2 Odmev

Uvodnik

Mesečnik SLS-ODMEV izdaja Časopisno založniško podjetje Ljudska čebela d.o.o., Beethovnova4, Ljubljana, telefon 01/24-18-800, telefaks: 01/25-11-741, elektronska pošta: tajništvo@sls.si. TRR:03100-1000025189; v.d.odgovornega urednika: Aleš Vehar, tehnična urednica: Barbi Ravnikar,Oblikovanje in priprava za tisk Špes grafika, Novo mesto. Nenaročenih rokopisov in fotografijne vračamo. Časopis izhaja mesečno.

Analiza anket na www.sls.siwww.sls.si

V začetku marca so ideje tako na-še zahodne kot južne sosede o vzpo-stavljanju raznih morskih gospodar-skih pasov vzpodbudile odzive tudiv slovenski politiki. V Slovenski ljud-ski stranki smo bili zelo konkretni:na podlagi strokovnega mnenja smopredlagali, naj Slovenija tudi samačimprej razglasi izključno ekonom-sko cono na morju. Obiskovalce na-še spletne strani smo nato tudi vpra-šali: »Ali naj Slovenija razglasi iz-ključno ekonomsko cono na morju,tako kot je storila Hrvaška in kot na-črtuje Italija?« Velika večina vas jemenila, da je to potrebno.

Sledili so razburljivi dogodki skamnito »telovadbo« na Sabotinu.Napis so nadebudni aktivisti spre-minjali skoraj dnevno. Tudi vas smovprašali, »kaj menite o dogajanjuokrog kamnitih napisov na Saboti-nu?« Ponudili smo vam več odgo-vorov: vse napise bi morali odstrani-ti; za Slovenijo je izredno pomem-bno, da se napis “Naš Tito” ohrani;slavljenje Tita je sramota za demo-kracijo in Tito je zgodovinska oseb-nost, a danes sodi bolj v muzej. »Po

slovensko« ste se sodelujoči razdeli-li na pol, tako da tudi v prihodnjelahko pričakujemo vztrajanje na oko-pih.

April je bil v znamenju Vatikana.Tudi v Sloveniji smo razglasili danžalovanja. Ker je tak način obeleži-tve spomina na pokojnega redkost,smo vas vprašali: »Ali boste ta petekpočastili s triminutnim molkom spo-min na umrlega papeža Janeza Pa-vla II.?« Kljub temu, da so se v jav-nosti, tudi tokrat posamezniki ogla-šali s pomisleki, je večina anketiran-cev spoštovala 3 minutni molk.

Konec aprila je bila SLS še pose-bej aktivna na področju lokalne sa-mouprave, saj so se naši predstavni-ki na vseh nivojih borili za boljše fi-nančno stanje v občinah. Vprašalismo tudi vas: »Ali naj država povečasredstva namenjena za razvoj sloven-skih občin?« Rezultat je z veliko ve-čino pokazal, da imamo v Slovenijido občin veliko razumevanja in sezavedamo pozitivnih učinkov dobrodelujoče lokalne samouprave.

Rok Ravnikar

V zgodovini, danes in vprihodnosti – vedno pomembni

Pred 17-imi leti jebila ustanovljenaSlovenska kmečkazveza kot prva slo-venska demokra-tična političnastranka. Ob tem jebila ustanovljenaZveza slovenskekmečke mladine,leto kasneje Krš-čansko socialno gi-banje, pred petimileti pa sta se takrat-

na SLS in SKD združili vSLS+SKD, torej v sedanjo SLS.

SLS je bila prva in gonilna sloven-ska sila pred več kot 100 leti in vo-dilna in gonilna sila v času slovenskepomladi 1988, skupaj s pisatelji indrugimi civilno družbenimi gibanjiin kasneje strankami. SLS je stran-ka s slavno zgodovino, prav tako pastranka z vzponi in padci. Tovrstnadinamika SLS, predvsem pa šenekateri slabši rezultati so mnogimpomenili razlog za razmišljanje, ali17-letna in 100-letna SLS sploh imaprihodnost, oziroma ali je smiselnovztrajati s stranko v prostoru, kjerdeluje več programsko sorodnihstrank, od teh ena zelo močna.

Odgovor je seveda popolnoma ja-sen in nedvoumen. SLS ima prihod-nost, ker Slovenija potrebuje stran-ko, ki ji je sicer možno očitati mar-sikaj, hkrati pa ji je potrebno priz-nati, da sta vkoreninjenost v sloven-ski zemlji in prizadevanje za dobro-bit slovenstva, njen program in nje-no neke vrste samo po sebi umevnobistvo.

Na vprašanje, kaj je in bo strate-gija SLS v vladi, v parlamentu, v pri-pravah na volitve, je odgovor: našastrategija je in bo naše delo. Pri temdelu so tudi napake, toda tudi druginiso brez njih. Biti moramo samo-kritični, biti pa moramo tudi samo-zavestni in odločni.

Kdo se najbolj bori za enakome-ren razvoj Slovenije, za decentrali-zacijo in boljši položaj slovenskihobčin? SLS.

Kdo se najbolj bori za to, da obrebalansu proračuna ne bi bili pri-zadeti infrastrukturni projekti, še po-sebno cestna infrastruktura? SLS

Kdo si najbolj prizadeva, da bi priurejanju odprtih vprašanj s sosednjoHrvaško Slovenija dosledno vztra-jala na celovitosti Piranskega zaliva,

prostem dostopu Slovenije na od-prto morje in pravični rešitvi dru-gih meddržavnih vprašanj? SLS

Kdo je izpostavil zahtevo za po-stopno in premišljeno privatizacijonajbolj kakovostnega državnega pre-moženja in za ohranitev dela tegapremoženja v domači lasti? SLS.

Kdo je pri oblikovanju sedanjevladne koalicije, ne glede na dogo-varjanje o ministrski funkciji, najboljdosledno zastopal interese sloven-skega kmetijstva in podeželja? SLS.

Še dolgo bi lahko tako naštevali.Veliko bi lahko povedali o tem, kajje SLS dosegla v preteklosti, še po-sebno v obdobju, ko je bila druganajmočnejša slovenska stranka: odpriprave kvalitetne zaščitne zakono-daje pred vstopom Slovenije v EU,do zaščite premoženja zavarovalni-ce Triglav in zagotovitve, da velikprojekt izgradnje hidroelektrarn naspodnji Savi poteka s slovenskimznanjem in slovensko operativo – čejih naštejem le nekaj. V času, komnoge kritike padajo na bivšekmetijske ministre iz vrst SLS zara-di problematike uničevanja arhivovs podatki o državnih pomočeh kme-tom, bi rad izpostavil tudi premaloizpostavljeno dejstvo, da so ti istiljudje najbolj zaslužni za uspešnopripravo slovenskega kmetijstva naEU in dobro izvedena pogajanja.Kot pa smo tudi javno že povedali,v SLS podpiramo popolno razjasni-tev uničevanja arhivov. Odgovorniza morebitne nepravilnosti morajoprevzeti odgovornost, stranka pa nepristane na kakršnokoli kolektivnokrivdo, ki se ji jo skuša naprtiti šepred razjasnitvijo primera. Nehotese vleče primerjava z zadevo »klo-ramfenikol«, ko so bili kmetje kolek-tivno obtoženi za domnevne zlora-be, za kar se jim kasneje kljub velikimoralni in materialni škodi ni nih-če opravičil, odgovorni pa so vsajdoslej ostali nekaznovani.

V SLS se zavedamo, da nas čakaveliko in težko delo za ponovno pri-dobitev zaupanja volivcev. Ker pa ve-mo, da se borimo za prave stvari,bomo vztrajali in prepričan sem, dabomo prej ali kasneje ponovno pre-pričali mnoge, ki danes podpirajodruge politične stranke, da si pravSLS zasluži njihovo zaupanjo.

Janez Podobnik,predsednik SLS

www.sls.si

3Odmev delo stranke

2. vrh vladnekoalicije

Predsednik Vlade in ministri so včetrtek, 26. maja 2005, na drugemkoalicijskem vrhu poslancem pred-stavili rebalans letošnjega državne-ga proračuna. Vlada in koalicijskiposlanci, ki se sicer sestajajo vsaketri mesece, so tokrat poleg rebalan-sa proračuna, ki ga je vlada v držav-ni zbor poslala pred dvema tedno-ma, razpravljali tudi o aktualnihvprašanjih.

Po končanem sestanku je premierocenil sestanek kot zelo uspešen. De-jal je, da se vsi navzoči zavedajo, dagre za popravek proračuna, znotrajkaterega je bil denar v veliki meri žeporabljen, tako da je manevrskegaprostora malo. Sestanek je bil takonamenjen usklajevanju na ‘mikro’ravni, saj obsega proračuna ni močpovečevati, možno pa je spreminjatidoločene postavke znotraj posamez-nih okvirov.

Kljub skromnemu manevrskemuprostoru pa se s predlogom rebalan-sa proračunski primanjkljaj znižujena 91,9 milijarde tolarjev, kar bo vdeležu bruto domačega proizvodapredstavljalo 1,4 odstotka. S tem Slo-venija izpolnjuje zelo pomemben kri-terij za prevzem evra, to je znižanjeprimanjkljaja, je ocenil predsednikVlade.

Premier Janša je še dodal, “da bovlada po pol leta delovanja objavi-la polletno bilanco uresničevanjanormativnega programa vlade, sajželi delati transparentno”. Gledepogajanj o novi finančni perspekti-vi Evropske unije za obdobje 2007-2013 pa je premier pojasnil, da jesklenitev pogajanj do konca junijav interesu Slovenije, ker tako pri-dobi Slovenije največ sredstev. Slo-venija bi v primeru dogovora v ju-niju še ostala med upravičenkamido sredstev, ki jih EU namenja zanajmanj razvite regije, katerih bru-to domači proizvod ne dosega 75odstotkov povprečja EU.

Pred koalicijskim vrhom sprejetih še vrstasklepov na Izvršilnem odboru SLS

Redna seja Izvršilnega odbora SLS je bila 26. maja sicer sklicana ob17. uri. Naknadno pa je bil ob tej uri sklican tudi vrh koalicije. To po-meni srečanje vseh poslancev, ministrov in vodstev vseh štirih koalicij-skih strank, ki je bil tokrat namenjen predstavitvi rebalansa letošnjegaproračuna. Sejo IO SLS smo sicer prestavili na 14. uro, kljub vsemu jevečina članov uspela priti, po kvalitetni vsebinski razpravi pa smo spre-jeli kar nekaj sklepov, ki so bili tudi dobrodošla priprava na koalicijskivrh, ki je sledil.

»Rebalans proračuna – prvi korakk izboljšanju statusa občin«

IO SLS je že v začetku seje spre-jel pomemben uspeh SLS v pripraviin realizaciji rebalansa proračuna RSza 2005, z vztrajnim in korektnimargumentiranjem nam je uspelo vpripravi in realizaciji rebalansa pro-računa RS za 2005 prepričati koali-cijske partnerje, da se je v letošnjemletu t.i. okvir glavarine povečal za10%. To je pomemben konkreten insimbolni znak, da se na finančnempodročju ustavlja negativna spiralaza slovenske občine.

»Zakon o RTV – zadecentralizacijo tudi na tempodročju«

IO SLS je podprl stališče poslan-ske skupine, da v okviru procedurev Državnem zboru vloži dopolnila,ki podpirajo, da se 3% pobranegaRTV prispevka nameni za delovanjelokalnih medijev. Prav tako smo pod-prli stališče poslanske skupine, da sev programski svet RTV vključi po enzaposlen iz koprskega in mariborske-

ga regionalnega RTV centra. Pos-lanska skupina SLS bo v zakonodaj-no proceduro vložila dopolnilo, ki boomogočilo, da so člani programske-ga sveta - predstavniki civilne družbeenakomerno regionalno zastopani, pritem pa naj se kot merilo uporabijo sta-tistične regije, ki formalno v Slovenijiobstajajo.

