mivo je, da D u c a n g e v slovarju srednjeveške latinščine navaja pala za mero površine „habet Prior 4 perlicas seu F o la s ; in lalifudine in dola habef 4 po las“, ruski 6 o ; i h in pola.

Netočno ima Carlo B a t t i s t i pala za rupe o cima scoscesa t. j. raz­trgana peč ali vrh. Pala mu je specifično ime centralnih Alp. V reviji Fo­rum ]ulii II. stran 271 se pala r a z la g a : „nella Valsugana rupe nuda, ehe si erge in una cima di m onte“, gola peč, ki se dviga v gorski vrh. A tudi tod se vidi semantični prehod iz pomena polica pod vrhom na vrh nad njo.

Palo, slovenski kol in pala, slovenska lopata, se poredkoma v Alpah tudi dobe kot ime, dočim je Pala silno gosto, morda najbolj nasejano ime ?.a vrhove. Slovenski pastir se zaveda pomena in rabi vedno Vrh nad P o ­lico ali Vrh Polic, lej 2105 m pod Velikim Vrhom (Rombon = Za robom), ali Špik nad Polico (Montaž). Tudi furlanski pastir se zaveda še pravega pomena, dočim ladinski pastirji vrhove nad policami često kar naravnost imenujejo Pala, Peles, četudi ima Pala kot lastno ime tudi za polico, pašnik. Med Slovenci je Polica kot lastno ime pred vsem pašnik. Huda Polica, ker je strma in se marsikatera živina ubije, Lepa Polica, v nasprotju z ono, Zelena, Velika, Mala, Solnčna, Rdeča, Kozja, Konjska, Vovna, Gamsova P o ­lica. Pokvarjenka iz police je Balifzenspitzen t. j police v Montažu = Poliški Špik in Ferdam ane Palice pod Špikom nad Kranjsko Goro, slovenski bi bile Proklete Police t. j. kjer se pobija drobnica.

Za pravo polico ladinski od g o v ar ja : Pala grande, piccola, verde, ra- biosa. Pal kaže očitno na palo, kol. Glej vrhova Pal grande — Pal piccolo ob koroški meji nad Karnijo.

R e s u m e . — K r n i c a e t P o l i c a . L’ auteur continue ses etudes topono- m astiques en expliquant les noms slovenes K r n i c a et P o l i c a , qui sont tres frequents non seulem ent dans les Alpes Juliennes et ses parties voisines, mais qui s ’ etendent meme jusqu’ ä la Suisse Romande. Krnica = Kar signifie partout plat, ecuelle (pas du tout p ie rre ); polica = pala = Plätze etc. — pente d’ her­bage raide andessous des cimes.

M A R IJ A N S A L O P E K :

O RAZVOJU TRIJASA NA OTOKU VISU.(S 2 la bi e.)

Koncem augusta 1925. priredio je geološki institut ljubljanskog sve- učilišta ekskurziju u D a 1 m a c i j u i otoke, o kojoj sam izvijestio u po- sebnom članku’). Tom sam prilikom spomenuo, da ču o geološkim pro- učavanjima na otoku Visu izvijesliti napose.

‘) M. S a l o p e k : Geološka ekskurzija u Dalmaciju. Geografski vestnik. Ljub­ljana, 1926.

Otok V is je u geološkom pogledu još slabo poznal, premda se o njemu več odavna piše u geološkoj liferafuri. Naročifo su erupfiva u oko­lici Komiže več za rana svrafila pažnju bečkih geologa. Medu njima se ističe prvi pofanji opis dijabaza, fufova, pa i sedimenafa iz okolice Komiže po F. H a u e r u 2), na femelju isfraživanja provedenih god. 1862. Zanimljivo je, da je F. H a u e r več u fo doba, lih na femelju pefrografskih kriterija mogao zaključivali, da ovo eruptivno kamenje pripada gornjemu frijasu.

Od domačih je aufora M. K i š p a f i č 3) opisao eruptivno kamenje ofoka Visa, te ujedno podao i hisforijat prijašnih isfraživanja. Po G. T s č h e r - m a k u kao dijalagit odredeni komiški eruptiv, odredio je M. K i š p a f i č kao augilni porfirif.

Bečki geološki zavod nije dospio, da provede defaljno geološko kar­tiranje ofoka Visa. E. T i e Iz e 4) spominje u izvješfaju državnog geološkog zavoda u Beču za god 1909., da je poljski geolog G. B u k o w s k i , fadanji činovnik toga zavoda, započeo rečene godine geološkim kartiranjem ofoka Visa. G. B u k o w s k i je boravio fri ljedna na Visu i učinio za fo vrijeme nekoliko ekskurzija u svrhu opčenife geološke orijenfacije, a nakon toga je obolio, fe je morao prekinufi svoj daljni boravak na lome otoku.

