OŠ Mala Nedelja - obcinaljutomer.si · Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Mala Nedelja Stran 6 od 104 Slika 40: Primeri prisilnega prezračevanja v sanitarijeah (zgoraj),

INVENIO

svetovanje, inženiring, projektiranje d.o.o.

Strma ulica 8

2000 Maribor – SI

Telefon: (02) 250 41 10

Telefaks: (02) 250 41 35

[email protected]

Razširjen energetski pregled

OŠ Mala Nedelja

Maribor, avgust 2017

mailto:[email protected]

Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Mala Nedelja

Stran 2 od 104

Naslov:

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED

OŠ MALA NEDELJA

Končno poročilo

Št. projekta:

21/2017

Naročnik/Investitor:

Občina Ljutomer,

Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer

Izvajalec:

INVENIO d.o.o.

Strma ulica 8, 2000 Maribor

Vodja (nosilec)

projekta:

Bojana Sovič, univ. dipl. inž. grad.

Dokument izdelali:

Samo Potrč, univ. dipl. gosp. inž.

Katarina Richter, mag. inž. grad.

Darko Bele, univ. dipl. inž. str.

Vlado Šiško, univ. dipl. inž. el.

Število izvodov in

prejemniki:

3 izvodi: naročnik (2 tiskano + 1 elektronsko)

Žig in podpis:

Direktorica:

Bojana Sovič, univ.dipl.inž.grad.


Stran 3 od 104

KAZALO

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ................................................................ 8

0.1. UVODNA POJASNILA .................................................................................................... 8

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO ........................................................................................ 8

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO ............................................. 9

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA ................................................................. 10

0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV.................................................................................. 13

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA ......................................................................................... 14

I. SPLOŠNI DEL .................................................................................................................. 15

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ..................................................... 16

2. UVOD......................................................................................................................... 19

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ....................................................................................... 19

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI ..... 20

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE ....................................................................................... 27

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V STAVBI ...................................... 32

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................ 35

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA, UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM,

UPRAVNIKOM STAVBE ......................................................................................................... 35

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ............................ 36

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVESTIRANJA V URE 36

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI ...................................................... 36

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ................................................. 36

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE ..................................................................................... 36

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE ................................................................................. 38

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA .............................................................................................. 38

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA ................................................................................................ 40

4.3. UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN - UNP .............................................................................. 42

4.4. VODA ....................................................................................................................... 43

4.5. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI .................................................................................... 44

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE .................................................. 46

5.1. OGREVALNI SISTEM ................................................................................................... 46

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO ............................................................................ 48

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO ..................................................................... 49

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI ................................................................. 49

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .................................................................... 51

6.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 51

6.2. ELEKTRIČNI APARATI ................................................................................................. 55

6.3. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 56

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ............................................................................ 58


Stran 4 od 104

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ............................................................................ 58

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽEVANJE RABE ENERGIJE ........................................ 60

7. OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................. 61


7.2. TOPLOTNA ENERGIJA - ELKO .................................................................................... 61

7.3. UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN - UNP .............................................................................. 61

7.4. VODA ..................................................................................................................... 61

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .......................................................... 62

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE .............................................................. 62

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV ................................................. 69

9.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 69

9.2. PREZRAČEVANJE ...................................................................................................... 73

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE ............................................................................................. 73

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE ............................................................................................ 74

9.5. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 76

9.6. HLAJENJE ................................................................................................................. 76

9.7. SANITARNA VODA ...................................................................................................... 76


III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................. 77

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ...................................................................................... 78

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA) .................................................................................. 78

10.2. IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................... 78

10.3. INFORMIRANJE ...................................................................................................... 78

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................ 79

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN ČAS VRAČILA .................. 79

11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ........................ 84

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB ................................. 85

13. VIRI ............................................................................................................................ 86

IV. PRILOGE ...................................................................................................................... 87

14. PRILOGA 1: OSNOVNI PODATKI O STAVBI ........................................................... 88

15. PRILOGA 2: PREGLED MOŽNIH UKREPOV ZMANJŠANJA STROŠKOV ZA

ENERGIJO .......................................................................................................................... 89

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................ 92

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI ............................................................................................ 93

16. PRILOGA 3: GRADBENA FIZIKA ........................................................................... 104


Stran 5 od 104

KAZALO SLIK

Slika 1: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta .................... 18

Slika 2: Ortofoto posnetek okolice OŠ Mala Nedelja ............................................................... 19

Slika 3: Situacija objekta – objekt osnovne šole (modra), območje vrtca v kleti objekta (zelena),

objekt telovadnice (rumena) .................................................................................................... 20

Slika 4: Pogled na J fasado osnovne šole – glavni vhod v šolo ............................................... 21

Slika 5: Pogled na S fasado osnvne šole ................................................................................ 21

Slika 6: Pogled na JZ fasado telovadnice ................................................................................ 23

Slika 7: Pogled na SV fasado telovadnice ............................................................................... 23

Slika 8: Namenska raba prostora v okolici objekta .................................................................. 25

Slika 9: Kulturna dediščina v ožji okolici objekta ...................................................................... 25

Slika 10: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta ............................................. 26

Slika 11: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni ............................................. 26

Slika 12: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta ............................................................... 27

Slika 13: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2014 do 2016 ............................ 29

Slika 14: Deleži skupnih stroškov v letu 2016 .......................................................................... 31

Slika 15: Področje ugodja glede na temperaturo zraka .......................................................... 32

Slika 16: Obstoječe stanje razsvetljave – primer tipične razsvetljave prostorov ....................... 33

Slika 17: Shema razmerij ........................................................................................................ 35

Slika 18: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016 ..................................................... 38

Slika 19: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014-2016 ....................................... 39

Slika 20: Poraba ELKO v obdobju med 2014 in 2016 .............................................................. 41

Slika 21: Poraba UNP med leti 2014 in 2016........................................................................... 42

Slika 22: Mesečna poraba UNP v obdobju 2014-2016 ............................................................ 43

Slika 23: Poraba vode v obdobju med 2014 in 2016................................................................ 44

Slika 24: Elektrorazdelilna oprema objekta in parapetni kanali v računalniški učilnici .............. 44

Slika 25: Kotel izdelovalca EMO Celje z vgrajenim gorilnikom (levo) in območje vkopanega

rezervoarja za ELKO pod nadstrešnico (desno) ...................................................................... 46

Slika 26: Dve ogrevalni veji z vgrajenimi črpalkami in mešalnimi ventili. .................................. 48

Slika 27: Vgrajeni radiatorji v avli, učilnicah in telovadnici ........................................................ 48

Slika 28: Primeri vgrajenega grelnikov na objektu ................................................................... 49

Slika 29: Primer vgrajenih mešalnih pip (levo) in WC kotličkov z regulacijo pretoka vode

(desno) .................................................................................................................................... 49

Slika 30: južna in sevetna fasada objekta osnovne šole .......................................................... 51

Slika 31: jugo-zahodna in severo-vzhodna fasada telovadnice k osnovni šoli ......................... 51

Slika 32: streha osnovne šole ................................................................................................. 52

Slika 33: Nogrevano podstrešje šole z izvedeno stropno izolacijo in dodatno EPS izolacijo .... 52

Slika 34: Glavni vhod v osnovno šolo (levo) in steklena stena v skupnem prostoru - jedilnici .. 53

Slika 35: Primer prvotnih lesenih oken (levo), zamenjanih strešnih oken (na sredini) in menjanih

PVC oken (desno) ................................................................................................................... 53

Slika 36: Vgrajena okna v telovadnici (levo) in primer stavbnega pohištva na območju prehoda

med objektoma (desno) .......................................................................................................... 53

Slika 37: Delno vkopani del kleti na jugo-vzhodnem delu osnoven šole (zunaj in znotraj) ....... 54

Slika 38: primeri razsvetljave v učilnicah, pomožnih prostorih in telovadnici ............................ 56

Slika 39: primeri zasilne razsvetljave in označitev evakuacijske poti ....................................... 57


Stran 6 od 104

Slika 40: Primeri prisilnega prezračevanja v sanitarijeah (zgoraj), odvod zraka v spuščenem

stropu telovadnice (levo spodaj) in napa v kuhinji (desno spodaj) ........................................... 58

Slika 41: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe................................................................. 64

Slika 42: Toplotni ovoj stavbe - površine ................................................................................. 66

Slika 43: Transmisijske izgube objekta .................................................................................... 66

Slika 44: Transmisijske izgube objekta po mesecih ................................................................. 67

Slika 45: Ventilacijske izgube objekta po mesecih ................................................................... 67

Slika 46: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih ...................... 68

Slika 47: Primer klimata z vračanjem energije ......................................................................... 73

Slika 48: Kotel na biomaso in primer zalogovnikov .................................................................. 74

Slika 49: Primer ustrezne termostatske glave (Danfoss RA 2920) ........................................... 75


Stran 7 od 104

KAZALO TABEL

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016 .................................................................................. 9

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov .................................................................................. 10

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba ................................................................................ 11

Tabela 4: Predvidena raba energentov po sanaciji .................................................................. 11



Tabela 7: Osnovni podatki o stavbi ......................................................................................... 20

Tabela 8: Podatki o objektu ..................................................................................................... 24

Tabela 9: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta ........................................................... 26

Tabela 10: Poraba energentov med leti 2014 in 2016 ............................................................. 29

Tabela 11: Specifična poraba energentov med leti 2014 in 2016 ............................................ 29

Tabela 12: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta .......................................... 30

Tabela 13: Specifična potrebna energija in emisije CO2 .......................................................... 30

Tabela 14: Poraba energentov v letu 2016 .............................................................................. 30

Tabela 15: Stroški energentov v letu 2016 .............................................................................. 31

Tabela 16: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016 .................................................. 38

Tabela 17: Strošek električne energije med 2014 in 2016 - primerjava.................................... 39

Tabela 18: Analiza porabe ELKO med leti 2014 in 2016 ......................................................... 40

Tabela 19: Analiza stroškov toplotne energije ......................................................................... 41

Tabela 20: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016 .................................................. 42

Tabela 21: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2014 in 2016................................................ 43

Tabela 22: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja osnovne šole – obstoječe stanje ................. 54

Tabela 23: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja telovadnice – obstoječe stanje .................... 55

Tabela 24: Večji porabniki električne energije v objektu .......................................................... 56

Tabela 25: Delež posameznih tipov razsvetljave ..................................................................... 57

Tabela 26: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike .......................................... 62

Tabela 27: Neprozorne površine - OŠ ..................................................................................... 64

Tabela 28: Prozorne površine - OŠ ......................................................................................... 65

Tabela 29: Neprozorne površine - telovadnica ........................................................................ 65

Tabela 30: Prozorne površine - telovadnica ............................................................................ 65

Tabela 31: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje OŠ ... 69

Tabela 32: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje

telovadnica .............................................................................................................................. 70

Tabela 33: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje OŠ . 71

Tabela 34: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje

telovadnica .............................................................................................................................. 73

Tabela 35: Splošno ................................................................................................................. 88

Tabela 36: Podatki o objektu ................................................................................................... 88

Tabela 37: Pregled vseh možnih ukrepov – scenarij 1 ............................................................ 89

Tabela 38: Povzetek scenarija 1 – poraba .............................................................................. 90

Tabela 39: Predvidena raba energentov po sanaciji ................................................................ 90

Tabela 40: Sanacija ogrevalnega vira ..................................................................................... 91

Tabela 41: Vračilna doba – scenarij 1 ..................................................................................... 91


Stran 8 od 104

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

0.1. UVODNA POJASNILA

Razširjen energetski pregled je izveden na podlagi sklenjene Pogodbe med Občino Ljutomer in

Invenio d.o.o., katere predmet je izdelava Razširjenega energetskega pregleda za Osnovno

šolo Mala Nedelja. V okviru Pogodbe se izvaja razširjena energetska pregled objekta na

območju Občine Ljutomer, za katera je predvidena prijava na razpis za dodelitev kohezijskih

sredstev.

Predmet razširjenega energetskega pregleda je stavba Osnovne šole Mala Nedelja, ki se

nahaja v Mali Nedelji, na naslovu Mala Nedelja 37, 9243 Mala Nedelja.

V prvem delu energetskega pregleda smo opravili splošno analizo energetskega stanja

objekta, spoznavanje karakteristik objekta ter pridobitev računov za porabo ter stroške

energentov.

V naslednji fazi smo izvedli popis največjih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje

zgradbe, vključno z meritvami in izdelavo elaboratov gradbene fizike. Na osnovi dobljenih

rezultatov analize stanja vseh energetskih sistemov smo izdelali predlog ukrepov, ki bodo vodili

do zmanjšanja stroškov za energijo in do izboljšanja delovnih pogojev.

V nadaljevanju podajamo bistvene ugotovitve pregleda s povzetkom predvidenih

organizacijskih in investicijskih ukrepov.

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO

Zanesljiva oskrba z energijo ob nenehni gospodarski rasti in vse večjem poudarku na varstvu

in ohranjanju naravnega okolja je bistvena sestavina današnjih razvojnih programov

energetske oskrbe in rabe večine držav. Prav tako je bistvena sestavino energetske politike

učinkovita raba energije. Le ta je v strategijah ključna v boju proti podnebnim spremembam in

pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev

zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganja večjega deleža obnovljivih virov

energije (OVE) v rabi bruto končne energije. Skladno z zahtevami Direktive o energetski


Stran 9 od 104

učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe

energije za 20 % do leta 2020.

Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v

energetiki, zato se v državnih strategijah spodbujajo ukrepi učinkovite rabe energije na vseh

področjih – pri proizvodnji, prometu in končni rabi energije.

Pomembno področje je tudi gradnja, saj 40 % vse energije porabimo v stavbah. Stavbe v lasti

in rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Za doseganje

krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do

leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo

raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %.

Celovita, predvsem energetska prenova stavb (trajnostna gradnja) je v tem okviru eden

najpomembnejših strateških projektov države.

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO

Tabela v nadaljevanju povzema rabo energentov in stroškov za delovanje objekta v zadnjem

koledarskem letu (2016). Skupna dovedena energija za delovanje objekta je v letu 2016

znašala približno 203,9 MWh. Od tega je približno 69% predstavljala poraba toplotne energije,

28% električne energije in 3% poraba utekočinjenega naftnega plina za namene šolske

kuhinje. Zaradi delovanja objekta je bilo v tem letu v ozračje spuščenih približno 67,5 ton CO2,

od tega največji delež (56%) zaradi porabe toplotne energije. Za delovanje objekta je bilo v letu

2016 prav tako porabljenih 1.542 m3 vode.

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emisi

je

CO2

(%)

električna energija

57.730 kWh 1,00 57.730 2,50 144.325 0,49 28.288 41,9%

toplotna

energija -

ELKO

14.001 l 10,06 140.850 1,10 154.935 0,27 38.030 56,3%

UNP 204 m3 25,93 5.290 1,10 5.819 0,227 1.201 1,8%

voda 1.542 m3

skupaj 203.870 kWh

203.870

305.079

67.518 100% 1.542 m3

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.784,77 m2, kar

pomeni, da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v letu 2016 enako

78,92 kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije in

UNP) pa 114,23 kWh/m2.


Stran 10 od 104

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča med potratne

objekte.

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA

Tabela v nadaljevanju prikazuje povzetek vseh možnih posameznih predvidenih ukrepov za

zmanjšanje rabe energije. V tabeli se nahaja povzetek vseh predlaganih ukrepov, s

pripadajočimi možnimi letnimi prihranki, investicijsko vrednostjo (brez DDV) in vračilno dobo

posameznega ukrepa. Opis vseh ukrepov je detaljneje prikazan v poglavju 15.

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -

Investicijski ukrepi

1 izolacija zunanjih sten 17.806 1.174

65.632 55,92

2 dodatna izolacija strehe/spuščenega stropa v skupnem osrednjem prostoru

320 21

5.210 246,78

3 izolacija napram neogrevanim delom podstrešja

3.459 228

16.616 72,88

4 zamenjava stavbnega pohištva 33.690 2.221

104.808 47,19

5 energetsko upravljanje 5.604 377

15.000 39,75

6 rekuperacija toplote - telovadnica 9.992 659 12.500 18,98

7 rekuperacija toplote - kuhinja 13.194 870 15.500 17,82

8 vgradnja termostatskih ventilov in hidr. uravn.