»Vojni zakoni – poiskati soglasje«Ena od možnih poti, ki se bo na

koncu izkazala kot najbolj sprejemlji-va in verodostojna, je doseči čim več-ji politični konsenz, da se za vsebinonapisa na teh vojnih grobiščih upora-bi tista dikcija, ki jo je sprejela prejš-nja vladna koalicija, ni pa večina ime-la politične korajže, da bi to zagovar-jala v DZ; to je »žrtvam vojne in revo-lucije«. meni, da ni mogoče vseh par-tizanov povezovati s povojnimi pobo-ji in revolucijo, kakor tudi ni mogočevseh domobrancev obtoževati za iz-dajstvo slovenskega naroda.

»Državni svet – za utrjevanjedemokracije«

Opažamo, da se je v slovenski jav-nosti nekako sprejelo mišljenje, da jeDržavni svet nepotreben. To so kri-vične in prehitre ocene. Predlagamo,da se slovenska politika zelo resno inkritično sooči s tem vprašanjem. Obrazpravi o plači predsednika DS se jena ta račun po krivici prizadelo tudisamo inštitucijo. Ne gre za samo pla-čo predsednika DS, gre za vprašanjekako deluje ustavna inštitucija, ki seji reče Državni svet. In zato smo stal-no trdili, da se je potrebno soočiti zustavnimi in zakonskimi osnovami, kidajejo podlago za delovanje DS. Slo-

Poudarki iz novinarske konferenceJaneza Podobnika po seji IO SLS

venska politika pa ni pokazala odlo-čenosti, da bi šla v to razpravo.

»Problematika izgubljenih evidenc– SLS za razjasnitev vseh vprašanjv zvezi z uničenimi evidencami«

V našem interesu je, da se za vsavprašanja, ki so povezana z vprašlji-vo odločitvijo, da so se nekatere evi-dence izgubile, odpre javna razpra-va v okviru odbora DZ za kmetijs-tvo, gozdarstvo in prehrano. Sloven-ska ljudska stranka, tako vodstvo kotposlanska skupina, odločno podpi-ra vse postopke, ki so potrebni, dase ugotovi morebitne nepravilnostiin odgovornost posameznikov v zve-zi z uničevanjem dokumentacije ododeljenih nepovratnih sredstvih nakmetijskem ministrstvu in Agenciji zakmetijske trge in razvoj podeželja, neglede na to ali so med njimi tudi čla-ni SLS. Dvom javnosti v zakonitostin gospodarnost porabe slovenskihter evropskih sredstev za razvoj kme-tijstva in podeželja je možno ovrečisamo s celovito osvetlitvijo vseh dej-stev in okoliščin. Slovenska ljudskastranka bo pri tem tako na vladnikot parlamentarni ravni aktivno so-delovala.

4 Odmev

MESTNI ODBOR SLS LJUBLJANAob Dnevu državnosti organizira

KRESOVANJE NA JANČAH,ki bo na kresni večer

v četrtek, 23. junija 2005pred Planinskim domom na Jančah.

19.00: Sv. maša v cerkvi Sv. Nikolaja

20.00 – 21.30: Kulturni programSlavnostni govorPrižiganje kresa

Po zaključku kulturnega programa sledidružabno srečanje.

Vljudno vabljeni!

Organizatorji:Mestni odbor LjubljanaObčinski odbor Litija

Občinski odbor Šmartno pri Litiji

Za narodov blagor – kako pabomo poskrbeli sami zase?Že kar nekaj mesecev lahko spremljamo različne lestvice in ankete, ki beležijo rekordno priljubljenost največjevladne stranke, na drugi strani pa vse ostale koalicijske stranke »životarijo« z izredno nizkimi procenti. Kako to, daob tako uspešnem in neutrudnem delu strank, ministrov in poslancev – volivci tega preprosto ne vidijo tako?

Afera »izgubljenekmetijske evidence«je bila ena izmed ze-lo tipičnih primerov,kako se v Sloven-skem medijskemprostoru ne išče re-snice, ampak zgod-

be. Hitro se je uveljavila teorija zaro-te, da je evidence uničila kar SLS, kerbi tako izbrisala povezave med stran-ko in posamezniki. Ko se je vendarleizkazalo, da velike zgodbe ne bo, daje pravzaprav delovna nesreča prigradnji, porušil se je strop, uničila ve-lik del arhivov do leta 1994, je zmanj-kalo »štofa«. Žal je bila škoda za SLSže narejena. Ni pomembna resnica,pomembno je kdo uspe bolj s svojorazlago in prepričevanjem – tak je me-dijski boj za vest in misel bralca. Uto-pično je seveda pričakovati, da nas bikakšna druga stranka pri tem vstopi-la v bran.

»Operacija Državni svet«, kakor lah-ko poimenujemo gonjo proti Držav-

nemu svetu, je klasičen primer meto-de diskreditacija – likvidacija. Čepravvzročne povezanosti ni, so preko pla-če predsednika – vemo, kakšni smoSlovenci glede višine plač – celotnojavnost obrnili proti Državnemu sve-tu. Ne pomagajo opozarjanja pravni-kov, svetnikov in osamljene SLS, daje Državni svet viša stopnjo demokra-cije in hkrati tvori tudi nadzor nad od-ločitvami Državnega zbora. Tega paostale stranke nočejo, zato pravijo»Adijo, Državni svet!«. Ljudem so navoljo samo svetu nenaklonjene izjavein razlage, jasnovidci pa niso, zato jejavno mnenje takšno, kot je. O druž-beni odgovornosti medijev, pa kdajdrugič. Je sploh kakšna rešitev gledetega – medijev namreč? Posel je po-sel; prodaja se tisto, kar je vroče. Kajje bolj vroče: pomen državnega svetaza demokracijo ali previsoka plačafunkcionarja? Komentar ni potreben.

Tradicija je dragocenost, ki jo Slo-venska ljudska stranka zagotovo ima.Nenazadnje smo tako nasledniki zgo-

dovinske SLS iz predvojnega obdob-ja kot ustanovitelji prve demokratič-ne stranke konec osemdesetih – Slo-venske kmečke zveze. Ohranjati mo-ramo zaupanje pri naših dosedanjihčlanih in volivcih, in to z doslednimzavzemanjem za cilje, ki smo jih mičlani sami izbrali ter vključili v našprogram in nenazadnje v koalicijskopogodbo. Zagotovo ne bomo uspelivsega uresničiti v enem mandatu, ane smemo se prenehati boriti, če ho-čemo ohraniti verodostojnost. Polegtega pa je še kako jasno, da si mora-mo pridobivati zaveznike, tako poli-tične, še bolj pa v civilni družbi in medstrokovnjaki. Ne more obstajati samoena »zveličavna pot« za soočanje z do-ločenim družbenim ali gospodarskimproblemom, zato imamo pravico indolžnost do svojih lastnih rešitev inpredlogov. Ti pa nikoli ne smejo bitipisani na kožo zgolj nekaterim posa-meznikom, če hočemo ohraniti ali papridobiti podporo, ampak moramomisliti na celotno skupnost oz. celot-

no interesno skupino, ki jo določe-no vprašanje zadeva. Namenomasem uporabil izraz interesna skupi-na – to se nam večkrat očita kot ne-kaj negativnega. »Kmečka stranka,boj za kmečke interese,…« Menim,da so take oznake kompliment za de-lo vsake stranke. Kaj je za strankodragocenejšega, kot da razume prob-leme in predlaga rešitve za točno do-ločeno skupino prebivalstva? Kaj jebolj plemenitega, kot postaviti se zazaščitnika slovenskega kmeta in po-deželja, kot to naša stranka počneže od začetka? Zavist ostalih strankje vir teh obtožb. Kot politična stran-ka pa moramo seveda preseči okvirposamezne interesne skupine; kotpolitična stranka se zavedamo prob-lemov in iščemo rešitve za ves spek-ter življenja in okolja, ki nas obdaja.In ker smo LJUDKSA stranka, semoramo po definiciji boriti za tisto,kar je v korist največjemu deležu pre-bivalstva – ljudstvu.

Če bi analizirali naša stališča inargumente zanje v dosedanjem po-litičnem delovanju SLS, bi v večiniprimerov ugotovili, da smo bili najb-ližje končnim skupnim rešitvam.Ampak to tudi pomeni, da so bilanajbolj umirjena, daleč od radikal-nosti, povprečna pravzaprav – in za-to neodmevna! Zato pa je nujno, da»odpiramo fronte« tam, kjer smo vofenzivi in kjer naša stališča podpi-ra široka javnost. Decentralizacija,regionalni razvoj, spodbude obči-nam,… zagotovo sodijo mednje.

Žal velika večina ljudi ne bere na-šega SLS Odmeva, ne gleda nasto-pov naših poslancev, ne ve za odlič-ne razprave na sejah naših program-skih in ostalih odborov, in tako se zvsakim mandatom ponavlja situaci-ja, da ljudje ne vedo v dovoljšni me-ri, kaj počne »pridna in marljivaSLS«. Sklepanje, ki sledi, pa je pre-prosto: če ne vemo, kaj delajo, po-tem verjetno ne delajo veliko. Krivi-ca pa taka! Vse za dobro večine, zadobro ljudstva – za narodov blagor!Zase pa očitno ne veliko. Zaenkratsmo praktično v »medijski ilegali«,zato so uporabne tudi metode gve-rilskega boja – od ust do ust, od jav-ke do javke; od šanka do šanka. Za-kaj pa ne, ostale stranke to počnejona veliko. Stavim lahko, da le redkimed vami niso srečali »prijatelja«,privrženca kakšne druge stranke, kivas pomenljivo nagovori in svetuje,kako in kaj bi SLS morala,… Najvam vsaj vsakomesečni Odmev slu-ži za spoznavanje s stališči SLS, kotvir člankov in prispevkov za lokalneoz. občinske časopise, ter kot oporav prepričanju, da je SLS še kako pri-sotna v slovenskem političnem živ-ljenju.

Rok Ravnikar

komentar

5Odmev

2222277777.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005

Razprava o uničenju dokumentacije o subvencijahLjubljana - Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na nujni

seji obravnaval problematiko uničenja arhivov o razdeljevanju subvencij.

2222277777.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005NATO izbral Ljubljano

Ljubljana - Ljubljana gosti Parlamentarno skupščino Nato. Člani sogovorili o vrsti vprašanj, od prihodnosti zveze Nato, razmer v Iraku,terorizma, novih partnerstev in orožja za množično uničevanje.

2222277777.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005Prvi sklop sprememb predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu

Ljubljana – Andrej Bručan je člane ESS seznanil, da bo sklop spre-memb predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki vključuje spor-no znižanje denarnih nadomestil v času bolniške, sprejet pa rednempostopku.

2222277777.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005Zoran Milanovič z ovadbo proti Ribičiču

Ljubljana – Vrhovno državno tožilstvo je določilo Zorana Milanoviča, davodi ovadbo proti Mitjo Ribiču, osumljenim storitve genocida.

26.5.200526.5.200526.5.200526.5.200526.5.20054000 gasilcev na Bledu

Bled – Na 16. mednarodnem srečanju gasilcev se je zbralo okoli 4000gasilcev iz vse Evrope.

25.5.200525.5.200525.5.200525.5.200525.5.2005

Zaradi neizpolnjenih obljub odstop trebanjske županjeTrebnje - Glavni razlog za odstop županje Marice Škoda naj bi bile

neizpolnjene obljube do DARS-a, Mercatorja in Trima, je dejal predsednikCivilne iniciative za umestitev avtoceste mimo Trebnjega Jože Vencelj.