Austrijski geolog H. V e t t e r s , koji je isfraživao neke dalmatinske ofoke i školjeve, a medu njima i otok Biševo, našao je kod Komiže gasf ro p o d e : Actaeonina ooiform is var., L oxonem a tenuis etc., vjerovafno iz rabeljskih naslaga*).

Novije podatke o Visu i susjednim otocima nalazimo u izvješfaju o naučnim pufovanjima, koja su bila pofaknufa bečkom akademijom n au k a6). U torne izvješfaju valja isfaknufi raspravu H. M i c h e l - a 7), u kojoj se spo ­minje i neobijelodanjeni manuskripf H. V e f f e r s - a . o fauni kasijanskih i ra ­beljskih slojeva, koja je nadena u sadrenim laporima kod Komiže. F. M i ­c h e l 8) obije!odanio je iscrpljiv hisforijaf o isfraživanjima na Visu. Brusniku i Jabuki, pa je mogao upofrijebifi i znafnu lalijansku geološku liferafuru o tim krajevima, koia je nam a teže prisfupačna.

Popuf A. M a r f e 11 i - a zaključuje i E. M i c h e l , da grom adno kamenje kod Komiže treba označili kao dijabaz, odnosno dijabazni porfirif.

*) F. H a u e r : Prehnit von Comisa auf der Insel Lissa u. Eruptivgesteine aus Dal-mafien. Verhandlungen d. k. k. geolog. R.-A., Wien 1867, p. 89.

3) M. K i š p a l i č : Eruptivno kamenje u Dalmaciji. Rad Jugoslav, akademije znan. i umje'., malem, prirod, razred, knjiga 111. Zagreb 1892, p. 170.

4) Verhandlungen d. k. u. k. geologischen R.-A. Wien, 1910. p. 21.5) R. S c h u b e r t : Di? Küstenländer Oeslerreich-Ungarns. Handbuch der Regionalen

Geologie V, 1. Heidelberg 1914, p. 32.6) A. G i n z b e r g e r : Beifräge zur Naturgeschichte der Scoglien und kleineren

Inseln Süddalmatiens. Denkschriften der k. Akademie d. Wissenschaften, maf.-nafw. Klasse, Bd. 92, Wien 1916.

’) H. M i c h e l : Die Gesteine der Scoglien Melllselo (Brusnik) und Pomo, sowie das südlich von Comisa auf Lissa guftretende Eruptivgestein, 1. c. p, 280.

p) L. c.

Od lalijanskih geologa proučavao je olok Vis A. M a r t e 11 i °). Meni nije bilo moguče, da se u Ljubljani poslužim lom raspravom. Tek naknadno pružila mi se je prilika, da na državnom geološkom zavodu u Beču pre­gledam i falijansku geološku literaturu o otoku Visu. A. M a r t e l l i publicirao je u pomenutoj raspravi i geološku karfu oloka Visa u mjerilu 1:100.000. Medutim ta Martelijeva karta kao i njegova razdioba trijasa i krede na otoku Visu potpuno su nedostatne.

Konačno pripominjem, da sam na državnom geološkom zavodu u Beču vidio i okamine iz rabeljskih slojeva kod Komiže. 0 . H. V e t t e r s , koji je sabrao tu faunu, saopčio mi je, da se ipak možemo nadati, da če njegova, več desefak godina stara rasprava o dalmatinskim školjevima, biti u nedalekoj budučnosti dovršena i publikovana. U toj raspravi biti če i nekih podataka o trijasu Komiže, naročito i lista faune rabeljskih slojeva.

K o m i š k i z a l i v tvori na zapadnoj strani otoka Visa ca 3 km široku i preko 2 km duboku uvalu, koja je pristupačna valovima širokoga mora. Njoj nasuprot stoji otok Biševo, čuven sa svoje modre špilje.

Bokovi komiškog zaliva pružaju se paralelno prema jugo-istoku, pa u obliku dugačkih krakova obuhvataju komiški zaton. Komižani ih nazi- vlju .p u n te “. Desna sjeverna, koja se prostire zapadno od crkve Gospe Gu- sarice (Sv. Marije), i južna ili lijeva punta, koja je dulja i seže do rta Stupište.

Obje obale izgraduju pretežno kredni vapnenci i dolomiti, dok se u unutrašnjosti komiškog zaliva javljaju zanimljivi stariji slojevi, koje čemo badava tražiti na drugim dalmatinskim otocima.

Na tim starijim slojevima, koji tvore uzak pojas obale u dnu komiškog zaliva, smjestilo se je mjesto Komiža.

Ujedno je sjeverna obala jugozapadno crkve G o s p e G u s a r i c e iz- gradena od tih slojeva u duljini od preko 1000x. Ispod krede pojavljuje se na strmoj obali uzak pojas starijih slojeva, koji upadaju prema kopnu i sežu do 30 m visoko na obalu. Tu nalazimo sive sadrene lapore, koji su sad prhki, mehki, isprevijani, često vodom razrovani i u pokrivene piramide m o­delirani, a sad opef tvrdeg sastava. Nadalje žute i crvene pješčenjake, plo- časte lapore i tufove, a u podu tih slojeva razgaljen je na obali, več ne- daleko pomenute crkve, znatan izbojak bijelo i sivo prutaste sadre.

