne pomanjkljivosti pri vaji smo udeležence opozorili v zaključni analizi.

Predsednik GZ Gornji Petrovci,Johann Laco



Vaja požarne varnosti, 11.10.2011

80. OBLETNICA PGD ADRIJANCI

V matični knjigi iz leta 1936 piše, da je 28.03.1931 leta bila ustanovljena prostovoljna gasilska četa vasi Adrijanci, ki je spadala pod župo Murska Sobota. Po ustanovitvi gasilskega društva so člani razmišljali o nabavi gasilskega orodja in opreme. V tistem letu je bila nabavljena ročna dvotaktna batna brizgalna z najnovejšimi cevmi. Shranjena je bila v vaški ka-pelici. Za časa okupacije je društvo sicer obstajalo, vendar ni bilo napredka. Novi napredek se je začel takoj po osvoboditvi. Po letu 1945 so člani začeli z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za nabavo nujnega orodja in novih uniform.30. obletnico gasilskega društva smo slavili 1961. leta. Podeljene so bile značke za 10, 20 in 30 let delovanja. V tem letu je društvo razvilo tudi gasi-lski prapor. Potreba je narekovala, da smo v letu 1962 nabavili motorno brizgalno SAVICA 200 li-trov z vso opremo in orodjem. Še naprej nismo bili kos požarom in tudi težko je bilo tekmovati na tekmovanjih z 200 litrsko brizgalno. V letu

41

NOVINE, številka 30Gasilstvo

1970 je društvo iz Nemčije uvozilo novo, še večjo motorno brizgalno CIGLER 400 l, s sesalnimi in 600 metrov tlačnimi cevmi. Društvo je leta 1971 praznovalo 40. obletnico delovanja. Kakšnih po-membnih dogodkov nismo imeli, nekateri zaslužni člani so prejeli odlikovanja in značke za delo. Imeli smo sodobno opremo in orodje, nismo pa imeli vozila za prevoz opreme in gasilcev na požarišče in tekmovanja. V letu 1973 je društvo kupilo vo-zilo znamke FIAT za prevoz na požarišče in tek-movanja ter na druge dogodke. Na razvoju tehnike za potrebe obveščanja je bila v letu 1974 nabavlje-na krovska električna sirena. V letu 1978 so bili navzoči pomembni dogodki. Potrebe so narekova-le, da je potrebno zamenjati dosedanjo motorno brizgalno z večjo in močnejšo. V tem letu je bila nabavljena nova CIGLER 800 l za prevoz vode in večje razdalje do požarišča. Večji jubilej je društvo praznovalo v letu 1981 in sicer 50. obletnico. V tem obdobju so člani našega društva, kakor tudi vaščani, mnogo prispevali za razvoj društva in vasi, udeleževali smo se mnogih akcij v gasilskih in drugih elementarnih nesrečah, obvarovali milijon-ske vrednosti ljudskega premoženja v vasi in dru-gih krajih. 27.05.1991. leta je društvo praznovalo 60. obletnico. V tem letu je bilo nabavljeno vozilo UAZ s pogonom na vsa štiri kolesa in vlečna priko-lica za prevoz opreme in orodja. V letu 1995 je bilo delovanje društva zelo kritično. Ob ustanovitvi no-vih občin in gasilskega poveljstva smo na občnem zboru, 28.01.1996 izvolili nove organe v vodstvo PGD. Izvoljeno vodstvo še danes opravlja svojo funkcijo. 70. obletnico delovanja smo praznovali, 27.05.2001. leta. Podelili smo gasilska odlikovanja in priznanja. Vozilo UAZ je dotrajalo in smo se na občnem zboru 2003. leta dogovorili, da kupimo novo vozilo. Kupili smo TAM 2000 od gasilskega društva Gorišnica pri Ptuju.

V letu 2011 smo proslavljali 80. obletnico društva. Praznovanje je bilo, 12.06.2011. Že 11. junija popoldan smo se zbrali na pokopališču in vsem preminulim članom našega društva prižgali sveče. V nedeljo, 12.06.2011 so prišla na obletnico vsa društva iz občine in sosednjih vasi Šalovci in Markovci, kakor tudi iz pobra-tenih Poznanovec. Šotor na športnem igrišču je krasilo kar 15 praporev. Po svečanem delu, s podelitvijo priznanj in plaket, je bila zabava s pogostitvijo. Zabaval nas je ansambel Stanka Črnko. Na proslavi so bili udeleženi predsta-vniki občinske gasilske zveze, župan, Franc Šlihthuber, svetniki, vaški zastopniki, učenci OŠ Gornji Petrovci pa so pripravili prijeten program. Program je povezovala Olga Belec iz Murske Sobote.Ob tej priliki bi se v imenu PGD Adrijanci iskreno zahvalil vsem prisotnim na prireditvi, nastopajočim, še posebej pa županu, Francu Šlihthubru, Johannu Lacu, Dragu Gašparju, Vinku Korpiču, Aleksandru Kerčmarju, Štefanu Pondelku ter Viliju Cafniku. Z gasilskim pozdravom na pomoč!

Jožef Kovač

Adrijanski gasilci med leti 1931 in 1936

PGD ŠULINCI

Ob bližajočih se praznikih želijo gasilke in gasilci PGD Šulinci vsem svojim vaščanom in vaščankam vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2012.Z gasilskim pozdravom NA POMOČ !

Predsednik PGD Šulinci,Štefan Bočkor

Vas Šulinci

42

NOVINE, številka 30 Gasilstvo

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NERADNOVCI

PGD Neradnovci uspešno zaključuje iztekajoče se leto. Izredno uspešno je bilo predvsem v tekmo-valnem smislu. V začetku leta smo opravili redni letni občni zbor. Na njen smo si zadali cilje in za-snovali program dela v tem letu. Nekatere cilje smo uresničili, nekatere pa žal ne. V mesecu maju smo uspešno opravili vsakoletni pregled društva. Prvo tekmovanje, ki smo se ga letos udeležili, je potekalo v Šulincih in sicer tekmovanje sektorja Ženavlje. Po zelo tesnem izidu smo uspeli doseči odlično prvo mesto in tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal. Upamo, da ga bomo obranili tudi prihodnje leto in ga tako dobili v trajno last. V mesecu juliju je Občina Gornji Petrovci organizirala občinsko gasilsko tekmovanje. Za organizacijo tekmovanja je bilo izbrano gasilsko društvo Ženavlje. Na tem tekmovanju smo osvojili drugo mesto in dosegli enega največjih uspehov v zgodovini društva. S tem rezultatom smo si priborili nastop na regijskem gasi-lskem tekmovanju v Črenšovcih. Omenjeno tekmo-vanje poteka vsako drugo leto nekje v Pomurju. Naš namen udeležbe na tem tekmovanju je bil nabrat čim več izkušenj za naprej. Tekmovanje, ki je po-tekalo v mesecu septembru, je bilo zelo dobro orga-nizirano, zahvala za to gre organizatorju prireditve PGD Žižki. Tekmovanja se je udeležilo 90 ekip iz Pomurja v različnih kategorijah. Naše društvo se je udeležilo tudi svečane prireditve v Adrijancih. Žal pa smo se morali udeležiti tudi nekaterih pogrebov gasilcev v sektorju Ženavlje.Ob iztekajočem se letu Vam voščimo lepe božične in novoletne praznike.

Gasilke in gasilci PGD Neradnovci

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STANJEVCI

Prostovoljno gasilsko društvo Stanjevci je društvo, ki deluje na prostovoljnem članstvu. Tako vedno na začetku leta, ko se pripravljamo na občne zbore, pripravljamo tudi program. V zimskem času 2010/2011 smo se lotili obnovi-tveno - vzdrževanih del v notranjosti vaško - gasi-lskega doma. Lepo smo uredili gasilski prostor z vitrino za prapor in arhiv ter pokale, na stene pa namestili priznanja. Opremili smo tudi prostor s pohištvom. Prav tako smo uredili prostor za se-stanke in prostor za Pohodno društvo Miroslav Viher. Za notranjost dvorane pa smo nabavili nove klopi. Prav tako smo v letošnjem letu naba-vili tudi nekaj opreme, ki je bila nujno potrebna. Upravni odbor PGD Stanjevci v razširejeni se-stavi se redno sestaja vsak mesec. Prav tako pa so se gasilske in gasilci PGD Stanjevci udeležili naslednjih prireditev in tekmovanj: - 29.05.2011 sektorske vaje sektorja Gornji Pe-

trovci v Gornjih Petrovcih,- 02.07.2011 občinsko gasilsko tekmovanje v

Ženavlju,- 28.08.2011 razvitje gasilskega prapora PGD

Otovci,- 11.10.2011 vaja ob mesecu požarne varnosti v

Stanjevcih. Za vso opravljeno delo in dosežene rezultate iskreno čestitam. V okviru meseca požarne varnosti je bila zaključna vaja prav v Stanjevcih. Te vaje so se udeležila vsa prostovoljna gasilska društva iz naše občine. Po vaji je sledila pogostitev na našem igrišču. Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalil vsem gasilkam in gasilcem na sodelovanju, vsem vaščankam in vaščanom pa na pomoči in za pri-spevke ob pobiranju za gasilski koledar ob kon-cu leta. Prav tako se zahvaljujem Gasilski zvezi Gornji Petrovci ter podjetju Pindža, d.o.o. Ostanimo gasilke in gasilci v službi, da pomaga-mo ob elementarnih nesrečah, in da ohranjamo gasilsko dejavnost. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«!

PGD Stanjevci predsednik, Franc Šlihthuber

43

NOVINE, številka 30Šport

KLUB MALEGA NOGOMETA GORNJI PETROVCI V LETU 2011

Leto 2011 bo v Klubu malega nogometa Gornji Petrovci zapisano kot eno izmed najuspešnejših in prelomnih v novejšem obdobju kluba.

ŠPORTNI DOSEŽKIKot že v prejšnjih letih, smo bili tudi v letu 2011 zelo uspešni na športnih igriščih po Goričkem in tako povečali zbirko osvojenih pokalov in priz-nanj. V pretekli sezoni lige MZKMN Goričko smo ponovno osvojili 2. mesto in zaostali le za večkratnimi prvaki ŠD Lucova, za kar jim še enkrat čestitamo. Uspešni smo bili tudi na zaključnem turnirju lige v Adrijancih, kjer smo, v konkurenci sedemnajstih moštev, zasluženo osvojili 1. mesto. Le nekaj dni kasneje smo se na povabilo ŠD Adrijanci Hajduk udeležili še turni-rja v spomin na pokojnega Vavroš Dejana, pono-vno v Adrijancih. Prebili smo se vse do finala, kjer pa smo morali priznati premoč ekipi ŠRD Neradnovci, kljub temu pa smo bili zadovoljni s še enim odličnim rezultatom.Po poletnem oddihu smo z odliko vstopili v se-zono 2011/2012. Že v prvem krogu prvenstva, na Petrovsko noč, smo v velikem derbiju visoko premagali aktualne prvake iz Lucove. Sledil sta še gladki zmagi nad Hajdukom in Neradnovci, zaustavili so nas šele Domanjševci, kjer smo v gosteh osvojili le točko. Po zmagi nad Doličem, na naslednji tekmi, smo takoj zatem doživeli tudi prvi poraz, ki nam ga je zadalo takrat še prvouvrščeno moštvo iz Matjaševec. Poraz nas

ni zmedel in že v naslednjih dveh tekmah smo pre-magali Dolič in Grad. Sledila je slaba igra proti letošnjim jesenskim prvakom ŠD Lucova, ki so se nam oddolžili za njihov edini poraz v tekoči sezoni. Do konca jesenskega dela prvenstva smo še drugič osvojili vse tri točke proti Hajduku, Neradnovcem in Doliču. Trenutno zasedamo 3. mesto na lestvici in za prvouvrščenim moštvom zaostajamo le za eno zmago. Spomlad bo tako še zelo zanimiva.

DOGAJANJE V KLUBUVelik premik v našem klubu se je zgodil pred začetkom letošnje sezone, ko se je na izrednem občnem zboru izvedla reorganizacija kluba. Izvolje-no je bilo novo vodstvo, ki je takoj zavihalo rokave in začelo slediti novim smernicam za razvoj kluba ter povečalo sodelovanje s simpatizerji kluba. Kot pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev so bili v klub povabljeni domačini iz drugih klubov, ki so vsi po-dprli ideje kluba in se odločili prestopiti domov. V klub so prišli: Grkinič Rok, Ružič Matevž, Kisilak Drago, Širovnik Vincenc in Zavec Jure. Klub tako v letošnji sezoni šteje sedemnajst igralcev, od katerih le dva igralca ne prebivata v Gornjih Petrovcih ali neposredni bližini.S skupnimi močmi smo se po občnem zboru naj-prej lotili začasne ureditve igrišča in okolice, ki roko na srce izgleda dokaj klavrno in upajmo, da bomo s pomočjo občine Gornji Petrovci uspeli narediti premik tudi na tem področju. Z lastnim prispevkom smo nabavili novo športno opremo, v kateri nasto-pamo v tej sezoni. Uredili smo spletno stran www.facebook.com/kmngp, kjer dogajanje v klubu lahko spremljajo tudi tisti, ki redkeje prihajajo na naše tek-me. Še pred naštetimi dejavnostmi pa smo uspeli uresničiti idejo o organizaciji dolgo pričakovanega

Vsi udeleženci turnirja v Gornjih PetrovcihŽenska ekipa Gornji Petrovci

44

NOVINE, številka 30 Šport

meduličnega turnirja v malem nogometu vasi Gornji Petrovci. Medulični turnir v malem nogo-metu se je prvič zgodil na igrišču v Gornjih Petro-vcih v soboto, 11.06.2011. Udeležba vaščanov je bila številčna, kar je prijetno presenetilo organi-zatorje. Pokazalo se je, da tudi Petrovčani znamo stopiti skupaj in prirediti lep družabni dogodek v prijateljskem vzdušju, ki ga želimo ponoviti še kdaj. Na turnirju so » tekmovale » ekipe: Gešarina graba + Smodišini, Olabe, Dol, Grškovje, Bloko-vski, Ženska ekipa in Veterani. Odigrano je bilo kar 11 tekem. Izid tekem ni bil pomemben, saj je bilo v ospredju druženje in zabava. Vseeno pa je največ » navideznih točk » zbrala ekipa Gešarine grabe in Smodišinih, ki je ob koncu prejela tudi največji aplavz. Imeli smo se enkratno!

