Upload
lythuan
View
218
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
15.9.201615.9.2016
TEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANččNEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA
POSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJA
Mag. BoMag. Božžena Kramarena Kramar
15.9.201615.9.2016
BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA –––––––– FINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANččNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIK
deluje na finandeluje na finanččnih trgih.nih trgih.
depozitni finandepozitni finanččni posrednikni posrednik
sprejema vloge in daje posojilasprejema vloge in daje posojila
univerzalne/specializirane bankeuniverzalne/specializirane banke ((hipotekarna bankahipotekarna banka))
nedepozitni posredniki so: nedepozitni posredniki so: zavarovalnice, investicijske druzavarovalnice, investicijske družžbe, vzajemni skladibe, vzajemni skladi
v Sloveniji deluje:v Sloveniji deluje:17 bank 17 bank -- registriranihregistriranih
3 hranilnice (Delavska hranilnica Ljubljana, Hranilnica 3 hranilnice (Delavska hranilnica Ljubljana, Hranilnica Lon Kranj, Primorska Hranilnica Vipava)Lon Kranj, Primorska Hranilnica Vipava)
15.9.201615.9.2016
ZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVU
Zakon o banZakon o banččninišštvutvu(sprejet dne 31.3.2015 ZBan(sprejet dne 31.3.2015 ZBan--2) je osnova. 2) je osnova.
Uvaja politiko izbora primernih kandidatov Uvaja politiko izbora primernih kandidatov za za ččlane uprave in nadzornega sveta.lane uprave in nadzornega sveta.Govori tudi o upravljanju z banGovori tudi o upravljanju z banččnimi nimi tveganji:tveganji:
kreditno tveganje, kreditno tveganje,
tveganje zavarovanja,tveganje zavarovanja,
tveganje spremembe obrestne mere,tveganje spremembe obrestne mere,
tveganje refinanciranja (razlika v rotveganje refinanciranja (razlika v roččnosti bannosti banččnih nih nalonaložžb/obveznosti, iz katerih se nalob/obveznosti, iz katerih se naložžbe financirajo),be financirajo),
15.9.201615.9.2016
BANBANBANBANBANBANBANBANččNA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJA
trtržžno tveganje (kadar aktivno trgujejo s svojimi no tveganje (kadar aktivno trgujejo s svojimi nalonaložžbami),bami),
valutno tveganje, da spremembe trvalutno tveganje, da spremembe tržžnih tenih teččajev ajev razlirazliččnih valut ne povzronih valut ne povzročča enakih ali soa enakih ali soččasnih asnih sprememb vrednosti obveznosti in terjatev,sprememb vrednosti obveznosti in terjatev,
dedežželno tveganje,elno tveganje,
likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, čče e banka ni sposobna poravnati vseh dospelih banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznostiobveznosti
tveganje nesolventnosti (ko kapital banke ni tveganje nesolventnosti (ko kapital banke ni zadosten za pokritje izgub),zadosten za pokritje izgub),
tehnolotehnološško tveganje,ko tveganje,
operativna tveganja (tveganje izgube zaradi operativna tveganja (tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspeneustreznih ali neuspeššnih notranjih procesov, oseb nih notranjih procesov, oseb
Nadaljevanje….
Vzpostaviti sistem za prijavo kršitev (“žvižgači”)Vzpostaviti revizijsko komisijo, komisijo za tveganja komisijo za imenovanja in prejemkeDenarne kazni za banko ter odgovorne osebeUkrepi bank:znižanje kratkoročnih naložb pri bankah, najem nezavarovanih depozitov na trgu denarja, najem sredstev pri Ministrstvu za finance, poskus podaljševanja ročnosti najetih sredstev, prodaja VP, izdaja VP banke, upočasnitev naložbene rasti bankeIzredni ukrepi v primeru propada banke.
15.9.201615.9.2016
FINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANččNE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE v EU in v EU in šširirššee
Razvojne banke:Razvojne banke:Svetovna banka (World Bank)Svetovna banka (World Bank)
IFC (International Finance Corporation)IFC (International Finance Corporation)
EBRD (European bank for Reconstruction and Development)EBRD (European bank for Reconstruction and Development)
EIB (European Investment Bank)EIB (European Investment Bank)
Agencije za spodbujanje izvozaAgencije za spodbujanje izvoza
Komercialne bankeKomercialne banke
NebanNebanččne varne varččevalne institucije evalne institucije (za vzajemno (za vzajemno varvarččevanje)evanje)
Institucionalni investitorji Institucionalni investitorji (pokojninski skladi)(pokojninski skladi)
Leasing podjetjaLeasing podjetja
15.9.201615.9.2016
V SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKE
dajanje in najemanje kreditov,dajanje in najemanje kreditov,
sprejemanje vseh vrst denarnih vlog pravnih in fizisprejemanje vseh vrst denarnih vlog pravnih in fiziččnih oseb,nih oseb,
opravljanje poslov plaopravljanje poslov plaččilnega prometailnega prometa
odkupovanje odkupovanje ččekov in menicekov in menic
poslovanje s tujimi plaposlovanje s tujimi plaččilnimi sredstviilnimi sredstvi
izdajanje vrednostnih papirjev in kartic,izdajanje vrednostnih papirjev in kartic,
kupovanje, prodajanje ter upravljanje z vrednostnimi papirji kupovanje, prodajanje ter upravljanje z vrednostnimi papirji domadomaččih in tujih izdajateljevih in tujih izdajateljev
prevzemanje in izdajanje poroprevzemanje in izdajanje porošštev in garancij ter sprejemanje tev in garancij ter sprejemanje drugih obveznosti za svoje komitente,drugih obveznosti za svoje komitente,
kupovanje in izterjevanje terjatev,kupovanje in izterjevanje terjatev,
hranjenje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti,hranjenje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti,
svetovanje, zavarovanjesvetovanje, zavarovanje
15.9.201615.9.2016
USTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEZakonodajni okvir poslovanja poslovnih bank v Zakonodajni okvir poslovanja poslovnih bank v Sloveniji predstavlja Zakon o banSloveniji predstavlja Zakon o banččninišštvu tvu (31.3.2015), ki dolo(31.3.2015), ki določča postopek ustanovitve a postopek ustanovitve banke, ki jo lahko ustanovijo domabanke, ki jo lahko ustanovijo domačče ali tuje e ali tuje pravne ali fizipravne ali fiziččne osebe, izkljune osebe, izključčno v obliki delnino v obliki delnišške ke drudružžbe. be. Poslovati mora po naPoslovati mora po naččelih likvidnosti, varnosti in elih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti. rentabilnosti. Dovoljenje ji izda in jo tudi nadzoruje Banka Dovoljenje ji izda in jo tudi nadzoruje Banka Slovenije (centralna banka RS) v skladu z Uredbo Slovenije (centralna banka RS) v skladu z Uredbo (EU) (EU) ššt. 575/2013.t. 575/2013.Nadzor bank je v pristojnosti ECB v euroobmoNadzor bank je v pristojnosti ECB v euroobmoččjuju--ali neposredno ali posredno preko BSali neposredno ali posredno preko BS
15.9.201615.9.2016
PRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTI
Presoja kreditne sposobnosti v banki se Presoja kreditne sposobnosti v banki se sestoji iz:sestoji iz:
ali zaproali zaproššeni kredit ustreza podjetju, ali je prenizek ali previsok,eni kredit ustreza podjetju, ali je prenizek ali previsok,
ali roki odplaali roki odplaččila kredita ustrezajo potrebam podjetja,ila kredita ustrezajo potrebam podjetja,
ali je viali je viššina obrestne mere primerna in prilagojena finanina obrestne mere primerna in prilagojena finanččni moni močči i podjetja,podjetja,
ali so pogoji kredita dovolj elastiali so pogoji kredita dovolj elastiččni, da podjetje ne bi prini, da podjetje ne bi priššlo v lo v tetežžave,ave,
ali ekonomska struktura podjetja zagotavlja ohranitev ekonomske ali ekonomska struktura podjetja zagotavlja ohranitev ekonomske substance,substance,
ali so razvojne tendence skladne z razvojem celotnega ali so razvojne tendence skladne z razvojem celotnega gospodarstva.gospodarstva.