U gornjem dijelu te serije, vide se kod crkve Sv. Marije na površini slojeva, koji sastoje od žutih tufitičnih pješčenjaka, neodredivi tragovi oka- mina. Geolozi označuju te slojeve, več dulje vremena, kao r a b e l j s k e . Na njima transgrediraju direktno kredni vapnenci, koji upadaju 20° NW, a na bazi počinju obično s brečama.

Rabeljski slojevi sjeverne obale sfupaju konačno u kontakt s krednim tamnim dolomitom, koji odavle dalje na zapad izgraduje desnu obalu, a upada na NNE pod kutem od 25 do 50°.

“) A. M a r t e l l i : Osservazioni geografico-fisiche e geologiche suit 'Isota di Lissa. Bolt. soc. geograf. Hat. ser. IV, vol. V, p. 423, VI. p. 530. Roma 1904.

Na granici dolomila i rabeljskih slojeva nalazimo dolomifne breče na rasjedu, koji omeduje zapadnu slranu rabeljskih slojeva.

Prema jugoisfoku i isfoku raširuje se pojas rabeljskih slojeva, koji iz- graduju llo vinorodnog komiškog polja, i dosiže u prostoru izrnedu crkve sv. Marije i Kamenice vrela največu širinu od ca 1000x. Ti su slojevi česlo prekriveni kršjem i kvarfernim brečama. U lom pojasu, do sfare cesle koja vodi na Vi s , nalazimo uz prije pomenule sadrene lapore, pješčenjake i tu- fove, naročilo u gornjem dijelu serije, čvrste, tamno sive, pločaste vapnence. Na izvjetrenoj površini njihovih slojeva nalaze se tragovi okamina, naročilo gas f ro p o d i: L o xo n em a ? i kršje ljusaka školjkaša, koji se ne mogu odrediti.

Ovi su slojevi u opetovanoj izmjeni s tufitičnim sedimentima, a javljaju se i izdanci dijabaza i sadre. Na rabeljskim slojevima slijede transgresivno kredne breče i žučkasti vapnenci, koji prelaze na više u svijetle kredne vapnence i dolomite. Fotonji upadaju na putu k sv. Anti (sjev. Komiže) na NNW, pod kufem od 30°.

U trokutu, šlo ga zatvara cesta, koja vodi pristaništu i ona što polazi od crkve sv. Roka, javljaju se na niskoj obali kvarterne breče, a pod njima dijabazni pršinci. Jednako je i onaj dio obale od pristaništa do crkve sv. Ma­rije izgraden od tufova, sadrenih lapora i kvarternih breča, koje ih pokrivaju, a dijelomice i sam e izraduju obalu.

Južno crkve sv. Roka obala je na znatnu distancu izgradena iz dija- baznih pršinaca i njihovih konglomerata.

Ispod tvornice sadre kod crkve sv. R o k a vidimo na obali horizontalno uslojene kvarterne breče, gdje se prislanjaju uz trijadičke zelenkasto žute pršince.

K a m e n i c a vrelo izbija direktno na obali iz zelenog pršinca. Ti su tufovi ponešto vrstani. Na bazi uz more vidimo na južnoj strani Kamenice vrela zelene pršince, a na njima pršinaste konglomerate, koje pokrivaju kvarterne breče.

Južno uvale Kamenice vrela izgraduju strmu obalu pomenuti dijabazni pršinci i sadreni lapori, koji kriju u sebi neposredno na obali znatno ležište s a d r e , koja se eksploatiše u uvali zvanoj N o v a p o š t a i direktno fo- vari na parobrode. Sadra je zrnata, kristalasta, svijetlo siva, s prutcima i ulošcima tamno sivih vrsti.

Sadra se nalazi u podu sadrenih lapora u istoj situaciji kao i na sje- vernoj obali. Sadreni su lapori u Novoj pošti močno razvijeni, sežu visoko na obalu i brojnim su jarugam a izrezani. Na njima leže žute vapnene breče i vapnenci, koji pripadaju kredi, kao i oni svijetli dolomiti, koji slijede na njima, i u kojima je na znatnom razm aku usječena nova viška cesta. Sadra je na sjevernoj strani u direktnom kontaktu s pršincima, koji i na južnoj strani Nove pošte, u uvali zvanoj T e m p l u s , probijaju sadrene lapore.

Veliko rasprostiranje eruptiva potrduju i njihovi izdanci u okolišu D r a g e v o d e , oko crkve sv. N i k o l e , gdje su dijabazni porfiriti najljepše razgaljeni.

Odavle sežu i na sjevernu stranu viške ceste, a pokrivaju ih kredne breče i vapnenci. Uz fo ima i u ovom kraju mladih kvarfernih breča, koje su slabije vezane, a odlikuju se česlo glinenim cementom i terom rosom.