MARTINOV IZLETZa poplačilo vloženega truda ob organizaciji Meduličnega turnirja smo se na Martinovo so-boto, 12. novembra, odpravili na izlet v Občino Sevnica v Posavju.Martinov izlet, kot smo ga poimenovali, je bil kljub razposlanemu povabilu vsem vaščanom maloštevilčen, vendar smo ga udeleženci označili kot izredno lep dogodek in se bomo v prihod-nosti udeležili še kakšnega podobnega izleta. V Sevnici smo se po srečanju z vodnico odpravili v znani čebelarski dom v regiji in poizkušali me-dene izdelke, ki so si jih nekateri tudi kupili za boljše zdravje. Potem smo se odpravili po klan-cu navzgor, na grad Sevnica, ki odkriva mar-sikaj zanimivega v svojih sobanah in zbirkah. Po okrepčilu v grajski kavarni smo se odpravili na bogato Martinovo kosilo, kjer smo uživali v domačih kolinah in žlahtni dolenjski kapljici. Za

nekatere najzanimivejša točka izleta je po opravlje-nem kosilu bila Vinska klet Mastnak, kjer so nam predstavili pridelavo in postopke zorenja penin, ter nas vodili skozi degustacijo zares izvrstnih penin Mastnak. Za še večje izboljšanje počutja smo izlet zaključili z obiskom tradicionalnega Martinovanja Na Studencu, kjer so popustile še zadnje zavore in ob zvokih Veselih Štajerk, so nekateri tudi zaplesa-li. Najvzdržljivejši so nadaljevali z zabavo tudi na poti domov, kamor nas je vrli šofer Marjan, v poz-nih večernih urah, dostavil utrujene in zadovoljne po prijetnem doživetju v Posavju.

OB KONCU LETA 2011V letošnjem letu se je uresničilo veliko pozitivnega v KMN Gornji Petrovci, predvsem organizacijska rast je prinesla še več zagona za nadaljnji razvoj klu-ba. Za uspešno delovanje in doseganje uspehov pa je potrebnega veliko volonterskega dela in tudi veliko materialnih ter finančnih sredstev. Zato bi se radi zahvalili vsem donatorjem in sponzorjem ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju našega kluba. Zahvaljujemo se tudi našim zvestim navijačem, brez katerih na domačih in gostujočih tekmah ne bi bilo tako dobrega vzdušja!Leto 2011 se bliža h koncu, kmalu bo na steni nov ko-ledar, ki piše leto 2012. KMN Gornji Petrovci vsem občankam in občanom občine Gornji Petrovci želi srečne božične in novoletne praznike, v prihodnjem letu pa veliko zdravja in uspeha.

KMN Gornji Petrovci – predsednik,Nino ŠKALIČ

Na Martinovem izletu

ŠD NERADNOVCI

Cenjene vaščanke in vaščani, spoštovani prebivalci okoliških vasi Občine Gornji Petrovci! Spet smo za sabo pustili eno leto, ki je za marsikoga prehitro minilo. Postorjenega pa je bilo vseeno veliko. Za ŠD Neradnovci lahko rečemo, da je bilo leto 2011 uspešno tako, kot je bilo uspešnih že zadnjih nekaj let.Po vsem, kar se je dogajalo v ŠD Neradnovci v letošnjem letu, je bilo kar pestro. ŠD Neradnovci je gonilna sila v vasi, kar pomeni, da nismo samo aktivni na športnem področju, ampak tudi v PGD Neradnovci, priskočimo pa na pomoč tudi Društvu žena Neradnovci.

45


ŠD Neradnovci je 30.04.2011 organiziralo prvo-majski turnir vasi Neradnovci, na katerem je sode-lovalo 6 ekip: ŠD Lucova, ŠD Čepinci, ŠD Šulinci, ŠD Begunje z Gorenjske ter domače ŠD Neradno-vci in veterani.Vrstni red turnirja je bil sledeči:1. mesto: ŠD Lucova2. mesto: ŠD Begunje 3. mesto: ŠD Neradnovci 4. mesto: ŠD Šulinci5. mesto: ŠD Čepinci 6. mesto: Veterani – NeradnovciUspehi ŠD Neradnovci v tekmovalni sezoni 2010/2011 v ligi MZ KMN GORIČKO: nastopili smo v ligi A in osvojili 5. mesto. Udeležili smo se tudi drugih turnirjev, na katerih smo dosegli zelo dobre uvrstitve:- prvomajski turnir vasi Neradnovci – 3. mesto- zaključni turnir lige MZ KMN GORIČKO v

Adrijancih – 3. mesto- Občinski turnir Občine Gornji Petrovci v Luco-

vi – 1. mestoNa turnirju je bil naš igralec Leon Škalič proglašen za najboljšega strelca turnirja s sedmimi goli.- Dejanov Memorial v Adrijancih – 1. mesto

V jesenskem delu 2011/2012 lige MZ KMN GORIČKO smo nastopili v ligi A, kjer smo po odigranih tekmah trikrožnega sistema zasedli 6. mesto na razpredelnici. V sezoni 2011/2012 so v sklopu ŠD Neradnovci ponovno zaživeli veterani in se vključili v Medna-rodno veteransko ligo.Na pobudo vodij ekipe veteranov g. Draga Zrima in g. Alojza Žekša smo ljubiteljsko in po prija-teljskem druženju uspešno zaključili jesenski del tekmovanja, žal na zadnjem mestu. A nič zato, ni pomembna zmaga, pomembno je sodelovati. Kljub začetnemu neuspehu menim, da bo spomladanski del boljši in uspešnejši za ekipo veteranov. Vsi člani ŠD Neradnovci lahko tudi letos obiskujejo telovadnico OŠ Gornji Petrovci v zimskem času za rekreativne namene.Ciljev, ki smo si jih zadali za naslednje leto ali leta, je veliko. Vendar smo prepričani, da nam jih bo s skupnimi močmi uspelo uresničiti.ŠD Neradnovci se ob koncu leta zahvaljujemo vsem donatorjem, posameznikom, občanom, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri prireditvah in tudi vsem navijačem, ki ste se udeleževali tekem.

Naj slabo počasi zbledi, dobro pa ostane za vedno. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! V svojem imenu in v imenu ŠD Neradnovci želim vsem občanom in občankam Občine Gornji Petro-vci: BLAGOSLOVLJENE IN MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVJA, SREČE, ISKRENEGA ZADOVOLJSTVA IN USPEŠNO LETO 2012!

ŠD Neradnovci – predsednik,Drago CELEC

ŠD Neradnovci

Pohod »PO PAUTE MLINARA«

ŠD Neradnovci je v soboto, 13.08.2011 organizira-lo 2. pohod »PO PAUTE MLINARA«, po obrobju vasi Neradnovci. Zbiranje pohodnikov je bilo pri Lenarčičevem mlinu v Neradnovcih, v popoldan-skem času ob 15.00 uri.Začetek pohoda je bil ob 15.30. Podali smo se na dobrih 11 kilometrov dolgo krožno pot. Pot nas je vodila po gozdni poti do domačije Lenarčič v Čepincih, kjer smo obiskali družino Lenarčič. Na domačiji so nas lepo sprejeli in pogostili z jedačo

Pri križu v Neradnovcih

46


in pijačo. Med potjo smo se tudi okrepčali pri vlju-dnih domačinih Neradnovec in tako pot nadaljeva-li vse do cilja. Pohod smo končali okrog 19.30 ure pri Lenarčičevem mlinu.Po koncu pohoda smo bili udeleženci zelo zado-voljni, saj smo z vztrajnostjo uspešno prišli do cilja. Vsi udeleženci pohoda so bili pogoščeni z jedačo in so se lahko zabavali ob glasbi na tradi-cionalni Mlinarski noči. Nekateri so se zabavali pozno v noč, zato so vsi pohodniki odšli domov z lepimi občutki in spomini ter željo, da se naslednje leto zopet srečajo na pohodu in Mlinarski noči pri Lenarčičevem mlinu.V znak zadovoljstva se ŠD Neradnovci zahvaljuje družini Lenarčič iz Čepinec za gostoljubnost in pogostitev pohodnikov ter vsem vaščanom vasi Neradnovci, ki so bili vljudni do pohodnikov in jih okrepčali s pijačo.Zato ŠD Neradnovci že sedaj vabi vse ljubitelje pohodov, da se že naslednje leto dobimo pri Lenarčičevem mlinu in se podamo na pohod »PO PAUTE MLINARA«.

ŠD Neradnovci,predsednik, Drago CELEC

ŠD LUCOVA

Člani ŠD Lucova smo s svojo igro znova dokaza-li, da je potrebna za dobre rezultate povezanost, vztrajnost, borbenost ter predvsem dobra forma posameznika, kakor tudi celotne ekipe. Pri vsem tem pa ne sme manjkati tudi spodbude in podpore v ožji družini, kakor tudi v širši okolici. Mi vse to imamo, kar se odraža tudi na naših rezultatih, saj

iz leta v leto bolj blestimo. ŠD Lucova je namreč v iztekajočem letu bilo spet zelo uspešno. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu.V tekmovalni sezoni lige Goričko 2010/2011 smo ponovno postali prvaki in to že 7 leto zapored. Na koncu sezone smo po odigranih 16. tekmah imeli 13 zmag, 1 neodločen rezultat in samo 2 poraza. Ta 2 poraza smo dosegli v spomladanskem delu in sicer proti ekipama KMN Gornji Petrovci in ŠD Hajduk Adrijanci. V ligi smo imeli tudi najboljšo napadalno in obrambno ekipo, saj smo dosegli največ zadetkov – 103 in prejeli najmanj zadetkov – 44.V iztekajočem letu smo se udeležili tudi zaključnega turnirja lige Goričko, ki ga je organiziralo ŠD Hajduk Adrijanci. V zelo vročem in soparnem vre-menu smo po celodnevnih igrah na koncu dosegli 2. mesto. V finalni tekmi smo izgubili z ekipo iz Gornjih Petrovec.V okviru praznika Občine Gornji Petrovci nam je bila zaupana naloga – organiziranje občinskega tur-nirja v malem nogometu, kar nam je bilo v posebno čast. Na turnirju je sodelovalo 9 ekip iz naše občine. Največ znanja in uspehov je pokazala ekipa iz Ne-radnovec, ki je osvojila 1. mesto, 2. mesto je pripa-dlo ekipi iz Križevec in 3. mesto je dosegla ekipa iz Stanjevec. ŠD Lucova je imelo tokrat manj sreče, saj smo v polfinalu izpadli s tekmo z zmagovalno ekipo iz Neradnovec šele po streljanju kazenskih strelov.Zahvaljujemo se Občini Gornji Petrovci za zaupanje za organizacijo te prireditve.V ŠD Lucova nimamo samo dobrih nogometašev, imamo namreč tudi dobre strelce z zračno puško. Strelska ekipa v postavi: Kučan Štefan, Hari Mi-lan in Kranjec Danijel, se je udeležila turnirja v streljanju z zračno puško Občine Šalovci v Dolen-cih. V ekipnem delu tekmovanja je naša ekipa pono-vno osvojila 1. mesto. Tako ji je pripadel prehodni pokal Občine Šalovci v trajno last. Iskrene čestitke.V jesenskem delu tekmovalne sezone 2011/2012 je tekmovalna komisija lige Goričko sprejela nov sistem tekmovanja, to je tri krožni sistem tekmo-vanja. V tem sistemu bo vsaka ekipa v celi sezoni 2011/2012 odigrala po 24 tekem. V jesenskem delu smo po odigranih 12 tekmah ponovno osvojili prvo mesto in tako postali jesenski prvaki. V 12 tekmah smo dosegli 10 zmag, 1 remi in na uvodni tekmi se-zone doživeli edini poraz z ekipo iz Gornjih Petro-vec. V jesenskem delu imamo tudi dobro gol razliko in sicer 82 – 38. V našo sredino nam je uspelo v Ekipa ŠD Lucova z vaščani

47


OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR

Vsakoletni občinski turnir v malem nogometu se je letos izvedel na novem športnem igrišču v Luco-vi, v sodelovanju s ŠD Lucova. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 03.07.2011. Sodelovalo je 9 ekip, ki so ob koncu zasedle naslednja mesta:1. Neradnovci2. Križevci3. KMN Stanjevci4. Lucova5. Gornji Petrovci6. Kukeč7. ŠD Šulinci8. ŠD Srebrni breg9. Adrijanci ( Hajduk )Najboljši strelec tekmovanja je bil Leon Škalič iz Neradnovec. Pokale in priznanja je podeli župan, Franc Šlihthuber.

jesenskem delu včlaniti dva nova igralca in sicer Mateja Mešiča in Damirja Čontala.Zahvaljujem se vsem članom ŠD Lucova in vsem vaščanom Lucove za spodbudo in pomoč pri izvedbi tekem, vsem igralcem za dosežene izvrstne rezultate in sponzorjem za gmotno podporo. Hvala tudi Občini Gornji Petrovci in Komunalnemu podjetju Pindža d.o.o. za pomoč pri vzdrževanju športnega igrišča.Drage članice in člani športnega društva, vaščanke in vaščani vasi Lucova ter občanke in občani občine Gornji Petrovci, želim vam vesele in blagoslovljene božične praznike ter vse dobro v letu 2012.