4.868 321 5.400 16,83

9 optimizacija ogrevalnega sistema 897 59 1.500 25,38

10 menjava energenta -3.863 12.000 2.166 1.322 35.000 10,03

11 prenova razsvetljave 12.648 1.394 11.755 8,44

Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov.

Zgornja tabela prikazuje pregled vseh možnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo in

hkrati za doseganje trenutno veljavnih pogojev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Scenarij 1 v nadaljevanju prikazuje scenarij ob sočasni izvedbi vseh zgornjih investicijskih

ukrepov. Pri izračunu končnega prihranka energije objekta so bili prihranki gradbenih ukrepov

upoštevani linearno, prihranki na področju strojnih in elektroinštalaterskih del so medsebojno

faktorirani.

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta ob sočasni izvedbi vseh investicijskih ukrepov. Za obstoječe stanje


Stran 11 od 104

so uporabljeni podatki o povprečni porabi zadnjih treh let. Za trenutno oceno električne energije

za pripravo tople sanitarne vode so se uporabili podatki o vseh porabnikih električne energije

na objektu v primerjavi s porabo električne energije v zadnjih treh letih. Poraba STV se tako

trenutno ocenjuje na 12.000 kWh električne energije letno.

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba

Scenarij 2 – izvedba vseh investicijskih

ukrepov

obstoječe stanje ukrepi scenarija po sanaciji

Raba energenta - končna

dovedena energija

CO2 [kg] prihranek končne energije

prihranek CO2

prihranek [EUR

brez DDV]

poraba končne energije

po sanaciji [kWh]

poraba CO2 po sanaciji

ELEKTRIČNA

ENERGIJA 52.688 25.817 24.648 12.078 2.716 28.040 13.740

TOPLOTNA

ENERGIJA 128.101 34.587 68.838 34.587 7.173 59.262 0

SKUPAJ 180.789 60.404 93.486 46.665 9.889 87.303 13.740

letni prihranek EE 24.648 kWh

letni prihranek TE 68.838 kWh

skupno zmanjšanje CO2 46.665 kg

skupno zmanjšanje stroškov 9.889 €

skupni znesek investicij 288.921 €

EVD 29,22 let

Tabela 4: Predvidena raba energentov po sanaciji

Predvidena raba končne

energije po energetski sanaciji

raba končne energije za TE 59.262 kWh

raba EE 28.040 kWh

skupna raba energije 87.303 kWh

emisije C02 13.740 kWh

energija iz OVE 59.262 kWh

Ob izvedbi vseh predvidenih investicijskih ukrepov scenarija 1 znaša investicijska vrednost

ukrepov na podlagi ocene 288.921 EUR brez DDV. Ob izvedbi vseh ukrepov znaša enostavna

vračilna doba, brez upoštevanja amortizacije obstoječih elementov fasadnega ovoja, 29,2 let.


Stran 12 od 104

Z dodatnimi predvidenimi organizacijskimi ukrepi se lahko z minimalnimi stroški dosežejo

dodatni prihranki na področju rabe energije in s tem povezano zmanjšanje obratovalnih

stroškov stavbe.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo ostale scenarije izvedbe ukrepov. Pri tem so prikazani

scenariji ob izvedbi le gradbenih (scenarij 2) ali le strojnih ukrepov (scenarij 3).

Scenarij 2 prikazuje izvedbo izključno gradbenih investicijskih ukrepov (investicijski ukrepi 1 do

4).


Scenarij 2


Raba energenta v zadnjem letu -končna energija


prihranek CO2

prihranek [EUR

poraba končne energije po sanaciji [kWh]


brez DDV]

ELEKTRIČNA ENERGIJA

52.688 25.817 0 0 0 52.688 25.817

TOPLOTNA ENERGIJA – sekanci

128.101 34.587 55.275 14.924 3.778 72.825 19.663

SKUPAJ 180.789 60.404 55.275 14.924 3.778 125.514 45.480

Povečanje proizvodnje iz OVE 0 kWh/leto

Skupna investicija za scenarij 192.266 EUR brez DDV

Skupna enostavna vračilna doba scenarija 50,89 let

Scenarij 3 prikazuje izvedbo izključno strojnih in elektro-instalaterskih ukrepov (investicijski

ukrepi 5 do 10).


Scenarij 2


Raba energenta v zadnjem letu -končna energija


prihranek CO2

prihranek [EUR

poraba končne energije po sanaciji [kWh]


brez DDV]

ELEKTRIČNA ENERGIJA

52.688 25.817 24.648 12.078 2.716 28.040 13.740

TOPLOTNA ENERGIJA – sekanci

128.101 34.587 33.159 34.587 6.256 94.941 0

SKUPAJ 180.789 60.404 57.807 46.665 8.971 122.982 13.740

Povečanje proizvodnje iz OVE 94.941 kWh/leto


Stran 13 od 104

Skupna investicija za scenarij 96.655 EUR brez DDV

Skupna enostavna vračilna doba scenarija 10,77 let

0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV

0.5.1. Organizacijski ukrepi

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti

uporabnikom, saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in

okolja. Po izvedbi sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in

usmeritve za učinkovito rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni

stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo

porabljala nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Investicijski ukrepi so običajno povezani z večjimi stroški. Glede na stroške potrebe za izvedbo

investicijskih ukrepov, lahko le-te delimo na:

ukrepe, ki se nanašajo na enostavnejša dela, ki jih lahko v sklopu rednih ali

izrednih vzdrževalnih del opravi vzdrževalec sam (npr. zamenjava termostatskega

ventila, zamenjava kotlička za splakovanje…),

ukrepe, za katere ni potrebno izdelati dodatne dokumentacije (npr. projekt za

pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo del,...) - naročilo se lahko

odda na podlagi popisa del v energetskem pregledu,

ukrepe, za katere je predhodno potrebno izdelati projektno dokumentacijo, na

podlagi katere se izvede ukrep.

Ko se izbere najustreznejši scenarij investicijskih ukrepov, naj se za izvedbo vsakega

posameznega ukrepa izvede ustrezna pripravljalna faza, v kateri naj se opredeli vse

aktivnosti potrebne za izvedbo (npr. priprava projekte dokumentacije, pridobitev

gradbenega dovoljenja, izvedba javnega naročila za gradbena dela, izbira strokovnega

nadzora – gradbeni nadzor, strojni nadzor, elektro nadzor, oblikovanje projektne skupine, ki bo

skrbela za izvedbo

ukrepa,…), podrobni terminski plan ter preuči možnosti financiranja ukrepa.

Po zaključku izvedbe posameznega ukrepa, naj se zagotovi spremljanje

rezultatov/učinkov izvedbe ukrepa in v kolikor pričakovani rezultati/učinki niso doseženi naj

se preuči možnosti za optimizacijo rezultatov/učinkov.


Stran 14 od 104

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA

Pred izvedbo tehničnih ukrepov je potrebno preučiti vse možnosti financiranja, vključno s

pridobivanjem nepovratnih državnih, evropskih sredstev in nepovratnih sredstev, ki so na voljo

pri dobaviteljih energije.

Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so

specializirane na področju energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Za

implementacijo ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije je namenjenih precej

sredstev, tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju.

Naslednja možnost je financiranje preko t. i. podjetij ESCO (Energy Service Company). Le-ta

financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo investicijo. Pri

sodelovanju s podjetji ESCO je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali organizacijo

nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira podjetje ESCO. Na takšen način bomo dosegli

želene rezultate in kakovostno izveden ukrep.


Stran 15 od 104

I. S P L O Š N I D E L


Stran 16 od 104

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analiza energetskega stanja objekta ter

obravnavanje možnih ukrepov URE in OVE, analiza izbranih ukrepov URE in OVE, ocena

izvedljivosti izbranih investicijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Z energetsko

analizo se želi poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo

prenovo. Analiza zajema tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih in varovancev k učinkoviti

rabi energije.

Pregled zajema tri faze:

posnetek obstoječega energetskega stanja stavbe (toplotna in električna energija),

analizo stanja in

možnosti za znižanje porabe energije in stroškov energentov.

Najpomembnejši element REP je analiza energetskega stanja stavbe z naborom možnih

ukrepov za URE. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in v pripadajočih

prilogah.

REP navedene stavbe zajema:

analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo,

analizo porabe energije in njenih stroškov,

analizo mikroklime prostorov,

določitev nabora možnih ukrepov za URE,

analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja,

izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku.

Cilj REP je izdelava dokumentacije energetskega izkaza stavbe, na osnovi katerega se lahko

investitor odloča za izvedbo primernih ukrepov URE in OVE v kratkoročnem, srednjeročnem in

dolgoročnem obdobju.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,

evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,

ekonomski prihranki,

priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.


Stran 17 od 104

Slika v nadaljevanju prikazuje proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda

objekta.


Stran 18 od 104

Slika 1: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta

Energetski pregled je izdelan v skladu s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini

energetskega pregleda (Ur. l. RS, št. 41/16), metodologijo izvedbe energetskega pregleda

(Ministrstvo za okolje in prostor, april 2007), standard SIST EN16247 (energetske presoje – 2.

dela: Stavbe), Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske

prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, september 2016) in Navodili in

tehničnimi usmeritvami za energetsko prenovo javnih stavb (Ministrstvo za infrastrukturo, april

2016).

Podatki o energentih – dobaviteljih, porabi in stroških – so bili pridobljeni na podlagi računov

izstavljenih s strani dobaviteljev energentov iz energetskega knjigovodstva. Ostali podatki, ki

se vezani na samo delovanje in stanje stavbe, so bili pridobljeni z ogledi in razgovori. Podatki o

objektu in tehničnih karakteristikah vgrajenih sistemov so bili pridobljeni s pomočjo

razpoložljive projektne dokumentacije.


Stran 19 od 104

2. UVOD

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI

OŠ Mala Nedelja v svojih prostorih združuje namembnost osnovne šole in vrtca. V šolskem

letu 2016/2017 osnovno šolo obiskuje 160 učencev, v njej je zaposlenih 22-23 pedagoških

delavcev in predstavnikov tehničnega in vodstvenega osebja. Vrtec obiskuje 70 otrok, dodatno

je zaposlenih 9-10 vzgojiteljev, ostalo osebje je skupno z osnovno šolo.

Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja in predšolske vzgoje kot

javne službe za šolski okoliš.

V osnovni šoli se nahaja 5 učilnic za razredni pouk, 4 učilnice za predmetni pouk, učilnica za

računalništvo, 5 kabinetov, učilnica za mirno delo učencev, učilnica TIT, gospodinjska učilnica,

knjižnjica, garderoba, avla, večnamenski prostor – jedilnica, prostori za zaposlene, sanitarije,

spremljajoči prostori,… V kletnih prostorih se prav tako nahajajo prostori vrtca, ki obsegajo 4

učilnice. Preko vetrolova ob prostorih jedilnice je objekt osnovne šole neposredno povezan z

objektov, v katerem se nahaja šolska telovadnica s spremljajočimi prostori shrambe, garderob,

kabineta in sanitarij.

Stavba je klasificirana kot nestanovanjska stavba. Razvrstitev objekta po enotni kvalifikaciji o

vrstah objektov (Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi

objektov državnega pomena):

- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

Slika 2: Ortofoto posnetek okolice OŠ Mala Nedelja1

1 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net/


Stran 20 od 104

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI

GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI

2.2.1. Osnovni podatki o stavbah in prostorska razporeditev stavb z

označeno namembnostjo stavb

Namenska razporeditev prostorov osnovne šole je razvidna iz spodnjega ortofoto posnetka.

Slika 3: Situacija objekta – objekt osnovne šole (modra), območje vrtca v kleti objekta (zelena),

objekt telovadnice (rumena)

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne podatke za objekt osnovne šole.

Tabela 7: Osnovni podatki o stavbi

Ime objekta OŠ Mala Nedelja


Stran 21 od 104

Naslov Mala Nedelja 37

Kraj, poštna št. 9243 Mala Nedelja

Matična št. 5084610000

Kontakt (02) 585 81 70

Parcelna št. 235/8

Katastrska občina 252 - Bučkovci

Št. stavbe 155 in 169

Leto zgraditve 1994

Koordinate stavbe GKX(N): 154020 GKY(E): 581295

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.771,63 m2

Slika 4: Pogled na J fasado osnovne šole – glavni vhod v šolo

Slika 5: Pogled na S fasado osnvne šole


Stran 22 od 104


Stran 23 od 104

Slika 6: Pogled na JZ fasado telovadnice

Slika 7: Pogled na SV fasado telovadnice

2.2.2. Osnovni gradbeni in tehnični podatki

Objekt osnovne šole je podolžnega, nekoliko zamaknjenega tlorisa, na katerega se na

osrednjem (severnem) delu objekta navezuje telovadnica s pomožnimi prostori, postavljena

pod kotom 45° glede na objekt osnovne šole. Šola in telovadnica sta se pričeli graditi v letu

1993, z uradno otvoritvijo šole v letu 1994.


Stran 24 od 104

Vhod v osnovno šolo je iz južne strani v srednji nivo šole (pritličje), kjer se ob garderobi nahaja

avla s stopniščem, ki povezuje vse tri nivoje objekta osnovne šole – klet, pritličje in mansardo.

Učilnice s kabineti in spremljajočimi prostori so locirane vzhodno in zahodno od osrednjega

stopnišča. V najnižjem nivoju se nahaja osrednja avla z neposrednim izhodom iz objeta na

severni strani na nivoju kleti in povezovalnim vetrolovom do ločenega objekta telovadnice. V

mansardi objekta se nahaja knjižnjica, učilnice in prostori za zaposlene ter vodsto šole. Del

mansarde je neizkoriščeno podstrešje, namenjeno shrambi. Na območju južne strani strehe

osnovne šole ter jugozahodne strehe telovadnice so v večjem obsegu nameščeni fotovoltaični

solarni paneli.

Objekt osnovne šole je zasnovan kot večji del podkletena, visoko-pritlična zgradba z

izkoriščeno mansardo in dvokapno streho. Klet in pritličje objekta sta zasnovana v AB nosilnih

stenah debeline 20 cm in AB stropnih ploščah, mansardni del pa je izveden s prečnimi

nosilnimi stenami iz modularne opeke debeline 19 cm, ojačane z vertikalnimi in horizonatalnimi

vezmi in lahkim montažnim izolacijskim stropom z 12 cm novoterm izolacije in ognjeodporno

mavčno kartonsko ploščo. Obodne kletne stene so znotraj obložene s kombi ploščami debeline

5 cm, obodne stene pritličja in mansarde pa so toplotno izolirane z demitom v debelini 5 cm.

Objekt telovadnice je zasnovan na AB okvirjih, preko katerih je položena strešna konstrukcija

(trapezno vešalo) osnega razpona 12,30 m v razmaku 4,2 m. Svetla višina telovadnice znaša

6,0m. Del objekta s pomožnimi prostori je izveden kot medetažen. Polnila AB okvirjev v

obodnih stenah so izvedena z modularno opeko debeline 29 oziroma 19 cm. Spuščen strop

telovadnice je izveden v ladijskem opažu z izvedeno toplotno izolacijo – 12 cm novoterm.

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne površine in tlorisne karakteristike objekta.

Tabela 8: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1994

Število etaž K + P + M

Povprečna višina nadstropja 3,25 osnovna šola, 5,54 telovadnica

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 1.046 m2

Neto uporabna površina 1.784,77 m2

Kondicionirana prostornina stavbe 7.772,08 m3

Površina toplotnega ovoja 3.687,02 m2

Oblikovni faktor 0,474 m-1

Površina fasade 896,77 m2

Površina zunanjega stavbnega pohištva 440,51 m2

Površina neogrevanega podstrešja 794,77 m2

Površina vkopanih sten in tal na terenu 1.166,60 m2

Površina strehe na območju toplotnega

ovoja 288,80 m

2


Stran 25 od 104

2.2.3. Karakteristike okolice objekta

Območje v neposredni okolici objekta spada po namenski rabi zemljišča med površine

podeželskega naselja, okoli katerega se pretežno nahajajo po namembnosti druga kmetijska

zemljišča in gozdna zemljišča.