Na novoj viškoj cesti, južno crkve sv. Nikole, nalazi se visoko nad morem uklopljen malen izdanak sadrenog lapora, koji leži na pršincu, a pokrivaju ga kredne breče.

Poznato je, da južni dio komiškog zaliva zbog znatnog rasezanja eruptiva kontrastira sa sjevernim dijelom njegovim. Obala je usfrmljena, vi­soka i ističe se svojom tamno zelenom bojom kamenja. O tom kamenju pisao je F. H a u e r 10) več godine 1867. s l i jedeče : „Dieselben bestehen aus einem Tuffkonglomeraf, in welchem Faust bis mehrere Fuss grosse Blöcke eines schmutzig rötlich grauen M assengesleines von einer grünlich gefärbten ziem­lich weichen erdigen M asse zusammengekittef s in d “.

Petrografski je istražio pomenute pršince M. K i š p a t i č 11).Kako je rečeno, južno Kamenice vrela ponovno se znatno sužuje pojas

Irijasa, te njegova gornja granica prelazi ca 2C0 m južno crkve sv. Nikole na zapadnu stranu nove viške ceste. Trijadički sedimenti sežu mjestimice kao n. pr. u Novoj pošti visoko na obalu, ali njihova gornja granica ostaje ispod nivoa ceste, ponajviše znatno ispod izohipse od 100 m.

Pršinci i konglomerati dijabaznog pršinca istisli su sadrene lapore koji se i južno Kamenice vrela na nekim mjestima pojavljuju na obali. Na tom trijadiČkom kamenju južne obale transgrediraju sedimenti kredne formacije.

U uvali zvanoj S t a r a p o š t a izgraduju obalu sadreni lapori, a po­kriva ih dijaklazama isprekidana stijena dolomita i dolomitnog vapnenca, koja se spušta koso prema moru do uvale P i z d i c e . U toj morskoj uvali nalazimo posljednji izdanak sadrenih lapora, koji je u vezi s onima kod Stare pošte. Okamina u njima nema. Uz sadrene lapore razgaljen je u po- menutoj uvali velik izdanak sadre, koja je jednaka onoj u Novoj pošti. U uvali Pizdici izbijaju iz pukotina dolomitičnog vapnenca dva jača vrela.

Završetak sadre i sadrenih lapora na južnoj obali pokrivaju goleme breče, koje izgraduju obalu nad Pizdicom i V e l i m ž a l o m .

U slijedečoj južnoj uvali, koja nosi ime Ut l i c a, još jedanpul prodire na površinu malen izdanak sadrenog lapora i pršinca, na kojem slijede kredni vapnenci. U potonjima vidi se na obali oštar vertikalni rasjed, koji ih dijeli od onih K u p i n o v c a 12). Vjerojatno je, da se slojevi kredne for­macije u rasjedima spušfaju k moru.

južno Kupinovca izgraduju obalu vrslani kredni vapnenci, koji upa- daju 30° SSE.

10) L. c. p. 90.*') L. c. p. 175.,a) Kamenica vrelo zabilježeno je i u specijalnoj karli, dok imena navedenih mor­

skih uvala u njoj nisu označena. Uvale se nižu južno Kamenice vrela jedna 2 a drugom, kako je gore navedeno. Kupinovac je u zračnoj crli udal;en ca 2 km od Kamenice vrelp.

Eruptivno kamenje je poznalo, kako je pomenulo, i zapadno otoka Visa na školjevima j a b u c i i B r u s n i ku . Od naših petrografa proučavao ga je M. K i š p a t i č , a u novije vrijeme bečki petrograf H. M i c h e l . Na školjevima nema tufova. Ovo kamenje pripada augitnom dioritu, pa zaslupa prema onom kod Komiže više dubinski facijes i pripada po H. M i c h e l - n jam ačno istoj petrografskoj provinciji. H. M i c h e l označio je to kamenje augitnim porfiritom u suglasju s H. F o u l l o n - o m . M. K i š p a t i č , C. j o h ni A. M a r t e l l i odredili su ga kao dijabaz, ali i H. M i c h e l dopušta, da bi se moglo ovo kamenje označiti dijabazom, jer stoji izmedu diorita i gabre, a struktura mu je nalik dijabazu. Na novoj specijalnoj geološkoj karti bečkog geološkog zavoda označena su ta eruptiva kao gabroidni dijabaz. Več F. H a u e r spominje, da je komiško eruptivno kamenje jako bazično i da se približuje gabru.

Vjerojatno je, da se istoj provinciji pridružuju i eruptiva na M te Ga r - g a n u na talijanskoj obali, koja je opisao C. V i o l a 13) kao lamprofire.

Pomenuta trijadička fauna gastropoda, koju je odredio H. V e t t e r s , podsječa i na kasijanske naslage. Do sada poznate okamine iz okoliša Komiže nisu dovoljno značajne. Neke od njih nalaze se u kasijanskim i rabeljskim slojevima.