15.9.201615.9.2016
VRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOV
Krediti so lahko:Krediti so lahko:
KratkoroKratkoroččni ni
DolgoroDolgoroččni. ni.
15.9.201615.9.2016
KRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROččNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDIT
KratkoroKratkoroččni krediti so: ni krediti so:
Razni premostitveni krediti, posojila po Razni premostitveni krediti, posojila po nanaččelu tekoelu tekoččega raega raččuna za financiranje una za financiranje tekotekoččega poslovanja tj. nakup obratnih ega poslovanja tj. nakup obratnih sredstev, kakor tudi odkupa in financiranja sredstev, kakor tudi odkupa in financiranja izvoznih terjatev. izvoznih terjatev.
Doba vraDoba vraččanja je do enega leta. anja je do enega leta.
15.9.201615.9.2016
DOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGOROččNI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITI
DolgoroDolgoroččni krediti so namenjeni:ni krediti so namenjeni:
Za investiranje v stalna sredstva, v trajna Za investiranje v stalna sredstva, v trajna gibljiva sredstva in za financiranje gibljiva sredstva in za financiranje investicijskih del za obdobje od enega leta investicijskih del za obdobje od enega leta do petih, ponekod tudi sedmih let. Banka jih do petih, ponekod tudi sedmih let. Banka jih odobri na podlagi predloodobri na podlagi predložženega enega investicijskega programa ali poslovnega investicijskega programa ali poslovnega nanaččrta za leta kreditiranja.rta za leta kreditiranja.
Rok vraRok vraččila je daljila je daljšši od enega letai od enega leta
OSTALI KREDITI
Mini kredit (namenski pri trgovcu do 1 leta)
Lombardni kredit (namenski kredit na podlagi VP do 3 let ročnosti)
Mikro kredit (za MSP do 3 let)
Sindiciran kredit (sindikat organizira banka)
Posebni krediti iz tujih virov
Uvozno-izvozni krediti (v obliki dobaviteljskih posojil in posojil kupcu)
15.9.201615.9.2016
ZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOV
prvovrstna zavarovanja prvovrstna zavarovanja zastava depozita, zastava depozita,
zastava vrednostnih papirjev izdanih s strani: drzastava vrednostnih papirjev izdanih s strani: držžave, ave, veveččjih bank, nepreklicna jamstva drjih bank, nepreklicna jamstva držžave ter nepreklicna in ave ter nepreklicna in brezpogojna banbrezpogojna banččna garancija prvovrstne domana garancija prvovrstne domačče ali tuje e ali tuje banke;banke;
ustrezna zavarovanja ustrezna zavarovanja zastava premizastava premiččnin in nepreminin in nepremiččnin na podlagi sporazuma;nin na podlagi sporazuma;
ostala zavarovanja ostala zavarovanja zastava vrednostnih papirjev, izdanih od pravne osebe, zastava vrednostnih papirjev, izdanih od pravne osebe, zastava poslovnega delezastava poslovnega deležža v drua v družžbi, zastava terjatev, bi, zastava terjatev, zavarovanje zavarovalnice, porozavarovanje zavarovalnice, porošštvo pravne in fizitvo pravne in fiziččne ne osebe, ostala jamstva.osebe, ostala jamstva.
15.9.201615.9.2016
BONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOST
Z vidika bank zahteva odobritev Z vidika bank zahteva odobritev dolgorodolgoroččnega posojila venega posojila veččje tveganje, zato je tveganje, zato je presoja bonitetne sposobnosti podjetja je presoja bonitetne sposobnosti podjetja obseobsežžnejnejšša in obrestna mera via in obrestna mera viššja kot pri ja kot pri kratkorokratkoroččnem posojilu. nem posojilu. Za dajanje dolgoroZa dajanje dolgoroččnih posojil uporabi nih posojil uporabi banka dolgorobanka dolgoroččni kreditni potencial, ki je ni kreditni potencial, ki je odvisen od lastnih sredstev banke, vezanih odvisen od lastnih sredstev banke, vezanih depozitov in dolgorodepozitov in dolgoroččnih posojil drugih banknih posojil drugih bank
15.9.201615.9.2016
PRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJE
Za odobritev dolgoroZa odobritev dolgoroččnega posojila mora nega posojila mora podjetje pripraviti kar obsepodjetje pripraviti kar obsežžno no dokumentacijo, ki mora vsebovati:dokumentacijo, ki mora vsebovati:
investicijski programinvesticijski program ali ali poslovni naposlovni naččrtrt
identifikacijske dokumente podjetja:identifikacijske dokumente podjetja:predrapredraččun amortizacije, un amortizacije,
zakljuzaključčni rani raččun za zadnje tri leta poslovanja, un za zadnje tri leta poslovanja,
zadnji periodizadnji periodiččni obrani obraččun, un,
dokumentacijo, potrebno za zavarovanje posojila, dokumentacijo, potrebno za zavarovanje posojila,
pogodbeno dokumentacijo o vipogodbeno dokumentacijo o viššini investicije. ini investicije.