Slika 8: Namenska raba prostora v okolici objekta2

Objekt OŠ Mala Nedelja leži izven registriranih naselbinskih dediščin. Najbližja registrirana

naselbinska dedščina je vaško jedro Male Nedelje, ki se nahaja južno od osnovne šole.

Slika 9: Kulturna dediščina v ožji okolici objekta3

2 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net

3 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net


Stran 26 od 104

2.2.4. Klimatski podatki za lokacijo objekta

Na potrebno energijo za obratovanje objekta pomembno vplivajo podnebne razmere,

predvsem temperatura zraka. V nadaljevanju so za lokacijo objekta prikazani osnovni klimatski

parametri.

Tabela 9: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta4

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka 9,9 °C

Projektna temperatura - 13°C

Začetek kurilne sezone (zaporedni dan) 270

Konec kurilne sezone (zaporedni dan) 135

Število ogrevalnih dni 230 - 240

Temperaturni primanjkljaj 3.300 Kdan

V obravnavanem območju znaša povprečna letna temperatura zunanjega zraka 9,9°C, pri tem

je najnižja mesečna temperatura zraka v januarju (med letoma 1971 in 2000 v povprečju -1°C).

Gibanje posameznih povprečnih mesečnih temperatur je razvidno iz slik v nadaljevanju. Prav

tako je iz slik razvidna povprečna mesečna vlaga in količina padavin v bližini objekta.

Slika 10: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta5

Slika 11: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni6

4 Izvor: MOP; Agencija RS za okolje; http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

5 Izvor: Agencija RS za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/

6 Izvor: Agencija za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

http://gis.arso.gov.si/geoportal/

http://gis.arso.gov.si/geoportal/


Stran 27 od 104

Slika 12: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

Na lokaciji objekta traja sončno obsevanje v povprečju:

200 do 240 ur pozimi,

480 do 520 ur spomladi,

740 do 780 ur poleti,

320 do 360 ur jeseni.

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE

2.3.1. Povprečna poraba energentov v obdobju 2014-2016

Objekt za delovanje uporablja dva vira ogrevanja – ekstra lahko kurilno olje in električno

energijo. Ogrevanje poteka preko kotlovnice na ELKO v kleti prizidka, oskrba z elektriko je

zagotovljena preko javnega omrežja. Prav tako objekt za delovanje kuhinje uporablja

utekočinjen nafni plin UNP. Cisterna za skladiščenje UNP se nahaja ob objektu, v ograjenem

prostoru.

Dobavitelj električne energije je GEN-I d.o.o., dobavitelj vode pa Javno podjetje Prlekija d.o.o.

Dobavo ELKO trenutno vrši Petrol d.d., za dobavo UNP ima šola sklenjeno pogodbo o dobavi s

podjetjem Plinarna Maribor d.o.o.

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

povprečne padavine Ljubljana [mm] povprečna mesečna vlaga [%] povprečna mesečna temperatura [°C]


Stran 28 od 104

ELKO, ki je vir toplotne energije, se porablja za ogrevanje prostorov, medtem ko se priprava

tople sanitarne vode vrši z 12 kom lokalnih električnih bojlerjev različnih kapacitet. Tabela v

nadaljevanju prikazuje porabo vseh energentov za delovanje objekta (osnovne šole z vrtcem in

pripadajoče telovadnice) med leti 2014 in 2016.


Stran 29 od 104

Tabela 10: Poraba energentov med leti 2014 in 2016

leto

Električna

energija

[kWh]

Toplotna

energija -

ELKO [l]

Toplotna

energija -

ELKO

[kWh]

UNP [m3] UNP [kWh] Voda

[m3]

Skupaj

ENERGIJA

[kWh]

2014 50.026 12.400 124.744 229 5.938 2.056 180.708

2015 50.309 11.800 118.708 225 5.834 1.591 174.851

2016 57.730 14.001 140.850 204 5.290 1.542 203.870

povprečje 52.688 12.734 128.101 219 5.687 1.730 186.476

Slika v nadaljevanju grafično prikazuje gibanje porabe električne in toplotne energije ter UNP.

Iz slike je razvidno razmerje med rabo energije po energetih po posameznih letih. V povprečju

je v zadnjih treh letih delež potrebne električne energije za delovanje stavbe predstavljal 28,3%

vse potrebne energije, toplotna energija 68,7% in UNP 3,0% vse potrebne energije.

Slika 13: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2014 do 2016

Tabela v nadaljevanju prikazuje specifično rabo energentov na enoto površine objekta. Pri tem

je za kondicionirano površino objekta upoštevana površina 1.784,77 m2.

Tabela 11: Specifična poraba energentov med leti 2014 in 2016

leto Električna energija

[kWh/m2]

Toplotna energija - ELKO

[kWh/m2]

UNP [kWh/m2]

Voda [m3/m2]

Skupaj E [kWh/m2]

2014 28,03 69,89 3,33 1,15 101,25

2015 28,19 66,51 3,27 0,89 97,97

2016 32,35 78,92 2,96 0,86 114,23

povprečje 29,52 71,77 3,19 0,97 104,48

[OBSEG CELIC] [OBSEG CELIC] [OBSEG CELIC]

[OBSEG CELIC] [OBSEG CELIC]

[OBSEG CELIC]

[OBSEG CELIC] [OBSEG CELIC]

[OBSEG CELIC]

0

50.000

100.000

150.000

200.000

2014 2015 2016

Potrošnja enegije

Toplotna energija - ELKO [kWh] Električna energija [kWh] UNP [kWh]


Stran 30 od 104

Tabela v nadaljevanju prikazuje potrebno dovedeno energijo za delovanje objekta, primarno

energijo in letne emisije CO2 za povprečno količino porabljenih energentov med leti 2014 in

2016.

Tabela 12: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta

Energija Energent

Merska

enota

Količina

energenta

povprečje

2014-16

Energijska

vrednost

(kWh/leto)

Dovedena

energija

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Specifič.

emisija

energ.

(kg/ kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

EE

električna

energija kwh 52.688 1 52.688 2,5 131.721 0,49 25.817

TE ELKO l 12.734 10,06 128.101 1,1 140.911 0,27 34.587

TE -

kuhinja

utekočinjen

naftni plin m3 219 25,93 5.687 1,1 6.256 0,227 1.291

Skupaj 186.476

278.888

61.695

Ob kondicionirani površini objekta 1.784,77 m2 to pomeni naslednje kazalnike specifične

potrošnje za objekt:

Tabela 13: Specifična potrebna energija in emisije CO2

Dovedena energija namenjena pretvorbi v toploto 72 kWh/m2/leto

Dovedena električna energija

30 kWh/m2/leto

Dovedena energija za delovanje kuhinje 3 kWh/m2/leto

Primarna energija

156 kWh/m2/leto

Emisije CO2 35 kg/m2/leto

2.3.2. Poraba energentov v letu 2016

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo energentov za objekt v letu 2016.

Tabela 14: Poraba energentov v letu 2016

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emisi

je

CO2

(%)

električna energija

57.730 kWh 1,00 57.730 2,50 144.325 0,49 28.288 41,9%

toplotna

energija -

ELKO

14.001 l 10,06 140.850 1,10 154.935 0,27 38.030 56,3%

UNP 204 m3 25,93 5.290 1,10 5.819 0,227 1.201 1,8%

voda 1.542 m3

skupaj 203.870 kWh

203.870

305.079

67.518 100% 1.542 m3

V letu 2016 je objekt v celoti porabil za delovanje 203.870 kWh energije. Skupna poraba

ELKO, namenjenega pridobivanju toplotne energije, je znašala 140.850 kWh.


Stran 31 od 104

Skupna poraba električne energije, ki se večinoma uporablja za razsvetljavo, delovanje

gospodinjskih in tehničnih aparatov ter ogrevanje sanitarne vode, je v letu 2016 za celoten

objekt znašala 57.730 kWh.

Poraba utekočinjenega naftnega plina za potrebe delovanja naprav v kuhinji osovne šole je

znašala 5.290 kWh. Prav tako je bilo za delovanje objekta v letu 2016 potrebnih 1.542 m3

vode.

Iz tabele zgoraj je razvidna tudi potrebna primarna energija energentov glede na faktor

pretvorbe. Skupna potrebna primarna energija je v letu 2016 znašala 305.079 kWh. Tabela

prikazuje tudi emisije CO2, ki so nastale pri pridobivanju potrebne energije za delovanje

objekta.

Pri tem je emisija CO2 določena glede na sorazmernostni delež emitiranega CO2, ki nastane pri

pridobivanju energije in znaša 0,49 CO2/kWh za električno energijo, 0,27 CO2/kWh za ELKO

ter 0,227 CO2/kWh za UNP. Skupna emisija CO2 zaradi porabljene energije je tako v letu 2016

znašala 67.518 kg/leto. Pri tem je približno 56,3% CO2 posledica uporabe električne energije,

41,9% porabe ELKO in 1,8% porabe UNP.

V nadaljevanju so prikazani stroški za energijo in vodo v letu 2016. Največji delež stroškov

predstavlja ELKO z 52,8% vrednosti vseh stroškov in električna energije z 38,4%, medtem ko

predstavlja delež UNP 3,1% in vode 5,7%.

Tabela prikazuje tudi strošek posameznega energenta na enoto MWh oz. m3 za porabo vode.

Tabela 15: Stroški energentov v letu 2016

Potrošnja enota skupni

strošek [€] €/MWh €/m3

električna energija 57.730 kWh 7.328,18 126,94

toplotna energija - ELKO 140.850 kWh 10.097,60 71,69

UNP - kuhinja 5.290 kWh 596,56 112,78

voda 1.542 m3 1.087,84

0,71

Slika 14: Deleži skupnih stroškov v letu 2016


Stran 32 od 104

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V

STAVBI

Človek je homeotermen oziroma toplokrven organizem, za katerega je značilna sposobnost

vzdrževanja telesne temperature, neodvisno od pogojev v okolju. Za vzdrževanje konstantne

telesne temperature je zadolžen termoregulacijski mehanizem, katerega napor oziroma

aktivnost vpliva na stanje toplotnega ugodja posameznika.

Toplotno ugodje je »stanje duha, pri katerem je izraženo zadovoljstvo s toplotnim okoljem«. Iz

definicije je jasno razvidno, da je ocena ugodja miselni proces, na katerega vplivajo fizični,

fiziološki, psihološki in drugi procesi.

Slika 15: Področje ugodja glede na temperaturo zraka

Toplotno ugodje človeka dosežemo s toplotnim ravnovesjem med človekovim telesom in

njegovim okoljem in je določeno kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in

38,35% 52,84%

3,12%

5,69%

Skupni letni strošek [€]

električna energija toplotna energija - ELKO UNP - kuhinja voda


Stran 33 od 104

ne prevroče. Toplotno ugodje lahko dosežemo z zagotovitvijo toplotne bilance človeka in

ustrezne trenutne kombinacije temperature kože in temperature jedra telesa (kombinacija

temperatur, ki vzbuja občutek toplotne nevtralnosti). Na toplotno stanje prostora ne vplivamo

samo s temperaturo zraka, ampak tudi s temperaturo obodnih površin, gibanjem zraka,

relativno vlažnostjo, človek sam lahko na lastno toplotno ugodje vpliva z aktivnostjo in

oblečenostjo.

Zadovoljivi bivalni pogoji v prostoru so, kadar je relativna vlažnost med 40 do 70% in

temperatura zraka med 19 in 24°C.

2.4.1. Osvetljenost po prostorih

Zahteve kakovostne razsvetljave predstavljajo presek človekovih vidnih potreb, arhitekturnih

vidikov in ekonomskih ter okoljskih omejitev.

Človekove vidne potrebe zajemajo:

vidljivost,

zmožnost opravljanja delovne naloge,

vidno udobje,

družabna komunikacija,

razpoloženje,

zdravje, varnost in dobro počutje in sposobnost estetske presoje.

Arhitekturni vidiki zajemajo:

oblikovanje,

kompozicijo,

stil,

zakone in uredbe,

standarde.

Ekonomske ter okoljske omejitve pa predstavljajo:

montažo (namestitev),

vzdrževanje,

delovanje,

energijo in

vpliv na okolje.

Razsvetljava je v večini prostorov izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, od tega je

140 svetil z opalno kapo, ki ima do 30% slabši svetlobnotehnični izkoristek. Pomožni prostori in

sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in

svetili z žarnicami.

Slika 16: Obstoječe stanje razsvetljave – primer tipične razsvetljave prostorov


Stran 34 od 104

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih delno

ne dosega predpisanih nivojev.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in LED svetilke. Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je

prav tako vgradnja senzorjev za vklop svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki.


Stran 35 od 104

Občina Ljutomer

OŠ Mala Nedelja

Zaposleni Učenci Obiskovalci

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA,

UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM, UPRAVNIKOM STAVBE

Diagram v nadaljevanju prikazuje razmerja med naročnikom razširjenega energetskega

pregleda, lastnikom, uporabnikom in upravnikom stavbe.

Naročnik razširjenega energetskega pregleda je Občina Ljutomer, ki je prav tako lastnik

objekta.

Slika 17: Shema razmerij

Lastnik

Naročnik REP

Upravnik

Uporabniki


Stran 36 od 104

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH

STROŠKOV

Diagram v nadaljevanju prikazuje shemo denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov.

Obratovalni stroški osnovne šole se pokrivajo iz občinskih sredstev. Plačilo stroškov poteka

preko računov s strani dobavitelja električne energije, toplotne energije, UNP ter vode.

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA

PODROČJU INVESTIRANJA V URE

Za področje investiranja v URE skrbi občina skupaj z vodstvom osnovne šole in pripravlja

projekte vzdrževanja, prenov in investicij v URE in OVE. Na osnovi letnih finančnih in

vzdrževalnih načrtov odločajo o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrževalnih ukrepov. REP

predstavlja dokument, ki bo v pomoč pri spreju odločitev v smislu URE in OVE, hkrati pa

nakazal možnosti izvajanja URE in OVE v prihodnje.

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI

Pregled nad rabo in stroški vodijo odgovorni na Občini Ljutomer in na Osnovni šoli Mala

Nedelja na podlagi izdanih faktur za energijo. Objekt nima vzpostavljenega elektronskega

sistema v smislu energetskega knjigovodstva.

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH

Glavna motivacija za ukrepe iz področja URE so pri investitorju in upravitelju, da se obratovalni

stroški porabe vseh energentov zmanjšajo. Poleg stroškovnih vidikov pa so dodatni motivatorji

iz vidika okoljskega ozaveščanja, saj se z zmanjšanjem rabe energije in uvedbo ukrepov iz

področja obnovljivih virov energije zmanjša onesnaževanje okolja s toplogrednimi plini.

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE

Učinkovito rabo energije se promovira preko različnih ukrepov za spodbujanje izvajanja

ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Priporočamo udeležbo vseh uporabnikov

stavb pri ukrepih URE. Predvsem je to pomembno pri organizacijskih ukrepih. Obnašanje v

OŠ Mala Nedelja

Računi za

električno

energijo, toplotno

energijo, UNP in

vodo

Obračunski

proračun

Dobavitelj električne

energije, toplotne

energije, UNP in vode


Stran 37 od 104

smislu ustreznega prezračevanja prostorov, ugašanja luči, ekonomične porabe pitne vode ipd.

je dosegljivo z motivacijo dela uporabnikov stavbe, predvsem zaposlenih in učencev osnovne

šole.


Stran 38 od 104

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Električna energija, ki jo za delovanje potrebuje objekt, se pretežno uporablja za razsvetljavo,

hlajenje, delovanje aparatov in pisarniško opremo.

Iz podatkov porabe električne energije lahko razberemo, da je potrošnja električne energije v

letu 2014 in 2015 konstantna, v letu 2016 pa je opazno manjše odstopanje v smislu povečanja

porabe za cca 15%.

