Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Ocenjevanje tveganja zaradi onesnaženosti podzemne vode -
primer MOL
Tveganje
• Splošna definicija tveganja– tveganje je verjetnost za pojav določene
posledice– tveganje je možnost utrpeti škodo– tveganje je verjetnost, da bomo imeli probleme
Tveganje
∑∑∑===
∗=m
cic
n
ii
nm
icic ppT
1/
1
,
1,/
jjkjjkkj
n
kkj
n
kjjkk
n
kkj
jj VkCdCCAECQCQdtdC
V −−+−= ∑∑∑===
,,1
',
1,
1, /)(
i
iN
Mii
i
iM
Lii
i
iL
Kii
i
iK
ii SSSS
ββ
ββ
ββ
ββ
αα ∆
+∆
+∆
+∆
=∆ ∑∑∑∑
+=+=+== 1111
Zdravstveno tveganje
Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic pri posamezniku ali skupini zaradi izpostavljenosti določeni kemikaliji oziromaonesnaževalu pod določenimi pogoji.
Okoljsko tveganje
Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic na kakem okoljskem elementu (sestavini) zaradi prisotnosti določene snovi pod določenimi pogoji.
Definicija tveganja - merila
• Zgodovina (vojne, hrana, finance, gospodarstvo, politika, zdravje, okolje in zdravje)
• Verjetnost za pojavljanje konkretnih posledic
• Namen: ugotoviti ali se s posledicami strinjamo – jih toleriramo ali bomo kaj storili, da se jim izognemo ali jih zmanjšamo
Odločanje o tveganju
• Tolerabilnost (sprejemljivost?)– Občutljivost– Dojemanje– Sposobnost (finančna, tehnična, znanje)
• Ukrepanje– glede pogostnosti pojavljanja posledic– glede intenzitete in obsega posledic
Sestavini tveganja
• Nevarnost (snov ali situacija; lastnosti snovi in/ali fizikalno določljive okoliščine, najpogosteje interpretirane preko energijskega potenciala)
• Izpostavljenost (snovi ali energiji)
Kako pogosto se lahko pojavijo specifične posledice?
Okoljsko tveganje
• kronično/akutno• izredni dogodki (dodatna ocena
pogostnosti)• kazalci: izguba kakovosti okoljskih
sestavin, izginotje vrst• Prva stopnja: ali bodo preseženi normativi?
Zdravstveno tveganje• Za rakotvorne snovi – ni praga
– Vsaka izpostavljenost pomeni tveganje– Linearnost odvisnosti “doza-učinek” tudi pri nizkih
dozah– Naklon premice je merilo tveganja (pove kako “močna”
je določena snov v smislu rakotvornosti): nizek naklon, nizek potencial
– “faktor naklona” za oralno in dermalno izpostavljenost (doza)
– “enota tveganja” za izpostavljenost preko dihanja –inhalacija
Zdravstveno tveganje
• Za nerakotvorne snovi – prag– referenčna doza (za oralno in dermalno
izpostavljenost)– referenčna koncentracija (za izpostavljenost z
dihanjem)– verjetnost se ne izračunava (pač pa razmerje
med dejansko/ocenjeno in referenčno vrednostjo; če je razmerje pod 1, tveganja ni!?)
Zdravstveno tveganjeSZO IARC OPIS
A 1 dokazan povzročitelj raka pri ljudeh (zadostni podatki)
B1 2A verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (omejenipodatki za človeka, zadostni za živali)
B2 verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (nezadostni podatki za človeka)
C 2B možen povzročitelj raka pri ljudeh
D 3 se ne uvršča med povzročitelje raka pri ljudeh
E 4 dokazano ne povzroča raka pri ljudeh
Zdravstveno tveganje -izpostavljenost
• Osredotoča se na populacije in scenarije izpostavljenosti (načini, trajanje, intenzivnost)
• Razlikuje med spoloma, upošteva starost, telesno težo itd. (pomembno za oceno količine zaužite hrane, vode, količinovdihanega zraka idr.)
Zdravstveno tveganje - doza• TDI – Treshold Daily Intake (podatki o poskusih
na živalih – morfološke spremembe organov, spremembe v rasti in življenski dobi, ter iz preteklih epidemioloških študij)
• NOAEL – No Observed Adverse Effect level• LOAEL – Lowest Observed Adverse Effect Level
fLOAELali
fNOAELTDI =
Primer• NOAEL za atrazin je 0,5 mg/kg/dan• Varnostni faktor je 1000• TDI je 0,5 µg/kg/dan• Predpostavke:
– do 50 % snovi se vnese v organizem z vodo, ostalo po drugih poteh
– dnevno do 10% z vodo– 70 kg težek človek popije 2 L vode na dan– prireditve predpostavk za dojenčke, mladostnike, nosečnice,
matere dojilje– prireditve za rakotvorne snovi– prireditve za upoštevanje navad ljudi (npr. koncentriranje snovi z
obdelavo hrane in pri pripravi pijač, itd
Kako je z vodo? Je varna ali ni varna?
• Ni varna!• Kaj naj storimo?• Kdaj bomo rešeni
grožnje?• Ali se lahko
dogovorimo kako naprej?
• Koliko nas bo stalo?
• Zaenkrat še!• “Jutri” morda ne bo
več!• Kaj lahko storimo?• Koliko nas bo stalo?• Kdaj bo konec
negotovosti?
Namen študije za MOL
• Izdelava LPVO• Ugotoviti stanje
– Kakšna je kakovosti podzemne vode?– Kakšna in kolikšna so tveganja?– Ali jih je možno/treba zmanjšati?