15.9.201615.9.2016
INVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMVsebina investicijskega programa (PriroVsebina investicijskega programa (Priroččnik nik za izdelavo IP, Ljubljanska banka, 1991)za izdelavo IP, Ljubljanska banka, 1991)
UvodUvod
Cilj in povzetek investicijskega programaCilj in povzetek investicijskega programa
Analiza razvojnih moAnaliza razvojnih možžnosti in sposobnosti investitorja nosti in sposobnosti investitorja (analiza preteklega poslovanja, zaposlenih, (analiza preteklega poslovanja, zaposlenih, prodajnega in nabavnega trga)prodajnega in nabavnega trga)
Raziskava prodajnega trga (opis in uporabnost Raziskava prodajnega trga (opis in uporabnost proizvoda, trproizvoda, tržžna prognoza, ocena plasmana na prognoza, ocena plasmana investitorja)investitorja)
TehnoloTehnološškoko--tehnitehniččni elementi investicije (opis ni elementi investicije (opis tehnitehniččne rene reššitve, zmogljivosti in obseg proizvodnje, itve, zmogljivosti in obseg proizvodnje, energetska bilanca)energetska bilanca)tuje storitve tuje storitve
15.9.201615.9.2016
INVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMRaziskava nabavnega trgaRaziskava nabavnega trga
Analiza zaposlenihAnaliza zaposlenih
Analiza lokacijeAnaliza lokacije
Varstvo okolja in varstvo pri deluVarstvo okolja in varstvo pri delu
Organizacijski vidikiOrganizacijski vidiki
Terminski planTerminski plan
FinanFinanččna analiza (predrana analiza (predraččunska vrednost investicije v unska vrednost investicije v stalna in gibljiva sredstva, viri financiranja, plan izkaza stalna in gibljiva sredstva, viri financiranja, plan izkaza poslovnega izida, bilance stanja in denarnega toka)poslovnega izida, bilance stanja in denarnega toka)
FinanFinanččnono--trtržžna ocena (statina ocena (statiččna, dinamina, dinamiččna)na)
Analiza obAnaliza obččutljivostiutljivosti
ZakljuZaključčna ocenana ocena
15.9.201615.9.2016
STROSTROSTROSTROSTROSTROSTROSTROŠŠŠŠŠŠŠŠKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITA
Podjetnik mora ob najetju kateregakoli Podjetnik mora ob najetju kateregakoli kredita plakredita plaččati banki stroati banki strošške:ke:
obresti,obresti,
strostrošške obdelave in vodenja posojila,ke obdelave in vodenja posojila,
strostrošški pridobitve razliki pridobitve različčnih jamstev innih jamstev in
strostrošške za svetovanjeke za svetovanje
15.9.201615.9.2016
OSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITU
Glavnica je vrednost prvotno izposojenega zneska.Glavnica je vrednost prvotno izposojenega zneska.
Obresti so denarno nadomestilo za izposojena denarna Obresti so denarno nadomestilo za izposojena denarna sredstva, ki ga banka za dolosredstva, ki ga banka za določčen en ččas prepusti as prepusti kreditojemalcu.kreditojemalcu.
Obrestna mera pove, koliko stotin (odstotkov) glavnice Obrestna mera pove, koliko stotin (odstotkov) glavnice znaznaššajo obresti v kapitalizacijskem obdobju. ajo obresti v kapitalizacijskem obdobju.
Kapitalizacijsko obdobje je obdobje, za katerega Kapitalizacijsko obdobje je obdobje, za katerega raraččunamo obresti.unamo obresti.
Anuiteta je znesek, s katerim dolAnuiteta je znesek, s katerim dolžžnik odplanik odplaččuje najeto uje najeto posojilo.posojilo.
RazdolRazdolžžnina je del anuitete, s katerim odplanina je del anuitete, s katerim odplaččuje uje izposojeno glavnico.izposojeno glavnico.
Načini in principi določanja OM
Določajo se na podlagi medbančnih tržnih OM, le te se uporabljajo kot referenčne OM (IBOR-ji; ključne OM centralnih bank)Izhodiščne OM naj bi pokrile osnovna tveganja in osnovno maržoKončne komercialne OM se določajo glede na poslovni odnos s komitentom Poznamo spremenljive in nespremenljive OM
15.9.201615.9.2016
OBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAččUNUNUNUNUNUNUNUN
Navadni obrestni raNavadni obrestni raččun: obresti vedno raun: obresti vedno raččunamo unamo na enako (zana enako (začčetno) glavnicoetno) glavnico
Primer: Primer: glavnica: 1.500.000 d.e.glavnica: 1.500.000 d.e.
Letna obrestna mera: 10% = 0,10Letna obrestna mera: 10% = 0,10
Obdobje 5 letObdobje 5 let
15.9.201615.9.2016
OBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAččUNUNUNUNUNUNUNUN
ObraObraččunane obresti po preteku kapitalizacijunane obresti po preteku kapitalizacij--skega obdobja pripiskega obdobja pripiššemo glavnici in na emo glavnici in na povepoveččano glavnico izraano glavnico izraččunamo obresti za unamo obresti za naslednje obdobjenaslednje obdobje
15.9.201615.9.2016
NANANANANANANANAččIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAččILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITA
ObroObroččni nani naččin: razdolin: razdolžžnina je vedno enaka, nina je vedno enaka, obresti se obraobresti se obraččunavajo od preostanka unavajo od preostanka glavnice; anuiteta se sproti zmanjglavnice; anuiteta se sproti zmanjššuje, uje, obresti tudi.obresti tudi.
Primer: Primer: glavnica: 8.000.000 d.e.glavnica: 8.000.000 d.e.
Letna obrestna mera: 11%Letna obrestna mera: 11%
Obdobje 10 letObdobje 10 let
15.9.201615.9.2016
OBROOBROOBROOBROOBROOBROOBROOBROččNI NANI NANI NANI NANI NANI NANI NANI NAččIN IN IN IN IN IN IN IN -------- TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA
15.9.201615.9.2016
ANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAččIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAččILA ILA ILA ILA ILA ILA ILA ILA
Anuiteta je v celem obdobju enaka, zniAnuiteta je v celem obdobju enaka, znižžuje se uje se deledeležž obresti in poveobresti in poveččuje deleuje deležž razdolrazdolžžnine.nine.