Tabela 16: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016

leto Električna energija [kWh/m2] rast/ padec [%]

2014 50.026

2015 50.309 0,57%

2016 57.730 14,75%

povprečje 52.688

Slika 18: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016

40.098,00 39.806,00 43.444,00

9.928,00 10.503,00

14.286,00

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

2014 2015 2016

Poraba električne energije [kWh]

VT MT


Stran 39 od 104

V nadaljevanju so prejeti podatki porabe električne energije analizirani glede na porabo po

posameznih mesecih. Iz povprečne mesečne porabe električne energije, je razvidno, da je

režim mesečne porabe sorazmeren z namembnostjo objekta. Poraba je najmanjša v času

šolskih poletnih počitnic, ko v šoli ni pouka.

Skozi leto prihaja med meseci do nihanj, ki so delno posledica tudi dolžine dneva in odstopanj

zaradi individualne porabe. Povečano porabo električne energije v zimskih mesecih je možno

pripisati krajšim dnevom in s tem večji potrebi po razsvetljavi.

Iz diagrama messečne porabe je razvidna večja deviacija v porabi elekrične energije v juliju

2016, ki je bila zaradi velikega odstopanja izvzeta iz analize podatkov povprečne porabe.

Slika 19: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014-2016

Dobavitelj električne energije je podjetje GEN-I d.o.o. V nadaljevanju tabele je prikazana

specifična cena električne energije objekta po obravnavanih letih in primerjava s povprečno

ceno električne energije za gospodinjstva v Sloveniji.

Tabela 17: Strošek električne energije med 2014 in 2016 - primerjava

leto Poraba [kWh] Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena EE

objekta

[€/MWh]

rast/padec

spec. cene

[%]

povprečna

cena v Slo,

skupina DE

[€/MWh] 7

razlika

[€/MWh]

2014 50.026 6.991,20

139,75 130,70 9,05

2015 50.309 6.926,98 -0,92% 137,69 -1,48 128,13 9,56

2016 57.730 7.328,18 5,79% 126,94 -7,81 127,28 -0,34

povprečje 52.688 7.082,12

134,42 127,70 4,61

7 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, maj 2017

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Poraba električne energije [kWh] po mesecih

2014 2015 2016 povprečna poraba


Stran 40 od 104

V zadnjih letih lahko opazimo konstantno minimalno upadanje cene električne energije. Ob

upoštevanju nihanja porabe tudi skupni strošek za električno energijo v zadnjih treh letih

konstantno sledi trendu nihanja.

Iz tabele je razvidno, da je bila specifična cena električne energije primerljiva s ceno na

območju Slovenije za skupino DE, v kateri se nahajajo objekti, s povprečno letno porabo večjo

od 15.000 kWh.

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA

Toplotna energija v objektu se uporablja za ogrevanje prostorov. Kot vir ogrevanja služi ekstra

lahko kurilno olje, ki ga je v vkopano dvoplaščno cisterno ob objektu v obravnavanih letih

dobavljalo podjetje Petrol d.d.

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo toplotne energije po letih v obdobju med 2014 in 2016,

z dejansko rastjo oziroma padcem stroškov ogrevanja objekta. Ker se rezervoarji polnijo glede

na potrebe stavbe brez merjenja vmesnih količin v rezervarjih, natančnih mesečnih in s tem

letnih porab ni mogoče določiti. Podatki v tabeli so zato prikazani glede na dobavo ELKO

skladno z izdanimi fakturami. V zadnjem stolpcu tabela prikazuje dejansko porabo preračunano

glede na letni temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta.

Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in

izbrane temperature v ogrevanem prostoru, ki jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna

dnevna temperatura zraka nižja od 12°C.

Letni temperaturni primanjkljaji so dostopni za posamezne meteorološke postaje v Sloveniji.

Objektu najbližji zbrani podatki za obdobje od 2014 do 2016 so za lokacijo merilne postaje št.

786 - Ivanjkovci.

Povprečen temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta znaša 3.300 Kdan. Normirano porabo

za posamezno leto dobimo tako, da dejansko porabo pomnožimo z razmerjem povprečnega in

letnega temperaturnega primanjkljaja.

Tabela 18: Analiza porabe ELKO med leti 2014 in 2016

leto Poraba

[l]

Poraba

[kWh]

Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena TE

objekta

[€/MWh]

temperaturni

primanjkljaj

korigirana

poraba [l]

2014 12.400 124.744 12.319,89

98,76 2.518 16.252

2015 11.800 118.708 9.413,30 -23,59% 79,30 3.026 12.869

2016 14.001 140.850 10.097,60 7,27% 71,69 2.987 15.470

povprečje 12.734 128.101 10.610,26

82,83

14.863


Stran 41 od 104

Slika 20: Poraba ELKO v obdobju med 2014 in 2016

Dejanska poraba v zadnjih treh letih nakazuje konstantno naraščanje porabe toplotne energije.

Ob upoštevanju dejanskega letnega temperaturnega primankljaja na lokaciji objekta lahko

ugotovimo, da je bila najmanjša normirana poraba v letu 2015. Nasplošno je poraba toplotne

energije objekta v zadnjih treh letih primerljiva, nihanja v analizi pa so pričakovana tudi glede

na način beleženja polnjenja.

Tabela spodaj prikazuje stroške toplotne energije in specifično ceno TE objekta v primerjavi s

statistično specifično ceno TE v predmetnem obdobju na območju Slovenije. Cene ekstra

lahkega kurilnega olja (ELKO) na vseh prodajnih mestih v Sloveniji se od 12. aprila 2016

določajo prosto na trgu s strani trgovcev z naftnimi derivati.

Iz tabele je razvidno, da so specifični letni stroški ogrevanja primerljivi s stroški povprečnih

specifičnih cen ELKO na območju Slovenije.

Tabela 19: Analiza stroškov toplotne energije

leto Poraba [l] Poraba [kWH] Strošek [€]

specifična cena

TE objekta

[€/MWh]

specifična cena

ELKO na

območju

Slovenije

[€/MWh] 8

2014 12.400 124.744 12.319,89 98,76 100,33

2015 11.800 118.708 9.413,30 79,30 84,08

2016 14.001 140.850 10.097,60 71,69 67,10

povprečje 12.734 128.101 10.610,26 83,25 83,84

8 Vir: Republika Slovenija, MGRT, cene naftnih derivatov, maj 2017.

12.400 11.800

14.001

16.252

12.869

15.470

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

2014 2015 2016

Poraba TE od 2014 do 2016

Poraba [l] Normirana poraba [l]


Stran 42 od 104

4.3. UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN - UNP

Za delovanje naprav v kuhinji osnovne šole se uporablja UNP. Tabela v nadaljevanju prikazuje

porabo UNP po letih v obdobju med 2014 in 2016.

Iz podatkov porabe UNP lahko razberemo, da je potrošnja UNP relativno konstantna,

predvsem v letu 2016 pa je bilo moč zazanati manjšo porabo v primerjavi s prejšnjima letoma.

Tabela 20: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016

leto poraba [m3] Poraba [kWh] Strošek [€] rast/padec stroška [%]

specifična cena TE objekta [€/MWh]

2014 229 5.938 799,24

134,60

2015 225 5.834 728,89 -8,80% 124,93

2016 204 5.290 596,56 -18,16% 112,78

povprečje 219 5.687 708,23

124,10

Slika 21: Poraba UNP med leti 2014 in 2016

V nadaljevanju so prejeti podatki porabe UNP analizirani glede na porabo po posameznih

mesecih. Iz povprečne mesečne porabe električne energije, je razvidno, da je režim mesečne

porabe sorazmeren z namembnostjo objekta. Poraba je najmanjša v času šolskih poletnih

počitnic, ko v šoli ni pouka in se v kuhinji pripravljajo obroki le za otroke v vrtcu.

229 225

204

0

50

100

150

200

250

300

2014 2015 2016

Poraba UNP od 2014 do 2016

poraba [m3]


Stran 43 od 104

Slika 22: Mesečna poraba UNP v obdobju 2014-2016

4.4. VODA

Objekt je priključen na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja Javno Podjetje Prlekija

d.o.o. Tabela in slika v nadaljevanju prikazujeta skupno porabo vode objekta med leti 2014 in

2016.

Iz tabele je razvidno, da je bila skupna poraba vode v letu 2015 in 2016 primerljiva, v letu 2014

je bila poraba višja za cca 20%. Specifična cena vode je v povprečju v zadnjih treh letih

znašala 0,8 EUR/m3.

Tabela 21: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2014 in 2016

leto Poraba [m3] rast/padec

porabe [%] Strošek [€]

rast/padec

stroška [%]

specifična cena

vode [€/m3]

2014 2.056

1.936,96

0,94

2015 1.591 -22,62% 1.188,60 -38,64% 0,75

2016 1.542 -3,08% 1.087,84 -8,48% 0,71

povprečje 1.730

1.404,47

0,80

0

5

10

15

20

25

30

Poraba UNP [m3] po mesecih

2014 2015 2016 povprečna poraba


Stran 44 od 104

Slika 23: Poraba vode v obdobju med 2014 in 2016

Poraba vode se na objektu obračunava na s poračunom na vsake 3 mesece ob končnem

poračunu na koncu leta. Prikaz porabe po mesecih zato na podlagi izdanih faktur ni mogoč.

4.5. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI

4.5.1. Električna energijaA

Električna energija se dobavlja iz distribucijskega omrežja. NN priključek objekta ie izveden kot

samostojen iz bližnje transformatorske postaje. Do prekinitve dobave električne energije lahko

pride v primeru izpada distribucijskega omrežja, kar pa traja lahko največ par ur.

Elektrorazdelilna oprema je ustrezno tehnično izvedena, napajalno odjemno mesto je

zanesljivo, oskrba z električno energijo je ustrezna. Električne naprave in razdelilci NN-

razvodov so nadpovprečno vzdrževani in omogočajo zanesljivo delovanje.

Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna v tehnologiji T26, večinoma s

klasičnimi dušilkami. Svetilke so v večini z zrcalnimi rastri, v kuhinji in tehničnih prostorih so

vgrajena svetila v izvedbi IP65. Razsvetljava sanitarij in pomožnih prostorov je izvedena s

klasičnimi žarnicami. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča

funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive. Potrebno bi bilo obnoviti razsvetljavo v

prostorih kjer so klasične žarnice in fluorescentne svetilke s klasičnimi pred stikalnimi

napravami (dušilke), svetilke pa brez zrcalnih rastrov.

Slika 24: Elektrorazdelilna oprema objekta in parapetni kanali v računalniški učilnici

2.056

1.591 1.542

0

500

1.000

1.500

2.000

Poraba vode [m3] od 2011 do 2013

2014 2015 2016


Stran 45 od 104

4.5.2. Toplotna energija

Zanesljivost oskrbe moramo ocenjevati skladno z vplivom izpada posameznega energenta oz.

vira energije.

Izpad električne energije bi v zimskem času povzročil težave pri zagotavljanju želene notranje

temperature, zaradi ustavitve obtočnih črpalk za cirkulacijo ogrevne vode skozi ogrevni sistem.

S strani dobavitelja energenta do sedaj ni bilo težav pri dobavi energenta. Nadomestnega vira

za ogrevanje ni.

Kotlovnica in vsa armatura je primerno vzdrževana, glede na starost 23 let pa je pred iztekom

življenjske dobe, zato bo v najkrajšem času potreba celovita prenova. Težave z ogrevnim

sistemom lahko nastanejo praktično preko noči.


Stran 46 od 104

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1. OGREVALNI SISTEM

Objekt OŠ Mala Nedelja ima vgrajen sitem centralnega ogrevanja, izvor toplote je kotlovnica

na EL-KO ekstra lahko kurilno olje. Objekti se ogrevajo s panelnimi radiatorji različnih tipov in

velikosti, glede na čas vgradnje, v dvocevnem ogrevalnem sistemu.

5.1.1. Kotlovnica

Kotlovnica se nahaja v kleti objekta. V kotlovnici je vgrajen toplovodni kotel proizvajalca EMO

Celje tip SVN-250 toplotne moči 291 kW, vgrajen leta 1994. Na kotel je vgrajen gorilnik za EL

kurilno olje. Toplotna izolacija cevi v kotlovnici je izvedena. Dimnik je izveden ob notranji steni,

od proizvajalca Schiedel. V terenu ob kotlovnici je vkopan dvoplaščni rezervoar za gorivo,

velikosti 10 m3. Dnevni režim ogrevanja poteka od 7. do 15. ure, ostalo nočni režim. Regulacija

ogrevalnega sistema je avtomatska preko zunanjega temperaturnega tipala.

Slika 25: Kotel izdelovalca EMO Celje z vgrajenim gorilnikom (levo) in območje vkopanega

rezervoarja za ELKO pod nadstrešnico (desno)


Stran 47 od 104

Razvodni ogrevalni sistem ima dve veji z vgrajenimi črpalkami za radiatorsko ogrevanje šole in

telovadnice.


Stran 48 od 104

Slika 26: Dve ogrevalni veji z vgrajenimi črpalkami in mešalnimi ventili.

5.1.2. Radiatorski sistem

Ogrevanje objekta je izvedeno z aluminijastimi členkastimi radiatorji v dvocevnem sistemu, s

temperaturnim režimom ogrevanja 90/70 °C. V prostorih OŠ Mala Nedelja je vgrajenih 90, v

telovadnici z garderobo pa še 27 radiatorjev, z vgrajenimi navadnimi ventili. Radiatorji so

prikazani na spodnjih slikah.

Slika 27: Vgrajeni radiatorji v avli, učilnicah in telovadnici

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO

Topla sanitarna voda se uporablja v sanitarijah, kuhinji in nekaterih razredih osnovne šole ter v

garderobi s tuši v telovadnici. Povsod so vgrajeni lokalni električni grelniki, na katere je

funkcionalno priključenih več sanitarnih elementov (na primer celotne sanitarije, kuhinja,

garderoba s tuši v telovadnici)


Stran 49 od 104

Slika 28: Primeri vgrajenega grelnikov na objektu

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO

Objekt je oskrbovan s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, vodo distribuira Javno

podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer. Merilno mesto je v zunanjem termo jašku, kar je v skladu z

normativi, standardi in predpisi upravljalca komunalnega vodovoda.

Slika 29: Primer vgrajenih mešalnih pip (levo) in WC kotličkov z regulacijo pretoka vode

(desno)

Na umivalnikih so vgrajene enoročne mešalne pipe za toplo/hladno vodo. V sanitarijah so

vgrajeni kotlički z regulacijo pretoka vode. Primeri so prikazani na zgornjih slikah.

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI

Električna instalirana moč objekta je izračunana na osnovi popisa porabnikov na ogledu

objekta. Ker na vseh porabnikih ni več napisnih ploščic, so bile moči delno ocenjene. Priključne

moči so:

inštalirana moč objekta znaša 197,3 kW,

konična moč znaša 100 kW,

inštalirana moč razsvetljave je 27,3 kW,


Stran 50 od 104

od tega znaša konična moč razsvetljave 15 kW.


Stran 51 od 104

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

6.1. OVOJ STAVBE

Objekt osnovne šole s pripadajočo telovadnico je bil zgrajen leta 1994. Klet in pritličje objekta

osnovne šole sta zasnovana v AB nosilnih stenah debeline 20 cm in AB stropnih ploščah,

mansardni del pa je izveden s prečnimi nosilnimi stenami iz modularne opeke debeline 19 cm,

ojačane z vertikalnimi in horizonatalnimi vezmi in lahkim montažnim izolacijskim stropom z 12

cm novoterm izolacije in ognjeodporno mavčno kartonsko ploščo. Obodne kletne stene so

znotraj obložene s kombi ploščami debeline 5 cm, obodne stene pritličja in mansarde pa so

toplotno izolirane z demitom v debelini 5 cm.