• Preučiti, kaj je treba storiti najprej• Oceniti tehnično izvedljivost in potrebna
sredstva za možne ukrepe
Podatki meritev - monitoring
• Ocena doslednosti meritev za obravnavano obdobje
• Način podajanja rezultatov
vsota lahkohlapnih halogeniranihogljikovodikov
vsotalahkohlapnih halogeniranihogljikovodikov
--trihalometaniskupno
nitratinitratinitratinitratinitrati
----benzen
pesticidi skupnopesticidi skupno
pesticidi skupno
pesticidi skupno
pesticidi skupno
2,6-diklorobenzamid----
kadmijkadmijkadmij--
atrazinatrazinatrazinatrazinatrazin
20012000199919981997
Merjeni parametri po letih
Izmerjene vrednostiSkupni pesticidi v pitni vodi po vodarnah
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002
Čas
skup
ni p
estic
idi, µg
/l
HrastjeIški VršajJarški prodKlečeŠentvid
Izmerjene vrednostiAtrazin v pitni vodi po vodarnah
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002
Čas
skup
ni p
estic
idi, µg
/l
HrastjeIški VršajJarški prodKlečeŠentvid
Izmerjene vrednostiSkupaj trikloretilen in perkloretilen v pitni vodi po vodarnah
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002
Čas
Trik
lore
tilen
+ p
erkl
oret
ilen,
µg/
l
HrastjeIški VršajJarški prodKleče
Izmerjene vrednostiKoncentracija nitrata v pitni vodi po vodarnah
0
10
20
30
40
50
60
1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002
Čas
Nitr
at (m
g/l) Hrastje
Iški VršajJarški prodKlečeŠentvid
Analize – izbor onesnaževal
XXXXTrikloroeten
XXXXPerkloretilen
XXXXNitrati
X?,XNi normativa za podzemno vodo
XBenzen
X?,XXXAtrazin
Učinek na zdravjeTrend naraščanja onesnaženosti (koncentracij)
Preseženost ali približevanje mejni vrednosti
Kakovost podatkov
Onesnaževalo
Zdravstveno tveganje• Za odraslega, uravnoteženo maksimalno
izpostavljenega človeka (70 kg, 2 l/dan tekočine na dan, 30 letna izpostavljenost povprečnim najvišjim koncentracijam onesnaževal)
• Za odraslega, povprečno izpostavljenega človeka (70 kg, 9 let, 1,4 l tekočine dnevno)
• Za mladostnika (24 kg, 6 let, 0,6 l tekočine dnevno)
• Pristop in referenčni podatki o relacijah “doza-učinek”, dozah, koncentracijah: EPA, SZO
Okoljsko tveganje
• Verjetnost slabšanja kakovosti okoljskega medija (sestavine)
• Cena za preprečitev ali izboljševanje stanja• Kateri ukrep je najboljši (analiza stroškov in
koristi za alternative)
Rezultati
0,4472 (?)0,4281 oralna0,0009 derm.
25.000nitrati
n.p.n.p.0,0110 oralna0,0070 derm.
4perkloretilen
n.p.1 E-6 oralna1 E-6 inh.
2 E-7 derm.
n.p.4BTX
n.p.7 E-7 (skupno)
n.p.1benzen
n.p.n.p.0,0002 oralna3,6 E-7 derm.
0,2atrazin
Nevarnostni indeks
Verjetnost pojava
levkemije
Nevarnostni kvocient
Konc. (µg/L)Onesnaževalo
Rezultati – zdravstveno tveganje• Zrak
– Prezgodnja smrt najmanj 120 prebivalcev Ljubljane letno. Koncentracija 32 µg/m3 PM10. Če izboljšamo kakovost zraka na 10 µg/m3 bo 80 mrtvih manj letno.
– Potreben ukrep: ureditev prometa!
• Vode– Velikost tveganja:
nitrat>atrazin>lahkohlapni XCH >benzen (?)– Potrebni ukrepi: številni!
Rezultati – okoljsko tveganje
• Verjetnost nadaljevanja onesnaževanja realna
• Čakati in s tem tvegati poslabšanje? Koliko bi nas čakanje stalo?
Primerjava tveganj iz različnih virov
• Podatki iz zdravstvenega letopisa• Zdravje v Sloveniji 2001• Okoljski problemi v MOL
– Odpadki– Hrup– Raba prostora– Identiteta
Ukrepi in stroški
• Ukrepi: 1. nadzor, 2. izboljševanje kakovosti, 3. iskanje novega vira vode
• Stroški: od nekaj 100 miljonov do nekaj deset miljard SIT za posamezne ukrepe
Ukrepanje
ukrepi za zmanjšanje zdravstvenega tveganja
ukrepi za zmanjšanje
okoljskega in zdravstvenega
tveganja
⇑⇑
učinek⇒izpostavljenost⇒imisija⇒emisija
Ukrepanje
obramba-preventiva
obramba-kurativaobramba-kurativa
Ukrepanje
Ukrepanje
Ukrepi, odgovornosti, prioritete
Srednja do visokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ, MKGP
Iskanje novega vira
Srednja do visokaMOL, MOPE, MKGP, MPŠRO, CPVO
visokaJP VO-KA, MOLObveščanje javnosti
Srednja do visokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ, MKGP
Čiščenje vode
VisokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ
Tehnične izboljšave na vodovodnem in
kanalizacijskem sistemu
VisokaMOL, MOPE, MKGP, lastniki zemljišč
Režim rabe zemljišč
visokaMOPE, MZ, MOL, JP VO-KA
Monitoring
PrioritetnostPristojnostUkrep
Kaj študija ni oziroma česa ne podaja?
• Ne podaja kriterijev sprejemljivosti tveganja – te določa družbena moč, sposobnost in razvitost
• Ni edina opora za odločanje • Ni kompleten nabor znanj o tveganjih –
ocene je treba periodično ponavljati.