222224.5.20054.5.20054.5.20054.5.20054.5.2005Novi prazniki

Ljubljana – Vlada je pripravila novelo zakona, po kateri bi dobili dva novapraznika: 15. september, dan vrnitve Primorske k matični domovini, ter 23.november, dan Rudolfa Maistra. Praznika ne bosta dela prosta dneva.

22.5.200522.5.200522.5.200522.5.200522.5.2005Prva demokratična vlada praznuje 15. letnico izvolitve

Brdo pri Kranju - Ob 15. obletnici prve demokratično izvoljene sloven-ske vlade so se na Brdu pri Kranju sestali njeni tedanji člani.

22.5.200522.5.200522.5.200522.5.200522.5.2005425 let lipicancev

Bled – Vzreja lipicancev v kobilarni Lipica letos poteka že 425. leto.Obletnico so proslavili tudi na Bledu, kjer so se predstavili lipicanci izjahalne šole Lipica in iz drugih držav.

2222211111.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005Kongres SNS

Ljubljana - Zmago Jelinčič je bil še sedmič zapored izvoljen za predsed-nika stranke, mandat pa je dobil tudi podpredsednik stranke Sašo Peče.

20.5.200520.5.200520.5.200520.5.200520.5.2005Volitve v DeSUS-u

Ljubljana – Novi predsednik DeSUS-a je postal minister za obramboKarl Erjavec.

20.5.200520.5.200520.5.200520.5.200520.5.2005Enotna davčna stopnja

Ljubljana - Strateški svet za gospodarski razvoj pri predsedniku vlade jeobravnaval analizo o možnosti uvedbe enotne davčne stopnje v Slovenijiin ugotovil, da je za Slovenijo enotna davčna stopnja možna, najboljprimerna pa je 20 odstotna davčna stopnja. ”

111116.5.20056.5.20056.5.20056.5.20056.5.2005Zasebni vrtci in občine

Ljubljana - Predsedstvo sindikalne konference predšolske vzgoje Sin-dikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) meni, dabi bilo dobro, da lokalne skupnosti podajo mnenje o upravičenosti zaseb-nega vrtca v občini.

111114.5.20054.5.20054.5.20054.5.20054.5.2005Spomin na soško fronto

Nova Gorica - Ob 90. letnici pričetka bojev na soški fronti je V Ravnicinad Novo Gorico potekala slovesnost Spomin 1915-2005

ODMEVALO JE ...

Slovenska narodna zveza priSlovenski ljudski stranki

vabi na pogovor

Prihodnost Slovencevv Italiji in Avstriji,

ki bo

v sredo, 8. junija 2005 ob 17.00 uriv Gostišču NORMA v Dekanih.

Z uvodnimi razmišljanji bodo nastopili:• Prof. Jože Wakounig, predsednik Narodnega sveta ko-

roških Slovencev;• Sergij Pahor, predsednik Slovenske skupnosti iz Italije;• Jože Jeraj, predsednik Društva slovensko – avstrijskega

prijateljstva;

Zbrane bo pozdravil Janez Podobnik, predsednik SLS inminister za okolje in prostor.

Spregovorili bomo tudi o nekaterih drugih aktualnih vpra-šanjih, ki jih obravnava Slovenska narodna zveza pri SLS.

Marjan PodobnikPredsednik SNZ pri SLS

odmevalo je ...

111115.5.20055.5.20055.5.20055.5.20055.5.2005Sredinska SDS

Portorož – Janez Janša je v govoru na kongresu SDS v Portorožupoudaril, da bo stranka vodila uravnoteženo sredinsko politiko. Nekatereje presenetilo dejstvo, da je SDS iz statuta črtala pogoj, da morajokandidati SDS za različne funkcije dati pisno izjavo, da nikoli niso sode-lovali z UDBO in podobnimi tajnimi službami.

111114.5.20054.5.20054.5.20054.5.20054.5.200560 let zadnjih bojev 2. svetovne vojne

Prevalje –Na spominski slovesnosti na Poljani pri Prevaljah, smo sespomnili in obeležili 60 let od konca bojev na naših tleh.

111112.5.20052.5.20052.5.20052.5.20052.5.2005Dvojezične table na avstrijskem Koroškem

Celovec – V Slovenjem Plajberku in Žvabeku ter v krajih Potok, Kajzazein Spodnja Vesca v občini Bilčovs na avstrijskem Koroškem so postavilidvojezične krajevne table, ki bi morale stati že od topografske uredbe izleta 1977.

77777.5.2005.5.2005.5.2005.5.2005.5.200560 let od ustanovitve Narodne vlade Slovenije

Ajdovščina - V Ajdovščini je potekala slavnostna seja občinskega svetaob 60-letnici ustanovitve narodne vlade Slovenije. Zbrane je pozdravilžupan Marjan Poljšak, slavnostni nagovor pa je imel akademik Ciril Zlo-bec. Gostujoči je bil tudi predsednik SLS in minister za okolje in prostorJanez Podobnik.

6 Odmev iz poslanskih klopi

SLS za 3 % od naročnine zalokalne medije in za regionalnopokritost sveta RTV

Poslanec MIHAEL PREVC je na 6. redni seji DZ predstavil stališče PS SLS kPredlogu zakona o spremebah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli

Na fotografiji vidimo strokovnisodelavki za odnose z

javnostmi v parlamentu - JanjaHafner v poslanski skupini SDS,

Barbi Ravnikar pa v poslanskiskupini SLS. Dekleti sta se

udeležili mednarodnegakongresa za odnose z

javnostmi, ki je letos potekal -ne boste verjeli, na Brionih.

Predavanja, delavnice, vmes paurica ali dve za ogled okolice -

na fotografiji sta Janja in Barbizatopljeni v opazovanje dvehslonov, ki še vedno živita v

nacionalnem parku ...

Lokalni, regionalniin študentski radij-ski in televizijskiprogrami s statu-som posebnega po-mena, so pomem-bna dopolnitevprogramskih vse-

bin javne službe, ki jo izvaja RTV Slo-venija. Pomembni so zlasti za uresni-čevanje pravic državljanov do obveš-čenosti in do svobode izražanja pred-vsem o vsebinah, ki so povezane z živ-ljenjem, dogajanjem in problemi pre-bivalstva v lokalnem in regionalnemokolju. Soustvarjajo razmere za sklad-nejši regionalni razvoj, so podpora za-dovoljevanju in uveljavljanju specifič-nih interesov ljudi na določenem ob-močju in vključujejo programske vse-bine, povezane z delom in življenjemnarodnih, etničnih in verskih skupno-sti, ki živijo v določenih okoljih. V ob-mejnih okoljih so nepogrešljiv dnevnistik slovenske manjšine z matičnim na-rodom in so med Slovenci v zamejs-tvu tudi zelo dobro sprejeti in posluša-ni. V vseh lokalnih in regionalnih RTVprogramih s statusom predstavljajo tein druge za lokalno in regionalno skup-nost pomembne vsebine najmanj 30odstotkov programskega časa.

Priprava teh vsebin je strokovnozahtevna in bistveno dražja od vsebin,ki jih posredujejo tako imenovani ko-mercialni radijski in televizijski pro-grami. Ravno zaradi cenovne konku-renčnosti slednjih na oglaševalskemtrgu lokalni, regionalni in študentskiRTV programi s statusom posebnegapomena samo z oglaševalskimi pri-hodki ne morejo ohraniti zahtevanevsebinske strukture. Potem ko je Ustav-no sodišče na pobudo Javne-ga zavoda RTV Slovenija raz-veljavilo del 82. člena zakonao medijih in s tem kot vir so-financiranja 3 odstotke RTVprispevka, za vsebinsko pri-pravo ni več stabilnega javne-ga vira sofinanciranja. Ustav-no sodišče je sicer napotilo za-konodajalca, da ta problemrazreši do septembra 2004,vendar se to ni zgodilo.

Zgolj z oglaševalskimi pri-hodki ti programi ne morejopreživeti, zato obstaja resnanevarnost, da bo večina od

17 radijskih in televizijskih lokalnih,regionalnih in študentskih RTV pro-gramov prisiljena spremeniti program-sko strukturo in programske vsebinebistveno osiromašiti. Okolja, v kate-rih delujejo, bodo s tem osiromašenane samo v medijskem in informativ-nem, pač pa tudi v kulturnem, jezi-kovnem in nenazadnje tudi razvojnemsmislu, saj bo že kratkoročno prišlodo odpuščanja novinarjev in drugihustvarjalcev programskih vsebin. Po-membno je tudi dejstvo, da imajo vsiRTV programi posebnega pomena se-dež zunaj glavnega mesta in so po-memben del medijske podobe Slove-nije, ki bi bila z njihovim programskimpreoblikovanjem bistveno osiromaše-na. Več kot polovica izdajateljev tehprogramov deluje oziroma ima sedež-na demografsko ogroženih in obmej-nih območjih države.

Slovenska ljudska stranka se zavze-ma za dopolnitev zakona, in sicer dase upošteva že večkrat dana pobudaiz minulega obdobja – da se 3 % RTVprispevka nameni za sofinanciranjelokalnih, regionalnih in študentskihradijskih in televizijskih programov sstatusom posebnega pomena, v skla-du z določili zakona o medijih in naosnovi kriterijev, določenih z vladnouredbo. Veliko govorimo tudi o decen-tralizaciji ter policentričnem razvoju,če želimo temu resnično slediti, je nuj-no, da je programski svet RTV Slove-nije sestavljen iz predstavnikov iz vsa-ke statistične regije v Slovenije. To jetudi predlog stranke SLS, ki sem gapredstavil ob razpravi o Zakonu oRTV Slovenija v Državnem zboru.

Kristijan JANC, poslanec v DZ RS

Na pretirano preo-bremenjenost našihosnovnošolskihotrok so v preteklihletih za manj opo-zarjali starši, osnov-nošolski učitelji papredvsem zaradizahtevnega pisanja