Slika 30: južna in sevetna fasada objekta osnovne šole

Objekt telovadnice je zasnovan na AB okvirjih, preko katerih je položena strešna konstrukcija

(trapezno vešalo) osnega razpona 12,30 m v razmaku 4,2 m. Svetla višina telovadnice znaša

6,0m. Del objekta s pomožnimi prostori je izveden kot medetažen. Polnila AB okvirjev v

obodnih stenah so izvedena z modularno opeko debeline 29 oziroma 19 cm. Spuščen strop

telovadnice je izveden v ladijskem opažu z izvedeno toplotno izolacijo – 12 cm novoterm.

Slika 31: jugo-zahodna in severo-vzhodna fasada telovadnice k osnovni šoli


Stran 52 od 104

Streha osnovne šole in telovadnice je po konstrukcijski sestavi lesene gradnje dvokapne

oblike. Kritina strehe je opečnata, frčade na območju strehe osnovne šole so izvedene iz

pločevinastih elementov. Strešna kritina je bila menjana, na območju južne strani strehe

osnovne šole ter jugozahodne strehe telovadnice so v večjem obsegu nameščeni fotovoltaični

solarni paneli – sončna elektrarna.

Slika 32: streha osnovne šole

Na območju mansarde se nahajajo posamezni deli neogrevanjega podstrešja. Strop nad

mansardo osnovne šole je izoliran s cca 12 cm toplotne izolacije. V času izvedbe solarnih

panelov se je dodatno izolirala stena večjega neogrevanega mansardnega prostora s 6 cm

EPS toplotne izolacije.

Slika 33: Nogrevano podstrešje šole z izvedeno stropno izolacijo in dodatno EPS izolacijo

Vhodna vrata so pvotna leseno - steklena vrata dvokrilne izvedbe in enokrilne izvedbe. Vhodna

vrata, ki vodijo neposredno v kurilnico in pomožne prostore so lesena, z notranje strani delno

obložena s pločevino.


Stran 53 od 104

Slika 34: Glavni vhod v osnovno šolo (levo) in steklena stena v skupnem prostoru - jedilnici

Okna so v večjem delu prvotna. Na območju osnovne šole so lesena z dvoslojno zasteklitvijo.

Večina oken ima zunanje ALU žaluzije, preostala okna orientirana na sever ali na območju

frčad imajo notranje žaluzije. Na območju vrtca so se določena okna že menjala, vgrajena so

PVC okna z dvoslojno zasteklitvijo in zunanjimi žaluzijami. Strešna okna so z izjemo 1 kom na

območju neogrevanega podstrešja bila menjana v letu 2014, vgrajena so strešna Velux okna z

dvoslojno zasteklitvijo.

Slika 35: Primer prvotnih lesenih oken (levo), zamenjanih strešnih oken (na sredini) in menjanih PVC oken (desno)

Okna v telovadnici so prvotna, izvedena v kovinskem okviruju, delno v dvoslojni zasteklitvi z

odpiranjem na ventus, v večjem delu pa zasteklena z dvoslojnim kopilitom. Preostala okna v

spremljajočih prostorih objekta telovadnice so prvotna lesena okna z dvoslojno zasteklitvijo.

Vetrolov, ki povezuje objekt osnovne šole in telovadnico, je v celoti narejen iz leseno-steklene

stene.

Slika 36: Vgrajena okna v telovadnici (levo) in primer stavbnega pohištva na območju prehoda med objektoma (desno)


Stran 54 od 104

Tla proti terenu so izvedena iz armirano betonske plošce, tako kot tudi plošče med etažami.

Skladno s projektom so tlaki pod obstoječimi estrihi izolirani s 5 do 6 cm toplotne izolacije. Na

območju telovadnice je tlak izveden v sestavi parket, oaž, morali z vmesno toplotno izolacijo 6

cm, cementni estrih 7 cm, plinobeton 7,5 cm, hidroizolacija in AB plošča 12 cm.

Ogrevana klet osnovne šole je v večini vkopana na južnem delu osnovne šole. Objekt sledi

terenu, tako da je klet osnovne šole na sevetni strani v celoti nad nivojem okolice. Predvsem

na jugo-vzhodnem delu objekta se vidi povečana vlaga v zunanjih zidovih, na območju delno

vkopanih zunanjih sten.

Slika 37: Delno vkopani del kleti na jugo-vzhodnem delu osnoven šole (zunaj in znotraj)

Tabela v nadaljevanju prikazuje glavne karakteristike zunanjega ovoja objekta, natančnejši

opis sestave posameznih konstrukcij pa se nahaja v prilogi Gradbena fizika.

Tabela 22: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja osnovne šole – obstoječe stanje

OPIS

Površina (m2) U

(W/m2K)

S V J Z SZ skupaj


Stran 55 od 104

VERTIKALNE POVRŠINE

Z1 Zunanja stena OŠ 64,44 72,00 88,64 77,05

302,13 0,575

Z2 Zunanja stena OŠ - beton 91,68 26,13 17,60 11,86

147,27 0,641

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti OŠ

158,90 0,461

S2 Stene v mansardi proti neogrevanemu podstrešju

116,56 0,315

S3 Stene v mansardi proti neogrevanemu podstrešju - dodatna izolacija

32,34 0,209

STREHA

S1 streha šola - opečnata 143,90 9,57 98,56 9,57

261,60 0,298

S2 Streha OŠ frčade

13,60

13,60

27,20 0,300

S3 Streha nad prizidkom - ravna

STAVBNO POHIŠTVO

O1

Lesena okna prvotna 84,68 37,35 96,12 30,78 12,00 260,93 2,300

O2

PVC okna - menjana 6,48 4,32 2,88

13,68 1,100

O3

Strešna okna Velux - menjana 4,97 0,83 4,97 0,83

11,60 1,000

O4

Strešna okna - prvotna 7,49

7,49 2,700

V1 Vrata kurilnica in prostori 14,79

14,79 2,500

HORIZONTALNE POVRŠINE

T1 Tla na terenu - OŠ

118,30 0,262

T2 Tla na terenu - ogrevana klet

502,20 0,258

T3 Tla nad zrakom - nadstrešek

19,24 0,829

S1 Strop nad mansardo - OŠ

412,99 0,317

Tabela 23: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja telovadnice – obstoječe stanje

OPIS Površina (m

2) U

(W/m2K) SV JV JZ SZ V Z skupaj


Z4 Zunanja stena telovadnica 144,30 65,58 137,35 81,90 429,13 0,526

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Lesena okna prvotna 16,32 2,00 2,94 2,52 2,94 26,72 2,300

O5 Okna kopilit 52,65 52,65 105,30 3,700


T4 Tla na terenu - telovadnica 387,20 0,272

S4 Strop proti podstrešju - telovadnica 381,78 0,317

6.2. ELEKTRIČNI APARATI

Tabela v nadaljevanju prikazuje večje porabnike električne energije, ki se nahajajo v obeh

objektih osnovne šole in telovadnice in oceno skupne porabe električne energije le-teh. Med

večje porabnike spada razsvetljava v obeh objektih, podrobneje opisala v poglavju

Razsvetljava, priprava STV (trenutno 12 bojlerjev za lokalno pripravo STV), prisilno

prezračevanje na območju telovadnice, kuhinje in sanitarij, obtočne črpalke za delovanje


Stran 56 od 104

kotlovnice in oprema objekta, ki zajema tehnične in gospodinjske aparate ter multimedijsko

opremo.

Tabela 24: Večji porabniki električne energije v objektu

OPIS – vrsta porabnika W kWh % skupne

porabe

Razsvetljava 27.275 21.820 41,8%

Bojlerji za TSV (12 kom) 2.000 12.000 23,0%

Porabniki EE kotlovnica 1.550 1.382 2,6%

Prisilno prezračevanje kuhinja in telovadnica 4.500 5.400 10,3% Tehnični in gospodinjski aparati, multimedijska oprema (kot npr. Smart Boardi, računalniki, projektorji, printerji, kuhinjski aparati, …)

14.500 11.600 22,2%

Skupaj 52.202 100,0%

6.3. RAZSVETLJAVA

Razsvetljava je v večini prostorov izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, vgrajenih

pa je še 68 svetilk z žarnico na žarilno nitko in 2 halogenska reflektorja. Pomožni prostori in

sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in

svetili z žarnicami.

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih

dosega predpisane nivoje.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in LED svetilke. Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je

prav tako vgradnja senzorjev za vklop svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki.

Slika 38: primeri razsvetljave v učilnicah, pomožnih prostorih in telovadnici


Stran 57 od 104

Tabela 25: Delež posameznih tipov razsvetljave

Svetila Moč

svetilke (W)

Št. svetil Delež

svetil [%] Moč sijalk

[W] Dejanska moč [W]

4x18W zrcalni raster 72 31 8,45% 2.232 2.790

1x36W asimetrična 36 14 3,81% 504 630

1x36W raster 36 39 10,63% 1.404 1.755

2x36W zrcalni raster 72 165 44,96% 11.880 14.850

1x36W IP 36 6 1,63% 216 270

2x36W IP 72 8 2,18% 576 720

svetilka 15W VŽ 15 15 4,09% 225 285

plafonka 60W 60 68 18,53% 4.080 4.080

2x36W TU 72 4 1,09% 288 360

halogen 100W 100 2 0,54% 200 200

reflektor 250W HQI 250 15 4,09% 3.750 4.125

SKUPAJ 367 27.275

6.3.1. Zasilna - varnostna razsvetljava

Zasilne svetilke ob izpadu električne energije osvetljujejo prostor približno eno uro z

osvetljenostjo minimalno 1 luxa tako, da je možno varno zapustiti prostore. V objektu je

instalirana varnostna razsvetljava in je opremljena z ustreznimi oznakami. Po ogledu objekta

ugotavljamo, da je varnostna razsvetljava vgrajena, vendar je z ozirom na starost vgrajenih

svetilk sklapati, da večina svetilk več ne zagotavlja avtonomije 1 ura.

Slika 39: primeri zasilne razsvetljave in označitev evakuacijske poti


Stran 58 od 104

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Topla sanitarna voda se pripravlja z lokalnimi električnimi bojlerji.

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

V prostorih OŠ Mala Nedelja je izvedeno prisilno in naravno prezračevanje.

Prisilno prezračevanje z odvodom zraka je izvedeno v telovadnici, kuhinji in v sanitarijah.

Ventilator se vklaplja s stikalom vklop / izklop brez regulacije vrtljajev. V kuhinji je izvedeno

prisilno prezračevanje preko kuhinjske nape z odvodom odpadnega zraka

Slika 40: Primeri prisilnega prezračevanja v sanitarijeah (zgoraj), odvod zraka v spuščenem

stropu telovadnice (levo spodaj) in napa v kuhinji (desno spodaj)


Stran 59 od 104


Stran 60 od 104

II. A N A L I Z A M O Ž N O S T I Z A Z N I Ž E V A N J E R A B E E N E R G I J E


Stran 61 od 104

7. OSKRBA Z ENERGIJO

Za zanesljivost neprekinjene dobave posameznih energentov skrbijo naslednja podjetja.


Trenutni dobavitelj električne energije je GEN-I d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško, s katerim ima

Osnovna šola Mala Nedelja sklenjen posamični okvirni sporazum iz dne 30.4.2016 in je

veljaven do vključno 30.4.2018. Objekt je napajan s podzemnim NN priključkom preko

priključno-merilnega razdelilnika.

Ocenjujemo, da se z zamenjavo dobavitelja ne bi doseglo bistvenega znižanja stroškov porabe

električne energije.

7.2. TOPLOTNA ENERGIJA - ELKO

Stavba se ogreva preko ekstra lahkega kurilnega olja. Dobavitelj energenta je odvisen od

trenutne ponudbe trga in se lahko spremeni za posamezno dostavo/naročilo energenta. V

zadnjih treh letih je dobavo ELKO vršilo podjetje Petrol d.d. v okviru pogodbe z Občino

Ljutomer.

7.3. UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN - UNP

Stavba za delovanje šolske kuhinje uporablja utekočinjen naftni plin UNP. Za dobavo UNP ima

šola sklenjeno pogodbo o uporabi rezervoarja za koriščenje utekočinjenega naftnega plina s

podjetjem Plinarna Maribor d.o.o. iz dne 03.01.2007.

Ocenjujemo, da se z zamenjavo dobavitelja ne bi doseglo bistvenega znižanja stroškov

porabe.

7.4. VODA

Stavba se oskrbuje s pitno vodo iz javnega komunalnega omrežja. Dobavitelj pitne vode je

Javno podjetje Prlekija d.o.o. Babinska cesta 2, 9240 Ljutomer.

Zamenjava dobavitelja vode ni mogoča, saj je to obvezna gospodarska javna služba, ki jo

izvaja določeni izvajalec javne službe.


Stran 62 od 104

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil z računalniškim programom URSA 4.0

izdelan elaborat gradbene fizike obstoječega stanja in stanja po sanaciji ob upoštevanju

predvidenih ukrepov. Preračun gradbene fizike za objekt se nahaja v prilogi tega razširjenega

energetskega pregleda.

Z gradbeno fiziko obstoječega stanja se v simulaciji obstoječega stanja z vnašanjem

karakteristik zunanjega ovoja in instalacij ter parametrov načina uporabe stavbe s strani

uporabnika približamo dejanski trenutni rabi energije objekta.

Glede na izveden preračun in simulacijo z računalniškim programom znaša trenutna letna

potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qh,nd = 103.396 kWh/a, potrebna toplota za pripravo tople

sanitarne vode pa Qw,d = 22.135 kWh/a, potrebna toplota za hlajenje pa Qc,d = 1.164,55 kWh/a.

Tabela 26: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike





Koeficient transmisijskih toplotnih izgub 1.955,20 W/K

Koeficient prezračevalnih toplotnih izgub 1.656,66 W/K

Potrebna toplotna energija za ogrevanje 103.396,08 kWh/a

Potrebna toplotna energija za pripravo STV 22.135,00 kWh/a

Energija za hlajenje 1.164,55 kWh/a

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub 0,684 W/m2K

Slika v nadaljevanju prikazuje skupno bilanco toplotnih izgub in dobitkov stavbe na podlagi

preračuna. Bilanca prikazuje preračunane transmisijske in ventilacijske izgube ter notranje

dobitke in dobitke sončnega sevanja.

Iz skupne bilance toplotnih izgub in dobitkov stavbe na spodnji sliki je možno razbrati, da velik

delež izgub predstavljajo transmisijske izgube in sicer 71%, preostalih 29% predstavljajo

ventilacijske izgube. Na strani dobitkov predstavljajo dobitki sončnega sevanja 55% vseh

dobitkov, notranji dobitki pa preostalih 45%.


Stran 63 od 104


Stran 64 od 104

Slika 41: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe

8.1.1. Transmisijske izgube

Do transmisijskih toplotnih izgub prihaja zaradi toplotnih izgub skozi neprozorne in prozorne

površine stavbnega ovoja, toplotnih mostov in toplotnih izgub skozi tla na terenu.

V nadaljevanju so prikazane toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe (fasada), ki zajemajo

prozorne in neprozorne površine.