15.9.201615.9.2016
NALONALONALONALONALONALONALONALOžžBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANččNE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVE
Vrste naloVrste naložžbenih banbenih banččnih storitev so:nih storitev so:
sprejemanje depozitov,sprejemanje depozitov,
izdajanje blagajniizdajanje blagajnišških zapisov,kih zapisov,
izdajanje obveznic,izdajanje obveznic,
sprejemanje hranilnih vlog,sprejemanje hranilnih vlog,
emisija denarja, emisija denarja,
krediti od drugih bank itd.krediti od drugih bank itd.
15.9.201615.9.2016
VPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCE
Na sedanje in prihodnje razmere v Na sedanje in prihodnje razmere v banbanččninišštvu imajo odlotvu imajo odloččilen vpliv naslednji ilen vpliv naslednji dejavniki konkurence:dejavniki konkurence:
stopnja rivalstva med obstojestopnja rivalstva med obstoječčimi bankami,imi bankami,
nevarnost substitutov bannevarnost substitutov banččnim storitvam,nim storitvam,
pogajalska mopogajalska močč komitentov,komitentov,
nevarnost vstopa novih bank.nevarnost vstopa novih bank.
15.9.201615.9.2016
BANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJE
je centralna banka RS, ki uresnije centralna banka RS, ki uresniččuje uje odloodloččitve ECBitve ECB
je pravna oseba,je pravna oseba,
razpolaga z lastnim premorazpolaga z lastnim premožženjem,enjem,
ima finanima finanččno in upravljalsko avtonomijo.no in upravljalsko avtonomijo.Ustanovljena je s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije Ustanovljena je s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25.6.1991. Z v25.6.1991. Z vččlanitvijo v EU je postala sestavni del lanitvijo v EU je postala sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Predstavniki Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Predstavniki BS so BS so ččlani odborov Evropske centralne banke (ECB). lani odborov Evropske centralne banke (ECB). Funkcija odborov ECB je svetovanje Svetu ECB.Funkcija odborov ECB je svetovanje Svetu ECB.
15.9.201615.9.2016
CILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJEV srednjeroV srednjeroččnem obdobju 2015 nem obdobju 2015 –– 2020 si bo 2020 si bo Banka Slovenije prizadevala uresniBanka Slovenije prizadevala uresniččiti cilje:iti cilje:1. Okrepljen nadzor ban1. Okrepljen nadzor banččnega in finannega in finanččnega nega sistema.sistema.
2. Poglobljeno poznavanje klju2. Poglobljeno poznavanje ključčnih nih makroekonomskih izzivov ter pravomakroekonomskih izzivov ter pravoččasno asno sprejemanje ukrepov, opozoril in predlogov.sprejemanje ukrepov, opozoril in predlogov.
3. Prepoznavnej3. Prepoznavnejšša vloga Banke Slovenije v a vloga Banke Slovenije v Evrosistemu in EU.Evrosistemu in EU.
4. Uspe4. Uspeššno ter uno ter uččinkovito delovanje in poslovanje inkovito delovanje in poslovanje ––s pros prožžno organizacijo in z motiviranimi sodelavci.no organizacijo in z motiviranimi sodelavci.
15.9.201615.9.2016
CILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJE
5. Ve5. Veččji ugled in zaupanje javnosti.ji ugled in zaupanje javnosti.
6. Ohranjati cenovno stabilnost v Evrosistemu, 6. Ohranjati cenovno stabilnost v Evrosistemu, varovati finanvarovati finanččno stabilnost in krepiti evropsko no stabilnost in krepiti evropsko finanfinanččno integracijo.no integracijo.
7. Sodelovanje pri uveljavitvi pravnega okvira za 7. Sodelovanje pri uveljavitvi pravnega okvira za sanacijo in resanacijo in rešševanje kreditnih ustanov in evanje kreditnih ustanov in investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma rerešševanja.evanja.
8. Krepitev skupne identitete in enotnost delovanja 8. Krepitev skupne identitete in enotnost delovanja vseh vseh ččlanic Evrosistema.lanic Evrosistema.
15.9.201615.9.2016
PRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROV
Prvo vpraPrvo vpraššanjeanje banbanččnika je: nika je: Kje dobiti finanKje dobiti finanččne vire? Kajti bankir si ne sme ne vire? Kajti bankir si ne sme privoprivoššččiti zamude plaiti zamude plaččil. Prvi, primarni vir so depoziti il. Prvi, primarni vir so depoziti in avista vloge od prebivalstva, potem od podjetij.in avista vloge od prebivalstva, potem od podjetij.
Problem v Sloveniji v Problem v Sloveniji v ččasu krizeasu krize je:je:roroččnost virov, ki je trenutno kratkoronost virov, ki je trenutno kratkoroččna (likvidnost na (likvidnost
banke?). Kdo se upa dati dolgorobanke?). Kdo se upa dati dolgoroččni kredit s ni kredit s kratkorokratkoroččnimi viri? Finannimi viri? Finanččni trg ne deluje normalno. ni trg ne deluje normalno. Velja finanVelja finanččna negotovost.na negotovost.
15.9.201615.9.2016
VPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANK
Na kreditno ponudbo bank vplivajo 3 faktorji:Na kreditno ponudbo bank vplivajo 3 faktorji:
1. Obrestna politika . Na obrestno mero pa 1. Obrestna politika . Na obrestno mero pa vplivajo: devplivajo: dežželno tveganje, nestabilna valuta, elno tveganje, nestabilna valuta, viviššja inflacija..ja inflacija..