Silvester LEPOŠA,predsednik ŠD Lucova

Leon Škalič – najboljši strelec tekmovanja

IZLET V LOGARSKO DOLINO IN ROBANOV KOT

Kot vsako leto, smo se člani Pohodnega društva Miroslav Viher Stanjevci in vaščani Stanjevec odpravili na izlet v Logarsko dolino in Roba-nov kot. Ogledali smo si slap Rinka, se podali na Okrešelj, nekateri so šli na Kamniško sedlo,

drugi smo obiskali Savinjsko sedlo. Občudovali smo lepote te doline, obdane z visokimi vršaci kamniško savinjskih Alp in si ogledali izvir Sa-vinje, ki priteče kakor žuboreč studenček iz si-vih skal. Po zapuščanju te doline je vsak pokazal zadovoljstvo na obrazu in z veseljem smo krenili proti eni izmed najlepših dolin, Robanovemu kotu. Dolina se imenuje po kmetu Robanu, ki ima obširno kmetijo in kmečki turizem. Po tej dolini smo se sprehodili vse do vznožja Ojstrice, kjer nas je prijazno sprejela Robanova planšarija. Med potjo nas je pozdravila čreda konj, ki so se pasli ob poti. Pri planšariji smo se okrepčali,

V Logarski dolini

Anica pri konjih

48


odpočili, se poslovili od prijaznega oskrbnika in se vrnili proti avtobusu. To je bil lep junijski dan, postrežen z lepim sončnim vremenom.

Marjan Šafran

Na poti na Okrešelj

Pri slapu Rinka

MAJSKI POhOD

Majski pohod je bil izveden po tradicional-ni markirani poti po obronkih vasi Stanjevci. V lepem majskem jutru se nas je zbralo precej

pohodnikov. Na polovici poti pri kapeli smo se okrepčali z malico, pot je namreč dolga kar 15 km. Pot smo prehodili v celoti in po obilnem kosi-lu se je začelo družabno rajanje ob zvokih harmo-nike, ki je trajalo do večera. Taki pohodi se bodo še nadaljevali. Marjan Šafran

Pohodniki majskega pohoda

Veselo rajanje ob koncu pohoda

ZAKLJUČEK JESENSKEGA DELA SEZONE ŠD NK LESOPLAST KRIŽEVCI

Športno društvo NK Lesoplast Križevci ima že dolgoletno tradicijo. V klubu se trudimo, da bi čim več mladim omogočili čim bolj kvalitetno vadbo. Objektov in površin je veliko, zato je potrebno tudi dovolj sredstev, da so vsi objek-ti vzdrževani, in da so normalni pogoji za delo. Športni center je vzorno urejen. Za to skrbi Občina Gornji Petrovci, vodstvo kluba, javni delavci občine in Pindža, d.o.o.. Zahvala vsem

Člansko moštvo ŠD NK Lesoplast Križevci

49


za opravljeno delo. Kljub temu da je v Občini Gornji Petrovci malo prebivalcev in s tem soraz-merno malo rojstev, prihajajo k nam igralci iz sosednjih občin. Tako poleg upravnega odbora opravljajo delo še trenerji. ŠD NK Lesoplast Križevci tekmuje in vadi z na-slednjimi selekcijami:Člansko moštvo, ki nastopa pod taktirko domačega trenerja, Ludvika Novaka v 1. MNL Murska Sobota po jesenskem delu zaseda 8. mesto. Prav tako Ludvik Novak vodi mladinsko moštvo, ki nastopa v Pomurski mladinski nogo-metni ligi in se lahko pohvali z nazivom jesen-ski prvak Pomurske lige, saj so dosegli 1. me-sto brez poraza. V okviru mlajših selekcij ima ŠD NK Lesoplast Križevci v tej sezoni tudi več nižjih selekcij. Tako nastopajo s selekcijami U - 14, ki jo vodi prav tako Ludvik Novak, potem pa pod taktirko trenerja Črnko Bogdana in trenerja Mihaela Šlihthuberja nastopajo še selekcije U - 10, U - 8 ter najmlajši cicibani selekcije U - 6. Selekcija U - 14 je v jesenskem delu dosegla 8. mesto, U - 10 so dosegli odlično 2. mesto, U - 6 pa so dosegli 3. mesto.

Za najmlajše, to so U - 6, U - 8 in U - 10 je zelo pomembno, da se družijo, da dobijo osno-vno seznanitev z žogo in začnejo prve aktiv-nosti pod strokovnim vodstvom nogometa. Torej sami rezultati niso toliko pomembni. Ko otrok odrašča in tako prihajajo v mladinsko in člansko ekipo, pa mora biti že podkovan z znanjem igranja nogometa. To navsezadnje kažejo tudi rezultati, saj so mladinci vsako leto prvaki pomurske mladinske lige. Tudi po jesen-skem delu tekmovanja so na prvem mestu. Tudi člani so odlični igralci in bodo še v prihodnje pokazali svojo kvaliteto. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem igralcem, vsem staršem, občini, Pindži, d.o.o., spon-zorjem, vaščankam in vaščanom vasi Križevci za prispevke ob nošenju koledarjev, vsem gle-dalkam in gledalcem, celotnemu upravnemu odboru ter vsem trenerjem. V mesecu decembru ne mirujemo, saj bodo selekcije U - 6 nastopale na turnirju v Apačah z ekipami Slatina II., Čarda I., ekipa U - 8 prav tako v Apačah z ekipama Veržej I., ND Mura III, Rakičan in U - 10 prav tako z ekipa-ma Ljutomer I, Čarda in Rakičan. Turnir se bo odvijal 26., 27. in 28. 12.2011. Vsem eki-pam in trenerjem želim čim boljši rezultat. Ob iztekajočem se letu pa želim v imenu ŠD NK Lesoplast Križevci vsem lepe božične praznike, čim več zdravja ter čim več užitkov ob gledanju nogometnih iger.

Uprava kluba

ŠD NK Lesoplast Križevci Franc Šlihthuber,

predsednik

Mladinsko moštvo ŠD NK Lesoplast Križevci

Selekcija U – 10

Selekciji U – 8 in U - 6

50

NOVINE, številka 30 Šola

de tist in t

NUDIM

strpre

op tek mo

VA

VSAK

Od 15

TELO

Za ostaltelefonsin 041/8

eklice in dsti, ki imaj

tisti, ki že

IMO VAM

rokovno edpisano iz

premo in kmovanjaožnost na

ADNIN

K TOREK

.00 do 18

OVADNIC

le informacski številki: 890-378 ( B

Šdečki od

ajo veseljelijo pos

M:

vodeno izobrazbo)

rekviziteja na tekmapredova

NE NI

K IN ČET

.00 URE

CI OŠ G.

cije smo na v040/525-49

Bogdan Črnk

TREZ

ŠD Nd 6. do 14lje do igrstati uspe

nogome)

te kmah in tuvanja

I!!!

TRTEK

V

PETROV

voljo na 96 (Mihael ko)

ENIRAZABA

NK K4. leta staranja nogešni nog

etno vadb

turnirjih

VCI

Šlihthuber)

AJ INAVAJ

KRIŽEtarosti gometa

gometaši

bo (trener

)

N SEJ

EVCI

i

er oz. ment

E

I

tor s

50. OBLETNICA STAVBE OŠ GORNJI PETROVCI

Šola na podeželju je vedno močno zaznamovala življenje v kraju. V Gornjih Petrovcih ni bilo nič drugače. Ljudje so šolo vedno podpirali, zato so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja odločili za izgradnjo nove šole. Po skoraj celem de-setletju gradnje šole je bila otvoritev nove šole 5. novem-bra 1961, pouk v novi šoli pa se je začel 7. februarja 1962. Med letoma 1969 in 2007 se je v tej stavbi izvajal program predšolske vzgoje. Stavba ni bila namenjena le šolstvu, am-pak tudi zdravstvu, saj so v spodnji etaži dolga leta delovali zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta ter lekarna. V se-demdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je šola v poletnih mesecih gostila tudi brigadirje Mladinske delovne brigade Goričko.Šolstvo v Gornjih Petrovcih so močno zaznamovali vsi do-sedanji ravnatelji, ki so ravnateljevali v tej stavbi: Miroslav Viher, Avgust Trplan, Koloman Rituper, Zdravko Horvat, Branko Sapač, Drago Gašpar in Danica Čeh. Vsi so na edin-stven in svojstven način vodili šolo s ciljem izboljšave kvali-tete dela na šoli.

Žal se je v teh petdesetih letih precej zmanjšalo število prebivalstva, saj so se lju-dje v preteklosti odseljevali v razne kraje v domovini in tujini predvsem zaradi boljših zaposlitvenih možnosti. Žal se ta trend ni ustavil vse do današnjih dni.50. obletnico šole smo obeležili v soboto, 28. maja 2011. Svečanosti, ki smo jo priredi-li ob tej priložnosti so se udeležili: • direktor direktorata za vrtce in osnovne

šole, gospod Borisa Černilec,• predstojnica območne enote Murska So-

bota, gospa Irena Kumer,• župan Občine Gornji Petrovci, gospod

Franc Šlihthuber,• ravnatelji in predstavniki osnovnih šol,

srednjih šol in vrtcev naše regije,

Od leve: pisatelj, Milan Vincetič; Irena Kumer iz Zavo-da za šolstvo; Boris Černilec iz Ministrstva za šolstvo; ravnatelj, Johann Laco in župan, Franc Šlihthuber

Pevski zbor z učiteljico Lukrecijo Marič

Nastop otrok iz vrtca

51

NOVINE, številka 30Šola

• predstavniki partnerske OŠ Táplánszentkereszt na Madžarskem,

• nekdanji in sedanji člani kolektiva Osnovne šole Gornji Petrovci,

• nekdanji in sedanji učence šole,• predstavniki zdravstvene in zobozdravstvene am-

bulante ter lekarne,• starši otrok, člani občinskega sveta Občine Gor-

nji Petrovci, člani občinske uprave, predstavniki krajevnih in vaških skupnosti v občini, predstav-niki verskih skupnosti in predstavniki medijev.

Rdeča nit prireditve je bila povzeta po avtorju Antoi-ne de Saint – Exsupery-ju (Mali princ): »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.« Po končanem kakovostnem kulturnem programu v telovadnici šole je bil v okviru dneva odprtih vrat šole ogled prostorov šole. Vsi obiskovalci priredi-tve so prejeli priložnostno darilo z znakom in vizijo naše šole ter bilten, ki smo ga pripravili prav za to svečanost. V okviru analize prireditve, ki je bil hkrati kulturni dan po programu šole, smo ocenili priredi-tev kot kakovostno, uspešno in odmevno, skratka 50. obletnici primerno.Kako vidim prihodnjih petdeset let šolstva v Gornjih Petrovcih? Kljub vsem demografskim in gospodar-skim pokazateljem optimistično. Razvoj šolstva se bo nadaljeval, spreminjali se bodo pristopi, zamenjevale šolske oblasti in vse več poskusov bo poseči v šolski prostor. Temeljni cilj šolstva bo ostal še vedno isti, to je mlade-ga človeka pripraviti za življenje. Hvala vsem, ki nas boste pri uresničevanju našega poslanstva podpirali.

Ravnatelj, Johann Laco

SPREJEM UČENCEV 9. RAZREDA PRI ŽUPANU, FRANCU ŠLIhThUBRU

Tudi letos je župan, Franc Šlihthuber, sprejel učence 9. razreda OŠ Gornji Petrovci v kulturnem domu v Stanjevcih. Osnovno šolo je zaključilo 18 učencev, ki so prišli v spremstvu ravnatelja šole, Laco Johanna in razredničarke, Bernarde Đekovski. Župan je vsem učencem daroval knjigo v spomin na šolanje v osnovni šoli in jim zaželel uspešno nadaljnje šolanje. Ravnatelju in razredničarki pa je podaril nalivno pero, ki piše »samo dobre ocene, pohvale in priznanja«, kot se je malo pošalil. Ra-

vnatelj osnovne šole, Johann Laco se je zahvalil županu, Francu Šlihthubru in Občini Gornji Pe-trovci za dobro sodelovanje v letošnjem šolskem letu z željo, da bi tako ostalo še naprej.Ob koncu sprejema so se učenci posladkali s keksi in sadjem, nato pa je sledilo tradicionalno slikanje z županom.

S.K.