Tabela 27: Neprozorne površine - OŠ

Oznaka Orientacija Naklon [°] Poščina

[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

F1 - Zunanja stena S 90 64,44 0,575 37,05

F1 - Zunanja stena V 90 72 0,575 41,4

F1 - Zunanja stena J 90 88,64 0,575 50,97

F1 - Zunanja stena Z 90 77,05 0,575 44,3

F2 - Zunanja stena beton S 90 91,68 0,641 58,77

F2 - Zunanja stena beton V 90 26,13 0,641 16,75

F2 - Zunanja stena beton J 90 17,6 0,641 11,28

F2 - Zunanja stena beton Z 90 11,86 0,641 7,6

vrata - kurilnica in spremljajoči prostori S 90 14,79 2,5 36,97

S3 - streha šola S 38 143,9 0,298 42,88

S3 - streha šola V 38 9,57 0,298 2,85

S3 - streha šola J 38 98,56 0,298 29,37

S3 - streha šola Z 38 9,57 0,298 2,85

S4 - streha kukerli V 90 13,6 0,3 4,08

S4 - streha kukerli Z 90 13,6 0,3 4,08

T3 - tla nad zrakom - balkon 0 19,24 0,829 15,95

skupaj: 772,23 407,17

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

kWh

/me

sec

transmisijske izgube ventilacijske izgube dobitki sončnega sevanja notranji dobitki


Stran 65 od 104

Tabela 28: Prozorne površine - OŠ


[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Lesena okna, dvoslojna, prvotna S 90 84,68 2,3 194,76

Lesena okna, dvoslojna, prvotna V 90 37,35 2,3 85,91

Lesena okna, dvoslojna, prvotna J 90 96,12 2,3 221,08

Lesena okna, dvoslojna, prvotna Z 90 30,78 2,3 70,79

Lesena okna, dvoslojna, prvotna SZ 90 12 2,3 27,6

PVC okna - menjana S 90 6,48 1,1 7,13

PVC okna - menjana V 90 4,32 1,1 4,75

PVC okna - menjana J 90 2,88 1,1 3,17

O3 - strešna okna VELUX - nova S 38 4,97 1 4,97

O3 - strešna okna VELUX - nova V 38 0,83 1 0,83

O3 - strešna okna VELUX - nova J 38 4,97 1 4,97

O3 - strešna okna VELUX - nova Z 38 0,83 1 0,83

04 - Strešno okno staro S 38 7,49 2,7 20,22

skupaj: 293,70 647,01

Tabela 29: Neprozorne površine - telovadnica


[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

F4 - zunanja stena telovadnica SV 90 144,3 0,526 75,9

F4 - zunanja stena telovadnica JV 90 65,58 0,526 34,5

F4 - zunanja stena telovadnica JZ 90 137,35 0,526 72,25

F4 - zunanja stena telovadnica SZ 90 81,9 0,526 43,08

skupaj: 429,13 225,72

Tabela 30: Prozorne površine - telovadnica


[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Lesena okna, dvoslojna, prvotna V 90 2,52 2,3 5,8

Lesena okna, dvoslojna, prvotna JV 90 16,32 2,3 37,54

Lesena okna, dvoslojna, prvotna JZ 90 2 2,3 4,6

Lesena okna, dvoslojna, prvotna Z 90 2,94 2,3 6,76

Lesena okna, dvoslojna, prvotna SZ 90 2,94 2,3 6,76

Okna telovadnica - kopilit SV 90 52,65 3,7 194,81

Okna telovadnica - kopilit JZ 90 52,65 3,7 194,81

skupaj: 132,02 451,07


Stran 66 od 104

Ob upoštevanju toplotnih mostov, znašajo skupne toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe

1.955,20 W/K.

Do transmisijskih izgub prihaja tudi skozi tla na terenu. V izračunu so upoštevane izgube skozi

talne plošče – tla na terenu na območju telovadnice in nepodkletenega dela osnovne šole in

skozi ogrevano in delno vkopano klet osnovne šole. Skupne izgube skozi tla na terenu znašajo

411,94 W/K.

Prav tako prihaja do izgub skozi neogrevane prostore in sicer napram neogrevanim delom

podstrešja osnovne šole in neogrevano podstrešje telovadnice. Skupne izgube skozi

neogrevane prostore znašajo 187,72 W/K.

Sliki v nadaljevanju prikazujeta razmerje med površinami zunanjega ovoja stavbe in razmerje

med posameznimi transmisijskimi izgubami objekta glede na te površine.

Slika 42: Toplotni ovoj stavbe - površine

Slika 43: Transmisijske izgube objekta

32%

12% 31%

25%

Toplotni ovoj stavbe - površine

Zunanje stene - neprozorne površine Zunanje stene - prozorne površine

Tla in ogrevana klet Strop in stene proti postrešju

74%

18%

8%

Transmisijske izgube

Skozi zunanje površine Skozi tla in ogrevano klet Skozi strop proti podstrešju


Stran 67 od 104

Iz zgornje slike je razvidno, da 44% transmisijskih izgub predstavljajo izgube skozi zunanje

površine, 31% izgube skozi tla in stene proti terenu in 25% izgube skozi strop proti podstrešju.

Slika v nadaljevanju prikazuje transmisijske toplotne izgube po posameznih mesecih v letu.

Slika 44: Transmisijske izgube objekta po mesecih

8.1.2. Izgube zaradi prezračevanja

Toplotne izgube zaradi prezračevanja oziroma ventilacijske izgube, so posledica potrebe po

segrevanju svežega zraka, ki ga dovajamo iz zunanjosti s prezračevanjem. Ker je trenutno

prezračevanje objekta večinoma naravno z odpiranjem stavbnega pohištva, prihaja

pričakovano do s tem povezanih izgub zaradi prezračevanja.

Ventilacijske izgube predstavljajo 29% vseh toplotnih izgub. Slika v nadaljevanju prikazuje

ventilacijske izgube objekta po mesecih.

Slika 45: Ventilacijske izgube objekta po mesecih

JanuarFebrua

rMarec April Maj Junij Julij Avgust

September

Oktober

November

December

transmisijske izgube 39.917 30.904 26.611 18.395 4.599 0 0 0 1.226 19.008 29.432 36.116

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

kWh

/me

sec

Januar Februar Marec April Maj Junij Julij AvgustSeptemb

erOktober

November

December

ventilacijske izgube 16.515 12.785 11.010 7.610 1.903 0 0 0 507 7.864 12.177 14.942

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

kWh

/me

sec


Stran 68 od 104

8.1.3. Toplotni dobitki

Toplotne dobitke delimo na notranje dobitke in dobitke zaradi sončnega obsevanja. Notranji

dobitki oz. dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja in njen vir ni

ogrevalni sistem. To so na primer oddaja toplote s strani uporabnikov stavbe, tehničnih naprav,

razsvetljave.

Toplotni dobitki so ocenjeni v skladu s Tehnično smernico TSG–1–004:2010 – po

poenostavljeni metodi. Skladno s poenostavljeno metodo znašajo prispevki notranjih toplotnih

virov pri potrebni toploti za ogrevanje 4 W/m2 na enoto uporabne površine.

Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki vstopa v prostor zaradi sončnega

obsevanja in jih delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in tudi nezastekljene

površine ovoja stavbe.

Slika v nadaljevanju prikazuje notranje dobitke in dobitke sončnega sevanja po posameznih

mesecih.

Slika 46: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih

Januar Februar Marec April Maj Junij Julij AvgustSeptemb

erOktober

November

December

dobitki sončnega sevanja 4.552 6.118 7.985 8.881 4.919 0 0 0 1.139 6.339 4.014 3.671

notranji dobitki 5.311 4.797 5.311 5.140 2.570 0 0 0 685 5.311 5.140 5.311

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

10.000

kWh

/mes

ec


Stran 69 od 104

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV

Energetski varčevalni potencial stavbe ocenimo s pomočjo primerjave rabe energije v podobnih

stavbah. Za to uporabimo določene kazalnike. Če so energetski kazalci stavbe bistveno večji

od priporočenih vrednosti, lahko sklepamo, da obstaja energetski potencial za varčevanje z

energijo znotraj stavbe. Izbrali smo primerjalni kazalnik za javne stavbe: poraba energije na m2

neto ogrevane površine – energijsko število.

OŠ Mala Nedelja na osnovi podatkov, prikazanih v poglavju 2, glede na povprečje zadnjih treh

let, porabi za ogrevanje 128.101 kWh toplotne energije (v 2016 pa 140.850 kWh).

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.784,77 m2, kar

pomeni, da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v letu 2016 enako

78,92 kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije in

UNP) pa 114,23 kWh/m2.

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča med potratne

objekte.

9.1. OVOJ STAVBE

V skladu z ogledom objekta in preračunom gradbene fizike je v nadaljevanju prikazana

prehodnost posameznih konstrukcij glede na njihove toplotne karakteristike. Iz spodnje

preglednice je razvidno kateri elementi zunanjega ovoja ne ustrezajo zahtevam PURES.

Tabela 31: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje OŠ

OPIS

Toplotna prehodnost

ustreznost Ui (W/m2K) Umax (W/m2K)


Z1 Zunanja stena OŠ 0,575 0,28 NE

Z2 Zunanja stena OŠ - beton 0,641 0,28 NE

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti OŠ 0,461 0,35 NE

S2 Stene v mansardi proti neogrevanemu podstrešju 0,315 0,28 NE


0,209 0,28 DA

STREHA

S1 streha šola - opečnata 0,298 0,20 NE


Stran 70 od 104

S2 Streha OŠ frčade 0,300 0,20 NE

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Lesena okna prvotna 2,300 1,30 NE

O2 PVC okna - menjana 1,100 1,30 DA

O3 Strešna okna Velux - menjana 1,000 1,40 DA

O4 Strešna okna - prvotna 2,700 1,40 NE

V1 Vrata kurilnica in prostori 2,500 1,60 NE


T1 Tla na terenu - OŠ 0,262 0,35 DA

T2 Tla na terenu - ogrevana klet 0,258 0,35 DA

T3 Tla nad zrakom - nadstrešek 0,829 0,28 NE

S1 Strop nad mansardo - OŠ 0,317 0,20 NE

Tabela 32: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje

telovadnica

OPIS

Toplotna prehodnost



Z4 Zunanja stena telovadnica 0,526 0,28 NE

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Lesena okna prvotna 2,300 1,30 NE

O5 Okna kopilit 3,700 1,60 NE


T4 Tla na terenu - telovadnica 0,272 0,35 DA

S4 Strop proti podstrešju - telovadnica 0,317 0,20 NE

Iz gornje tabele je razvidno, da prihaja do velikih izgub skozi zunanje zidove, ki so minimalno

izolirani. Toplotna prehodnost je ustrezna pri dodatno izoliranih stenah podstrešja osnovne

šole, menjanem stavbem pohištvu in tlakih.

V skladu z zgoraj navedenim se priporoča izvedba:

Izolacije zunanjih sten s toplotno izolacijo debeline 16 cm, kot na primer EPS toplotna

izolacija ali mineralna volna toplotne prehodnosti 0,039 W/mK, ki naj na vkopanem delu

kleti osnovne šole sega tudi do nivoja 0,4 m pod nivojem okolice. Cokel objektov se

izvede iz XPS toplotne izolacije enake ali boljše prehodnosti.

Na JV delu objekta osnovne šole (vzhodno od glavnega vhoda) se izvede odkop

objekta do pete temelja (cca 1,7 m), izvede se dodatna hidroizolacija zunanje stene in

toplotna XPS izolacija debeline 16 cm.

Dodatna izolacija neogrevanega podstrešja s toplotno izolacijo debeline 12 cm, kot na

primer mineralna volna toplotne prehodnosti 0,04 W/mK. Dodatna toplotna izolacija se

izvede na območju neogrevanih prostorov nad mansardo in nad pritličjem osnovne

šole, ter nad spuščenim stropom telovadnice. Stene mansarde osnovne šole napram

neogrevanim prostorom, ki še niso dodatno izolirane, se izolirajo z 10 cm toplotne

izolacije, kot na primer mineralna volna.


Stran 71 od 104

Sanira se streha oz. obstoječ spuščen strop »Armstrong« v skupnem osrednjem

prostoru/jedilnici, ki poteka od pritličja do mansarde objekta. Obstoječ spuščen strop se

odstrani, izvede se nova podkonstrukcija ter nova izolacija spuščenega stropa v

debelini 20 cm mineralne volne toplotne prehodnosti 0,04 W/mK z novo parno zaporo in

novim spuščenim stropom. Sočasno se izvede tudi prestavitev obstoječih svetil.

Menjava prvotnega stavbnega pohištva – lesenih prvotnih oken, stekleno-lesenih sten

in vhodnih vrat, preostalih lesenih strešnih oken in zasteklitev v kombinaciji oken in

kopilita v alu okvirjih telovadnici. Vgradi se PVC ali leseno stavbno pohištvo, skladno s

PZI projektom, toplotne prehodnosti do Uw=1,0 W/m2K, hkrati se zamenjajo obstoječe

zunanje žaluzije (krpanke) in notranja senčila. Zamenjane zasteklitve velikih površin v

telovadnici se izvedejo s stavbnim pohištvom v novem rastru. Vhodna vrata v kotlovnico

in spremljajoče prostore se izvedejo v ustrezni, kovinski izvedbi.

Tabela v nadaljevanju prikazuje predvidene toplotne prehodnosti posameznih elementov po

izvedbi sanacije toplotnega ovoja.

Tabela 33: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje OŠ

OPIS

Toplotna prehodnost



Z1 Zunanja stena OŠ 0,171 0,28 DA

Z2 Zunanja stena OŠ - beton 0,173 0,28 DA

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti OŠ 0,461 0,35 NE

S2 Stene v mansardi proti neogrevanemu podstrešju 0,176 0,28 DA


0,209 0,28 DA

STREHA

S1 streha šola - opečnata 0,298 0,20 NE

S2 Streha OŠ frčade 0,300 0,20 NE

S3a Streha jedilnica dodatna izolacija 0,156 0,20 DA

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Lesena okna prvotna 1,000 1,30 DA

O2 PVC okna - menjana 1,100 1,30 DA

O3 Strešna okna Velux - menjana 1,000 1,40 DA

O4 Strešna okna - prvotna 1,100 1,40 DA

V1 Vrata kurilnica in prostori 1,500 1,60 DA


T1 Tla na terenu - OŠ 0,262 0,35 DA

T2 Tla na terenu - ogrevana klet 0,258 0,35 DA

T3 Tla nad zrakom - nadstrešek 0,188 0,28 DA

S1 Strop nad mansardo - OŠ 0,162 0,20 DA


Stran 72 od 104


Stran 73 od 104

Tabela 34: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje

telovadnica

OPIS

Toplotna prehodnost



Z4 Zunanja stena telovadnica 0,166 0,28 DA

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Lesena okna prvotna 1,000 1,30 DA

O5 Okna kopilit 1,000 1,60 DA


T4 Tla na terenu - telovadnica 0,272 0,35 DA

S4 Strop proti podstrešju - telovadnica 0,162 0,20 DA

9.2. PREZRAČEVANJE

9.2.1. Telovadnica

Predlaga se sistem prezračevanja z rekuperacijo.

Slika 47: Primer klimata z vračanjem energije

9.2.2. Kuhinja

Predlaga se sistem varčne nape, to je prezračevanje z rekuperacijo. Možnih je več sistemov

izvedbe, napr. kuhinjska napa z vgrajenimi rekuperatorji in odvodnim ter dovodnim

ventilatorjem ali klasična odvodna kuhinjska napa in rekuperator (zrak / zrak), nameščen izven

kuhinje.

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE

Predlaga se izvedba centralnega sistema, priprave sanitarne tople vode, v prenovljeni

kotlovnici na lesno biomaso.


Stran 74 od 104

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE

Predlaga se predelava kotlovnice na lesno bio maso. Zamenjava dotrajanega obstoječega

kotla na EL-KO, z novim toplovodnim kotlom na pelete ali sekance, z avtomatsko dozirno

napravo, kot prikazuje slika v nadaljevanju, moči cca 130 kW in prigraditev dveh zalogovnikov

toplote volumna po 1.500 L, razvodne napeljave v kotlovnici in regulacijskega sistema.

Deponijo za lesno biomaso je možno izvesti na več načinov. Med kotlovnico in kuhinjo sta dva

manjša prostora (odpadki in opuščena plinska postaja). Ob njuni združitvi bi nastal prostor cca

20 m3 primeren za zalogovnik peletov.

Druga možnost je izvedba podzemnega zalogovnika na lokaciji nadstreška kolesarnice.

Primeren bi bil za pelete ali sekance. (Po izvedbi zalogovnika se kolesarnica oz. nadstrešnica

postavi v prvotno stanje).

Lesno biomaso bi transportirali preko polžnega (ali pnevmatskega) sistema v kurišče, proces

zgorevanja je povsem avtomatiziran in predstavlja stabilno oskrbo z domačim (obnovljivim)

virom energije.