2. Kreditno premo2. Kreditno premožženje (banke morajo delat enje (banke morajo delat rezervacije za potencialne izgube)rezervacije za potencialne izgube)
3. Politika rizika: 3. Politika rizika: čče je gospodarska rast, so e je gospodarska rast, so kriteriji milejkriteriji milejšši in obratnoi in obratno
15.9.201615.9.2016
KREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJETveganje, da terjatve banke iz njenih naloTveganje, da terjatve banke iz njenih naložžb ne b ne bodo plabodo plaččane na dan dospetja oziroma ne bodo ane na dan dospetja oziroma ne bodo plaplaččane po njihovi celotni vrednosti. Banka ane po njihovi celotni vrednosti. Banka zmanjzmanjšša kreditno tveganje:a kreditno tveganje:
pridobiti dovolj informacij o komitentu,pridobiti dovolj informacij o komitentu,
uskladiti namene nalouskladiti namene naložžb s poslovnimi politikami banke,b s poslovnimi politikami banke,
natannatanččno oceniti vino oceniti viššino naloino naložžbe glede na dejanske potrebe in be glede na dejanske potrebe in zmozmožžnosti komitenta ter glede na namen, nosti komitenta ter glede na namen,
pravilno dolopravilno določčiti odplaiti odplaččilno dobo glede na uskladitev virov banke ilno dobo glede na uskladitev virov banke in vrsto oziroma namen naloin vrsto oziroma namen naložžbe, na podlagi komitentovega be, na podlagi komitentovega denarnega toka,denarnega toka,
pravilno oceniti in stalno spremljati komitentovo kreditno in pravilno oceniti in stalno spremljati komitentovo kreditno in plaplaččilno sposobnost, da bo lahko redno poravnaval svoje ilno sposobnost, da bo lahko redno poravnaval svoje obveznosti do banke,obveznosti do banke,
pridobiti ustrezno obliko in vipridobiti ustrezno obliko in viššino zavarovanja.ino zavarovanja.
15.9.201615.9.2016
OPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJESo tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali So tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in ljudi ali zaradi zunanjih dogodkov. ljudi ali zaradi zunanjih dogodkov.
Notranji dejavniki so: Notranji dejavniki so: kvaliteta bankvaliteta banččnih kadrov, fluktuacija delovne sile, spremembe v nih kadrov, fluktuacija delovne sile, spremembe v organizaciji, struktura banke, narava banorganizaciji, struktura banke, narava banččnih aktivnosti ipd.,nih aktivnosti ipd.,
Zunanji dejavniki so: Zunanji dejavniki so: spremembe v panogi, tehnolospremembe v panogi, tehnološški napredek, spremembe v ki napredek, spremembe v gospodarstvu, politigospodarstvu, političčno okolje ipd.no okolje ipd.
Izpostaviti je potrebno tveganje povezano z Izpostaviti je potrebno tveganje povezano z momožžnostjo nostjo navzkrinavzkrižžja interesovja interesov (nasprotja (nasprotja interesov)!interesov)!
15.9.201615.9.2016
POSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAH
Kodeks etiKodeks etiččnega ravnanja delavcev nega ravnanja delavcev –– etietiččni ni kodeks je zapis temeljnih nakodeks je zapis temeljnih naččel, pravil za el, pravil za zaposlene, organe, v odnosu do strank. zaposlene, organe, v odnosu do strank. SploSploššna pravila etina pravila etiččnega ravnanja so:nega ravnanja so:
1. Eti1. Etiččno in profesionalno ravnanje no in profesionalno ravnanje
2. Varovanje ugleda 2. Varovanje ugleda
3. Opravljanje dela in osebna urejenost3. Opravljanje dela in osebna urejenost
4. Uporaba in spo4. Uporaba in spošštovanje veljavnih tovanje veljavnih predpisov ter navodil predpisov ter navodil ččlanicelanice
15.9.201615.9.2016
POSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAH
5. Prepoved 5. Prepoved šškodljivega ravnanjakodljivega ravnanja
6. Konkuren6. Konkurenččna prepovedna prepoved
7. Pridobivanje koristi7. Pridobivanje koristi
8. Nasprotje interesov8. Nasprotje interesovčče ima delavec banke s stranko osebno, finane ima delavec banke s stranko osebno, finanččno ali no ali poslovno razmerje, ki bi lahko vplivalo na odloposlovno razmerje, ki bi lahko vplivalo na odloččanje o anje o posluposlu
9. Resni9. Resniččnost in ponost in pošštenost porotenost poroččanjaanja
10. Prepoved pranja denarja in financiranja 10. Prepoved pranja denarja in financiranja terorizmaterorizma
15.9.201615.9.2016
ODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKUpoUpošštevanje potreb in interesov strank tevanje potreb in interesov strank
VzdrVzdržževanje zaupanjaevanje zaupanjavsako vsako žžaljivo ali nasilno vedenje stranke do drualjivo ali nasilno vedenje stranke do družžbe in/ali delavca be in/ali delavca je potrebno vljudno, vendar odloje potrebno vljudno, vendar odloččno zavrnitino zavrniti
Postopki pri delu s strankamiPostopki pri delu s strankami
PravoPravoččasno obveasno obveššččanje anje
Pripombe, predlogi, pritoPripombe, predlogi, pritožžbebererešševati jih je potrebno hitro, skrbno, upoevati jih je potrebno hitro, skrbno, upošštevajotevajočč varovanje varovanje koristi stranke kot tudi ugleda banke in zaupanja v njeno delokoristi stranke kot tudi ugleda banke in zaupanja v njeno delo
Sprejemanje ali dajanje daril in uslug Sprejemanje ali dajanje daril in uslug banbanččniki ne smejo prejemati daril nad vrednostjo 62,59 EURniki ne smejo prejemati daril nad vrednostjo 62,59 EUR
Posebno ugodne cene banPosebno ugodne cene banččnih storitevnih storitev
15.9.201615.9.2016
PRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKI
Prodajne poti v banki: Prodajne poti v banki: klasiklasiččne in sodobnene in sodobne
PoslovalnicePoslovalnice
Telefonsko banTelefonsko banččninišštvo tvo teledom, kontofonteledom, kontofon
Internet Internet klik nlb, online bankaklik nlb, online banka
Mobilno banMobilno banččninišštvo tvo moba nlb preko mobilnega telefona; monetamoba nlb preko mobilnega telefona; moneta
SamopostreSamopostrežžno banno banččninišštvo tvo banbanččni avtomati in kartice: kreditne, plani avtomati in kartice: kreditne, plaččilne, zlate, poslovne, ilne, zlate, poslovne, drudružžinske; informacijski terminali; baninske; informacijski terminali; banččni kioski.ni kioski.
15.9.201615.9.2016
ELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIZakonska podlaga: Zakonska podlaga:
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, (UL RS, ššt. 57/2000) in dopolnitev z Zakonom o t. 57/2000) in dopolnitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, ššt. 25/2004),t. 25/2004),
Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (UL RS, podpisovanje (UL RS, ššt. 77/2000 in 2/2001),t. 77/2000 in 2/2001),
Kazenski zakonik RS (UL RS, Kazenski zakonik RS (UL RS, ššt. 63/1994),t. 63/1994),
Zakon o banZakon o banččninišštvu, predvsem 38. tvu, predvsem 38. ččlen, ki opredeljuje len, ki opredeljuje kadrovske, tehnikadrovske, tehniččne in organizacijske pogoje, ki jih mora ne in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati banka za opravljanje storitev elektronskega izpolnjevati banka za opravljanje storitev elektronskega banbanččninišštvatva
Zakon o plaZakon o plaččilnem prometu (UL RS, ilnem prometu (UL RS, ššt. 30/02, 15/03 in t. 30/02, 15/03 in 37/04).37/04).