Učenci, ki so v šolskem letu 2010/2011 končali šolanje na OŠ Gornji Petrovci:Spodnja vrsta, od leve proti desni: Rok Horvat, Benjamin Gašpar, Dejvid Cifer, Tilen Lukač, Grega ŠerugaSrednja vrsta, od leve proti desni: župan, Franc Šlihthuber, Aleksandra Zrinski, Tjaša Pondelek, Katja Belec, Patricija Bertalanič, razredničarka, Bernarda Đekovski, Anne Maria Barber, Nina Belec, Patricija Šebjanič, Katja GorzaZadnja vrsta, od leve proti desni: ravnatelj, Johann Laco, Gregor Grah, Kristijan Šlihthuber, Hari Niko, Primož Zrim, Miha Horvat

ShEMA ŠOLSKEGA SADJA - PRILOŽNOST ZA SLOVEN-SKE KMETIJE

Uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov naj bi dnevno vsebovala zadostno količino sadja in ze-lenjave, vendar po raziskavah otroci in mladostniki slednjih ne uživajo dovolj. Da bi spodbudili uživanje sadja in zelenjave v šolskem prostoru, smo že tretje šolsko leto vključeni v projekt Shema šolskega sadja (SŠS).Nosilci ukrepa so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje s finančno podporo Evropske skupnosti.

52


Izvajalec ukrepa je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati ustaviti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih.Približno 20 x v šolskem letu učencem brezplačno razdelimo sadje ali zelenjavo izven rednih šolskih obrokov.Trudimo se pridobiti sadje in zelenjavo, ki sta lokal-no pridelana, pri čemer dajemo prednost integrira-ni oziroma ekološki pridelavi. Ponudimo lahko lokalno pridelano sadje in zelenja-vo in sicer: • sadje: jabolka, hruške, marelice, češnje, višnje,

breskve, nektarine, slive, kaki, fige, melone, lu-benice, jagode, ameriške borovnice, maline, grozdje, orehi in lešniki,

• zelenjava: paradižnik, zelje, kolerabica, korenje, kumare, paprika in rdeča redkvica.

Glede na dejstvo, da je dobava takšnega svežega sadja precej problematična, se pogosteje pojavljajo predvsem jabolka oziroma hruške. V preteklih letih nam je uspelo deliti tudi jagode, orehe in grozdje.

Med izvajanjem Sheme šolskega sadja potekajo:Spremljevalne dejavnosti: • Anketiranje ob začetku in na koncu šolskega

leta, • Informiranje na oglasni deski, spletni strani,… • Izobraževalne aktivnosti za učence:

- izdelava plakatov, urejanje panojev, priprava zelenjavnih in sadnih namazov, priprava sa-dnih napitkov, dnevi dejavnosti, ogled sado-vnjaka, razredne ure, šolski radio, pogovori pri urah gospodinjstva, biologije, naravoslo-vja, spoznavanje okolja…

• Izobraževalne aktivnosti za učitelje:- na pedagoških konferencah, izobraževanja,

oglasne deske, roditeljski sestanki, šolski ra-dio,

• Izobraževalne aktivnosti za starše in širšo jav-nost:- na roditeljskih sestankih, vključevanje v dne-

ve dejavnosti, občinsko glasilo.Sodelujemo s strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Sadjarstvom Gomboc.Zavedajmo se, da sta sadje in zelenjava dar narave in rezultat dela človeških rok. Uživajmo ju spoštljivo in kulturno.

Koordinatorka programa Sheme šolskega sadja:

Tadeja Bencak Kerčmar

Sadje na šoli

Sadje na šoli

INOVACIJSKI PROJEKTPOVEČANJE SAMOKONTRO-LE UČENCEV MED ODMORI

V šolskih letih 2008/09, 2009/10 in 2010/11 smo na Osnovni šoli Gornji Petrovci izvajali inovacijski projekt pod naslovom Povečanje samokontrole učencev med odmori. Za projekt smo se odločili, ker smo na šoli opazi-li precej neprimernega vedenja med učenci, npr: izbruhi besa, pogosti konflikti, fizično, verbalno obračunavanje… Namen projekta je bil izboljšati razredno in šolsko klimo, zmanjšati oblike nasilja med učenci ter usme-riti učence v koristno izrabo prostega časa med od-mori, povečati odgovornost ter samokontrolo.V projekt so bili vključeni učenci od 1. - 7. razreda, njihovi starši, učitelji, socialna delavka, in ravnatelj.

Šola

53


V vsakem šolskem letu smo se lotili akcijskega raziskovanja. Učitelji smo izvajali različne dela-vnice, v katerih so sodelovali učenci in njihovi starši. Skozi izvajanje projekta smo se naučili novih pri-stopov k izboljšanju razredne in šolske klime, po-stali smo senzibilnejši, doslednejši pri oblikovanju meja in kršitev, odgovornejši za svoja dejanja, predvsem pa smo izboljšali medsebojne odnose tako na ravni učenec - učenec, učitelj - učitelj, kot tudi učitelj - učenec - starš.Lahko se pohvalimo kot primer dobre prakse in smo nato tudi zelo ponosni.Še nekaj utrinkov z delavnic:Zavedamo se, da smo na dobri poti,po kateri bomo hodili dalje, z roko v roki.

Vodja IP,Melita Bračko Hakl

Učenci 1. razreda

Učitelji in starši

ZDRAVJE – PROMOCIJA ZDRAVJA – ZDRAVSTVENA VZ-GOJA – VZGOJA ZA ZDRAVJE

Vsi se zavedamo, da je zdravje v šoli še kako po-membno. Šola je okolje, ki igra poleg družine ključno vlogo pri otrokovem razvoju.

ZAKAJ JE ZDRAVJE V ŠOLI TAKO POMEMBNO?Čas, ki ga učenci preživijo v šoli, predvsem pa njihove izkušnje s šolo in način dojemanja šolskega življenja, pomembno vplivajo na njihovo samopo-dobo, sprejemanje sebe, vedenje v zvezi z zdravjem in odnos do življenja.Šolo skušamo narediti čim bolj prijazno in učencem pomagati oblikovati celovito samopodobo, ki je po-goj za zdravo, srečno, ustvarjalno, uspešno in zado-voljno življenje. Učencem omogočamo vsestranski razvoj ter dobre medsebojne odnose z vrstniki in delavci šole, učimo jih razvijati socialne veščine in reševati probleme iz vsakdanjega življenja. Skr-bimo za varno in zdravju naklonjeno šolsko okolje, za kakovostno poučevanje vsebin o zdravju, za

Šola

54


zdravo in kakovostno prehrano, vspodbujamo zdrav način preživljanja prostega časa, skrbimo za redne sistematske preglede in nego zob, za prometno varnost in varno kolesarjenje. V letošnjem letu se bomo posvetili rdeči niti Odnos - si, zmanjšanje neenakosti. Zadnje čase imamo občutek kot da ljudje ne znamo več živeti drug z drugim in živeti z naravo in okoljem okrog sebe. Vsi imamo takšne ali drugačne težave v odnosih. V odnosih do sebe, do partnerja, do prijatelja, v šoli, v družini, na delovnem mestu, do zdravja, do hrane, na vseh področjih…Zalotimo se, da smo nestrpni do drugih, zalo-timo druge, da so nestrpni do nas, jezno reagi-ramo na vsako malenkost, svet je včasih siv in grd, poln sovraštva.Kako ga lahko spremenimo? Začne se vedno z nami samimi. Imejmo poziti-ven odnos do sebe in do drugih. Imejmo poziti-ven odnos do okolja, v katerem živimo. Imejmo pozitivne misli!

Vodja Zdrave šole, Tadeja Bencak Kerčmar

SREČANJE OTROŠKIh FOLKLORNIh SKUPIN

V mesecu aprilu so se učenci Osnovne šole Gornji Petrovci, ki sodelujejo pri interesni dejavnosti folklora, pod vodstvom mentorice, Barbare Čeh in mentorice glasbene skupine »Jurčki«, udeležili otroškega folklornega fe-stivala v Beltincih, z naslovom »Le plesat me pelji«. Sodelovalo je 7 parov otroške folklore in 8 deklet glasbene skupine »Jurčki«. Plesni pari so se izkazali zelo dobro, spremljavo harmo-

nike so popestrili učenci iz plesne skupine »Jurčki«. Učenci so zaplesali plese: točak, špic polka, špancir polka, sotiš in pajeriš, glasbena skupina »Jurčki« pa je zaigrala na stara domača glasbila. Na festivalu je sodelovalo veliko otroških folklornih skupin, kar je pripomoglo k spoznavanju novih plesov in običajev. Otroškega folklornega festivala se bomo v letošnjem šolskem letu zagotovo spet udeležili.

Mentorica: Barbara Čeh

Folklorna skupina OŠ Gornji Petrovci in glasbena skupina Jurčki z mentoricama Brigito Novak Vöröš in Barbaro Čeh

Nastop folklorne skupine OŠ Gornji Petrovci

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Letošnji tradicionalni zajtrk je bil organiziran na pobu-do Čebelarske zveze Slovenije, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za zdravje, Kme-tijsko - gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije. Tako je bil pripravljen projekt »Tradicional-ni slovenski zajtrk«.

Šola

55


Celotna aktivnost tega projekta je zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah. Ta zajtrk je bil izveden 18. no-vembra letos. Tako so otrokom podarili izdelke slovenski kmetje, kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko - predelovalna podjetja (mleko, kruh, ma-slo, jabolka in med). Ob zajtrku je bil otrokom predstavljen pomen zajtrka in zdravih prehranje-valnih navad. Predstavljen pa je bil tudi pomen lokalno pridelanih živil ter pomen kmetijske deja-vnosti in čebelarstva, živilsko - predelovalne indu-strije, v temeljnem cilju zagotavljanja kakovostnih prehranskih proizvodov, skrbi za okolje, krajino in naravne vire. Namen je, da otroci spoznajo pomen pridelave hrane. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ob takšnih priložnostih potrudijo v šoli in v vrtcu, in da s tem otrokom podajo čim več vsebin za zdrav način pridelave hrane in uživanja hrane. Skupnega tradicionalnega zajtrka sem se udeležil tudi sam, prisoten pa je bil še Hari Karel, predsta-vnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobo-ta, vodja izpostave Murska Sobota. Če lahko izrazim svoje sporočilo mladim in staršem je, da mi ni vseeno, kako se naši otroci prehranjujejo. Zato je zelo pomembno, da sledimo ciljem zdrave prehrane tako v šoli, kot v vrtcu. Še kako je bila dobra ta odločitev, da je v vrtcu samo-stojna kuhinja, saj je s tem načinom lažje pripraviti dobro hrano za naše najmlajše. Ta zajtrk in vsi na-slednji ter vsi drugi obroki naj bodo v dobro vseh naših otrok.Hvala vsem, ki se pri tem trudite v šoli in v vrtcu in hvala vsem staršem, da storite čim več, da bo vaš otrok živel zdravo. Vsi dobro vemo, da se po zajtrku dan pozna. Le kdo ne pozna tega pregovora.

Franc Šlihthuber, Župan

Otroci iz vrtca pri tradicionalnem slovenskem zajtrku

VRTEC JURČEK PRI OŠ GOR-NJI PETROVCI

Podobo in utrip vrtca ustvarjamo veliki in majh-ni, ki živimo v njem in z njim. Vrtec Jurček ima tri oddelke. Vpisanih je 45 otrok. Vrtec vključuje otroke od 1. leta starosti do vstopa v šolo. Otroci so razporejeni v oddelke glede na starost in predpi-sane normative določenega starostnega obdobja. Tako imamo jaslični oddelek, katerega obiskujejo otroci stari od 1 do 3 let ter dva oddelka drugega starostnega obdobja. V drugi oddelek so vključeni otroci stari od 3 do 4 let in v tretji oddelek so vključeni otroci stari od 4 do 6 let. Za vzgojo in varstvo skrbimo tri vzgojiteljice in tri pomočnice vzgojiteljic. Zaposleni v vrtcu so še: kuhar, gospo-dinja in čistilka. Vrtec odpira svoja vrata otrokom skozi vso leto, od ponedeljka do petka, sobote in nedelje ter praznike je zaprt. Odprt je od 6.00 ure do 16.30 ure.Otroci v našem vrtcu se lahko veselijo živahnega dogajanja, novih izzivov, učenja, druženja z vr-stniki, druženja z odraslimi, novih igrač in la-stnega napredka. Vrtec izvaja dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur. Dnevni program obsega vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Vzgojno delo poteka po nacionalnem dokumentu kurikulumu, ki ga upoštevamo kot strokovno podlago. Poleg osnovnega programa izvajamo tudi obogatitvene dejavnosti. Vsa leta v vrtcu ustvarjamo z ljubeznijo do otrok ter se nenehno dopolnjujemo, spreminja-mo in nadgrajujemo. V šolskem letu 2010/2011 smo izvedli veliko obo-gatitvenih programov. Vključeni smo v EKOŠOLO KOT NAČIN ŽIVLJENJA in skozi ta projekt izvajamo različne dejavnosti usmerjene v ekolo-gijo. Tu naj omenim še uspešno sodelovanje pri

Zlati sonček

Šola

56

NOVINE, številka 30 Šola

EKO BRALNI ZNAČKI, kjer smo se s pomočjo slikanic seznanjali z eko vsebinami, izdelovali plakate, likovne izdelke ipd. Vodilna vsebina to šolsko leto je bil – ZDRAV VRTEC. Osnovni cilji vodilne vsebine so bili: oblikovanje zdravih navad; sem spada prehrana, telesna aktivnost, higienske navade in dobri me-dsebojni odnosi.BRALNA ZNAČKA je bila izvedena v drugem in tretjem oddelku. Otroci so skupaj s starši pre-brali dve knjigi in se naučili deklamacijo. V vrtcu so nato po svojih zmožnostih vsebino pravljice predstavili prijateljem in odraslim v skupini. Za uspešno opravljeno delo so dobili priznanje in nagrado.Starejša skupina vrtca je izvajala športni program ZLATI SONČEK. Namen tega programa je najmlajše motivirati za gibalno dejavnost, predv-sem pa v njih vspodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti. V okviru tega programa smo izvedli tudi PLAVALNI TEČAJ, ki je bil organi-ziran za otroke pred vstopom v šolo. Udeležilo se ga je 10 otrok, ki so uspešno opravili zadane naloge.