Vjerojatno je. da trijas K o m i ž e pripada donjem dijelu rabeljskih slo- jeva, ili granici kasijanskih i rabeljskih slojeva. Do danas poznati podatci o toj fauni su još neznatni, nepotpuni i nepouzdani, pa zato moramo sa zanimanjem očekivati po H. V e t t e r s - u najavljenu raspravu.

Razvoj rabeljskih slojeva kod Komiže znatno se razlikuje od onog, šfo ga poznajemo na dinarskom kopnu, naročilo na Velebitu i Dalmaciji. Tamo nema ni sadre ni eruptiva, a rabeljske naslage karakterizuju rožnjaci, boksiti i hematili. I na Velebitu su lokalno poznati gastropodi, a medu njima i rod L oxonem a i neke kasijanske vrste.

Naprotiv u južnim Alpama poznajemo u rabeljskim slojevima, i to n a ­ročilo u njihovom donjem dijelu, pršince i eruptiva, a u gornjem dijelu i znatna ležišta gipsa. Eruptivno kamenje, osobito augitni porfiri i pršinci po­znati su u gornjim kasijanskim slojevima južnih Alpa, a čuveni tufovi s Pachycardia pripadaju kasijansko-rabeljskoj granici.

Zanimljivo je, da su na talijanskoj obali, na rtu P i e t r e N e r e , z a ­padno M te G a r g a n a poznati sadreni lapori, sadra, eruptivne žile, tanini bituminozni vapnenci sa školjkašima i gastropodima kasijanskih i rabeljskih slojeva. Iz ove mješovite faune opisao je G. D i - S t e f a n o 14) 23 vrste.

Prodor trijadičkih slojeva na otoku Visu je i zato zanimljiv, jer je to jedina tačka, na kojoj možemo ugledati podlogu krede na dalmatinskom

,s) C. V i o l a : Le roccie erulfive delta Punla detle Piefre Nere in provincia di Foggia. Bolt. Com. Geol. Ital. 25, 1895.

14) G. D i - S l e f a n o : Lo scislo marnoso con »Myophoria vesfila“ delta Punta, detle Pielre Nere in Provincia di Foggia. Boll. Com. Geol. I(al. 26. 1895.

S l. 1 . S j e v e r n a o b a l a k o m i S k o g z a l i v a ju g o z a p a d n o c rk v e s v . M a rije . U d o n jem d ije lu o b a le ra b e ljs k i s lo je v i, a n a n j im a k re d a . N a lije v o j s tr a n i s lik e iz g ra d u ju z n a ta n d io o b a le k re d n i d o lo m iti .

S l. 2 . T r i j a d i C k i s a d r e n i l a p o r i n a s je v e rn o j o b a li k o - m iš k o g z a l iv a , n a k o - jim a sli jede t r a n s g re -

s iv n o k re d n e b re č e .

S l. 1 . K a m e n o l o m s a d r e n a juZnoj obali k o m iš k o g z a liv a . S a - d ren i la p o r i se žu v i­so k o n a o b a lu . a li ne d o s iž u n o v e v išk e ce­s te , k o ja je izg ra d e n a u sv ije tlo m k red n o m

d o lo m itu .

S l. 2 . K a m e n o l o m s a d r e u N ovoj p o š li k o d K om iže .

ofočju. Na Braču, Hvaru i Korčuli, kao i na drugim manjim olocima na istoku, sjeveru i jugu Visa nisu poznali slariji slojevi od krednih, a jednako ne poznajemo slariju podlogu u širokom pojasu dalmalinskog Primorja oko Splita i Šibenika, sve lamo do Sinja i podnožja Svilaje.

Šlo se lekfonske slrane toga prodora liče, to je izvan svake sumnje, da je trijas na Visu aufohton, da se ne radi o navlakama i tektonskim krpama na kredi. Trijadički slojevi dižu se ispod krednog pokrova, koji je na njima transgresivan.

S paleogeografskog gledišfa treba napose naglasiti, da na Visu manjka glavni dolomit, jura i donja kreda.

Več se dulje vremena podržava u geotoškoj literafuri pitanje o eksi- stenciji „jadranskog otoka“. Od novijih autora drži C. D i e n e r 15), koga mo- žemo smatrati ponajbnljim poznavačem alpskoga trijasa, vrlo vjerojatnim, da je dinarski trijas bio odijeljen od apeninskog jednom barijerom, koju je tvorio jadranski otok, a koji je sezao iz okolice Recoara u južnom Tirolu, preko Mte Gargana sve do Apulije.

C. D i e n e r je zacrtao u svojoj paleogeografskoj karti gornjeg trijasa (no- ričke etaže), približne granice toga otoka. U novoj geologiji W. S a 1 o m o n a 10) podaje A. W u r m paleogeografsku kartu Evrope za srednjega Irijasa, gdje su označene granice vendelicijske barijere, sardinsko-korsičkog otoka, jadran­skog ofoka i orijentalnog kopna.