šolske dokumentacije in včasih star-šem povsem nerazumljivega pisnegaocenjevanja postajajo birokrati name-sto, da bi se v polni meri posvetilivzgojno-izobraževalnemu delu. Učite-ljem je vsekakor treba povrniti voljodo ustvarjalnosti in povrniti avtorite-to in avtonomijo. V Slovenski ljudskistranki menimo, da je vpeljana devet-letka v osnovnošolski sistem postav-ljena na dobre temelje in da lahko žeob manjših spremembah zakonodajena področju osnovnega šolstva ponu-di zadostno kakovost znanja našimučencem. Predlog sprememb in do-polnitev zakona o osnovni šoli tokratprenaša le spremembe na področjunacionalnega preverjanja znanja obzaključku triad, verjetno pa bo v na-daljevanju treba marsikaj še urediti,predvsem na področju nivojskega pou-ka in izbirnih predmetov. Za temelji-tejši poseg v zakonu o osnovni šoli bopotrebno opraviti določene pilotneprojekte in marsikaj spremeniti tudiv zakonu o financiranju vzgoje in izo-braževanja. S predlaganimi spremem-bami zakona se nacionalno preverja-nje znanja ohranja ob koncu drugegain tretjega obdobja, s tem, da je prvič

prostovoljno, drugič pa obvezno. Oce-na iz nacionalnega preverjanja znanjapri učencu ne vpliva več na oceno de-vetega razreda in zaključevanje osnov-ne šole. Dosežki nacionalnega prever-janja znanja se uporabljajo kot dodat-ne informacije učencem, staršem inšoli ter za potrebe znanstveno-razisko-valnega dela in za izdelavo analiz.Prav zato je povsem na mestu, da tretjipredmet poleg matematike in slovenš-čine ob koncu tretjega obdobja dolo-ča minister po predhodni pridobitvimnenj pristojnega strokovnega orga-na. Ker ocena nacionalnega preverja-nja ne vplivajo na zaključno oceno,učencu ni treba, v narekovaju, “lovitidobre ocene na račun predmeta”, kimu bolj leži, pač pa nam rezultati da-jejo bistveno bolj realno sliko znanjaslovenskih učencev iz določenega po-dročja. Predlagane zakonske rešitve sousmerjenje k spodbujanju ravni zna-nja in zagotavljanje povratne informa-cije o doseženih standardih znanjaučencem, staršem in šoli ter zagotav-ljanje možnosti za izvajanje ustreznihukrepov v vzgojno-izobraževalnem si-stemu. Raziskave Timss so namrečpokazale, da v našem šolskem siste-mu pač ni vse idealno in zato težkorazumem tiste, ki tem spremembamnasprotujejo in trdijo, da je z obstoje-čo zakonodajo na šolskem področjuvse v najlepšem redu. Te spremembebodo vsekakor razbremenile učencedoločenih psiholoških pritiskov, uči-telji pa bodo vsaj po prvi triadi raz-bremenjeni birokracije povezane z na-cionalnim preverjanjem znanja in sebodo tako lahko posvetili svojemu po-slanstvu, vzgojno izobraževalnemudelu. Spremembe pa vsekakor prina-šajo tudi bistveno bolj racionalne re-šitve na področju nacionalnega pre-verjanja. Omenjenim spremembampa so naklonjeni tudi številni učitelji.Podporo spremembam pa daje tudisvet staršev ljubljanskih osnovnih šol,kar še zdaleč ni zanemarljiva informa-cija. Na sploh so bila številna kritičnamnenja na obstoječo zakonodajo sstrani učiteljev in staršev v preteklo-sti vse premalo upoštevana.” br

“V SLS smo prepričani, da predlagane spremembe prinašajo pozitivne spre-membe na nekaterih področjih, ki so se v fazi poskusnega uvajanja devetlet-ke izkazale kot pomanjkljive in nedorečene.

Tokrat le spremembe napodročju nacionalnegapreverjanja znanja ob zaključkutriade v osnovni šoli

Zakon o RTV Slovenija je že pred samo obravnavo v Državnem zboru Repub-like Slovenije v javnosti dosegel visoko stopnjo pozornosti, saj je prav, da sevečletno, precej neurejeno stanje končno uredi z zakonom, ki bo evropskoprimerljiv.

7Odmev iz svetniških klopi

32. redna seja Državnega svetaRepublike Slovenije, 20. april 2005

Pri obravnavi predloga zakona ospremembah in dopolnitvah zakonao osnovni šoli je Državni svet podprlrešitve v predlogu zakona, da se ohra-nja nacionalno preverjanje znanja leob koncu drugega in tretjega obdobjadevetletke, kot tudi, da uspeh pri za-ključnem preverjanju znanja iz trehpredmetov ne vpliva več na ocene de-vetega razreda in s tem tudi na zaklju-čevanje osnovne šole, izrazil pa je po-misleke, kako bodo vpisane ocene iztreh predmetov nacionalnega prever-janja znanja v zaključnem spričevaluvplivale na vpis učencev pri morebit-nih omejitvah vpisa v srednje šole.

Zaključki s posveta Uresničevanjestrategije slovenskega turizma1. Vlada Republike Slovenije je leta

2002 sprejela Strategijo slovenske-ga turizma za obdobje 2002-2006,ki je poudarjala trajnostni družbe-no gospodarski razvoj in globalniprostorski razvoj, ki naj temelji napodjetniškem in projektnem pristo-pu ter timskem delu. Razvoj sloven-skega turizma naj sloni na partner-skem odnosu med javnim, zaseb-nim in društvenim sektorjem prioblikovanju turistične ponudbe inpospeševanju razvoja turizma nalokalni, regionalni in nacionalniravni.

2. Državni svet predlaga Vladi Repub-like Slovenije, da pripravi analizoizvajanja sprejete strategije ter jopo potrebi dopolni in spremeni terzagotovi medsebojno usklajevanjein sodelovanje vseh resornih mini-strstev kot tudi vseh nosilcev jav-nega, zasebnega in društvenegasektorja pri njenem konkretnem iz-vajanju.

3. Pri izvajanju Strategije slovenskegaturizma je potrebno slediti global-nemu in skladnemu regionalnemurazvoju, pri tem pa upoštevati na-šo pokrajinsko različnost in speci-fičnost ter spoštovati in vključeva-ti naše posebnosti ter dejavnike, kidoločajo našo identiteto. Pri trže-nju in oblikovanju naše turističneponudbe je potrebno povezovanje,sodelovanje, skupno enotno nasto-panje in enotno delovanje vseh gos-podarskih turističnih subjektov.

4. Državni svet predlaga, da se v Stra-tegiji razvoja slovenskega turizmada turistični društveni organizaciji

še večjo vlogo kot predstavnici ci-vilnega in nevladnega sektorja inji zagotovi delovanje v enakih po-gojih, kot ga imata javni in zasebnisektor, pri svojem delu pa naj vklju-čuje tudi prostovoljno delo, kate-remu pa je potrebno zagotoviti us-trezne materialne spodbude.

5. Državni svet ugotavlja, da bi lah-ko od turizma v naši državi zaradigeografskih in naravnih danosti tervključevanja pomembnih holdin-gov (Istrabenz, Sava, AC, NFD) vturistično dejavnost imeli večjegospodarske učinke. Zaradi pravil-nega zajetja učinkov od turističnedejavnosti bi moralo Ministrstvoza gospodarstvo razviti sistem ka-zalcev, standardov, definicij in dru-gih potrebnih sistemskih spremljavza vrednotenje turističnega gospo-darstva glede na BDP, število de-lovnih mest, plačilne bilance, inve-sticij, davkov in drugo.

6. Državni svet predlaga Vladi Re-publike Slovenije in Ministrstvu zagospodarstvo, da preverita sedanjoorganiziranost slovenskega turiz-ma oziroma strukturo program-skih usmeritev in turističnih pro-gramov v strategiji, ki temelji naproduktnem področju (zdraviliškiturizem, igralniško-zabaviščni turi-zem, poslovni turizem), geograf-skem področju (Julijske Alpe, Po-horje-Maribor, Kras, Obala), pro-gramskem področju (3E, 3 A, 3 D)ter navtičnem turizmu in jo ustrez-no preoblikujeta, da bo vsem turi-stičnim subjektom omogočen do-stop do finančnih vzpodbud.

7. Državni svet ugotavlja, da je Mini-strstvu za gospodarstvo uspelo za-gotoviti znatna finančna sredstvaza razvoj turizma z uvrstitvijo mož-nosti sofinanciranja turistične in-frastrukture iz evropskih struktur-nih skladov, vendar pa za termal-no-zdraviliški turizem meni, da jimle enkratna vzpodbuda ne izbolj-šuje konkurenčnih prednosti. Ta senamreč razvija pretežno iz lastneakumulacije, medtem ko sosednjaMadžarska in Avstrija podpiratarazvoj termalno-zdraviliškega turiz-ma iz nepovratnih državnih sred-stev.

8. Po oceni državnega sveta naj Mi-nistrstvo za obrambo čim prej pri-stopi k spremembi zakona o vars-tvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št.44/00) in skupaj s pristojnimi mi-nistrstvi popravi in spremeni izved-bene normativne akte (Pravilnik o

kolektivnih pogodbah. Ugotavlja senamreč, da v tej dejavnosti plačezaostajajo za 26 % za slovenskimpovprečjem, da ne poznajo zakon-sko določenega delovnega časa(dela se ob praznikih, nedeljah, po-noči). Zaradi takih razmer se mla-di neradi odločajo za gostinske inturistične poklice in za vso dejav-nost je značilno pomanjkanje stro-kovne delovne sile.

11.V dopolnjeni Strategiji slovenske-ga turizma je potrebno opredelitizimski turizem kot produkt in gakot takega obravnavati na celot-nem področju Slovenije ter zago-toviti podobne pogoje financiranjainfrastrukturnih objektov kot jihpozna žičničarstvo v Alpah.

12.Igralniški turizem predstavlja po-memben del slovenske turističneponudbe. Pri igralniški dejavnostigre za državni monopol. Z odgo-vorno družbeno politiko je možnomaksimirati ekonomske koristi, obtem pa je potrebno zagotoviti, dabodo negativne socialne in eko-nomske eskternalije čim manjše.Tako iz makroekonomskih kot izdružbenih vidikov je potrebno raz-vijati igralniški turizem, ki je usmer-jen predvsem na goste iz drugih ju-risdikcij. Pri igralništvu za domačitrg pa naj gre politika v smeri ne-stimuliranja potrošnje. Zagotovitipa je tudi potrebno, da se sredstvakoncesijske dajatve resnično vlaga-jo v spodbujanje razvoja turizma,za vlaganja v turistične projekte, zavlaganja v raziskave kot tudi izo-braževanje v zvezi z igralništvom..

13.Državni svet se zavzema za spre-jem strategije razvoja mladinskegaturizma ter za izdelavo programovin projektov na tem področju. Pravtako se zavzema za internacionali-zacijo slovenskih turističnih pod-jetij ter za podporo in delno sofi-nanciranje delovanja turističnihpodjetij in agencij na tujih trgih. Dr-žavni svet tudi predlaga, da se preu-či možnost postavitve vseh potreb-nih elementov za oskrbo avtodo-mov na vseh večjih cestnih posta-jališčih v Sloveniji.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

11.

12.

13.

reševalcih iz vode (Ur. l. RS, št. 44/01), Pravilnik o opremi in sreds-tvih za dajanje prve pomoči, uspo-sabljanju in preizkusih iz prve po-moči ter zdravniških pregledih zareševalce (Ur. l. RS, št. 70/03, Pra-vilnik o minimalnih higienskih indrugih zahtevah za kopalne vode(Ur. l. RS, št. 73/03), Pravilnik otehničnih ukrepih in zahtevah zavarno obratovanje kopališčin zavarstvo pred utopitvami na kopa-liščih (Ur. l. RS, št. 88/03), Pravil-nik o razvrstitvi kopališč in orga-nizacijskih ukrepih za varstvo predutopitvami na kopališčih (Ur. l. RS,št. 88/03), ki urejajo delovanje inobratovanje kopališč na podlagistroškovne ocene vpliva spremembpodzakonskih aktov in pravilnikovna rentabilnost poslovanja kopa-lišč, ki jo je izdelala Skupnost slo-venskih naravnih zdravilišč.

9. Državni svet predlaga Ministrstvuza promet, da spremeni Pravilniko prometni signalizaciji in promet-ni opremi na javnih cestah (Ur. l.RS, št. 46/2000), ki določa tudi tu-ristično in drugo obvestilno signa-lizacijo. Ker zdravilišča niso uvrš-čena v kategorijo kulturnih, zgodo-vinskih, naravnih znamenitosti terspomenikov, v nasprotju s praksososednjih držav na javnih cestahniso označena, kar pa pomeni iz-pad označevanja enega najpomem-bnejših elementov turistične po-nudbe Slovenije. To je tudi v nas-protju z obravnavano Strategijoslovenskega turizma, kjer je v po-glavju 12. 4. strateški ukrep - POS-TAVITEV TURISTIČNE SIGNALIZA-CIJE ZA TURISTIČNE POTI, TURIS-TIČNA OBMOČJA IN TURISTIČNEZNAMENITOSTI NA JAVNIH CESTAH.