Sodelovali smo na različnih natečajih in s tem še dodatno popestrili naše vsakodnevne dejavnosti.V letu 2010/2011 smo začeli v vrtcu z izvajanjem interesnih dejavnosti in sicer: TUJI JEZIK IN FOLKLORA. Pri učenju angleškega jezika so se otroci naučili angleške pesmice, šteti do de-set, poimenovati barve, dele telesa in se igrali igrice, kot so spomin in domino. Pri folklori pa so se otroci naučili otroške ljudske plese in par odraslih folklornih plesov. Prepevali so ljudske pesmi in se igrali ljudske igrice. Na koncu leta pa so se mali folkloristi predstavili širši publiki z vsemi naučenimi plesi ( staršem, starim staršem, županu, predstavnikom občine,…), nastop je po-pestrila tudi folklorna skupina iz OŠ Gornji Pe-trovci.Skozi vso leto so se zvrstila tudi različna srečanja in proslave, ki so združila otroke, starše in zapo-slene v vrtcu. Izvedli smo LIKOVNO-NOVOLETNE DELA-VNICE, ko smo s pomočjo staršev okrasili naš vrtec.Na MATERINSKI DAN smo razveselili mamice in jim pripravili zanimiv kulturni program. V te-

Folklora v vrtcu

Očetov dan

Materinski dan

Nastop najmlajših za dedke in babice

57

NOVINE, številka 30Šola / Razno

lovadnici OŠ smo tako deklamirali, peli in ple-sali.Prav tako smo izvedli tudi OČETOV DAN, ko smo s pomočjo očkov izdelovali vetrnice in prav posebne umetnine, kjer je bilo potrebno znati zabijat žeblje in okrog njih naviti volno, da je postala prava mala umetnina.Zaključek vrtca smo izvedli na športnem igrišču v Križevcih. Šli smo na »GUSARSKI POHOD« in poiskali skriti gusarski zaklad. Sledilo je družabno srečanje in piknik.To šolsko leto pa smo že povabili v naš vrtec DEDKE IN BABICE. Kulturni program je po-tekal v telovadnici OŠ. Nastopale so vse skupine vrtca, srečanje pa so obogatili Gorički lajkoši. Po končanem kulturnem programu smo nadalje-vali prijetno druženje v vrtcu.Naj na koncu članka omenim, da smo tukaj zara-di otrok, ki jim želimo omogočiti varno in vspo-dbudno okolje za razvoj njihovih ustvarjalnih potencialov. Upoštevamo individualne razlike in razvojne značilnosti vsakega posameznika. Podpiramo ga pri oblikovanju njegove pozitiv-ne samopodobe, razvoju kritičnega in ustvarjal-nega mišljenja ter vključitvi v širšo družbeno okolje. Otrokom želimo omogočiti zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emo-cionalnem in socialnem. Naj bo naš vrtec mesto z veliko srečnih otrok, zadovoljnimi starši in za-poslenimi, ki se bodo v njem dobro počutili in sodelovali med seboj.

Vodja vrtca:vzg. Mateja Meško

IZKUPIČEK DOBRODELNE PRI-REDITVE – 2.12.2011Dobrodelni prispevek obiskovalcev 1.085,00 eurPrispevki za krofe 580,00 eurPrispevki za glasilo Gobice 160,00 eurSkupaj zbrana gotovina na prireditvi 1.825,00 eurDonatorji prireditve:Prispevki donatorjev 630,00 eurObčina Gornji Petrovci 1.000,00 eurSkupaj 1.630,00 eurSkupni prihodek prireditve 3.455,00 eurZa vse prispevke se iskreno zahvaljujemo.

Predsednica šolskega sklada, Barbara Čeh

Predsednica šolskega sklada, Barbara Čeh prejema od župana, Franca Šlihthubra darilo Občine Gornji Petrovci – darilni bon v vrednosti 1.000, EUR.

DOBRODELNA PRIREDITEV NA OSNOVNI ŠOLI GORNJI PETROVCI

Dne, 2. 12. 2011 smo na naši šoli organizirali do-brodelno prireditev, katere namen je bilo ne samo zbiranje dobrodelnih prispevkov, ampak tudi druženje v predbožičnem času. Na dobrodelni pri-reditvi so nastopali otroci našega vrtca in učenci razredne in predmetne stopnje. Program so pope-strili tudi zunanji nastopajoči in sicer: Dramska skupina Rogašovci, skupina Sončna uprava in Franc Gorza.

PREGLED DELA ZVEZE VETERA-NOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBMOČNEGA ZDRUŽENJA MURSKA SOBO-TA ZA LETO 2011

Letošnje leto je za nas jubilejno, saj praznujemo 20. obletnico osamosvojitvene vojne za našo do-movino Slovenijo. Ob tej priložnosti podajamo pregled aktivnosti Zveze veteranov vojne za Slove-nijo Murska Sobota.Dne, 4.3.2011: Veterani vojne za Slovenijo smo se zbrali na rednem občnem zboru veteranov OZV-VS M.Sobota. Na tokratnem srečanju se je od 600 zbralo približno 150 članov. Obravnavali smo

58

NOVINE, številka 30 Razno

realizacijo plana dela za minulo leto in štiri letni mandat ter ugotovili, da je plan celo presežen. Ob jubileju smo opozorili predvsem na mačehovski odnos države in tudi nekaterih občin do Veteranov vojne za Slovenijo. Veterani večkrat poudarjamo, da je veteran oseba, ki je leta 91 izpolnila dolg do domovine in je zato lepo, če mu domovina to tudi prizna.Dne, 12.5.2011: Že četrtič je bila izvedena krvo-dajalska akcija veteranov iz Pomurja. Organizirana je bila v bolnišnici Rakičan in izvedena na nivoju pokrajine. Odziv je bil glede na pretekla leta neko-liko slabši, zato vse veterane in druge občane po-zivam za večjo udeležbo na naslednji krvodajalski akciji, ki bo v letu 2012, s sloganom Darovali smo nekaj najbolj dragocenega - svojo kri.Dne, 15.5.2011: Trideset naših članov se je udeležilo proslave ob dnevu Slovenske vojske na letališču Ce-rklje.Dne, 17.5.2011: 17. maja je bila ob dnevu veteranov izvedena proslava skupaj z MO M.Sobota. Poteka-la je v grajski dvorani v M.Soboti. Slavnostni go-vornik na prireditvi je bil Edvard Mihalič, sedanji župan občine Rogašovci, ki je bil v času osamo-svojitvene vojne poveljnik Območnega štaba TO v M.Soboti. V kulturnem programu so sodelovali učenci glasbene šole M. Sobota in pevski zbor iz Sebeborec.Dne, 11.6.2011: To soboto smo se veterani OZV-VS M. Sobota odpravili na izlet proti Dolenjski. Bilo nas je za poln avtobus in v zgodnjih jutranjih urah smo krenili na pot proti Krškem, kjer smo si ogledali vinsko klet in polnilnico znamenitega cvička ter bili deležni tudi degustacije. Pot smo na-daljevali do Brežic, kjer nas je dočakal dr. Tomaž Teropšič, direktor muzeja in hkrati veteran ter član OZVVS Brežice. V muzeju smo si ogledali razsta-

vo z naslovom Bil sem zraven. Sledilo je kosilo v gostilni Pugelj v Ždinji vasi, nato pa nas je pot vo-dila do Novega mesta, kjer smo si ogledali stari del mesta. V Pogancih sta nas pričakala, gospod An-ton Klobčaver in nekdanji načelnik generalštaba, general Albin Gutman. Podrobno sta nam predsta-vila dogajanje na tem območju iz leta 1991. Po kra-tkem druženju in izmenjavi daril, smo se odpravili proti domu. Prispeli smo v poznih večernih urah, polni lepih vtisov.Dne, 24.6.2011: Na predvečer 20. obletnice sa-mostojnosti Republike Slovenije smo se člani pre-dsedstva udeležili slovesnosti, ki se je odvijala v gledališču Park v Murski Soboti. Slavnostni govor-nik je bil, dr. Ludvik Toplak. V glasbenem progra-mu je nastopil godalni kvartet Calisto. Po končani slovesnosti sta slavnostni govornik in župan MO M. Sobota pred obnovljeno zgradbo posadila lipo.Dne, 26.6.2011: Na ta dan sta se na območju Po-murja odvijali dve slovesnosti. Prva je bila v Ge-derovcih, pri spominskem obeležju iz leta 1991. Prireditve se je udeležil slavnostni govornik Janez Pajer, predsednik ZVVS Slovenije. Ob županu občine Tišina, gospodu Francu Horvatu, sta na prireditvi spregovorila tudi predstavnik PVD SE-VER, Iztok Trček in predsednik OZVVS M. Sobo-ta, Valter Baldaš. Na prireditvi so bili tudi številni pomembni gostje: Ladislav Lipič, Drago Ribaš in župani ostalih občin iz Slovenije ter sosednje Av-strije. Prireditve so se udeležili tudi veterani iz vseh sosednjih združenj (Lendava,G. Radgona, Ljuto-mer ) ter predstavniki ZB. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Tišina in pevska skupina Prekmurci. Istega dne se je odvijala slovesnost tudi v občini Rogaševci, kjer je bilo veliko število naših članov s praporjem. Slavnostni govornik je bil župan občine Rogašovci, gospod Edvard Mihalič, ki je temeljito opisal dogodke izpred 20-ih let, ki so se dogajali na tem obmejnem območju. Prisotna je bila tudi delegacija iz sosednje države Avstrije, ki je predstavila, kako so iste dogodke občutili na drugi strani meje. Kulturni program je vseboval deklamacije, petje in skeč.Dne, 18.8.2011: Ta dan je občina Gornji Petrovci praznovala svoj 14. občinski praznik in je podelila tudi občinska priznanja. Na slavnostni seji, ki je potekala v kulturnem domu v Stanjevcih in na ka-teri je bil slavnostni govornik župan občine Gornji Petrovci, gospod Franc Šlihthuber, je tudi OZV-

59

NOVINE, številka 30Razno

VS M. Sobota prejela ob letošnji 20-ti obletnici občinsko priznanje. Veterani smo na to priznanje ponosni in se zanj občini Gornji Petrovci najlepše zahvaljujemo.Dne, 27.8.201: Na Cankovi se je odvijalo že 9. ve-teransko srečanje - piknik z medobčinskim tekmo-vanjem. Srečanja se je udeležilo okoli 130 našihčlanov in tudi veterani BEOSZ iz Madžarske. Pri-sotna sta bila tudi župana občin Cankova, gospod Drago Vogrinčič in župan Puconec, gospod Ludvik Novak ter predstavniki sosednjih veteranskih or-ganizacij. Po zelo vročem popoldnevu, dobri hrani in pijači ter odlični glasbi, nas je zvečer presenetila nevihta, ki pa ni skazila dobrega razpoloženja. Po tekmovalni plati je bil rezultat naslednji: 1.mesto: Rogašovci; 2.mesto: Šalovci; 3.mesto: Cankova. Dne, 15.10.2011: Občina Puconci je praznovala svoj 14. občinski praznik. Na slavnostni seji, ki je potekala v kulturni dvorani v Puconcih, je bil sla-vnostni govornik mag. Radovan Žerjav. Podeljena so bila občinska priznanja in med dobitniki le teh je bila tudi OZVVS M. Sobota, ki je prejela priznanje občine Puconci (Za dostojanstveno obeleženje do-godkov iz vojne za Slovenijo 1991). Veterani OZ-ZVS M. Sobota se za prejeto priznanje najlepše zahvaljujemo.Dne, 21.10.2011: Na ta dan je potekal pohod pri-padnikov SV iz vojašnice M. Sobota na Vanečo, k domu borcev NOB, VETERANOV 1991 in MLA-DINE.Dne, 22.10.2011: Veterani smo se tega dne udeležili Državne proslave v Kopru, ob izgonu zadnjega vojaka JA iz Slovenije. Najprej smo si ogledali spo-menik na pomolu, nato pa smo odšli na prizorišče prireditve na stadion Bonifika. Proslava je po mnenju večine veteranov bila na zelo visokem nivoju. Po koncu prireditve in po vojaški malici,

smo se odpravili proti Piranu, kjer smo si ogleda-li Akvarij in Tartinijev trg. Po popoldanski kavici smo obiskali še Izolo, ter v vetrovnem vremenu opravili še kratek sprehod po naši lepi slovenski obali. Sledila je pot proti domu, kamor smo prispe-li v poznih večernih urah.Dne, 23.10.2011: Člani OZVVS M. Sobota smo pri-sostvovali na prireditvi na Vaneči. Po končanem 6. pohodu v organizaciji NOB M. Sobota in občine Puconci, je pri domu borcev NOB,VETERANOV in MLADINE potekala zelo dobro obiskana prire-ditev, na kateri je bila slavnostna govornica mini-strica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič.Domovina je ena, nam vsem dodeljena…Vsem veterankam in veteranom ter vsem občanom Občine Gornji Petrovci želim srečno, zdravo in predvsem varno leto 2012.

za OZVVS M. Sobota zapisalpodpredsednik, Bogdan Micevski

NAJ hREN IN NAJ BUČKE

Na vrtu Smodiš Štefana iz Adrijanec 55 a je letos zrasel kar 100 cm dolgi hren navpično v zemljo, zato ga je bilo zelo težko izkopati. Ker imajo doma turistično kmetijo, bo hren dobrodošel kot priloga k domači šunki.