15.9.201615.9.2016
ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM
POSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISTemelji na naTemelji na naččelih:elih:
nediskriminacije elektronske oblike (da sta papirna in nediskriminacije elektronske oblike (da sta papirna in elektronska oblika smiselno izenaelektronska oblika smiselno izenaččeni)eni)
odprtosti (nove tehnologije)odprtosti (nove tehnologije)
pogodbene svobode strank (da stranke lahko uredijo razmerja pogodbene svobode strank (da stranke lahko uredijo razmerja drugadrugačče)e)
dvojnostidvojnosti
varstva osebnih podatkovvarstva osebnih podatkov
varstva potrovarstva potroššnikov innikov in
mednarodnega priznavanja.mednarodnega priznavanja.
Bistvo Zakona je, da pod posebnimi pogoji Bistvo Zakona je, da pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot jo ima v papirnatem svetu lastorojo ima v papirnatem svetu lastoroččni podpis. ni podpis.
15.9.201615.9.2016
TRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUIskanje novih prodajnih poti in njihovo Iskanje novih prodajnih poti in njihovo uuččinkovito izkoriinkovito izkoriššččanje.anje.
VpraVpraššanje, ali je poslovalnica stroanje, ali je poslovalnica stroššek ali ek ali prostor za inovacije.prostor za inovacije.
SlabSlabšše poznavanje komitentov e poznavanje komitentov manj neposrednih stikov.manj neposrednih stikov.
Rast konkurence s strani nebanRast konkurence s strani nebanččnih ustanov nih ustanov in tujih bank.in tujih bank.
15.9.201615.9.2016
TRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVU
naranaraššččajoajočča pria priččakovanja komitentov akovanja komitentov enaka storitev na vseh toenaka storitev na vseh toččkah.kah.
razvoj kadrov razvoj kadrov od streod strežžnika k prodajalcu.nika k prodajalcu.
potreba po upotreba po uččinkovitem nadzoru inkovitem nadzoru strostrošški lastniki lastnišštva,varovanje informacij, sumi tva,varovanje informacij, sumi šškodljivih kodljivih ravnanjravnanj
povepoveččani varnostni ukrepi ani varnostni ukrepi s strani komitentov, zavarovalnic, centralnih bank.s strani komitentov, zavarovalnic, centralnih bank.
Upravljanje bilance banke
=upravljanje naložb in obveznosti=upravljanje sredstev in virov=upravljanje aktive in pasive banke
Pasiva-viri-obveznosti: finančni viri, zbrani na različne načine, s katerimi banka razpolaga in jih posreduje dalje
Aktiva-naložbe-terjatev-premoženje: izhaja iz poslovnih odločitev o razporeditvi zbranih sredstev
Nadaljevanje….
Usklajevanje in upravljanje bilance banke
izhaja iz želje po varnosti in donosnosti poslovanja, jo zahtevajo nadzorne institucije s svojimi predpisi, zahteva razumevanje neskladij in sposobnost njihovega upravljanja, zahteva opredelitev nagnjenosti k tveganjem, pomeni upravljanje nekreditnih tveganj (likvidnostno, valutno, obrestno, tržno).
Nadaljevanje….
Elementi neusklajenosti bilance banke:
Ročnost,
Valutna struktura,
Vrsta obrestne mere,
Načini obrestovanja.
Izhaja iz aktivnosti, potreb in možnosti komitentov banke. Prinaša večjo tveganost poslovanja.
Nadaljevanje….
Podlage in izhodišča:
Zakonska regulativa in priporočila nadzornih institucij (Zakon o bančništvu, regulativa Banke Slovenije oz. ECB), baselski standardi.
Strategija prevzemanja tveganj
Politike s področja upravljanja tveganj.
15.9.201615.9.2016
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEPrihodki iz obresti in podobni prihodkiPrihodki iz obresti in podobni prihodki
Odhodki za obresti in podobni odhodkiOdhodki za obresti in podobni odhodki
ČČiste obrestiiste obresti
Prihodki iz dividendPrihodki iz dividend
Prihodki iz provizijPrihodki iz provizij
Odhodki iz provizijOdhodki iz provizij
15.9.201615.9.2016
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEČČiste provizije (opravnine)iste provizije (opravnine)
ČČisti dobiisti dobiččki iz finanki iz finanččnih sredstev in obveznosti, nih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanjunamenjenih trgovanju
DobiDobiččki iz finanki iz finanččnih sredstev in obveznosti, nih sredstev in obveznosti, pripoznanih po popripoznanih po poššteni vrednosti skozi izkaz teni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaposlovnega izida
Spremembe poSpremembe pošštene vrednosti pri tene vrednosti pri obraobraččunavanju varovanj pred tveganjiunavanju varovanj pred tveganji
ČČiste izgube iz teiste izgube iz teččajnih razlikajnih razlik
15.9.201615.9.2016
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEČČisti dobiisti dobiččki iz odprave pripoznanja sredstev ki iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkorobrez nekratkoroččnih sredstev v posesti za nih sredstev v posesti za prodajoprodajoDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodkiAdministrativni stroAdministrativni strošškikiAmortizacijaAmortizacijaRezervacijeRezervacijeOslabitveOslabitveČČiste (izgube) dobiiste (izgube) dobiččki iz nekratkoroki iz nekratkoroččnih nih sredstev v posesti za prodajo in z njimi sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznostipovezane obveznosti
15.9.201615.9.2016
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEDobiDobičček iz rednega delovanjaek iz rednega delovanja
Davek iz dohodkaDavek iz dohodka
ČČisti dobiisti dobičček poslovnega letek poslovnega let
15.9.201615.9.2016
BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK --AktivaAktiva
Denar v blagajni in stanje na raDenar v blagajni in stanje na raččunih pri CBunih pri CB
FinanFinanččna sredstva, namenjena trgovanjuna sredstva, namenjena trgovanju
FinanFinanččna sredstva, razpolona sredstva, razpoložžljiva za prodajoljiva za prodajo
Izvedeni finanIzvedeni finanččni instrumenti, namenjeni ni instrumenti, namenjeni varovanjuvarovanju
Krediti bankamKrediti bankam