10. Na posvetu je bil izpostavljen po-jav sive ekonomije v turizmu, nakar je državni svet ob raznih pri-ložnostih že večkratopozarjal in dajalpobude za prepreče-vanje dela na črno.Vladi Republike Slo-venije predlaga, dana področju turizmain gostinstva uvedeostrejši nadzor insankcije pri deloda-jalcih, da bodo le-tiprisiljeni zaposlova-ti in nagrajevati za-poslene na podlagiveljavnih zakonov in

10.

8 Odmev iz svetniških klopi

Na novinarski konferenci je vodstvo Državnega sveta 17. maja pojasnilo dosedanji način izplačevanja plače predsed-niku Državnega sveta in predstavilo stališča Državnega sveta do predlaganih ukrepov vlade.

V DS RS predstavitev predloga in osnutkov zakonov s področja lokalne samoupraveOpozorili na premajhen nadzor nadzadolževanjem občin

Državni svet Republike Slovenije,Združenje občin Slovenije in Skup-nost občin Slovenije so, 10. maja2005, organizirali posvet, na kateremsta minister, pristojen za lokalno sa-moupravo in regionalno politiko, dr.Ivan Žagar in državni sekretar Fran-

ci Rokavec, predstavila predlog zako-na o spremembah in dopolnitvah za-kona o lokalni samoupravi, predlogzakona o spremembah in dopolni-tvah zakona o financiranju občin inpredlog zakona o spremembah in do-polnitvah zakona o lokalnih volitvah,ki jih je pripravila Služba vlade za lo-kalno samoupravo in regionalno po-litiko in so zaenkrat še v medresor-skem usklajevanju.

Spremembe in dopolnitve zakonao financiranju občin vključujejo dvigobsega zadolževanja občin za finan-ciranje javne infrastrukture na posa-meznih področjih proračunske pora-be, financiranje investicij, ki se sofi-

nancirajo iz državnega proračuna terfinanciranje programov, ki se financi-rajo iz evropskih strukturnih skladov.Kot so ugotovili razpravljalci, se obči-nam s področno zakonodajo nalagajododatne naloge, predvsem je perečepodročje socialnega varstva in šolstva,posledično pa se jim zmanjšuje finanč-ni potencial za investicije in opravlja-nje razvojnih nalog. Razpravljalci sopozitivno ocenili predvidene spremem-be, vendar so izrazili bojazen o pod-pori omenjenemu predlogu na vladi,še posebej s strani finančnega ministrs-tva. Nekateri so opozorili na premaj-hen nadzor nad zadolževanjem občin,saj se je marsikatera občina zadolžilav večjem obsegu, kot to določa zakon.Opozorili so na nujnost sprejetja si-stemskih rešitev, ki bodo občinamomogočile učinkovito izvajanje nalog,predvsem pa je treba pripraviti novometodologijo izračuna primerne pora-be, saj sedanji obseg nezagotavlja zadostnihsredstev za izvajanje za-konsko določenih na-log. V zvezi s predlo-gom, da bi občine, kiprejemajo sredstva fi-nančne izravnave, izsredstev državnegaproračuna prejemaleletno dotacijo za financiranje regional-nih razvojnih programov in izvajanjeevropske kohezijske politike na lokal-

Državni svet je izplačeval plačopredsedniku DS na osnovi uredbe Vla-de RS iz leta 1994. Ta je določila, dase, do sprejetja novele Zakona o Dr-žavnem svetu, iz proračuna zagotav-lja denar za nadomestila izgubljenegazaslužka članom državnega sveta, zaplače predsednika, generalnega sekre-tarja in drugih zaposlenih. Vlada vsedo sedaj ni predlagala nobenih spre-memb zakona. V Državnem svetu sotako, v želji po ureditvi razmer, samiže večkrat predlagali spremembe za-kona. Nazadnje so leta 2003 v proce-duro v Državni zbor vložili predlog Za-kona o Državnem svetu, ki pa ga Dr-žavni zbor v prejšnji sestavi ni obrav-naval. Šele v začetku letošnjega letaso v Državnem zboru obnovili posto-pek za sprejem zakona, vendar so gaposlanci v celoti zavrnili. Med drugi-mi spremembami Zakona o Držav-nem svetu si je Državni svet v predlo-

gu zakona prizadeval tudi, da bi bilaprofesionalna funkcija predsednika Dr-žavnega sveta predvidena tudi v Zako-nu o Državnem svetu.

Predlog dopolnil, ki ga je v Državnizbor vložila vlada, na pobudo Ministrs-tva za javno upravo, eksplicitno pre-poveduje profesionalno opravljanjefunkcije predsednika Državnega sve-ta. V Državnem svetu ocenjujejo, daje to korak nazaj v delovanju Državne-ga sveta. Delo predsednika Državne-ga sveta namreč presega okvir dela, ve-zan na same seje Državnega sveta. Pobesedah predsednika Državnega sve-ta, Janeza Sušnika, se v Sloveniji vseprepogostokrat, morda namenoma,pozablja, da je Državni svet v funkcijinepopolnega drugega doma, kar mupriznavajo številni domači in tuji prav-ni strokovnjaki (npr. dr. Grad in dr. Ce-rar). Obveznosti predsednika Držav-nega sveta so intenzivno povezane z

so mnenja, da bi bilo treba opredelitiše dodatne kriterije, saj zgolj potreb-no število prebivalcev za ustanovitevobčine še ne zagotavlja zmožnosti ob-čine za izvajanje nalog. Razpravljal-ci so tudi opozorili na določbo, ki zah-teva, da je grb občine heraldično pra-vilen. Zastavlja se namreč vprašanje,kdo bo preverjal občinske grbe, še po-sebej ob neenotnosti strokovnjakov spodročja heraldike, poleg tega bi ime-le občine zaradi morebitnega spremi-njanja grbov dodatne finančne obvez-nosti. Minister dr. Žagar je ob kon-cu poudaril, da bo njihova služba sku-šala nekatere pripombe vključiti vpredloge zakonov, medtem ko bodonekateri predlogi verjetno vodilo pripripravi sistemskega zakona o finan-ciranju občin.

mednarodno dejavnostjo (Državni svetje del mreže evropskih drugih domov)in obveznostmi, ki so protokolarne na-rave. “Prav iz te narave dela smo mne-nja,” je poudaril Sušnik, “da le profe-sionalna funkcija predsednika zagotav-lja uspešno in učinkovito delovanje Dr-žavnega sveta.”

Predstavniki vodstva Državnega sve-ta so predstavili tudi svoje stališče dozmanjšanja proračunskih sredstev Dr-žavnega sveta. Letošnji vladni predlogpredstavlja tudi nominalno zmanjšanjesredstev, saj predvideva zmanjšanjeproračuna DS za višino sredstev, ki sobila namenjena za plačo predsednika.Ob tem, opozarjajo v Državnem sve-tu, da vlada ni predvidela sredstev, kibi bila namenjena za nadomestilo zaizgubljeni čas pri opravljanju funkcijepredsednika DS, s čimer odstopa odsvojega prvotnega pojasnjevanja pojmačastno opravljanje funkcije. Vodstvo

Državnega sveta je poudarilo, da vla-da v času priprave proračunskih izho-dišč, teh s predstavniki Državnega sve-ta ni usklajevala. Prav tako so opozori-li, da se vlada v predlogu proračunasklicuje na zakon, ki še ni bil v vladniproceduri. Poudarili so tudi, da jih pre-seneča dejstvo, da v predlogu Odlokao uvrščanju funkcij v plačne razrede vpredlog niso uvrščeni niti predsednik,niti sekretar Državnega sveta, prav ta-ko ni državnih svetnikov.

V Državnem svetu ocenjujejo, da gre-do spremembe v napačno smer in me-nijo, da bi bila bistveno bolj potrebnarazprava o samih pristojnostih Držav-nega sveta. Državni svet je edini pro-stor, kjer lahko iniciative posameznihinteresnih skupin, bodisi tistih, ki ima-jo svoje predstavnike v Državnem sve-tu, bodisi tistih, ki so del civilne druž-be, postanejo zakonodajne iniciative,kar je funkcija številnih javnih posve-tov, ki jih organizirajo v Državnem sve-tu. V Državnem svetu zato menijo, dabi bila smiselna razširitev pristojnostiin uvedba nekaterih sprememb v po-slovanju, s čimer bi potemtakem Dr-žavni svet res lahko bil v funkciji učin-kovitega kolektiva.

Vodstvo Državnega sveta pojasnilo svoje stališče dopredloga vlade o spremembi Zakona o državnem svetu

ni ravni, so nekateri opozorili, da bibile na ta način v neenakopravnem po-ložaju tiste občine, ki se samofinanci-rajo.

Predlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o lokalni samou-pravi celovito ureja postopek za usta-

navljanje novihobčin oziromaspreminjanje ob-močja občin, za-to poseben zakonza ureditev tegavprašanja ne bibil več potreben.Glede ustanavlja-nja občin so bila

mnenja različna. Nekateri menijo, dani potrebe po omejitvi števila prebival-cev za ustanovitev nove občine, drugi

9Odmev iz svetniških klopi

ga odvisna kvaliteta človekovega živ-ljenja. Po mnenju državnega sveta jenaloga države, da z vodenjem in iz-vajanjem okolju prijazne politike navseh področjih ustvarja pogoje za traj-nostno sonaravni razvoj naše druž-be, ki je v pogojih globalizacije bis-tvenega pomena.

Glede Predloga zakona o RTV jeDržavni svet v načelni razpravi me-nil, da mora novi zakon zagotoviti,da bo RTV Slovenija v celoti izpol-njevala svoje poslanstvo in delovalaskladno z zasnovo osrednje nacional-no informativne, kulturne in izobra-ževalne institucije. Kot so ocenilisvetnki, je pri tem pomembno, da sez zakonom zagotovi možnost objav-ljanja stališč in interesov vseh poli-tičnih skupin in vseh oblik civilnedružbe tako, da se vsem omogoči so-delovanje pri programski politikiRTV, še posebej pa naj se zagotoviodprtost informativnega programa.Po mnenju državnega sveta lahko za-kon to omogoči le s takšno organizira-nostjo delovanja in vodenja, da ta po-membni javni zavod ne bo podrejen no-beni politični usmeritvi ali skupini.

Državni svet se je na današnji sejiseznanil tudi s predlogom zakona ospremembi in dopolnitvi zakona o so-cialnem varstvu, ki ga je pripravilaSkupnost občin Slovenije in s kate-rim želi prenesti financiranje pravi-ce do izbire družinskega pomočnikaiz proračuna občin na proračun dr-žave, ter mnenjem Ministrstva za de-lo, družino in socialne zadeve, ki ta-kega predloga zakona ne podpira. Dr-žavni svet je podprl predlagano raz-rešitev financiranja družinskega po-močnika na način, da se iz državne-ga proračuna povrnejo stroški za dru-žinskega pomočnika tistim občinam,v katerih le-ti presegajo načrtovani ob-

seg, dokler Ministrstvo za delo, druži-no in socialne zadeve ne bo vložilo svo-jega predloga zakona, s katerim bo toproblematiko celoviteje uredilo. Dr-žavni svet verjame, da v zakonskempredlogu ni rešena celotna problema-tika, vendar se bo do novih rešitev lah-ko opredelil šele, ko bo Vlada Repub-like Slovenije pripravila svoj predlog.