Slika 48: Kotel na biomaso in primer zalogovnikov


Stran 75 od 104

9.4.1. Razdelilna postaja toplote in ločitev dela objekta - vrtca

V prenovljeni kotlovnici je potrebno urediti razdelilno postajo ogrevanja, z naslednjimi

ogrevnimi vejami:

- veja 1 >regulirana: radiatorsko ogrevanje - osnovna šola

- veja 2 >regulirana: radiatorsko ogrevanje – vrtec

- veja 3 >regulirana: radiatorsko ogrevanje telovadnica

Na ta način se uvede ločena veja za ogrevanja vrtca, ki ima različen temperaturni in časnovni

obratovalni režim od preostalih delov v stavbi osnovne šole.

Ogrevna veja za STV ni potrebna, ker je za centralno pripravo sanitarne tople vode predviden

pretočni sistem, to je visoko zmogljiv izmenjevalnik toplote, ki se z ogrevno toploto napaja iz

plastnega zalogovnika toplote, ki je sestavni del kotlovnice na lesno biomaso.

9.4.2. Hidravlično uravnoteženje

Pri neuravnoteženem hidravličnem sistemu imajo bližnji porabniki, ki so v bližini kotlovnice

prevelik pretok in povzročajo premajhne pretoke pri oddaljenih porabnikih. Posledica so

prenizke željene prostorske temperature. To vodi k povečevanju pretokov in zato obtočne

črpalke porabijo več električne energije od potrebne. Različni vplivi lahko skupaj povzročijo

do 10% prekomerne porabe.

S hidravličnim uravnoteženjem zagotovimo enakomerne tlačne padce in s tem pravilne

pretoke ogrevne vode po celotnem razvodnem omrežju. Na ta način izboljšamo izkoristek

ogrevalnega sistema, zmanjšamo potrebno energijo za transport vode in znižamo potrebno

temperaturo ogrevne vode.

9.4.3. Namestitev termostatskih ventilov

V vseh prostorih osnovne šole je vgrajenih 117 radiatorjev. Na radiatorjih so vgrajeni navadni

regulacijski ventili. Za vse radiatorje predlagamo vgradnjo termostatskih ventilov s termostatsko

glavo npr. Danfoss RA 2920, katerih značilnost je da so polnjeni s plinom in lahko nastavi

želeno oz. potrebno temperaturo samo pooblaščena in poučena oseba s specialnim orodjem.

Slika 49: Primer ustrezne termostatske glave (Danfoss RA 2920)


Stran 76 od 104

Z vgradnjo teh termostatskih ventilov preprečimo spreminjanje temperature v prostoru

nepooblaščenim osebam. Po vgraditvi termostatskih ventilov je potrebno še izvesti hidravlično

uravnoteženje sistema, s katerim zagotovimo pravilne pretoke in diferenčne tlake ogrevnega

medija v celotnem radiatorskem sistemu. V odvisnosti od velikosti in stanja sistema so po

izkušnjah podjetja Dannfoss znižajo stroški ogrevanja za 3 % do 10 %.

9.5. RAZSVETLJAVA

Z energetsko sanacijo je predvidena vgradnja LED svetilk namesto klasičnih svetil, zamenjava

klasičnih fluo svetlobnih cevi z LED cevmi, vgradnja LED sijalk namesto klasičnih z okovom

E27 in vgradnja senzorjev za vklop svetil na hodnikih in v sanitarijah.

9.6. HLAJENJE

Objekt se v vročih poletnih časih ne uporablja (poletne počitnice), zato ni smiselno vgrajevati

hladilnih naprav.

9.7. SANITARNA VODA

Prihranimo lahko predvsem z osveščanjem uporabnikov.


Na rabo električne energije lahko vplivamo:

z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov, klimatov in razsvetljave),

z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi),

z namestitvijo in uporabo varčnih svetilk, varčnih sijalk in izkoriščanjem dnevne

svetlobe,

s krajšanjem delovanja svetil – uporabo senzorjev prisotnosti po sanitarijah, hodnikih in

prostorih brezstalne prisotnosti,

z rednim in kakovostnim vzdrževanjem naprav.

optomalna določitev konične priključne moči obejkta po izdelavi načrta PZI lahko

prinese prihranek stroška za omrečnino priključne moči ( trenutno ima objekt skupno 59

kW konične priključne moči, kar je glede na obstoječe porabnike preveč)

Velik del ukrepov na tem področju je organizacijske narave, predvsem pa je potrebno pri

nakupu novih naprav pozornost posvetiti energijskemu razredu opreme.


Stran 77 od 104

III. P R E D L O G I I N A N A L I Z A U K R E P O V Z A U Č I N K O V I T O R A B O E N E R G I J E


Stran 78 od 104

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA)

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti

uporabnikom, saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in

okolja. Po izvedbi sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in

usmeritve za učinkovito rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni

stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo

porabljala nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

10.2. IZOBRAŽEVANJE

Šola zagotovi ustrezno izobraževanje zaposlenih in učencev na področju racionalne rabe

energije in ustreznih bivalnih pogojev.

10.3. INFORMIRANJE

Odgovorni zaposleni naj prejmejo informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega

obveščanja, jih kritično obdelajo in na primeren način posredujejo nadaljnim uporabnikom.


Stran 79 od 104

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH

UKREPOV

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN

ČAS VRAČILA

V nadaljevanju so prikazana potrebna investicijska sredstva (brez DDV), možni prihranki (brez

DDV) in čas vračila za predvidene investicijske ukrepe skladno z navedenim v REP.

Upoštevane cene energenta so preračunane iz povprečnih podatkov zadnjih treh let in znašajo

67,89 EUR/MWh brez DDV (82,83 EUR/MWh z DDV) za ELKO in 110,18 EUR/MWh brez DDV

(134,42 EUR z DDV) za električno energijo. Pri izračunu vračilne doba je upoštevana

enostavna, linearna vračilna doba ukrepa.

11.1.1. Izolacija zunanjih sten

Ukrep zajema izolacije zunanjih obodnih sten in sicer:

- Izvedba toplotne izolacije debeline 16 cm zunanjih sten osnovne šole in telovadnice, ki

vključuje:

toplotno izolacijo debeline 16 cm in toplotne prehodnosti 0,039 W/Mk –

predpostavi se izolacija iz EPS, ma območju kleti in v višini 0,5 od zunanjega

nivoja terena, kjer objekt ni podkleten, se predpostavi izvedba z XPS toplotno

izolacijo,

tankoslojni omet 1,5mm,

špalete obdelane v ravnini,

postavitev odra,

čiščenje in struganje,

izravnava,

dobava in montaža ALU okenskih polic…

- Izvedba odkopa objekta do pete temelja na obmojču JV dela objekta osnovne šole

(vzhodno od glavnega vhoda v objekt) z izvedbo hidroizolacije in toplotne izolacije, ki

vključuje:

odkop do pete temelja (ocena globine cca 2m),

priprava površine zunanjega zidu za izvedbo hidroizolacija – odbijanje neravnin,

izravnava,…

izvedba hidroizolacije zidu od pete do 30 cm nade terenom,

izvedba XPS toplotne izolacije debeline 16 cm,

izvedba drenaže ob objektu,


Stran 80 od 104

zaščita izolacije in zasutje…

Ocena investicije za zgoraj navedene ukrepe znaša 65.630 EUR. Predvideni prihranki znašajo

cca 14.245 kWh toplotne energije oz. 1.174 EUR na leto.Vračilna doba predvidenega ukrepa

znaša 27,5 let.

11.1.2. Zamenjava in dodatna izolacija strehe/spuščenega stropa v

skupnem osrednjem prostoru



odstrani, izvede se nova podkonstrukcija ter nova izolacija spuščenega stropa v debelini 20 cm

mineralne volne toplotne prehodnosti 0,04 W/mK z novo parno zaporo in novim spuščenim

stropom. Sočasno se izvede tudi prestavitev obstoječih svetil.


cca 256 kWh toplotne energije oz. 21 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša več kot 200 let. Izračun vračilne dobe ukrepa je

izveden linearno in ne upošteva amortizacije izvedenega spuščenega stropa, ki je prvoten in v

dotrajanem stanju.

11.1.3. Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Izvede se izolacija napram neogrevanim prostorom podstrešja s toplotno izolacijo debeline 12

cm, kot na primer mineralna volna toplotne prehodnosti 0,04 W/mK. Dodatna toplotna izolacija

se izvede na območju neogrevanih prostorov nad mansardo in nad pritličjem osnovne šole, ter

nad spuščenim stropom telovadnice. Stene mansarde osnovne šole napram neogrevanim

prostorom, ki še niso dodatno izolirane, se izolirajo z 10 cm toplotne izolacije, kot na primer

mineralna volna.


cca 2.767 kWh toplotne energije oz. 228 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 73 let.

11.1.4. Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva na območju objekta osnovne šole in

telovadnice. Menjava prvotnega stavbnega pohištva – lesenih prvotnih oken, stekleno-lesenih

sten in vhodnih vrat, preostalih lesenih strešnih oken in zasteklitev v kombinaciji oken in kopilita

v alu okvirjih telovadnici. Vgradi se PVC ali leseno stavbno pohištvo, skladno s PZI projektom,

toplotne prehodnosti do Uw=1,0 W/m2K, hkrati se zamenjajo obstoječe zunanje žaluzije

(krpanke) in notranja senčila. Zamenjane zasteklitve velikih površin v telovadnici se izvedejo s

stavbnim pohištvom v novem rastru. Vhodna vrata v kotlovnico in spremljajoče prostore se

izvedejo v ustrezni, kovinski izvedbi.


Stran 81 od 104

Ocena investicije za zgoraj navedene ukrepe znaša 104.810 EUR. Predvideni prihranki

znašajo cca 26.952 kWh toplotne energije oz. 2.220 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 47 let. Izračun vračilne dobe ukrepa je izveden

linearno in ne upošteva amortizacije vgrajenih oken, ki so še prvotna.

11.1.5. Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnega tipala na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v

kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih.

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: kompaktna toplotna postaja

- ogrevalni krogi: 3


cca 4,0% toplotne energije za ogrevanje in 4,0% za pripravo TSV, kar skupaj znese 4.550 kWh

oz. 520 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 39,8 let.

11.1.6. Rekuperacija toplote - telovadnica

Predvidi se uvedba prezračevanja z rekuperacijo telovadnice in pomožnih prostorov

(garderoba s sanitarijami), ki zajema:

- demontažo obstoječe opreme prezračevanja, vključno obstoječi kanali in rešetke

- vgradnjo klimata z rekuperacijo in integrirano toplotno črpalko, to je prezračevalna

naprava z DX toplotnim izmenjevalnikom. Naprava je toplotno neodvisna v zimskem

režimu obratovanja, v letnem režimu obratovanja pa omogoča pohlajevanje prostorov,

- izvedbo potrebnega kanalskega razvoda za prezračevanje telovadnice,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje telovadnice,

- izvedbo krmilnega sistema s povezavo na centralni nadzorni sistem ponudnika za

ustrezno delovanje klimata in ventilatorjev.

Investicijo ocenjujemo na 12.500 EUR. Predvideni prihranki znašajo cca 7.990 kWh toplotne

energije glede na obstoječi sistem prezračevanja. Letni prihranki energije po izvedbi

zamenjave bi znašali 660 EUR na leto.



Stran 82 od 104

11.1.7. Rekuperacija toplote - kuhinja

Predvidi se uvedba učinkovito prezračevanja kuhinje z rekuperacijo, ki zajema:

- vgradnjo nove varčne kuhinjske nape (Venturijev princip sesanja, 60-70% svežega

zraka se spelje v glavno napo nad termoblokom), 30-40% svežega zraka se spelje

preko dogrelnika svežega zraka direktno v kuhinjo,

- Odvodna stran sistema: poleg nape z maščobolovilci iznad termobloka, še napa iznad

konvektomata, sekundarni razvod z maščobolovilci iznad pomivalnih korit, pomivalnega

stroja. V podstrehi (podstrešni trikot izza sanitarj) se namesti žični fllter (dodatno

izločevanje maščob pred rekuperatorjem), rekuperator (toplotni izmenjevalnik zrak /

zrak), by-pass (obvod toplega zraka, ko rekuperacija ni potrebna), dušilnik zvoka, box-

ventilator z motorjem izven toka zraka, odvod zavrženega zraka skozi streho,

- Dovodna stran sistema: zajem svežega zraka na strehi (ali zahodni fasadi), filter zraka

(stopnja filtracije primerna za kuhinje F7), dovodni ventilator, prehod svežega zraka

skozi rekuperator, dušilnik zvoka,

- izvedbo dogrelnika svežega zraka, DX izmenjevalec in toplotna črpalka, za 30-40%

svežega zraka, ki se dovaja direktno v kuhinjo,

- izvedbo potrebnega kanalskega razvoda za prezračevanje,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje kuhinje,


učinkovito obratovanje in nadzor sistema kuhinjskih nap

Investicijo ocenjujemo na 15.500 EUR. Predvideni prihranki znašajo cca 10.555 kWh toplotne

energije glede na obstoječi sistem prezračevanja. Letni prihranki energije po izvedbi

zamenjave bi znašali 870 EUR na leto.


11.1.8. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje

sistema

Na delujoče radiatorje, ki imajo vgrajene običajne radiatorske ventile, se vgradi radiatorske

termostatske ventile z možnostjo prednastavitve ter termostatske glave z varovalko pred

nepooblaščenim snemanjem. Radiatorji se ne menjajo. V ogrevalne veje toplotnega

razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.

Višina naložbe v vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema znaša

5.400,00 EUR. Poraba toplotne energije bi se znižala za cca 3.900 kWh. Letni prihranki

energije bi znašali 320 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 16,8let.

11.1.9. Optimizacija ogrevalnega sistema

V okviru ukrepa se predvidi:

- vgradnja obtočne črpalke s frekvenčno regulacijo,

- v ogrevalne veje toplotnega razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.


Stran 83 od 104

Višina ukrepa znaša 1.500 EUR, predvideva se letni prihranek cca 720 kWh oz. 60 EUR.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 25 let.

11.1.10. Zamenjava sistema ogrevanja s kotlom na lesno biomaso (sekance)

Zamenjava obstoječega dotrajanega kotla proizvajalca EMO Celje tip SVN-250, z novim

toplovodnim kotlom na biomaso-sekance, moči 130 kW.

Izvede se prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega kotla in vgradnjo novega kotla na lesno biomaso,

- vključno dveh zalogovnikov (2x 1500 L)

- avtomatsko dozirno napravo lesne biomase,

- prostor za deponijo biomase

- razdelilna postaja ogrevanja, s potrebnimi ogrevnimi vejami za optimalno delovanje

sistema ogrevanja,

- izvedba centralnega sistema priprave sanitarne tople vode, v prenovljeni kotlovnici na

lesno biomaso – sistem nadomesti obstoječe lokalne električne bojlerje,

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.

Investicijo ocenjujemo na 35.000 EUR. Sama zamenjava sistema ogrevanja vpliva na

zmanjšanje potrebne koristne toplotne energije zaradi boljšega izkoristka kotla – prihranek

zaradi izkoristka se ocenjuje na cca 8.150 kWh. Hrati se bo poraba toplotne energije povečala

zaradi izvedbe centralnega sistema priprave tople sanitarne vode. Poraba toplotne energije se

bo zvečala za trenutno potrebno energijo za pripravo STV, ki se ocenjuje na 12.000 kWh/leto.

Posledično se bo zaradi ukrepa za isto vrednost zmanjšala poraba električne energije.

Prihranek zaradi menjave energenta je tako povezan z zmanjšanjem električne energije,

spremembo v toplotni energiji – absolutno se potreba poveča za 3.860 kWh in prihranku zaradi

nižje cene energenta. Izračunan skupen prihranek tako znaša 3.488 EUR na leto.

Zgoraj ocenjen prihranek je izračunan na zmanjšano potrebo po toplotni energiji zaradi izvedbe

vseh predhodno naštetih ukrepov. Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 10,0 let.

11.1.11. Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno. Za svetilke v katerih so vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in

navojem E27 se izvede retrofit zamenjava z ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v telovadnici je izvedena z zamenjavo obstoječih reflektorjev z novimi

LED reflektorji. Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in

način prižiganja ostane nespremenjeno.