Krediti strankam, ki niso bankeKrediti strankam, ki niso banke
FinanFinanččna sredstva v posesti do zapadlostina sredstva v posesti do zapadlosti
NekratkoroNekratkoroččna sredstva v posesti za prodajona sredstva v posesti za prodajo
15.9.201615.9.2016
BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK
Zastavljena sredstvaZastavljena sredstva
Opredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstva
NaloNaložžbene nepremibene nepremiččninenine
Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva
DolgoroDolgoroččne nalone naložžbe v kapital odvisnih, be v kapital odvisnih, pridrupridružženih in skupaj obvladovanih druenih in skupaj obvladovanih družžbb
Terjatve za odloTerjatve za odložženi davekeni davek
Druga sredstvaDruga sredstva
SKUPAJ SREDSTVASKUPAJ SREDSTVA
15.9.201615.9.2016
BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK --PasivaPasiva
FinanFinanččne obveznosti do CBne obveznosti do CB
FinanFinanččne obveznosti namenjene trgovanjune obveznosti namenjene trgovanju
Izvedeni finanIzvedeni finanččni instrumenti, namenjeni ni instrumenti, namenjeni varovanjuvarovanju
Depoziti bankDepoziti bank
Krediti bankKrediti bank
Depoziti strank, ki niso bankeDepoziti strank, ki niso banke
Krediti strank, ki niso bankeKrediti strank, ki niso banke
Izdani vrednostni papirjiIzdani vrednostni papirji
15.9.201615.9.2016
BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK
Podrejene obveznostiPodrejene obveznosti
FinanFinanččne obveznosti, vezane na finanne obveznosti, vezane na finanččna na sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanjapripoznanja
RezervacijeRezervacije
Obveznost za davek iz dohodkaObveznost za davek iz dohodka
Druge obveznostiDruge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTISKUPAJ OBVEZNOSTI
15.9.201615.9.2016
BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK
Osnovni kapitalOsnovni kapital
Kapitalske rezerveKapitalske rezerve
PresePresežžek iz prevrednotenjaek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobiRezerve iz dobiččkaka
ZadrZadržžani dobiani dobiččekek
ČČisti dobiisti dobičček poslovnega letaek poslovnega leta
SKUPAJ KAPITALSKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITALSKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
ARHITEKTURA POSLOVNIH PROCESOV
1.UPRAVLJALSKI POSLOVNI PROCESI
Načrtovanje in izvedba razvoja; Upravljanje s kapitalom banke in finančno upravljanje; Razvoj organizacije; Upravljanje s kadri in izobraževanjem
Revizija poslovanja; Upravljanje s tveganji; Upravljanje z NLB Skupino
Nadaljevanje…..
2. POSLOVANJE Z RAČUNI, PLAČILNI PROMET IN TREZORSKO POSLOVANJE
Poslovanje z osnovnim računom; Poslovanje z računi banke; Izvajanje plačilnega prometa; Trezorsko poslovanje in upravljanje z gotovino
3. DEPOZITNO POSLOVANJE IN VARČEVANJEDepozitno poslovanje; Poslovanje z varčevanji4. NALOŽBEKreditno poslovanje; Garancijsko poslovanje;
Odkup in prodaja terjatev
Nadaljevanje…..
5. POSLOVANJE NA FINANČNIH TRGIHNajemanje denarnih sredstev-virov; Posli na
denarnem trgu; Poslovanje z vrednostnimi papirji; Poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti; Izvajanje poslov skrbništva; Finančno svetovanje
6. OBVLADOVANJE KOMITENTOV IN TRŽNE POTI
Obvladovanje komitentov; Tržne poti
Nadaljevanje….
7. POSREDOVANJE PRI PRODAJI SKLADOV IN BANČNIH ZAVAROVANJ
Trženje vzajemnih skladov; Trženje bančno zavarovalniških storitev;
8. PODPORNI PROCESIZagotavljanje zakonitosti poslovanja in pravno
svetovanje; Podpora upravi in komuniciranje z javnostmi; Nabavno investicijsko dejavnost in stroškovno računovodstvo; Informacijska tehnologija
INTERNI AKTI ZA PODROČJE ODOBRAVANJA NALOŽB
Statut, Pravilnik o organizaciji banke, Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju v banki, Poslovne politike banke, Kodeks etičnega ravnanja delavcev banke, Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb informacij in premoženja, Sklep o obrestnih merah banke, Tarifa banke, Določila o načinih in rokih za obračun obresti banke, Priročnik za zavarovanja, Priročnik za izdelavo investicijskega programa, Navodila za pripravo in oblikovanje pisnih komunikacij v banki, Navodila za izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost v banki, Pravilnik o arhiviranju,Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti, oseb, informacij.
OPREDELITEV KOMITENTOV GLEDE NA VELIKOST
Družbe se razvrsti glede na velikost po naslednjih kriterijih (ZGD-1 z dne 13.7.2015):
-številu zaposlenih, prihodkih in povprečni vrednosti aktive v zadnjem letu po letnih računovodskih izkzih
MIKRO PODJETJA: <10; <0,7 mio Eur; <0,35 mio Eur
MALA PODJETJA: <50; <8 mio Eur; <4 mio EurSREDNJA PODJETJA: <250; <40 mio Eur; <20
mio Eur
VRSTE NALOŽB
1. Dolgoročni krediti v domači in tuji valuti2. Kratkoročni krediti v domači in tuji valuti3. Odkup terjatev v domači in tuji valuti4. Garancije za vračilo kreditov, resnost ponudbe,
dobro izvršitev del, vračilo avansa, odpravo napak v garancijskem roku, pravočasno plačilo blaga in storitev, plačilo carine, druge namene v skladu s pogodbo.
5. Poroštva: upnik mora za plačilo pozvati najprej komitenta, šele nato banko-poroka
Nadaljevanje…
6. Akcept menic: ali sprejem menice je pismena izjava trasata na menici, s katero se ta zaveže, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto. Z akceptiranjem menice postane banka glavni menični zavezanec. Menični upnik torej terja najprej akceptanta, to je banko.
7. Akreditivi: je pisna zaveza banke, ki jo da na zahtevo komitenta (kupca/investitorja), koristniku akreditiva (prodajalcu/izvajalcu). Z njo se zavezuje, da bo v določenem roku izplačala določen znesek pod določenimi pogoji (predloženi dokumenti). Veljavnost akreditiva mora biti datumsko določena.