Pri predlogu rebalansa proračunaRepublike Slovenije za leto 2005, jedržavni svet ugotovil, da je Vlada RSs predlogom rebalansa proračuna zaleto 2005 posegla v sredstva Držav-nega sveta RS kot nevladnega prora-čunskega uporabnika. Zmanjšanjesredstev za plače zaposlenih za 18 mi-lijonov SIT pomeni oblikovanje sred-stev v višini, ki ne pušča nikakršnegamaneverskega prostora za izvajanjevseh nalog, ki jih v okviru svojih, zustavo določenih pristojnosti, oprav-lja državni svet. Vlada zmanjšanjesredstev utemeljuje s spremembo za-kona o državnem svetu, s katero seukinja poklicno opravljanje funkcijepredsednika državnega sveta, vendarnovela zakona še ni vložena v zako-nodajni postopek, zato je sklicevanjena akt, ki še ni stopil v veljavo, kot soocenili svetniki, v nasprotju z načelipravne države.

Ob koncu seje so se svetniki sezna-nili tudi s pripravo državnega svetana ponovne volitve predsednika inpodpredsednika državnega sveta terpredsednikov, podpredsednikov inčlanov komisij.

V nadaljevanju seje je državni svetpotrdil tudi naslednja vprašanja dr-žavnih svetnikov:

na Ministrstvo za šolstvo in športse bo naslovilo vprašanje svetnikaJoža Ilca, ki ga zanima, ali ima ome-njeno ministrstvo v proračunu za le-to 2005 zagotovljenih dovolj finanč-nih sredstev za redno vzdrževanješolskih objektov in površin.• na Ministrstvo za zunanje zade-

ve bo poslano vprašanje svetni-ka Joža Ilca, ki nanj naslavljavprašanja, koliko časa bo mini-strstvo izvajalo pasivno politikoglede vseh kršitev in posegov Re-publike Hrvaške proti RepublikiSloveniji, na kakšni osnovi mini-strstvo brezpogojno podpira vs-top Republike Hrvaške v Evrop-sko unijo in ali ministrstvo po-zablja, da je organ Republike Slo-venije, ki mora varovati interesete države in ne sosedov.

• na Veterinarsko upravo Ministrs-tva za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano se bo poslalo vpraša-nje svetnika Joža Ilca, ki ga zani-ma, kdaj se je v Sloveniji pri ov-cah pojavila bolezen praskavec,kakšen je vzrok za nastanek tebolezni, kakšni ukrepi so potreb-ni za njeno ozdravitev in kateriso bili že izvedeni ter ali se ta bo-lezen prenaša tudi na druge ži-vali ter na ljudi.

• na Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano bo na-slovljeno vprašanje svetnikaMarjana Maučeca, kako name-rava ministrstvo izplačati držav-no pomoč za škodo po suši v le-tu 2003, ne da bi bilo prizadetonačelo enake obravnave vseh pri-zadetih upravičencev, ki so od-dali vloge o škodi zaradi posle-dic naravnih nesreč.

• na Ministrstvo za notranje za-deve bo naslovljeno vprašanjesvetnika Marjana Maučeca, kiga zanima, koliko časa bo še Re-publika Slovenija dopuščala, dabrez dovoljenja slovenskih orga-nov hrvaški policisti neoviranonosijo orožje v Prekmurju, kose vozijo prek šestih slovenskihvasi brez nadzora in kdo bo no-sil odgovornost za morebitnieksces ter koliko dovoljenj za vs-top hrvaških policistov z orož-

33. redna seja Državnega svetaRepublike SlovenijeDržavni svet Republike Slovenije se je na 33. redni seji, dne 18. maja 2005,strinjal z razširitvijo dnevnega reda s točkami Predlog zakona o RTV, Pred-log zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, Pred-log rebalansa proračuna RS za leto 2005 in Pripravo državnega sveta naponovne volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta, predsedni-kov, podpredsednikov in članov komisij.

Predsednik Državnega svetaJanez Sušnik na konferencipredsednikov parlamentovEvropske unije

Glavne temekonference, ki jepotekala 6. in 7.maja v Budim-pešti, so bile: so-delovanje evrop-skih parlamen-tov znotraj

Evropske unije, racionalizacija de-lovanja evropskih interparlamen-tarnih organizacij ter nova finanč-na perspektiva za obdobje 2007 -2013. Predsedniki parlamentov sospregovorili tudi o trenutno najak-tualnejši temi znotraj EU - ratifika-ciji evropske ustavne pogodbe.

Predsednik Sušnik je na konfe-renci razpravljal o novi finančniperspektivi za obdobje 2007 - 2013.Finančna perspektiva lahko po-membno prispeva k uveljavljanju ci-ljev Lizbonske strategije. Učinkovi-ta kohezijska politika kot temeljniinstrument za uresničevanje prin-cipa solidarnosti mora ostati enaključnih vsebinskih prioritet.

1.

2.

3.

4.

jem na slovensko ozemlje v Prek-murju je že izdala policija in zakakšen namen.

• na Ministrstvo za zunanje zade-ve bo naslovljeno vprašanje svet-nika Marjana Maučeca, ki želivedeti, ali organi Evropske unijevedo za početje hrvaške policije,ki brez dovoljenja Republike Slo-venije kot članice EU dopušča, dahrvaški policisti neovirano nosijoorožje v Prekmurje, ko se vozijoprek šestih slovenskih vasi in kajbo storila Republika Slovenija gle-de tatvine broda na reki Muri vHotizi.

Državni svet je pozitivno ocenil Po-ročilo o delovanju Sveta za varstvookolja Republike Slovenije in okolj-skih problemih v letu 2004, ki ga jeSvet za varstvo okolja Republike Slo-venije predložil državnemu zboru vobravnavo na podlagi 151. člena za-kona o varstvu okolja. Državni svetmeni, da sprejeti strateški dokumen-ti in zakonski ter podzakonski akti vzadostni meri ne upoštevajo proble-me in opozorila, ki izhajajo iz poro-čila. Vladi in državnemu zboru je za-to predlagal, da v okviru njihovih do-polnitev in sprememb upoštevataopozorila Sveta za varstvo okolja Re-publike Slovenije ter zaradi potrebepo zagotovitvi sonaravnega uravno-teženega razvoja Slovenije zavzame-ta bolj aktiven odnos do izpostavlje-nih problemov. Državni svet se je stri-njal z ugotovitvami Sveta za varstvookolja RS, da je za razvojni prebojkoristno čim prejšnje oblikovanje us-treznih programskih osnov in projek-tov ter načrtno usposabljanje strokov-njakov na področjih, ki bodo omo-gočila ta razvojni preboj. V povezavis temi ugotovitvami je izrazil zaskrb-ljenost nad omejenostjo našega ka-drovskega potenciala, ki pa se ne od-loča za vede, ki so ključnega pome-na za razvojni preboj naše družbe. Poprepričanju državnega sveta bi bilotreba slediti opozorilom Sveta za vars-tvo okolja RS in dvigniti okoljsko za-vest ter poudariti pomen izobraževa-nja mladih na področju ohranjanja inobnavljanja narave in družbe in tudiizkoristiti potencial mladih v smerirazvojnega preboja, saj je tudi od te-

5.

10 Odmev

Delo vladeDelo vlade

delo vlade

21. seja, 21. april 2005

Nova tarifa za ceno storitev opravljanja gospodarske javne služberavnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskegaporekla

Na pobudo izvajalca storitev javne službe ravnanja s tovrstnimi odpadki druž-be KOTO, d.d., se zaradi nižjih stroškov sežiganja toplotno obdelanih beljakovinspreminja cena storitev javne službe, in sicer za delež, ki je enak znižanju stroškovsežiganja toplotno obdelanih beljakovin in maščob (kostne moke). ”Stroški seži-ganja toplotno obdelanih beljakovin in maščob se znižajo iz sedanjih 8,7 SIT/kgprevzetih odpadkov na 3,0 SIT/kg prevzetih odpadkov tako, da se skupna cenastroškov ravnanja s klavničnimi odpadki zniža iz 57,3 SIT/kg na 51,6 SIT/kg pre-vzetih odpadkov.

Vlada sprejela poročilo o izvajanju Programa varstva potrošnikov zaleto 2004 in program za leto 2005

V programskem delu velja izpostaviti zlasti:• izvedbo razpisa za sofinanciranje javne službe na področju varstva potrošni-

kov (za svetovanje in obveščanje potrošnikov); pri obveščanju bo dan pouda-rek obveščanju potrošnikov o uvedbi evra;

• spremljanje izvajanja koncesije za revijo za potrošnike,• izdajanje odločb za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja,• priprava na ustanovitev Evropskega centra za potrošnike,• sodelovanje v delovnih telesih Sveta in Komisije ter• sodelovanje z ministrstvi, inšpekcijami in nevladnimi organizacijami.

Zunanje zadeveVlada je imenovala dr. Miha Pogačnika, doktorja pravnih znanosti Pravne fa-

kultete v Ljubljani za Visokega predstavnika Republike Slovenije za vprašanjanasledstva in pooblaščenca za pogajanja o prevzemu garancije za devizne hranil-ne vloge v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS).

Kot Visoki predstavnik Republike Slovenije za nasledstvena vprašanja bo oprav-ljal koordinativno funkcijo in bo hkrati predstavnik Republike Slovenije v Stal-nem skupnem odboru Visokih predstavnikov naslednic.

22. seja, 28. april 2005Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plačv javnem sektorju

Bistvene novosti novele zakona so javnost plač funkcionarjev in javnih usluž-bencev, ureditev razmerij plač direktorjev, določitev plač in predpisano ravnanjev primeru nezakonitosti, uvrščanje v plačne razrede, napredovanje in delovnauspešnost, določena pa so tudi namenska sredstva za odpravo nesorazmerij.

Ureditev razmerij plač direktorjevPredlagano je, da se s prehodno ureditvijo že v obdobju do pričetka obračuna

in izplačila plač po novem zakonu prepreči neutemeljeno visoka izplačila plač innagrad direktorjev ter določi tudi končni rok, ko bodo njihove plače urejene vskladu z novim sistemom. Predvideno je, da tudi v tem obdobju najvišja možnabruto plača brez dodatka za delovno dobo ne sme presegati višino 65. plačnegarazreda oziroma 59. plačnega razreda (razlikovanje glede na to, ali je ustanoviteljdržava ali lokalna skupnost). Zaostreni so tudi pogoji za izplačilo enkratnih let-nih nagrad, tako da bi le-te izjemoma prejeli le najbolj uspešni direktorji, ki zna-ten delež sredstev pridobijo s prodajo blaga in storitev na trgu.

Z namenom odpraviti razlikovanje najvišje možne ravni osnovnih plač v vsehtreh vejah oblasti je predlagano, da se najvišja možna raven sodne veje oblastiizenači z ostalima dvema vejama oblasti.

Vlada sprejela spremembe pokojninskega zakonaS predlogom zakona se popravljajo nesorazmerja in izboljšuje položaj nekaterih

skupin upokojencev. Način usklajevanja pokojnin se prilagaja nižji inflaciji tako,da ne bo več vplival na slabšanja razmerje med povprečjem plač in pokojnin. Pra-vica do izplačevanja dela vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu poleg pokoj-nine iz lastnega zavarovanja bo razširjena na vse dohodkovne skupine upokojen-cev. V zakonu se v celoti in na višji ravni ureja pravica do letnega dodatka, ki gaupokojenci prejmejo sredi vsakega leta.

Vlada obravnavala mnenje o odškodninskem zahtevku WWIDružbe Western Wireless International Corporation, Western Wireless Inter-

national Slovenia Corporation in Western Wireless International Slovenia II Cor-poration so dne 25.10.2004 na Vlado Republike Slovenije in Državno pravobra-nilstvo naslovile odškodninski zahtevek v višini 173,9 milijonov EUR ter zahtevekza vzpostavitev normalnega stanja konkurence na slovenskem trgu mobilnih teleko-munikacij do 1.1.2005. V nasprotnem primeru so vlagatelji zahtevka napovedali umiks trga in sprožitev sodnih sporov z odškodninskim zahtevkom v višini 337 milijonovEUR, kolikor naj bi znašala vrednost projekta.