Foto: Ernest Škerlak

60


Ernest Škerlak iz Lucove 18 je pridelal 120 cm dolge jedilne bučke iz semen, ki jih je kupil na Madžarskem.

Foto: Ernest Škerlak

PRIhAJALI SO K NAM IN OSTALI MED NAMI

Pokopališča so prostor, kjer počivajo ljudje različnih usod. Nekatere so znane, veliko pa jih je tudi takih, o katerih vemo zelo malo ali ne vemo nič. Vendar gre večkrat za ljudi, ki so v življenju bili uspešni in na področju, kjer so delovali, pustili za sabo trajne sledi. Tudi na petrovskem pokopališču je tako. Na belem nagrobnem spomeniku je napis dr. Ke-recsényi Dezső, kratek zapis v madžarskem jeziku in letnici rojstva in smrti. Kdo je bil dr. Kerecsényi in kako se je zgodilo, da se je njegova življenjska pot končala v Gornjih Petrovcih?

Kerecsényi DezsőKerecsényi Dezső (1898 - 1945) je bil pomem-ben madžarski literarni zgodovinar, kritik, lite-

rarni pedagog, univerzitetni profesor, dopisni član Madžarske akademije znanosti (Magyar Tu-dományos Akadémia). Bil je izvrsten poznavalec madžarske humanistične, protestantske in svetov-ne literarne zapuščine predvsem 15. in 16. stoletja. Napisal je vrsto strokovnih knjig in objavil večje število esejev, kritik in ocen v revijalnem tisku.

Življenjska potRodil se je kot otrok Kerecsényi Györgya in Die-nes Márie leta 1898 v Monoštru. Njegov oče je bil šolski sluga v monoštrski šoli, kjer je Kerecsényi končal srednjo šolo. Družina je bila kalvinske, torej protestantske veroizpovedi. Študija ni mo-gel nadaljevati, saj so ga že leta 1916 vpoklicali k vojakom in šele po končani prvi svetovni vojni je lahko leta 1919 nadaljeval šolanje. Od 1919 do 1923 je študiral literarno zgodovino na budimpeštanski univerzi (od 1921 univerza Pázmány Péter, nato od 1950 in tudi sedaj univerza Eötvös Lorand). Doktorat znanosti iz filozofskih ved je pridobil že leta 1923. V letih 1923 in 1924 je nadaljeval študij s francosko državno štipendijo na znameni-ti pariški univerzi Sorbonni, po vrnitvi pa je leta 1924 pridobil še diplomo strokovnega predavatelja madžarščine, nemščine in francoščine. Od leta 1924 je bil profesor na Reformacijskem kolegiju v

Razno

61


Pápi (Pápai Református Kollégium), od leta 1928 pa na budimpeštanski Evangeličanski gimnaziji (Budapesti Evangélikus Gimnázium). Od leta 1938 je deloval kot vodilni profesor na budimpeštanski Državni vadnici za srednješolske profesorje (Buda-pesti Tanárképzö Intézet Gyarkoló Főgimnázium). Leta 1941 je postal privatni profesor na univerzi Pázmány Peter, kjer je predaval o humanizmu in reformaciji 16. stoletja v madžarski literaturi. Leta 1943 so ga imenovali za izrednega profesorja madžarske literarne zgodovine na debrecenski uni-verzi Tisza István, istočasno je sprejel tudi vodenje seminarja madžarske literarne zgodovine.

DeloNjegovo znanstveno delo je obsegalo predv-sem madžarsko literaturo 15. in 16. stoletja, humanistično in reformacijsko cerkveno literatu-ro, kar ga je izoblikovalo v svetovno razgledanega literarnega poznavalca. Razen tega so pomembne njegove raziskave del Kölcsey Ferenca, esejistična dela o Kármánu, Berzsenyiju, Péterfyju, Babit-su in raziskave o tem času. Pisal je tudi o delih Czuczor Gergelya in Tompa Mihálya ter o tek-stih stare madžarske prozne literature. Kritično je opozoril na vrednote sodobne madžarske li-terature in objave literarne zgodovine, cenil pa je tudi dela Kassák Lajosa, Bohuniczky Szefija, Tamási Árona in Sárközi Györgya. V Protestáns Szemle je leta 1933 objavil tudi zapis o pesniški zbirki Avgusta Pavla Vak völgy ölén így zsoloz-smázok (Tako pojem psalme v naročju slepe do-line, prevod zbirke v slovenski jezik Lojze Kozar leta 1999).Njegove kritike, ocene in eseji so bili večinoma objavljani v revijah Századok (Stoletja), Iroda-lomtörténet (Literarna zgodovina) in Protestáns Szemle (Protestantski obzornik). Od leta 1930 je bil urednik Protestáns Szemle, glavni urednik pa od leta 1938 do 1944. Pomembna je tudi njegova pedagoška dejav-nost, saj se je ukvarjal s problemi učinkovitosti poučevanja književnosti. Z nekaj soavtorji je proti koncu tridesetih let sestavil več sodob-nih učbenikov književnosti za protestantske in dekliške gimnazije, na osnovi katerih so posodo-bili pedagoške vidike poučevanja. Bil je začetnik pouka književnosti na osnovi analize teksta, ra-zen tega pa so na njegovo pobudo vnesli v učne načrte odlična dela sodobne literature.

Kot priznanje za njegovo znanstveno delovanje so ga izvolili leta 1942 za dopisnega člana Madžarske akademije znanosti. Od leta 1935 je bil podpredse-dnik Madžarskega literarnozgodovinskega društva, od leta 1939 je bil redni član madžarskega PEN klu-ba in tajnik Madžarskega literarnozgodovinskega društva. Za svoje literarnozgodovinsko delo je bil tudi nagrajen. Bibliografija dr. Kerecsényija je obsežna, nekatera njegova dela so bila objavljena tudi po njegovi smrti. Leta 1988 je eden njegovih učencev, Pálmai Kálmán, napisal in izdal knjigo o njegovem življenju in delu. Dr. Kerecsényi je bil človek širokih pogledov, ni ga zanimala le njegova stroka. Potoval je po Evro-pi, obiskoval gledališča, ukvarjal se je z glasbo. Po pričevanju domačih in ohranjenih notnih materia-lih, med katerimi so tudi zahtevni violinski koncerti J. S. Bacha, je mogoče sklepati, da je bil tudi prvo-vrsten violinist.

Povezava z Gornjimi PetrovciSoproga dr. Kerecsényija je bila Emilija Mikola (1903 - 1977), hči takratnega trgovca, gostilničarja in posestnika Franca Mikole v Gornjih Petro-vcih. Šolala se je v Budimpešti, kjer je spoznala svojega poznejšega soproga. Po pripovedovanju domačih sta Kerecsényijeva, ki sta stalno živela v Budimpešti, veliko časa preživela v Gornjih Petro-vcih, predvsem v času dopustov oziroma šolskih počitnic. To potrjujejo tudi ohranjene fotografije. Čas druge svetovne vojne je bil za vse, posebej pa za tankočutnega humanista dr. Kerecsényija, čas stresov, o čemer pričajo njegovi osebni zapisi iz ti-stega obdobja. V drugi polovici leta 1944 in začetku leta 1945 sta zakonca bivala v Petrovcih dalj časa, saj je bilo življenje v Budimpešti ob prodiranju ru-ske Rdeče armade zelo negotovo. V takih razmerah je dr. Kerecsényi doživel srčni infarkt in 24. marca 1945 v Petrovcih umrl. Pokopan je na petrovskem pokopališču, kjer počiva tudi Emilija Mikola Kere-csényi, ki je umrla v Budimpešti leta 1977.

Viri:1 http://hu.wikipedia.org/wiki/Kerecs%C3%A9nyi_Dezs%C5%912 Pálmai Kálmán: Kerecsényi Dezső, Akadémiai Kiadó, Budapest 19883 Ladislav Mikola: osebni arhiv

Ladislav (Laci) Mikola

Razno

62


KUhARSKI TEČAJ S KUhARJEM JAKOM POLAJŽARJEM

Občina Gornji Petrovci že od samega začetka, leta 2004, podpira program ŽIVIMO ZDRAVO, ki ga izvaja ZZV Murska Sobota. Vsako leto izvedemo številne delavni-ce, ki se nanašajo na izboljšanje kvalitete življenja na različnih področjih, vse pa se začne pri zdravi prehrani. Tako smo se letos odločili, da pripravimo sklop delavnic kuhanja, ki jih je vodil znani kuhar, Jaka Polajžar, ki sode-luje z ZZV Murska Sobota že vrsto let. Njegova kuhinja temelji na zdravi prehrani, z uporabo zelenjave, zdravih

začimb, rib in malo maščob. Izvedli smo 5 dela-vnic, od 12. januarja do 09. februarja. Kuharske delavnice je obiskovalo 14 žensk iz naše občine. Naučile so se veliko novega, predvsem priprave jedi na drugačen, bolj zdrav način, ne kot so bile do sedaj vajene. Tako so pripravljale jedi z veliko zelenjave, začimb in z manj maščob. Udeleženke so bile zelo zadovoljne, saj je kuhar poskrbel tudi za smeh in dobro voljo. Ob koncu vsake delavni-ce pa so vso pripravljeno hrano tudi pojedle. Sonja Kerčmar

Udeleženke kuharskega tečaja z Jako Polajžarjem

Kuhar Jaka Polajžar pri pripravi jedi

PRAZNIČNI MENI

Po receptih Jakoba Polajžerja – kuharja JakaHladna predjed:TUNIN NAMAZ Sestavine za 300 g namaza (2-3 zajtrke):• 3 srednje veliki paradižniki• 160 g tunine• zeleni solatni listi• jedilna žlica jogurta• čajna žlička kisle smetane• balzamični kis• sesekljan česen• 1 kg toastaPriprava:Najprej naredimo tunin namaz. Navadno tu-nino pretlačimo in dodamo strok sesekljanega česna. Malo pokapljamo z balzamičnim kisom in dodamo še malo soli in popra ter smetano in jogurt. Vse skupaj dobro premešamo, lahko dodamo še sveže sesekljan peteršilj.Paradižnik operemo in ga narežemo na rezi-ne, ki jih mariniramo. Marinado pripravimo iz olivnega olja, balzamičnega kisa, soli, popra in sesekljanega česna. Na servirne krožnike dekorativno položimo očiščene zelene solatne liste in jih malo pokapljamo z marinado. Nato nanje položimo paradižnik, v obliki rožice v sredino pa dodamo malo tuninega namaza. Zraven serviramo ogret toast.Zraven lahko ponudite tudi na olivnem olju s česnom sortirane kruhove kocke, ki jih posipa-te okoli solate.Juha:ZELENJAVNA DOMAČA JUhASestavine:• olivno olje

Razno

63


• čebula• korenček• bučka• por• strok česna• sol, poper, majaronPriprava:Na olju prepražimo čebulo, ko je zlatorumena, jo zalijemo z malo vode in podušimo, nato dodamo nariban korenček in podušimo, dodamo na re-zance narezane bučke ter por in sesekljan česen, vse skupaj dušimo 5 minut. Nato zalijemo z vodo (1,5l) ter začinimo.Topla predjed:AJDOVA KAŠA S PIŠČAČJIM ZREZKOM IN SEZAMOMSestavine za 4 osebe:• 250 g ajdove kaše• olivno olje• 40 dag piščančjih zrezkov• sezamovo seme• 3 vrste sveže paprike (rdeča, rumena, zelena)• bučka• por• koščki konzerviranega ali svežega paradižnika• sol, poper, timijan, sesekljan peteršiljPriprava:Kašo namočimo v mlačno vodo za 4 - 5 ur, za-lijemo v našem primeru s pol litra vode. V vroči ponvi najprej podušimo papriko, nato dodamo por in nato bučke, vse narežemo na kocke. Zalije-mo s paradižnikom, solimo in popramo ter doda-mo ajdovo kašo in začinimo po okusu. Med tem časom piščančje zrezke nasolimo in popramo ter jih povaljamo v sezamu in v srednje vroči ponvi enakomerno popečemo po obeh straneh. Kašo ter zrezke položimo na krožnik ter potresemo s se-sekljanim peteršiljem.Glavna jed:SVINJSKA PEČENKA Z ZELENJAVO IN KROMPIRJEM PO NOVOSestavine za 4 osebe:• 600 g svinjske plečke• 3 stroke česna• 2 korenčka• polovička koromača• 0,5 kg krompirja• sol, poper, kumina, gorčica, oljePriprava:Meso mariniramo s česnom in začimbami ter ga

položimo v sredo pekača. Okoli razporedimo ze-lenjavo narezano na kocke, da je skladno z mesom lepo pečena. Damo v pečico na 200°C za približno 30 minut.Sladica:PIRINA TORTA Z ANANASOMSestavine za 1 tortni model:• 4 jajca• 150g masla (razpustimo)• 240g sladkorja v prahu• 250g pirine moke • vanilin sladkor• pecilni sladkor• rumov sladkor• ananasov kompot – koluti 1 kg v konzervi)PRIPRAVA:Sestavine po vrstnem redu dodajmo v po-sodo in penasto umešamo, mo-del namastimo in pomokamo ter potresemo z vaniljevim sladkorjem ter obložimo s koluti ananasa, doda-mo umešano testo in ga razporedimo po modelu za torte. Pečico ogrejemo na 200 °C in pečemo 20-25 min. Pečenost preverimo s pikom zobotreb-ca v sredico, če ostane suh je pečeno. Ko je torta pečena, jo damo iz modela na pladenj ali krožnik in jo pokapljamo s kompotnim sokom, ki mu lahko dodamo tudi maraskino, lahko tudi rum in okrasi-mo s čokolado (lahko uporabimo kar sladki greh in torto okrasimo).