Nadaljevanje…
8. Odkup dolžniških VP: Dolžniške VP so pisne listine, ki glasijo na ime ali na prinosnika. Ti so: obveznice, blagajniški zapisi, komercialni zapisi. Banka odkupuje dolžniške VP od komitentov z namenom, da:
-jih obdrži do njihove zapadlosti,-jih proda drugim pravnim osebam. 9. Izdaja patronatske izjave: z izdajo le te banka potrdi,
da je določena družba-hčerka kapitalsko povezana z banko in jo krovna družba-banka v določeni meri nadzira. Cilj vsake patronatske izjave je, da družba-hči (odvisna družba) ob pomoči matere-banke, kot nadrejen družbe, pridobi kredit oziroma kreditno linijo.
RAZVRSTITEV KOMITENTOV
Banka tudi razvršča skupine povezanih oseb, ki so opredeljene v veljavnem Sklepu BS o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (ULRS 85/10). Skupino povezanih oseb tvorijo:
-pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oz. drugih pravic, na podlagi katerih so udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb,
-družbe, povezane s skupnim vodenjem,
-osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času,
Nadaljevanje…
-posamezne fizične osebe in njihovi ožji družinski člani,
-fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb.
RAZVRSTITEV KOMITENTA
Razvrstitev komitenta se presoja na podlagi:
-ocene finančnega položaja dolžnika,
-ocene mehkih podatkov,
-njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti,
-izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
BONITETNE SKUPINE IN RAZREDI
Banka razvrsti komitenta v eno od 5 bonitetnihskupin od A (najboljše) do E (najslabše). Skupine so predpisane s Sklepom Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (UL RS, št.28/07).
Posamezna bonitetna skupina vsebuje eno,
dve ali tri bonitetne razrede (AAA, AA, A, BBB,
BB, B, CCC, CC, C, D, DF, E). Preveriti:
-vsaj enkrat letno/na zahtevo predlagateljev
Nadaljevanje…
Bonitetna skupina Bonitetni razred
A AAA
A AA ali A
B BBB
B BB ali B
C CCC
C CC ali C
D D ali DF
E E
ANALIZA DRUANALIZA DRUŽŽBB
Analiza raAnaliza raččunovodskih izkazov:unovodskih izkazov:
-- Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida
-- Bilanca stanjaBilanca stanja
-- Izkaz denarnih tokovIzkaz denarnih tokov
-- Analiza finanAnaliza finanččnih kazalnikovnih kazalnikov
-- Ocena Ocena ““mehkihmehkih”” podatkov podjetja (ocena podatkov podjetja (ocena vodstva, panoge, lastnivodstva, panoge, lastnišštva, odnos z tva, odnos z banko)banko)
15.9.201615.9.2016
FINANFINANČČNI KAZALNIKINI KAZALNIKI
Donosnost prihodkov, sredstev, kapitalaDonosnost prihodkov, sredstev, kapitala
FinanFinanččna mona močč (kreditna sposobnost)(kreditna sposobnost)
Likvidnost (koliLikvidnost (količčnik obratne likvidnosti)nik obratne likvidnosti)
UUččinkovitost upravljanja s sredstvi (vezava inkovitost upravljanja s sredstvi (vezava sredstev v zalogah, kolisredstev v zalogah, količčnik obranik obraččanja anja sredstev)sredstev)
Pokritost finanPokritost finanččnih obveznosti z denarnim nih obveznosti z denarnim tokomtokom
15.9.201615.9.2016
POSTOPEK ODOBRAVANJA NALOŽB
1. Priprava na pogovor s komitentom
Pridobitev informacij o komitentu; bančni delavec pa predstavi ponudbo storitev; sledi kratek zapis pogovora
2. Prošnja naj vsebuje splošne in posebne podatke (namen naložbe, znesek, viri financiranja, zavarovanja, zagotovitev plačila, plan denarnih tokov)
Nadaljevanje…
3. Evidentiranje: vpiše se v register prejetih prošenj in določi identifikacijsko številko
4. Pregled prošnje in dokumentov: v primeru nepopolne in neustrezne dokumentacije se zahteva dopolnitev prošnje in/ali dokumentacije
5. Zbiranje informacij za pripravo predloga:
-bonitetna razvrstitev komitenta, garanta…
-zgornja meja naložb banke do komitenta,
-poslovna povezava komitenta z banko,
Nadaljevanje…
-informacijo ali mnenje cenilca o prometni vrednosti premičnin/nepremičnin, ki so predvidene za zastavo kot zavarovanje kredita,
-revizijska poročila,-o tržni vrednosti dolžniških VP, ki so predvideni za
zastavo,-in druga potrebna mnenja (o ekonomski oziroma
finančno-tržni upravičenosti investicije, o tehnološki primernosti izbrane tehnologije, pravna mnenja ipd.
Nadaljevanje…
6. Vsebinski pregled in analiza podatkov o komitentu:izdelajo ali pridobijo se naslednje analize oz. ocene:
-o poslovanju komitenta (finančna analiza, analiza kreditne in investicijske sposobnosti)
-analiza uspešnosti preteklega poslovanja,
-analiza panoge, kadrov, trga (prodajni/nabavni)
-oceno investicijske naložbe
-analizo finančnih tokov, občutljivosti ipd.
Nadaljevanje…
7. Investicije se ocenjujejo, če:
-vrednost naložbenega zahtevka presega določen-dogovorjen znesek kredita
-se financira investicija z mednarodnimi kreditnimi linijami (Svetovna banka, IFC, EBRD).
Nujen pogoj je zaprta finančna konstrukcija.
Manjše investicije lahko ocenijo sami poslovni skrbniki ali pa naročijo izdelavo mnenja v drugih zahtevnejših ali nestandardnih primerih.
Nadaljevanje…
8. Ocena investicije: temelji predvsem na oceni realnosti:
-rezultatov tržne analize,-predračunske vrednosti in virov financiranja,-ekonomsko finančnih elementov investicije,-planirane finančno tržne uspešnosti investicije,-izbora lokacije in vpliva na okolje,-terminskega plana izvedbe,-organizacijskih rešitev,-občutljivosti investicije.
Nadaljevanje…
9. Predlog za odobritev: pozitiven ali negativen; ustreznost podpisovanja
10. Sklep o odobritvi naložbe: pisni sklep, ki so arhiviran; različne ravni odobravanja
11. Obračun stroškov, obvestilo komitentu: nadomestilo za obdelavo prošnje; pošlje se pisno obvestilo+obračun komitentu
12. Sklepanje pogodb: zapisnik o primopredaji dokumentacije v spremljavo; realizacija naložbe, obračun in izterjava obresti ter nadomestil