Vlada RS je potrdila mnenje, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, inzahteve WWI v celoti zavrača.

23. seja, 5. maj 2005Razpis, prijave in omejitve vpisa v visokem šolstvu v študijskem letu2005/2006

Na razpis za vpis v visoko šolstvo se je za redni študij prijavilo 22.948 kandida-tov, za izrednega 4.183, skupaj 27.131, to je 680 manj kot lani. Največ kandidatov seje prijavilo za študij na Univerzi v Ljubljani, kar 64,7 odstotka, na Univerzo v Mari-boru 27,8, na Univerzo na Primorskem 6, na samostojne visokošolske zavode pa1,5 odstotka. Pregled prijav v visokošolski prijavno-informacijski službi univerz invišješolski prijavni službi je pokazal, da se je precej kandidatov hkrati prijavilo tudiv višje strokovne šole; dvojnih prijav je kar 1.853.

Spremembe uredbe o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročilza potrebe upravnih organov

Vlada je sprejela sklep o določitvi naslednjih predmetov skupnega javnega naro-čila: dobava in najem osebnih in kombiniranih vozil, nabava goriva, dobava elek-trične energije, storitve letalskega prevoza na relaciji Ljubljana-Bruselj-Ljubljana,zavarovanje nepremičnin in premoženjskih interesov RS, dobava, montaža in vzdr-ževanje faksimile naprav, fotokopirnih strojev, večnamenskih naprav (faksiranje,fotokopiranje in skeniranje) in uničevalnikov papirja, storitev mobilne telefonije innakup mobilnih aparatov, najem poslovnih letal. Pogodbe bodo sklenjene za leti2005 in 2006, za mobilno telefonijo pa za obdobje 2006 do 2008. Uredba o skup-nih javnih naročilih se uporablja od 13.11.2003.

Poročilo o oddanih naročilih zaupne narave v letu 2004Naročila so bila izvedena za operativne potrebe ministrstva ter policije, in sicer

na podlagi uredbe o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naro-čilih zaupne narave. Seznam vsebuje številke posameznih pogodb, kratek opis bla-ga oziroma vsebine ter pogodbene vrednosti z vključenim davkom na dodano vred-nost. Vlada je po obravnavi poročila zadolžila ministra za notranje zadeve, da do30.5.2005 preveri upravičenost vseh javnih naročil, sklenjenih s pogodbami v skla-du s 4. točko 2. člena zakona o javnih naročilih.

Sprejeta uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitevGlede na to, da je osrednji cilj makroekonomske politike Slovenije izpolniti po-

goje za prevzem evra v začetku leta 2007 v skladu s Programom vstopa v ERM2 inprevzema evra, je potrebno za minimizacijo tveganja neizpolnitve maastrichtskihmeril sprejeti dodatne ukrepe za znižanje inflacije, med drugim tudi nadaljnji nad-zor cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije. Zaradi spremenjenega makroeko-nomskega okvira je vlada na 20. redni seji dne 14.4.2005 sprejela prilagoditev ob-stoječega načrta uravnavanja reguliranih cen za leto 2005.

Zaradi naštetih razlogov je nova uredba o oblikovanju cen komunalnih storitevbolj restriktivna. Zavezanec lahko s predhodnim soglasjem Ministrstva za gospo-darstvo poviša samo tisti del cene, ki je namenjen za investicije, in sicer le v prime-ru, da je ta predvidena v državnih operativnih programih varstva okolja na področ-ju posamezne javne službe in občinskih razvojnih programih do leta 2008.

Vlada sprejela amandmaje k predlogu zakona o spremembah indopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je pripravila Študentskaorganizacija Slovenije

Predlog amandmajev je pripravljen na podlagi usklajevanj s Študentsko organi-zacijo Slovenije kot predlagateljem predloga zakona o spremembah in dopolnitvahzakona o dohodnini. Vlada bo v skladu z dogovorom s Študentsko organizacijoSlovenije državnemu zboru v obliki amandmaja predlagala povečanje zneska do-hodka, od katerega se ne izračuna in ne plača akontacija dohodnine in sicer s 74.000na 100.000 tolarjev.

11Odmev delo vlade

24. seja, 12. maj 2005Vlada sprejela predlog rebalansa proračuna RS za leto 2005

V rebalansu proračuna RS za leto 2005 je skupaj načrtovanih 1.683.045 mio SITprihodkov, kar je za 63,9 mrd več kot v sprejetem proračunu, v tem:• 1.449.748 mio SIT davčnih prihodkov (20,6 mrd več kot v SP 05),• 111.589 mio SIT nedavčnih prihodkov (28,8 mrd več kot v SP 05),• 5.806 mio SIT kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov (1,8 mrd

več kot v SP 05) ter• 115.902 mio SIT prihodkov iz EU proračuna (12,7 mrd več kot v SP 05).

Odhodki so se prav tako povečali, in sicer za 41,7 mrd in znašajo v predlogurebalansa 1.774.985 mio SIT.

Vlada je v predlogu rebalansa naredila popravke pri tistih namenih, kjer so bilasredstva načrtovana v premajhnem obsegu ali pa sploh niso bila in sicer so dodatnozagotovljena sredstva za:• 9,4 mrd za plače in prispevke zaposlenih v državni upravi• 23,8 mrd za plače v javnih zavodih od tega (od tega največ za osnovne šole 12,5

mrd in srednje šole 5,2 mrd)• 3,2 mrd za transfere posameznikom (od tega 2,7 mrd transferov za socialno

varnost)• 5 mrd preveč vplačane obresti iz naslova prometnega davka (5 mrd manj pri-

hodkov)• 2 mrd za pokritje pogodbenih obveznosti do REVOZA• 8,4 mrd za poravnavo predvidenih vnovčitev jamstev• 10 mrd za vzdrževanje železniške infrastrukture• 1,5 mrd za gradnjo južne meje (ker vsi predvideni projekti ne bodo financirani

iz Schengenskega vira)• 4,2 mrd za poplačilo obveznosti do Sklada obrtnikov in podjetnikov• 2,5 mrd rezerve za naravne nesreče.

Skupaj to pomeni 70 mrd dodatno zagotovljenih sredstev.Glavarina za občine se s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zako-

na o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 poviša na99.175 SIT, kar je nominalno 10 % več kot v letu 2004 ali realno kar za 7,3%.Realno se glavarina vse od leta 1999 ni povišala za več kot 2,6%.

Predviden primanjkljaj tako znaša 91,9 mrd SIT, kar je celo nekoliko manj odprvotnega predloga vlade (92,7 mrd). V deležu BDP pa to pomeni 1,4%.

Predlog novele zakona o lokalnih volitvahPredlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah prina-

ša dve pomembni spremembi:1. Zagotavlja volilno pravico vsem državljanom Evropske unije na lokalnih volitvah

Državljani držav članic Evropske unije bodo tako dobili pravico kandidirati ozi-roma biti voljeni (pasivna volilna pravica) v občinske svete, medtem ko so doslejod leta 2002 lahko le volili (aktivna volilna pravica). Zakon pa jim ne omogoča,da bi bili izvoljeni za župana. Za ostale tujce s stalnim bivališčem v RepublikiSloveniji še naprej velja, da lahko le volijo člane občinskega sveta in župane, nemorejo pa biti voljeni.

2. Spodbuja enake možnosti kandidatov in kandidatk pri kandidiranju na lokalnihvolitvahGlavni cilj, ki naj bi bil dosežen s spremembo Zakon o lokalnih volitvah, jezagotovitev enakih možnosti med spoloma pri udeležbi v političnem življenjuna lokalni ravni. Predlagatelji kandidatnih list na lokalnih volitvah bodo moraliupoštevati zakonsko zahtevo po enakopravnem zastopanju obeh spolov na kandi-datnih listah in sicer najmanj 40 % vsakega od spolov pri čemer bodo morali biti vprvi polovici na kandidatni listi kandidati zapisani izmenično. Na prvih rednihlokalnih volitvah leta 2006 bodo kot prehodno rešitev predlagatelji morali zagoto-viti le 25 % kandidatov vsakega od spolov, pri čemer bo ta kriterij moral biti izpol-njen v občini kot celoti v primeru, če je v občini več volilnih enot.

Poročilo o izvajanju sklepov Vlade RS o poteku črpanja sredstevstrukturnih skladov (EPD) in kohezijskega sklada

Vlada je na svoji seji 3.3.2005 obravnavala celovito informacijo o poteku črpanjasredstev strukturnih skladov (Enotnega programskega dokumenta) in kohezijskegasklada v letu 2004. Na seji je vlada sprejela 34 sklepov z namenom realizacije vrsteorganizacijsko – kadrovskih in sistemsko – postopkovnih aktivnosti, z namenompospešiti izvajanje EPD in kohezijskega sklada. Ključno administrativno ozko grlopredstavlja izvajanje kontrolnih postopkov pri nosilcih proračunskih postavk, zatoje Vlada RS naložila ministrstvom, da z ustreznimi kadrovsko organizacijskimi ukrepiodpravijo pomanjkljivost.

Dopolnitev programa sofinanciranja regionalnih razvojnih programovza leto 2005

Cilj dodeljevanja spodbud je pomoč občinam in regijam z namenom spodbuja-nja skladnega regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji. Spodbude se nanašajo naizgradnjo regionalne razvojne infrastrukture v večinski lasti občin, ki predstavljaizvedbo Regionalnega razvojnega programa, vključno s pripravo prostorske in inve-sticijske dokumentacije. Dodeljene spodbude ne vključujejo spodbud podjetjem, kizapadejo pod zakonodajo s področja državnih pomoči. Gre za pomoč občinam in

regionalnim razvojnim agencijam za ustvarjanje splošnih pogojev v regiji za hi-trejši gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Do sredstev so upravi-čene vse statistične regije razen Zasavske, ki ima na osnovi Zakona o postopnemzapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije opre-deljene vire za izvajanje Programa razvojnega prestrukturiranja Zasavja.

Kadrovske zadeveVlada je sprejela kadrovski načrt organov državne uprave za leto 2005. Izhodiš-

če za pripravo kadrovskega načrta je bila restriktivnost pri zaposlovanju oz. tež-nja po postopnem zmanjševanju števila zaposlenih v državni upravi. Vlada želiobrniti trend števila zaposlenih v državni upravi, ki je v vseh letih od osamosvoji-tve Slovenije le naraščal, tako da se je število zaposlenih v tem času potrojilo. Dokonca letošnjega leta se bodo zaposlitvene kvote zmanjšale za približno 100 de-lovnih mest. Zmanjševanje števila zaposlenih za 1 odstotek na leto pa ne bo li-nearno, ampak bo upoštevalo realne potrebe organov, tako da se npr. kvote zaMinistrstvo za finance ne bodo spreminjale, kvote na Ministrstvu za obrambo pabodo nižje celo za 2 odstotka.

25. seja, 19. maj 2005Zakon o dopolnitvah zakona o državnem svetu

Vlada je določila besedilo zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu. Vpreteklih letih se je večkrat postavilo vprašanje dopustnosti poklicnega opravlja-nja funkcije predsednika, podpredsednika ali članov državnega sveta. Državnemuzboru je predlagal spremembe in dopolnitve zakona o državnem svetu, s katerimibi bila ustvarjena podlaga za poklicno opravljanje funkcije predsednika državne-ga sveta, vendar je državni zbor ta predlog na svoji drugi redni seji dne 25. januar-ja 2005 zavrnil.

Besedilo zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu določa, da dosedanjadoločba, da je opravljanje funkcije častno, pomeni, da se funkcija opravlja nepo-klicno. S predlogom zakona zato predlagatelj želi povsem nedvoumno ureditivprašanje opravljanja funkcije in zagotoviti popolno skladnost z dosedanjimi do-ločbami ustave in zakona.