DOBER TEK!

Svinjska pečenka z zelenjavo in krompirjem

Razno

64


ŽIVIMO ZDRAVO V LETU 2011

Poleg kuharskega tečaja s kuharjem Jako Polajžarjem, nam je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, v okviru projekta Živimo zdravo, letos pripravil še: delavnico pregled dejavnikov tveganja in predavanje o SVIT – državnemu programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.Pregled dejavnikov tveganja je bil 16. februarja v kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Udeleženci so spoznali dejavnike tveganja za njihovo zdravje. Ema Mesarič, Silva Lendvai in Jadranka Jovanović iz ZZV Murska Sobota so izmerile krvni tlak, holeste-rol in krvni sladkor ter s pomočjo analizatorja telesne maščobe izmerile indeks telesne mase. Vsakemu so tudi svetovali, kako naj spremeni prehrano in gibanje, glede na njegove rezulta-te testov. Udeleženci so prejeli tudi zdravstve-no vzgojno gradivo. Testi so bili brezplačni. Pregleda se je udeležilo le 15 občanov in občank, ki jih skrbi za lastno zdravje. Škoda, da se takšnih srečanj občani ne udeležujejo v večjem številu.

Silva Lendvai je merila holesterol in krvni sladkor

Še manj obiskovalcev pa je bilo na predavanju dipl. med sestre, Eme Masarič, ki nam je podrobno opisa-la program SVIT za zgodnje odkrivanje raka na debe-lem črevesu in danki.

Sonja Kerčmar

Ema Mesarič je merila krvni tlak

Jadranka Jovanović je merila indeks telesne mase

POLICIJA SVETUJEPREVIDNO Z NEZNANCI!Ljudski rek pravi: «Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo«. Vendar pazite:tudi vam se lahko zgodi, morda so nepridipravi za svojo žrtev izbrali ravno vas. Popazite na soseščino in soseščina bo popazila na vas.Tako na območju Slovenije, kot tudi na območju Po-murja narašča število vlomov, ki so izvedeni na dobro pripravljen način. Svetujemo vam:- večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite

doma,- ne odpirajte vrat neznancem,- zapirajte in zaklepajte vhodna vrata,

PREVENTIVNI PROJEKT »OTROK POLICIST ZA EN DAN«

»POLICISTI SLUŽIMO LJUDEM«

V mesecu aprilu smo v Osnovni šoli Gornji Petrovci izvedli aktivnosti v sklopu preventivnega projekta »Otrok policist za en dan«. V projektu sta sodelovali dve izbrani učenki 6. razreda, ki sta se ob spremstvu vodje policijskega okoliša najprej zadržali na kratkem obisku v prostorih policijske postaje, kjer sta spoznali delovne prostore in prisotne policiste. Razpoznavnost projekta je modra kapa z napisom »Otrok policist« ter majica modre barve, ki sta jo učenki uporabljali pri izvedbi aktivnosti skozi celoten projekt. V drugem delu aktivnosti sta se učenki z vodjo policijskega okoliša odpeljali na teren, kjer sta spoznali delo in delovno okolje vodje policijskega okoliša. Ob tem so prav tako obiskali Urad župana občine Gornji Petrovci, kjer so z županom pokramljali o tekočih varnostnih zadevah. V tretjem delu aktivnosti se je učenkam pridružila še policijska patrulja. Na primerno izbranem mestu je policijska patrulja učenkam pokazala opremo policije, ki jo policija uporablja pri vsakdanjem delu na terenu. V nadaljevanju sta se obe učenki z zanimanjem preizkusili v merjenju hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti, uporabo elektronskega alkotesta, ter ostalo opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Po končanih aktivnostih in novi izkušnji sta se učenki vrnili nazaj v šolo.

POLICISTI PP GORNJI PETROVCI

Slika 1: Učenki na obisku pri županu, 15.04.2010

»113«

Razno

65


- pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo, zelo priporočljiva je senzorska luč,

- vrata opremite s ključavnico z varovalom ali var-nostno verigo in kukalom,

- namestite domofon ali videofon.V najhujšem primeru oz. primeru ropa ali vloma, lahko tudi sami pomagate k uspešni izsleditvi storil-ca oz. storilcev, predvsem če takoj pokličete Policijo in si dobro zapomnite ali zapišete osebni opis sum-ljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila, ter smer odhoda oz. pobega. Do prihoda policije ničesar ne premikajte in pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.

BREZ VANDALIZMA JE LEPŠE - ZAUSTAVIMO GA!Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, skrunitev grobov, razbijanje veliko okrasnih plošč na zidovih, šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, nogometni huliganizem, metanje kamnov na mimovozeča vo-zila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge ipd. so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posle-dic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odno-sih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega pa tudi vaškega življenja.V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vanda-lov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijano visijo za »šankom«. Strežno osebje bi moralo prepoznati pija-nega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s popivanjem. Mnogi se sami ali združeni v skupi-ne napadalno vedejo do svoje okolice, najpogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje.Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne od-nose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju.Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja “vandalizem” ne definira kot posebno kaz-nivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko

ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oz. posledice tega dejanja. Tako se van-dalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira sko-zi prizmo kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd. Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še celo vrsto vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali uničenje stvari!Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno. Bodite vzor vašim otrokom, sosedom in drugim sodržavljanom. Zavedajte se posledic vandalskih dejanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev. Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje so za turistično ponudbo nepogrešljivi in tega se je potrebno nadvse zavedati.POSLEDICE VANDALIZMA NOSIMO VSI!

PRAZNIKI BREZ PETARD, SAJ POK – LAhKO POMENI TUDI STOK!Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijet-na in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek ne-varnosti!Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, kate-rih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. de-cembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih za-prtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognje-metne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kate-gorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrb-nikov.

Razno

66


UČENKE – POLICISTKE NA OBISKU PRI ŽUPANU OBČINE GORNJI PETROVCI

Kot vsako leto, je tudi letos v mesecu maju policist PP Gornji Petrovci, Karel Poredoš, obiskal župana občine Gornji Petrovci, Franca Šlihthubra z dve-ma učenkama OŠ Gornji Petrovci, katerim en dan v letu predstavijo delo policistov na terenu. Letos sta to bili Nika Kerec in Kaja Karolina Gomboc, obe iz 6 razreda.

Slika 1: Karel Poredoš, Kaja Karolina Gomboc, Franc Šlihthuber, župan in Nika Kerec

RAČUNALNIŠKI TEČAJ 2011

Razvojna agencija Sinergija je letos organizirala kar tri računalniške tečaje za odrasle v naši občini, enega v spomladanskem delu in dva v jesenskem. Odziv je bil tudi letos velik, saj se je prve skupine udeležilo kar 14 tečajnikov, druge 12 in tretje 9. Vsi so se naučili osnov računalnika in delo z elek-tronsko pošto.

V torek, 31.05.2011 sta župan, Franc Šlihthuber in predstavnik RA Sinergije, Kristjan Šadl, pode-lila priznanja tečajnikom prve skupine za uspešno opravljen začetni tečaj računalništva. Podelitev di-plom tečajnikom druge in tretje skupine pa bo v januarju 2012.

Sonja Kerčmar

Podelitev priznanj prvi skupini tečajnikov, 31.05.2011

ŽIVETI V LASTNIh IZTREBKIh, A VSEENO IME-TI RAD – SAMO ŽIVAL JE SPOSOBNA KAJ TAKEGA!

Rada bi nekaj povedala glede stanja zaščite živali v naši dragi deželi, Sloveniji. Na začetku pa bi rada nekaj razčistila. Z vami. Sita sem ugovo-rov: »Za ljudi se rajši brigaj, kot pa za živali!« Te izjave so mi na podobnem nivoju, kot: »Bedaki, tja v Afriko hodijo pomagat, namesto, da bi pri nas!« Ne vem, od kdaj se je pomoč znašla na vredno-sti lestvici? Kaj ni vsako življenje življenje? Kaj si afriški otrok ne zasluži pomoči, ker je iz Afrike? Kaj si žival ne zasluži sočutja, ker je žival? Področje zanemarjenja in mučenja živali je eno iz-med bolj problematičnih področij. Poleg tega pa je med ljudmi zelo necenjeno in veliko ljudem se zdi celo nepotrebno. Jaz pa vidim to področje kot še eno, na katerem bi se lahko veliko spremenilo, če bi se le hotelo. Ne mislim govoriti in pridigati o tem, da je treba psa nujno imeti na kavču, mu kupovati posebno hrano in oh in sploh ne vem kaj. Nisem noben čudak, veste. Le včasih malo bolj od-prem oči in srce, in vidim nekaj, česar ne bi hotela. Naj vam povem kaj vidim, samo zato, ker si pu-stim. Ker ne zapiram oči.Dva kilometra od mojega doma vidim psa v boksu. Pes je vedno v boksu. Boksu velikem meter krat meter. Ta pes je v boksu že 7 let – od takrat, ko so ga prvič vtaknili v to kletko, še ni stopil ven. »Zakaj ne?«, vprašam. »Ker je nevaren, ker bo pobegnil, ker nimamo časa, ker skače, ker je samo pes - kaj se brigaš!?« Če ima vsaj vodo, gremo potolaženi od tam. Ko odhajamo, se še zadnjič obrnem, in vidim, kako zmešan je postal ta pes. V lastnih iztrebkih se

Razno

67


vrti v boksu – v krogu. Že sedem let je v kletki. Njegove oči so nore, obupane, proseče, skromne, smešno; tudi hvaležne. Zakaj? Zakaj in kako lahko svojega »gospodarja« gledaš hvaležno, ko pa je vse kar je naredil za tebe, da te je zaprl in pozabil na tebe? Kako mu lahko odpustiš, da te zapira v lastni iztrebek? Si res tako obupano želiš družbe? Res ne vidiš, da ti z žejo, lakoto, umazanijo, brezbrižnostjo in zapiranjem ne ponuja ljubezni? Juri gremo na-zaj. Ne boš ostal v dreku zaprt.In jutri je danes, in spet smo tam. Vprašam jih, zakaj sploh imajo tega psa. Ko je pa očitno, da jim je v napoto – ali pa niti to ne. »Ker čuva hišo«, pravijo. »Kako lahko čuva hišo, če pa je v boksu zaprt? In zakaj ga ne spustite ven? Glede na to da imate ograjeno, bi lahko bil pes prost in bi dejan-sko čuval hišo. Zakaj ne zaprete vhodnih vrat?« »Mogoče kdo z avtom pride,« je odgovor. »Pro-sim?«, ne razumem. »Ja, včasih kdo z avtom pride, zato imamo vrata odprta.« »Zakaj pa ne morete vrata odpret in zapret, ko kdo pride?« skušam biti potrpežljiva. Odgovor na to se pa glasi: »Pa kaj bi vi spoh radi? Kaj se brigate za tega prekletega psa? Kaj me nadlegujete?« Pa jaz: »Gospa, tudi pes čuti lakoto in žejo, in rabi gibanje, in malo pozornosti, ter čisto bivalno okolje.« Sledi sicer nepričakovan odgovor, ampak v kontekstu: »Ja, ja. Pes, pes. Kaj ga naj zakoljem, da mi boste dali mir?« »Ne, ne rabite ga zaklat, lahko pa malo lepše za njega po-skrbite, ali pa ga daste komu. Nekomu, ki bo mel čas zanj.«Potem se pogajanje nadaljuje, postaja vedno bolj mučno, vključi se policija, ki pa ne more kaj dosti. Gospa pove, da psa vsak dan ven spušča, čeprav nam prizna, da ga ne. In se hinavsko pri tem smeji. In ko smo že na koncu z živci in upanjem, le reče: »Pa pelajte ga! Kaj me briga! Se toliko za tega psa tu trgate!« Oh, končno, Končno! Še danes pride-mo po njega. Končno.Na srečo smo že od začetka upali, da ga bo dala, in je zato dom za njega že čakal. Drugače pa je še veliko takih psov. In mačk. In tudi drugih živali, ki živijo v strašnih razmerah. Mislim, kakšna lakota to more biti, da žival pogine od lakote? In koliko jih. Nekaj jih hvala bogu rešimo. Nekaj jih najde-mo. Veliko tudi ne. Nekaj živalim uspemo poiskati nov, dober dom. Nekaterim pa tudi ne. Vse preveč živali je ujetih, zaprtih, privezanih, nekje zdaj, v temi, daleč od oči in še dalje od srca.

Kaj vam hočem povedati? Skrbite za svojo žival, ukvarjajte se z njo. Posvajajte živali iz zavetišč, kjer jih večinoma čaka po tridesetih dneh goto-va smrt. Če vidite kje mučenje, ali zanemarjenje, ukrepajte, ali pa prijavite. Nočem vam delati slabe vesti, ampak če pustite da se mučenje nadaljuje, ste praktično sokrivec. Malo sočutja si tudi živali zaslužijo, pa četudi so »samo živali«. Vsaka pomoč je dobrodošla, in vsaka lepa gesta zaželjena. Ni tu vrednostnega sistema. Tu je samo dobra volja in dober namen. Veliko dobrega vsem skupaj!