Več prije su naglašavali G. D i - S t e f a n o i C. V i o l a 17), da eruptivno kamenje na rtu Pietre Nere u provinciji Foggia, kao i razvoj tamošnjih kasijansko-rabeljskih sedimenata sa sadrom, znatno potpomaže hipotezu o eksistenciji jadranskog kopna. Dok se G. D i - S t e f a n o s oprezom uzdržava u svojim sudovima, to smatra C. V i o l a , da eruptivno kamenje dalmatinskih otoka, kao i ono dalmat inskog kopna potvrduje opstanak takvog otoka. Šfo više C. V i o l a tialazi, da posloje analogije izmedu sedimenata na Mte Gar- ganu i dalmatinskoj obali, koje bi to polvrdivale.

]oš dalje je pošao C. S c h m i d t 18), koji je na geološkom profilu kroz Grab, Prominu, Split, Hvar, Vis, Palagruž, Pietre Nere, Mte Gargano zarisao na autohtonoj kredi i fercijaru, na duljini od više no 300 km, navučen trijas velebilskog pokrova. C S c h m i d t - u su crveni lapori i pješčenjaci, sadra i eruptiva kod Komiže, kao i ona Brusnika i jabuke, jednaki onima Velebita11'’).

Držim, da je nepotrebno, da danas nanovo naglašujemo, da ta C. S c h m i d l - o v a s t rat igrafsko-tektonska izvadanja spadaju u carstvo geo­loških priča.

15) C. D i e n e r: Die marinen Reiche der Triasperiode. Denkschr. kais. Akad. d. Wis­senschaften; Wien, mat . nafw. Kl., Bd. 92, Wien 1915, p. 517.

>°) W. S a l o m o n : Grundzüge der Geologie 11. p. 328." ) 1. c.18) C . S c h m i d f : Bild und Bau der Schweizer Alpen. Beil. z. Jahrb. des Jahrb.

des Schweiz. Alp. Clubs, XVII, Basel 1907.>9) M. S a l o p e k : Moderna alpinska fekionika i geologija Hrvatske i Slavonije

Glasnik hrv. prirodoslov. društva, Zagreb, 1914, p. 20 i 21.

Dosadanja proučavanja frijasa na ofoku Visu i Mie Garganu potkri- jepljuju zamisao o opstanku „jadranskog k o pna“. Za vrijeme rabeljske etaže bijahu ti krajevi arhipel s vulkanskim otocima, na kojem je u morskim la­gunama nas lajao gips. Na rfu Piefre Nere ulvrden je sličan slijed slojeva kao i na Visu. Na erupfivnom kamenju slijedi kristalinična sadra, a na njoj bituminozni laporasli vapnenci s kasi jansko-rabel jskom faunom.

Nestalak glavnog dolomita i jure na otoku Visu čini donekle vjerojafnim, da tih formacija nema ni u podloži ostalih dalmatinskih otoka, koji su za vrijeme trijasa i jure pripadali jadranskom kopnu. To kopno sezalo je ja- mačno znatno dalje na istok, nego šlo je to označeno na pomenutoj W e p - f e r -o v o j skici.

Tek na istoku toga kopna nalazimo sedimente t. zv. dinarske geosin- klinale, koji takoder u najvecem svom dijelu nemaju karakter dubokomorskih sedimenata i upučuju na znatne oscilacije morskog dna.

Poznafo je, da je velik dio jadranskog mora bio još u najvecem di­jelu tercijara kopno. E. S u e s s i drugi autori su naglašavali , da je obala toga kopna sezala od Ulcinja preko Stona, Lastova, Palagruža do Tremita, zatvarajuči zaliv.

Na otoku Visu jamačno je razvijena cijela g o r n j a k r e d a . Kod sv. Kuzme jugoistočno mjesta Visa nalazimo chondrodontne vapnence, na kojima leže rudistni vapnenci viške luke.

Senonsku faunu rudista opisao je F. P a r o n a 20) iz Ruda na južnoj strani otoka Visa.

S prodorom rabeljskih slojeva u okolišu Komiže u uskoj je vezi obilje i z v o r v o d e , koja je inače tako rijetka na našim otocima. Sadreni lapori i eruptiva tvore relativno nepropustnu podlogu krede.

Iz sadrenih lapora crpe vodu brojni bunari i vodnjaci, kao n. pr. kod crkve Gospe Gusarice, u komiškom polju i mjestu Komiži.

U području eruptiva su naročito izvori kod Kamenice i Drage vode, nedaleko crkve sv. Nikole. Potonju vodu hvale Komižani kao ponajbolju.