Stran 84 od 104

Ocena investicije za zgoraj navedene ukrepe znaša 11.755,00 EUR. Predvideni prihranki

znašajo cca 12.650 kWh električne energije oz. 1.400 EUR na leto. Predviden prihranek

12.650 kWh je ocenjen glede na trenutno porabo in število svetil. Vračilna doba predvidenega

ukrepa znaša 8,44 let.

11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA

BIVALNO UGODJE

Ogljikov dioksid je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede. V okolje se sprostijo

ogromne predvsem pri sežiganju fosilnih goriv. Zato je racionalna raba energije in s tem

manjše sproščanje emisij CO2 v ozračje bistvenega pomena za trajnejši razvoj planeta, ki je

sonaraven in bo zadostil potrebam življenja sedanjim generacijam in hkrati to omogočil tudi

prihodnjim generacijam. Letno emisijo CO2, ki je posledica obratovanja neke zgradbe,

določimo kot produkt potrebe po energiji za ogrevanje in faktorja emisije CO2 glede na

uporabljen energetski vir (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, kurilno olje, drva ipd.).

Manjša poraba električne energije in toplotne energije pomeni tudi zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov, predvsem CO2. Za preračun emisij CO2 je uporabljena metodologija

izračuna iz Tehnične smernice TSG-1-004: 2010, uporabljeni faktorji pa skladni z zadnjimi

objavljenimi v Uradnem listu in sicer za ELKO zanaša 0,27 kg CO2/kWht, za lesno biomasao

zanaša 0,0 kg CO2/kWht.

Za elektriko, dobavljeno iz javnega omrežja, znaša faktor 0,49 kg CO2/kWhe. Po tem izračunu

je predvideno skupno zmanjšanje emisij CO2 po izvedbi vseh investicijskih ukrepov v višini

46,7 ton letno (za 77,25 %).

Iz zgornjih izračunov je očitno, da lahko že pri eni sami zgradbi zmanjšamo emisije CO2 za več

ton, v merilu naselja, mesta ali države pa so te količine težko predstavljive.


Stran 85 od 104

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE

PREGLEDANIH STAVB

V izvedenem razširjenem energetskem pregledu ni bila obravnavana skupina stavb, za katere

bi bila smiselna primerjalna analiza.


Stran 86 od 104

13. VIRI

1. Energetski zakon (EZ-E, Ur.l. RS, št. 10/2012)

2. Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana, 2007

3. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-2, Ur.l. RS, št. 52/2010)

4. Tehnična smernica TSG-1-004:2010

5. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS, št. 42/2002, 105/2002)

6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Odredbe o zahtevanih izkoristkih za nove

toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 63/07)

7. Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za

oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS, št. 35/2008)

8. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS, št.

77/2009)

9. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008-2016 (AN URE)

10. Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije AN OVE

11. Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove

stavb javnega sektorja (MzI, februar 2016)

12. Priročnik za izvajalce energetskih pregledov (MGD, oktober 1997)

13. Baza podatkov naročnika


Stran 87 od 104

IV. P r i l o g e


Stran 88 od 104

14. Priloga 1: Osnovni podatki o stavbi

Tabela 35: Splošno

Ime objekta OŠ Mala Nedelja

Naslov Mala Nedelja 37

Kraj, poštna št. 9243 Mala Nedelja

Matična št. 5084610000

Kontakt (02) 585 81 70

Parcelna št. 235/8

Katastrska občina 252 - Bučkovci

Št. stavbe 155 in 169

Leto zgraditve 1994

Koordinate stavbe GKX(N): 154020 GKY(E): 581295

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.771,63 m2

Tabela 36: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1994

Število etaž K + P + M

Povprečna višina nadstropja 3,25 osnovna šola, 5,54 telovadnica

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 1.046 m2





Površina fasade 896,77 m2

Površina zunanjega stavbnega pohištva 440,51 m2

Površina neogrevanega podstrešja 794,77 m2

Površina vkopanih sten in tal na terenu 1.166,60 m2

Površina strehe na območju toplotnega

ovoja 288,80 m

2


Stran 89 od 104

15. Priloga 2: Pregled možnih ukrepov zmanjšanja

stroškov za energijo

Tabela 37: Pregled vseh možnih ukrepov – scenarij 1

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -

Investicijski ukrepi

1 izolacija zunanjih sten 17.806 1.174

65.632 55,92

2 dodatna izolacija strehe/spuščenega stropa v skupnem osrednjem prostoru

320 21

5.210 246,78

3 izolacija napram neogrevanim delom podstrešja

3.459 228

16.616 72,88

4 zamenjava stavbnega pohištva 33.690 2.221

104.808 47,19

5 energetsko upravljanje 5.604 377

15.000 39,75

6 rekuperacija toplote - telovadnica 9.992 659 12.500 18,98

7 rekuperacija toplote - kuhinja 13.194 870 15.500 17,82

8 vgradnja termostatskih ventilov in hidr. uravn.

4.868 321 5.400 16,83

9 optimizacija ogrevalnega sistema 897 59 1.500 25,38

10 menjava energenta -3.863 12.000 2.166 1.322 35.000 10,03

11 prenova razsvetljave 12.648 1.394 11.755 8,44

Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov. Navedeni prihranki in investicijska vrednost se nanaša na vrednosti brez

DDV.

Zgornja tabela prikazuje pregled vseh možnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo in

hkrati za doseganje trenutno veljavnih pogojev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Ob sočasni izvedbi zgornjih ukrepov so bili pri izračunu končnega prihranka energije objekta

prihranki gradbenih ukrepov upoštevani linearno, prihranki na področju strojnih in

elektroinštalaterskih del so medsebojno faktorirani.


Stran 90 od 104

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta ob sočasni izvedbi vseh investicijskih ukrepov. Za obstoječe stanje

so uporabljeni podatki o povprečni porabi zadnjih treh let.

Trenutna poraba STV je ocenjena iz podatkov o porabi električni energiji in na podlagi popisov

poravnikov električne energije prikazanih v poglavju 6.2. Trenutna poraba EE za pripravo STV

se ocenjuje na 12.00 kWh/leto.


Scenarij 2 – izvedba vseh investicijskih

ukrepov


Raba energenta - končna

dovedena energija


prihranek CO2

prihranek [EUR

brez DDV]

poraba končne energije

po sanaciji [kWh]


ELEKTRIČNA

ENERGIJA 52.688 25.817 24.648 12.078 2.716 28.040 13.740

TOPLOTNA

ENERGIJA 128.101 34.587 68.838 34.587 7.173 59.262 0

SKUPAJ 180.789 60.404 93.486 46.665 9.889 87.303 13.740

letni prihranek EE 24.648 kWh

letni prihranek TE 68.838 kWh

skupno zmanjšanje CO2 46.665 kg

skupno zmanjšanje stroškov 9.889 €

skupni znesek investicij 288.921 €

EVD 29,22 let

Tabela 39: Predvidena raba energentov po sanaciji

Predvidena raba končne

energije po energetski sanaciji

raba končne energije za TE 59.262 kWh

raba EE 28.040 kWh

skupna raba energije 87.303 kWh

emisije C02 13.740 kWh

energija iz OVE 59.262 kWh

Z vgradnjo kotla na lesno biomaso (sekance) bomo v stavbi povečali uporabo obnovljivih virov

energije, saj se bo za ogrevanje in pripravo STV izkoriščalo lesno biomaso (sekance).

Tabela v nadaljevanju prikazuje izračun sanacije ogrevalnega vira.


Stran 91 od 104

Tabela 40: Sanacija ogrevalnega vira

Energ.

prihranek koristna

en. [kWh]

delež energenta

izkor. kotla / COP (TČ)

nova raba -

koristna energija

nova raba -

končna en.

[kWh]

proizvedena toplotna energija

spec. str.

[€/kWh]

nov strošek TE [€]

prihranek TE [€]

CO2 po

san. [kg]

TE – novi vir

sekanci 58.774 100% 94% 55.707 59.262 55.707 0,0257 1.524 7.173 0

Ob izvedbi vseh predvidenih investicijskih ukrepov scenarija 1 znaša investicijska vrednost

ukrepov na podlagi ocene 288.921 EUR brez DDV. Ob izvedbi vseh ukrepov znaša enostavna

vračilna doba, brez upoštevanja amortizacije obstoječih elementov fasadnega ovoja, 29,2 let.

Tabela 41: Vračilna doba – scenarij 1

OBSTOJEČE UKREPI

končna energija [kWh]

koristna energija [kWh]

CO2 [kg]

strošek [€]

prihranek končne energije [kWh]

prihranek CO2 [kg]

prihranek [€]

investicija [€]

EVD

EE 52.688 52.688 25.817 5.805 24.648 93.486

12.078 46.665

2.716 9.889 288.921 29,2

TE - novi vir 128.101 102.481 34.587 8.697 68.838 34.587 7.173


Stran 92 od 104

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe

energije

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi

energije je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne

bo porabljala nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Ocenjujemo, da so pri doslednem izvajanju ukrepa možni prihranki pri toplotni energiji (do

3%) in pri električni energiji (do 2%).

Investicija: - EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: - EUR/leto

Vračilna doba: takoj let

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka

Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko


Stran 93 od 104

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Izolacija zunanjih sten

Ukrep zajema izolacije zunanjih obodnih sten in sicer:

- Izvedba toplotne izolacije debeline 16 cm zunanjih sten osnovne šole in telovadnice, ki

vključuje:

toplotno izolacijo debeline 16 cm in toplotne prehodnosti 0,039 W/Mk –

predpostavi se izolacija iz EPS, ma območju kleti in v višini 0,5 od zunanjega

nivoja terena, kjer objekt ni podkleten, se predpostavi izvedba z XPS toplotno

izolacijo,

tankoslojni omet 1,5mm,

špalete obdelane v ravnini,

postavitev odra,

čiščenje in struganje,

izravnava,

dobava in montaža ALU okenskih polic…

- Izvedba odkopa objekta do pete temelja na obmojču JV dela objekta osnovne šole

(vzhodno od glavnega vhoda v objekt) z izvedbo hidroizolacije in toplotne izolacije, ki

vključuje:

odkop do pete temelja (ocena globine cca 2m),

priprava površine zunanjega zidu za izvedbo hidroizolacija – odbijanje

neravnin, izravnava,…

izvedba hidroizolacije zidu od pete do 30 cm nade terenom,

izvedba XPS toplotne izolacije debeline 16 cm,

izvedba drenaže ob objektu,

zaščita izolacije in zasutje…

Investicija: 65.630 EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: 1.174 EUR/leto

Vračilna doba: 27,5 let


0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja

Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje


Stran 94 od 104

Ukrep 2 : Zamenjava in dodatna izolacija strehe/spuščenega stropa v skupnem

osrednjem prostoru



odstrani, izvede se nova podkonstrukcija ter nova izolacija spuščenega stropa v debelini 20

cm mineralne volne toplotne prehodnosti 0,04 W/mK z novo parno zaporo in novim

spuščenim stropom. Sočasno se izvede tudi prestavitev obstoječih svetil.


Stroški: EUR/leto

Prihranek: 21 EUR/leto



0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 95 od 104

Ukrep 3 : Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Izvede se izolacija napram neogrevanim prostorom podstrešja s toplotno izolacijo debeline

12 cm, kot na primer mineralna volna toplotne prehodnosti 0,04 W/mK. Dodatna toplotna

izolacija se izvede na območju neogrevanih prostorov nad mansardo in nad pritličjem

osnovne šole, ter nad spuščenim stropom telovadnice. Stene mansarde osnovne šole

napram neogrevanim prostorom, ki še niso dodatno izolirane, se izolirajo z 10 cm toplotne

izolacije, kot na primer mineralna volna.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 96 od 104

Ukrep 4 : Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva na območju objekta osnovne šole

in telovadnice. Menjava prvotnega stavbnega pohištva – lesenih prvotnih oken, stekleno-

lesenih sten in vhodnih vrat, preostalih lesenih strešnih oken in zasteklitev v kombinaciji

oken in kopilita v alu okvirjih telovadnici. Vgradi se PVC ali leseno stavbno pohištvo, skladno

s PZI projektom, toplotne prehodnosti do Uw=1,0 W/m2K, hkrati se zamenjajo obstoječe

zunanje žaluzije (krpanke) in notranja senčila. Zamenjane zasteklitve velikih površin v

telovadnici se izvedejo s stavbnim pohištvom v novem rastru. Vhodna vrata v kotlovnico in

spremljajoče prostore se izvedejo v ustrezni, kovinski izvedbi.


Stroški: EUR/leto


Vračilna doba: 47 let


0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 97 od 104

Ukrep 5 : Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnega tipala na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v

kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih.

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: kompaktna toplotna postaja

- ogrevalni krogi: 3


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 98 od 104

Ukrep 6 : Rekuperacija toplote - telovadnica

Predvidi se uvedba prezračevanja z rekuperacijo, ki zajema:

- demontažo celotne obstoječe opreme prezračevanja

- vgradnjo dovodno / odvodnega klimata z rekuperacijo,

- toplotna črpalka in DX dogrelnik zraka, vgrajen v klimatu,

- izvedbo kanalskega razvoda, dušilnikov zvoka, …

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje telovadnice,


ustrezno delovanje klimata in ventilatorjev.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 99 od 104

Ukrep 7 : Rekuperacija toplote - kuhinja

Predvidi se uvedba prezračevanja z rekuperacijo, ki zajema:

- demontažo celotne obstoječe opreme prezračevanja kuhinje ,

- vgradnja varčne kuhinjske nape, z rekuperatorjem (zrak / zrak), izven nape,

- dovodni / odovodni ventilator, s frekvenčno regulacijo,

- toplotna črpalka in DX dogrelnik zraka, vgrajen v kanalu za dovod zraka direktno v

kuhinjo (mimo nape),

- izvedbo kanalskega razvoda, dušilnikov zvoka, dodatnega izločevalnika maščob pred

rekuperatprjem, …

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje kuhinje,


ustrezno delovanje sistema.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 100 od 104

Ukrep 8 : Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema

Predvideno:

- Na delujoče radiatorje, ki imajo vgrajene običajne radiatorske ventile, se vgradi

radiatorske termostatske ventile z možnostjo prednastavitve

- ter termostatske glave z varovalko pred nepooblaščenim snemanjem. Radiatorji se ne

menjajo.

- na vertikale, oz. glavne odcepe na horizontalnem cevnem razvodu, se vgradijo ventili

za regulacijo pretoka / diferenčnega tlaka, hidravlično uravnoteženje sistema,

- V ogrevalne veje toplotnega razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 101 od 104

Ukrep 9 : Vgradnja obtočnih črpalk s frekvenčno regulacijo

Predvideno:

- Vgradijo se obtočne črpalke s frekvenčno regulacijo

- V ogrevalne veje toplotnega razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 102 od 104

Ukrep 9 : Prenova kotlovnice s kotlom na lesno biomaso (sekanci)

Zamenjava obstoječega dotrajanega kotla proizvajalca EMO Celje tip SNV-250, z novim

toplovodnim kotlom na biomaso-sekance, moči 130 kW.

Izvede se delna prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega kotla in vgradnjo novega kotla na lesno biomaso,

- vključno dveh zalogovnikov (2x 1500 l)

- avtomatsko dozirno napravo sekancev,

- prostor za deponijo sekancev

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedba centralnega sistema priprave sanitarne tople vode, v prenovljeni kotlovnici na

lesno biomaso – sistem nadomesti obstoječe lokalne električne bojlerje,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro

instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 103 od 104

Ukrep 10: Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno. Za svetilke v katerih so vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in

navojem E27 se izvede retrofit zamenjava z ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v telovadnici je izvedena z zamenjavo obstoječih reflektorjev z novimi

LED reflektorji. Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in

način prižiganja ostane nespremenjeno.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 104 od 104

16. Priloga 3: Gradbena fizika

Priloga zajema naslednje Elaborate gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v

stavbah:

1. OŠ Mala Nedelja – obstoječe stanje

2. OŠ Mala Nedelja – stanje po sanaciji (scenarij 1)

Documents

OŠ Mala Nedelja - obcinaljutomer.si · Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Mala Nedelja Stran 6 od 104 Slika 40: Primeri prisilnega prezračevanja v sanitarijeah (zgoraj),