Ana,članica Društva za zaščito živali Pomurja

POMEMBNO OBVESTILO

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV OZIROMA NEKATERIH

DRUŽINSKIH IN SOCIALNIH TRANSFERJEV PO NOVI ZAKONODAJI

OD 1. JANUARJA 2012 DALJE

NA KATERE PRAVICE SE NANAŠA NOVA ZAKONODAJA?Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE:- enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate

na centru za socialno delo (CSD)- določen je vrstni red uveljavljanja pravic- nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo

po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje

- večja pravičnost in preprečevanje zlorab

Razno

68


NEKATERE PRAVICE SE BODO PREOBLIKOVALE….Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, bo državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let, v mirovanju. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe.

ALI BODO PREJEMKI PO NOVEM NIŽJI?Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

KJE DOBIM VLOGO?Vloga je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si), e- uprave in CSD-jev, lahko jo kupite tudi v knjigarnah.

KDAJ, KAM in KAKO LAHKO ODDAM VLOGO?Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih). Vložite jo lahko osebno, po pošti ali elektronsko. ALI MORAM VSE PRAVICE ZARADI UVELJAVITVE NOVEGA ZAKONA NA NOVO UVELJAVLJATI?Ne. Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo.

Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 – če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012.Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek.Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom.

ALI SE BO O VSAKI PRAVICI ODLOČALO POSEBEJ?Ne. Ko bo center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu.

ALI BOM LAHKO V PREHODNEM OBDOBJU SAM IZBRAL TISTI SISTEM, KI BO ZAME BOLJ UGODEN?Ne. Ko bo center za socialno delo odločil po novem zakonu, vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati.

ALI MI Z DNEM UVELJAVITVE ZAKONA, TOREJ OD 1. 1. 2012, UGASNEJO VSE DOSLEJ PRIZNANE PRAVICE?Ne. Večina pravic, ki jih že imate, vam velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa od 1. 12. 2011 oddate novo vlogo in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej vam ni treba storiti nič.

KAJ MORAM GLEDE PRAVIC IN PREJEMKOV, KI JIH TRENUTNO ŽE PREJEMAM, STORITI ZARADI

Razno

69


UVELJAVITVE NOVE ZAKONODAJE?

• otroški dodatekTisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. (Primer: če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.) Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate.Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer če se jim je v decembru rodil otrok).Svetujemo, da o oddaji nove vloge od 1. decembra 2011 dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18. let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek.

• denarna socialna pomočPrejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo.Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam jo v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.

• varstveni dodatekPrejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve

nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril ali so do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini. Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti.Če trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

• državna štipendijaTistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let, in ki jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo skladno z novo zakonodajo. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej tudi: otroški dodatek).

• znižanje plačila za programe vrtcevVlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani ministrstva in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni center za socialno delo in NE VEČ NA OBČINO kot doslej.

Razno

70


AVTOBUSNI VOZNI RED 2011/2012

Velja od 01.09.2011 – pridržujemo si pravico do sprememb voznega reda .

Veljavni vozni redi in ostale povezave do Radencev, G. Radgone, Maribora in Ljubljane INFORMACIJE O VOZNIH REDIH

so tekoče objavljeni na spletni strani: www.apms.si ℡ 02/ 530 16 60 Postajališče/

Cena za eno smer

Ura ODHODA iz postajališča v MURSKO SOBOTO

Ura ODHODA iz MURSKE SOBOTE do postajališča

GORNJI PETROVCI Š Cena: 3,10 €

05:11, 06:03, 11:13, Nedelja: 18:18

10:00, 14:10, 15:30

GORNJI PETROVCI K Cena: 3,10 €

05:13, 06:05, 07:56, 09:51, 11:15, 12:44, 14:58Nedelja: 18:20

08:45, 09:45, 10:00, 11:30, 13:40, 14:10, 15:30

GORNJI PETROVCI meja Cena: 3,10 €

05:15, 06:07, 07:58, 09:53, 11:17, 12:46, 15:00Nedelja: 18:22

08:45, 09:45, 10:00, 11:30, 13:40, 14:10, 15:30

STANJEVCI Cena: 3,10 €

05:17, 06:09, 08:00, 09:55, 11:19, 12:48, 15:02 Nedelja: 18:24

08:45, 09:45, 10:00, 11:30, 13:40, 14:10, 15:30

ADRIJANCI Cena: 4,10 €

05:07, 05:59, 11:09 Nedelja: 18:14

14:10, 15:30

NERADNOVCI Cena: 4,10 €

05:20 /

ŠULINCI K Cena: 3,60 €

05:23, 10:40 10:00, 14:10

ŠULINCI GD Cena: 3,60 €

05:25, 10:42 10:00, 14:10

ŽENAVLJE Cena: 4,10 €

05:30, 10:47 10:00, 14:10

MARTINJE Čerpnjak Cena: 4,10 €

05:35, 10:52 10:00, 14:10

MARTINJE Cena: 3,60 €

05:39, 10:56 10:00, 14:10

BOREČA K Cena: 3,60 €

05:41, 10:58 10:00, 14:10

LEGENDA Črna: - vozi od ponedeljka do petka – delavniki Zelena: - vozi ob nedeljah oz. zadnji dan praznikov v času šolskega pouka

Rdeča: - vozi v dneh šolskega pouka Modra: - vozi ob delovnih dneh tovarne Mura

Za kraje v: Občini Gornji Petrovci

• subvencija malice za učence in dijake• subvencija kosila za učence• subvencija prevozov za dijake in študenteČe ste v šolskem in študijskem letu že upravičenec do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi, in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati. • oprostitev plačila socialnovarstvenih sto-ritev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnikaUpravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič.

• subvencija najemnineUpravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve novega zakon ni treba storiti nič.

• pravica do kritja razlike do polne vred-nosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe• pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali ste še upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, ali ne in vam bodo o tem izdali odločbo.

71

NOVINE, številka 30Razno

V letu 2011 se je v naši občini poročilo 8 parov:• Jana Kerčmar in Tadej Džuban • Aleksandra Zelko in Matej Gomboc • Simona Pocak in Robert Krachler• Vanja Kajzer in Ludvik Novak• Anita Šeruga in Marjan Kuzma

• Monika Kovačec in Darko Žido• Sandra Sever in Matjaž Küčan• Marisol Garcia Torres in Marijan Žilavec

Ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo vsem mladoporočencem in jim želimo dosti sreče, zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju.

POROKE V LETU 2011

Jana Kerčmar Džuban in Tadej Džuban

Aleksandra in Matej Gomboc

Simona in Robert Krachler

Vanja Kajzer Novak in Ludvik Novak

72


Anita Šeruga Kuzma in Marjan Kuzma

Monika Kovačec Žido in Darko Žido

Sandra Sever Küčan in Matjaž Küčan

Marisol in Marijan Žilavec

73


NOVOROJENČKI V LETU 2011

V Občini Gornji Petrovci se je v letu 2011 rodilo 7 deklic in 10 dečkov, skupaj kar 17 otrok: Anja Lutar, Martinje 12, Neli Bohar, Stanjevci 19 a, Aria Bunderla Gomboc, Boreča 13, Alex Sukič, Martinje 39, Tjaš Žiško, Gornji Petrovci 7, Nejc Kramar, Gornji Petrovci 43 a, Jaka Baler, Košarovci 5, Žiga Flegar Časar, Adrijanci 5, Luka Ficko, Boreča 7, Živa Ribaš, Ženavlje 56, Živa Zelko, Gornji Petrovci 16, Ian Vrban, Gornji Petrovci 92, Sven Srejš, Kukeč 4, Zeb Sukič, Stanjevci 14, Neo Špilak, Stanjevci 91 a, Ela Grabar, Križevci 130, Maja Kalamar, Neradnovci 51. Občina Gornji Petrovci čestita vsem staršem in jim želi lepo starševstvo, vašemu malčku pa igri-vo in brezskrbno otroštvo.

Razno / Čestitke in oglasi

OO občine Gornji Petrovci

Novo leto nas vedno znova vabi na pot iskanja sreče.To je pot do vašega srca, do lastnih želja in vrednot življenja.Ne žar luči, ne zunanji lesk daril je ne moreta dati.A tople besede in dlan, ki si jo stisnemo drug druge-mu, so namig, da smo s svojo pomočjo in prijatelj-stvom nekje v bližini, da v tem iskanju nismo sami.Čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za vaše zaupanje in sodelovanje, ter Vam želimo miren božični večer in naj vas zdravje, sreča ter ljubezen spremljata vse dni novega leta.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Gornji

Petrovci, želi svojim članom, upokojencem in vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovcivesele božične praznike, srečno,

veselo in zdravo leto 2012. Predsednik OO DeSUS

Aleksander Kerčmar

Drage občanke in občani Občine Gornji Petrovci !

Kot veste, je bilo letošnje leto zelo nepredvidljivo leto, ki se je začelo in se še vedno ni končalo z ekonomsko in finančno krizo. Prišlo je do pretresov na bor-zah, do odpuščanja delavcev in zapiranja to-varn. Ker ni le na preizkušnji politika in naša država, kako bo rešila to situacijo, v kateri je, ampak je prišel čas, kako se bo iz tega rešila vsa Evropa in celoten svet! Zato lahko le upamo, da se bodo spametova-li, ne le naši, ampak celoten svetovni politični in gospodarski vrh. Ne le pri nas, temveč pov-sod po Evropi se vrstijo spremembe, tako na politični ravni, kot na gospodarskih in social-nih segmentih. Upamo lahko le, da se bo vse skupaj rešilo v neki meji normale oz. nekem kompromisu, v prid navadnemu državljanu. Zato vam skupaj s člani, članicami ter našim svetnikom v Občini Gornji Perovci, Milanom Horvatom in z mano, kot predstavnikom stranke SD v občini Gornji Petrovci, želimo čim lepšo, srečno, uspešno in zdravo novo leto 2012!

Koordinator stranke SD,Kovač Ervin

74

NOVINE, številka 30 Čestitke in oglasi

Šiviljstvo, trgovina in glasbene dejavnostiMetka Jošar s.p.Gornji Petrovci 359203 Petrovcitel. 02/556 91 10www.siviljstvo-metka-josar.si

ŠIVILJSTVOŠivanje ženskih oblačil tudi za močnejše postave in bodoče mamice- kostimi, hlače, krila,- maturantske obleke in obleke za birmo- šivanje po meri

TRGOVINAProdajalna ženskih oblačil Metka, Lendavska 13b, Murska Sobota, tel. 02/522 14 54

GLASBENE DEJAVNOSTIGlasbeni snemalni studio - snemanje glasbe-nikov in pevskih zborov

- izvajanje glasbenih prireditev in posredo-vanje glasbenikov

- ozvočenje prireditev.GSM 041 733 973www.dragojosar.com

MetkaMetka

ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO

LETO 2012.

M a r j a n a Frizerski salon Veter v laseh, na obrazu nasmeh. Bodimo moderni, atraktivni ; lepi za vsak dan ob vsakem trenutku.

Marjana ČASAR s.p. Gornji Petrovci 40 G 9203 Petrovci

Vse informacije in naročila sprejemamo na: Telefon: 02/55-61-700 GSM: 041-478-363

Delovni čas: - v ponedeljek, nedeljo in ob praznikih zaprto - TOREK : 08.00 - 17.00 - SREDA : 09.00 - 18.00 - ČETRTEK : 08.00 - 14.00 - PETEK : 09.00 - 18.00 - SOBOTA : 07.00 - 14.00

ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNEPRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO

IN USPEŠNO LETO2012

75

NOVINE, številka 30Križanka

Dragi ljubitelji križank!

Pred vami je letošnja božična križanka. V uredništvu verjame-mo, da jo boste z veseljem rešili. Pravilno rešeno geslo križanke napišite na dopisnico ter nam pošljite do, 25. januarja 2012 na naslov: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31d, 9203 Pe-trovci, s pripisom « Nagradna križanka 2012 «.Pri žrebanju bomo upoštevali samo dopisnice s pravilnim ge-slom. Izžrebali bomo tri nagrajen-ce, ki bodo prejeli praktične na-grade.

Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387.IZDAJATELJ: Občina Gornji Petrovci; Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber; Uredniški odbor: Liljana Svetec, Aleksander Kerčmar, Sandi Hari, Marta Kovač, Brigita Andrejek, Aleksander RužičLektor: Nada Đekovski; Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci, tel. 02/ 556 90 00, fax. 02/ 556 90 01; Grafična priprava in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik; Naklada: 830 izvodov.

Poročilo žrebanja nagradne

križanke v NOVINAh št. 29Komisija v sestavi: Sonja Kerčmar, Biserka Kuronja in Sabina Abraham je dne, 26.01.2011 izve-dla žrebanje prispelih dopisnic za nagradno križanko iz NOVIN št. 29. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so prejeli knjižno nagrado, knji-go Aleksandra Ružiča: Ko se niti čas ne ustavi.Nagrajenci so:Majda Kučan, G. Petrovci 55a,Franc Lucu, Gornji Petrovci 83 inAleksander Bobič, Zvezna 2, Mur-ska SobotaIskrene čestitke!

Vesel božič in

srečno novo leto 2012

Documents

Novine dec 2011