Kraj patrijarhalnog načina života naših Komižaria nije čudo, da su pi­tanju vodovoda posvečivali premalo pažnje. Pravilna opskrba vodom bi zahtijevala, da se provedu prethodni radovi, koji bi jamačno doveli do po- voljnog rezultata. U interesu je ne samo mjesta Komiže, nego i Biševa i posjetnika biševske špilje, da opčina komiška poskrbi za najpreče kulturne i higijenske uredbe.

R e s u m e . Ü b e r d i e E n t w i c k l u n g d e r T r i a s f o r m a t i o n a u f d e r I n s e l Vi s . — Die Insel V i s ist in geologischer Hinsicht noch wenig erforscht.G. B u k o w s k i begann zwar im Jahre 1909 mit der geologischen Aufnahme dieser Insel, mußte aber die Arbeit nach drei W ochen krankheitshalber unterbrechen.

Größere Aufmerksamkeit erweckten die Eruptivgesteine aus der Umgebung von K o m i ž a, mit deren Erforschung sich besonders F. H a u e r , G. T s c h e r m a k ,

20) F. P a r o n a : Le rudisle det Senoniano di Ruda sulla costa meridionale dell’ isola di Lissa. Alfi R. Acc. Sc. Torino. V. 46., p. 1—12.

M. K i š p a t i č und in neuerer Zeit A. M a r t e l l i, E. M i c h e l und H. V e t t e r s beschäftigt haben. Die Massengesteine von Komiža werden heute als Diabase beziehungsweise Diabasp-rphyrite bezeichnet. Mit diesen Gesteinen sind jene von B r u s n i k und J a b u k a verwandt, die als gabroider Diabas, oder auch als Augitporphyrit bestimmt wurden. Die bei Komiža reichlich vertretenen Tuffe fehlen an den Scoglien. Derselben pelrographischen Provinz gehören wahrscheinlich auch die Ganggesteine des M te G a r g a n o an.

Die zwei langen Küsten'rme, welche die Flanken der Bucht von K o m i ž a bi'den, bestehen größtenteils aus Kreidekalken und Dolomiten. Im Hintergründe der Bucht brechen ältere Schichten auf, welche schon längere Zeit als ober- triadisch betrachtet werden.

So sieht man bei der Kirche sv. Marija nordwestlich von Komiža einen schmalen Streifen dieser Schichten unter d^r Kreide auftauchen. Sie ziehen ent­lang des nördlichen Flügels der Bucht von Komiža ca 1000x SW der Kirche sv Marija und reichen daselbst bis ca 30 m Küstenhöhe. Sie best hen aus grauen Gipsmergeln, welche bald mürbe, gefaltet und geknetet, zu Erdpyramiden model­liert, bald wieder fester sind; weiters aus Sandsteinen und plattigen Mergeln und Tuffen. Westlich der erwähnten Kirche ist im Liegenden dieser Schichten, direkt an der Küste, ein kleiner Gipsausbiß aufgeschlossen. Im oberen Teile dieser Schichtserie sieht man an der Schichtoberfläche der gelben tuffitischen Sand­steine unbestimmbare Spuren von Fossilien.

Diese triadischen Schichten werden direkt überlagert von Kreidekalken, welche 20° NW einfallen. Die Oberkreide beginnt gewöhnlich mit Kalkbrekzien.Schließlich treten die Raibler Schichten an einem Verwurf in Kontakt mit dun­klem Kreidedolomit, welcher den äußern Teil des n ö r d l i c h e n Küstenarms aufbaut und 20 bis 50° nach NNE einfällt.

H. V e t t e r s fand, nach Angaben von R. S c h u b e r t und H. M i c h e l , beiKomiža eine Fauna, we'che die Cassianer und Raibler Schichten vermuten läßt. Es werden erwähnt A ctaeonina oviform is var., Loxonem a tenuis. Bereits F. H a u e r hielt für wahrscheinlich, daß die Eruptiva von Komiža dem Raibler-Niveau an­gehören.

Die erwähnte Gastropodenfauna ist wenig charakteristisch und die bis heute bekannten Daten über die Fauna von Komiža sind noch spärlich und unverläß­lich. Wahrscheinlich gehören die triadischen Schichten von Komiža dem unteren Teile der Raibler Schichten, oder der Grenze der Cassianer und Raibler Schichten an.

Zwischen den Kirchen sv. Marija und sv. Rok besteht die niedrige Küste aus Gipsmergeln, Diabastuffen und Quartärbrekzien, welche stellenweise bis an das Meer herantreten. So sieht man auch unterhalb der Gipsfabrik horizontal geschichtete Quartärbrekzien die Küste aufbauen, welche gelblich grünlichen Diabas­tuffen auflagern. Südlich der Kirche sv. Rok spielen die Diabastuffe und Tuff­konglomerate eine immer größere Rolle.

Die K a m e n i c a Quelle tritt aus grünem Tuffe hervor. An der südlichen Seite der Kamenica-Bucht sind die Tutfe undeutlich geschichtet. An der Basis sieht man grüne Diabastuffe, darüber Tuffkonglomerate, welche von Quartär­brekzien überlagert werden.

Südlich der Kamenica Quelle wird die Steilküste größtenteils aus Tuffen und Gipsmergeln aufgebaut, welche direkt an der Küste ein bedeutendes Gipslager bergen. Der G i p s ist rein, körnig und wird derzeit in der Bucht N o v a p o š t a exploitiert. Derselbe wird von Gipsmergeln überlagert, auf welchen gelbe Kalk­brekzien und helle Kreidedolomite transgredieren.

Die Eruptivgesteine haben auch landwärts eine größere Verbreitung, be­sonders in der Umgebung der Kirche sv. Nikola, wo auch Diabasporphyrite am besten aufgeschlossen sind.

Die triadischen Schichten erreichen zwischen der Kirche sv. Marija und der Kamenica Quelle eine Breite von ca 1 0 0 0 x.

Südlich der Kamenica Quelle verschmälert sich das Triasband, Seine obere Grenze quert ca 200 m südlich der Kirche von sv. Nikola die neue Straße nach Vis, welche nun auf größere Distanz in hellem, kretazischem Dolomit verläuft.

Die Triasschichten reichen an der Küste stellenweise ziemlich hoch, erreichen jedoch nicht die Straße und bleiben meistens bedeutend unterhalb der Höhen­linie von 100 m.

Südlich von Nova pošta treten die Gipsmergel in der Bucht von Stara pošta auf und reichen überlagert von Dolomiten und dolomitischen Kalken bis Pizdica. Die letzterwähnte Bucht zeichnet sich durh zwei Quellen aus, welche aus Spalten des dolomitischen Kalkes hervortreten, wie auch durch einen be­deutenden Aufschluß von Gips.

Riesenbrekzien bedecken nun die SW Flanke des triadischen Aufbruches, dieselben treten bis ans Meer heran und reichen bis in dieBucht von V e l o z a l o

In der kleinen Bucht U l l i c a kommen Gipsmergel und Tuffe noch einmal zum V orsche in ; an sie schließen sich Kreidekalke an. In lelzteren ist eine s harfe vertikale Verwerfung sichtbar, welche sie von den Kreidekalken von Kupinovac trennt, Es ist wahrscheinlich, daß die Kreide mit Verwürfen zum Meere absetzt.

Die Kreidekalke, welche SW von Utlica allein die Küste aufbauen, sind gut geschichtet und fallen 30° SSE.

Es ist interessant, daß auch an der Punta P i e t r e N e r e , im W e s te n d e s Mte Gargano, Gipsmergel, Gips und dunkle, bituminöse Kalke mit Lamellibran- chiaten und Gastropoden der Cassianer und Raibler Schichten bekannt sind. Ebenso eine Mischfauna, aus welcher G. D i - S t e f a n o 23 Arten beschrieben hat.

Die Entwicklung der Raibler Schichten von Komiža weicht bedeutend von jener des dinarischen Festlandes ab, wo sie besonders aus dem Velebit be­kannt sind.

Der Aufbruch der Triasschichten von Komiža ist auch deswegen wichtig, weil die Unterlage der Kreidegesleine der dalmatinischen Inseln bloß an dieser einzigen Stelle zu Tage tritt.

Auf der Insel Vis fehlt der Hauptdolomit, wie auch die ganze Juraformation und die Unterkreide. Die Ansicht von einer Existenz der vermuteten adriatischen Insel wird dadurch bekräftigt.

In tektonischer Hinsicht ist die Trias der Insel Vis autochthon. Die von verschiedenen Autoren, insbesondere von C. S c h m i d t angenommenen Uber­schiebungsdecken gehören in das Reich der geologischen Märchen.

Auf der Insel ist wahrscheinlich die ganze Oberkreide vertreten. Bei sv. Kuzma südöstlich der Stadt Vis wurden Chondrodontakalke gefunden.

Durch den Aufbruch der Raibler Schichten und der Eruptivgesteine ist die geologische Möglichkeit von Grundwasser und mehreren Quellen gegeben, durch die die Umgebung von Komiža besonders ausgezeichnet ist.

A b b i ld u n g e n : T a f. /., A b b . 1 . N ö r d l ic h e r K ü s le n a rm d e r B u ch t v o n K o m iža . U n ion R a ib le r S c h ic h te n , d a rü b e r K re id e .

T a f. I I ., A b b . I . G ip s b ru c h s ü d lic h vo n K o m iža . D ie G ip s m e r g e l r e ic h e n h o c h a u f d ie K ü s te , e r r e ic h e n j e d o c h n ic h t d ie S t r a ß e , w e lc h e in K re id e d o lo m it v e rlä u ft

T a f. I I ., A b b . 2 . G ip s b ru c h in d e r B u c h t N o v a p o š ta s ü d lic h von K o m iža .T a f. / . , A b b . 2 . T r ia d i s c h e G ip s m e r g e l , t r a n s g re s s iv ü b e r la g e r t v o n K re id e b re k z ie n .