Globe za »papirnate prekrške« bistveno manjšeVečina spremenjenih členov se nanaša na višino glob za t.i. »papirnate prekrš-

ke« (trajanje vožnje, odmor, prekinitev dnevnega počitka, tedenski počitek, pre-povedano nagrajevanje ipd.), ki bodo poslej primerljive z evropskimi. Za indivi-dualne prekrške, ki jih bodo zagrešile fizične osebe (vozniki), se bodo globe zni-žale za 10.000 tolarjev (s 50.000 na 40.000), za pravne osebe (npr. samostojnipodjetnik, ki je lastnik tovornjaka) pa v primerjavi z veljavnim zakonom kar zadesetkrat – z 2 milijonov na 200.000 tolarjev.

Drugi, manjši del sprememb, zadeva odpravo pomanjkljivosti, ki so se v praksipokazale za neživljenjske (na primer odgovornost pravne osebe za prekršek vzvezi s parkiranjem), in na določbe, ki so potrebne za izvajanje samega zakona(na primer ustrezna pooblastila okoljski inšpekciji za preverjanje, kje se nahajajoizrabljena vozila).

Ker so dvomilijonske kazni že posegle v eksistenco nekaterih prevozniških pod-jetij, se je vlada odločila državnemu zboru predlagati, naj spremembe zakona ospremembi zakona o varnosti cestnega prometa obravnava in sprejme po skrajša-nem postopku.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupraviPredlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi

vsebuje spremembe in dopolnitve, s katerimi bo omogočena ureditev perečih vpra-šanj pri urejanju lokalne samouprave. Najpomembnejši področji, ki jih predlaga-ni zakon ureja na novo, sta spreminjanje območij občin in ustanavljanje novihobčin ter določitev ukrepov za zagotovitev zakonitosti dela občinskih organov.

Predlagani zakon razveljavlja zakon o postopku za ustanovitev občin ter zadoločitev njihovih območij in ureja pogoje in postopke za spreminjanje območijobčin in ustanavljanje novih občin. V skladu s predlaganimi spremembami bomogoče izjemoma ustanoviti občino z manj kot 5 000 prebivalci, če bodo izpol-njeni pogoji za izjemo, vendar pa ne občine z manj kot 2 000 prebivalci. Postopekza spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine začne držav-ni zbor na predlog z ustavo določenih predlagateljev zakona ali občinskega sveta.Pred sprejemom zakona, s katerim se uveljavi sprememba oziroma ustanovi obči-na bo izveden predhodni referendum. Postopek bo mogoče izvesti kadarkoli, spre-memba pa bo lahko uveljavljena šele po prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah.Zakon ureja postopek konstituiranja nove občine.

Predlagani zakon kot skrajna ukrepa za zagotovitev zakonitosti dela občinskihorganov in varstvo lokalne samouprave na novo določa razpustitev občinskega sve-ta in razrešitev župana. Za razpustitev občinskega sveta oziroma razrešitev županapa je pristojen državni zbor, ki pa ne more odločiti preden ne pozove občinskegasveta oziroma župana, da sam odpravi ugotovljene nezakonitosti ter če ne ugotovi,da je ukrep razpustitve oziroma razrešitve sorazmeren. S predlogom zakona je do-ločeno, da podžupana izmed izvoljenih članov občinskega sveta imenuje župan.Župan lahko podžupana tudi razreši. S takšno ureditvijo bo preprečen vpliv proble-matike kohabitacije med občinskim svetom in županom na kontinuirano opravlja-nje županske funkcije, ki jo zahteva uresničevanje lokalne samouprave.

12 Odmev delo vlade

Slab štart, dober finišSprejeti proračun Ministrstva za promet za leto 2005 znaša106,3 milijarde tolarjev - S predlogom rebalansa se znesekpovečuje za 3 milijarde, torej na 110,5 milijard tolarjev

»Ali sem z izkupičkom zadovoljen?« so me na tiskovni konferenci, namenjenipredstavitvi finančnega okvira prometnega resorja po predlogu rebalansaproračuna za leto 2005, vprašali novinarji. Odgovoril sem jim v tekmovalnemduhu: »Glede na izredno slabo štartno pozicijo smo nato v pogajalskem ma-ratonu dosegli kar soliden rezultat. Še zlasti na področju železnic, kjer je bilaslika daleč najslabša…«

Ob pripravi ocenestanja v našem re-sorju smo namrečugotovili, da za iz-vajanje programovna področju pro-meta v letošnjemletu primanjkuje

okoli 29 milijard tolarjev, od tega kar25 milijard tolarjev na področju že-leznic. Kljub zmanjšanju nekaterih po-stavk je ob začetku priprave rebalan-sa primanjkljaj za železnice še vednoznašal okoli 21 milijard tolarjev.

Največji primanjkljaj je bil izkazanna področju zagotavljanja gospodar-skih javnih služb in lastne udeležbeza projekte, ki jih sofinancira EU. Napodročju državnih cest ni bilo pokrit-ja za 5,7 milijarde tolarjev obvezno-sti, ki ob pripravi proračuna za leto2005 niso bile znane (1,8 milijarde zagospodarsko javno službo v linijskempotniškem prometu, 791 milijonov zaukrepe na cesti G1-3 Počehova-Len-dava, 788 milijonov za povečane stroš-ke zimske službe 2004/2005, 200 mi-lijonov za nujne ukrepe po Zakonu ovarnosti v cestnem prometu, 185 mi-lijonov za uvedbo digitalnih tahogra-fov, 188 milijonov za sofinanciranjeprojektov na mejnih prehodih in 1,7milijarde tolarjev za ukrepe po zako-nu o popotresni obnovi Posočja).

V postopku priprave rebalansa pro-računa smo iskali možnosti, da bi us-kladili ustrezno rešitev za pokritje na-vedenih obveznosti. Del obveznostismo pokrili s prerazporeditvami zno-traj finančnega načrta ministrstva.

Tako smo v predlogu rebalansa zago-tovili dodatnih 11,5 milijarde tolarjev zafinanciranje gospodarskih javnih službna področju železnic ter 1,6 milijardetolarjev za področje državnih cest.

Tole priložnost izkoriščam še zakratko predstavitev stanja po posa-meznih področjih prometa:

ŽelezniceS predlogom rebalansa je za po-

dročje železnic namenjenih 38 mili-jard tolarjev, kar je za 7,4 milijardetolarjev več kot v sprejetem proraču-nu za leto 2005. Ta znesek pokrivavečinoma vse stroške gospodarskihjavnih služb (nepokriti ostaneta 2,2milijardi tolarjev).

Domačih železniških investicijskihprojektov, ki bi se financirali samo izsredstev proračuna, v letošnjem letune bomo izvajali (so pa bili načrtova-ni v višini 0,97 milijarde tolarjev).

Za zagotavljanje lastne udeležbe kželezniškim investicijskim projektom,ki jih sofinancira EU, smo z Ministrs-tvom za finance v postopku pripraverebalansa uskladili ustrezno rešitev.Za ta namen bo najet poseben kredit.

Gre za projekte skupnih evropskihpolitik (programi ISPA, Kohezija,TEN-T), ki se izvajajo na podlagi skle-njenih finančnih memorandumov inodločb Evropske komisije. Če lastneudeležbe ne bi zagotovili, bi bile mož-ne posledice naslednje:• vračanje že zagotovljenih sredstev

donacij in posledična izguba še ne-porabljenih, a že zagotovljenihsredstev EU

• slabšanje izhodišč Republike Sloveni-je pri pogajanjih za naslednjo finanč-no perspektivo 2007-2013, kajpak za-radi slabega črpanja sredstev EU,

• možnosti odškodninskih tožb izva-jalcev del (kjer so pogodbe že pod-pisane) zaradi neizplačil za izvede-na dela in ustavitve del.

Poleg tega je bilo z Ministrstvom zafinance dogovorjeno, da poravnajo1,6 milijarde tolarjev letošnjih obvez-nosti iz poroštvenih posojil, ki jih jeJavna agencija za železniški promet(AŽP) najela v letih 2003 in 2004.

Državne ceste in cestni prometPo predlogu rebalansa se za držav-

ne ceste namenja 36 milijard tolarjev,kar je 1,6 milijarde tolarjev več kot vsprejetem proračunu za letošnje leto.

Nepokrite obveznosti na področjudržavnih cest, ki ob pripravi proraču-na za leto 2005 niso bile znane, zna-šajo skupno 5,7 milijarde tolarjev. Odtega je Direkcija RS za ceste z notra-njimi prerazporeditvami zagotovila3,7 milijarde tolarjev. To pomeni, daje bilo črtanih za 2 milijardi tolarjevinvesticijskih projektov, ki so bili na-črtovani v sprejetem proračunu za le-to 2005.

Končni predlog rebalansa proraču-na 2005 za področje cest pomeni, dase letos:• dela ne pričnejo na 49 projektih

na državnih cestah, od tega• 1 projektu sanacije brežin• 6 projektih ureditve križišč• 1 projektu modernizacije cest (as-

faltiranje makadamskih vozišč)• 18 projektih obnove oziroma sana-

cije premostitvenih objektov• 1 projektu izgradnje obvoznice• 11 projektih sanacij plazov• 3 projektih preplastitev vozišč• 4 projektih rekonstrukcij cest, in• 4 projektih ureditve cest skozi na-

selja.To tudi pomeni, da se na državnihcestah:• v letu 2005 dela ne zaključijo ozi-

roma izvedejo v manjšem obseguna 7 projektih, in da se

• pripravljalna dela na gradnjo (pro-jekti, zemljišča) upočasnijo na 16projektih.

Kljub temu pa bo Direkcija RS zaceste letos izvedla ukrepe na okoli 560projektih.

AvtocesteV predlogu rebalansa je za avtoce-

ste namenjenih 29,3 milijarde tolar-jev, od tega 19,1 milijarde tolarjev kotinvesticijski transfer za gradnjo avto-cest; ostalo so predvidena sredstvaKohezijskega sklada EU za projektSmednik-Krška vas.

V rebalansu je predvideno znižanjenamenskih sredstev proračuna za av-toceste v višini 14,2 milijardi tolarjev.Znižanje zaradi povračila DDV v vi-šini 6,2 milijardi tolarjev je že upo-števano v Letnem planu razvoja invzdrževanja avtocest za leto 2005, ta-ko da se namenska sredstev dodatnozmanjšajo za 8 milijard tolarjev.

Glede na znižanje namenskih sred-stev bo treba za izvajanja avtocestne-ga programa v letu 2005:• ali povečati zadolžitev DARSa za

8 milijard tolarjev• ali izvršiti prenos določenega ob-

sega gradenj in obnov avtocest, kije predviden v Letnem planurazvoja in obnavljanja avtocest zaleto 2005 in h kateremu je Držav-ni zbor že dal soglasje, v leto 2006.

LetalstvoZa področje letalstva so v predlo-

gu rebalansa za 1,2 milijardi tolarjevpovečana namenska sredstva za finan-ciranje navigacijskih služb zračnegaprometa, in sicer do višine, kot je bilapredvidena v zakonu o izvrševanjuproračuna za letošnje leto.

V celoti so tudi zagotovljena sreds-tva za dokončanje investicije v poso-dobitev letališke infrastrukture na le-tališču Maribor, ki jo sofinanciraEvropski sklad za regionalni razvoj.Za ta namen je v rebalansu predvide-nih 599 milijonov tolarjev, od tega401 milijon tolarjev sredstev struktur-nega sklada EU.

Pomorstvo in inšpekcijaNa področju pomorstva in promet-

ne inšpekcije so bile izvedene zgoljmanjše spremembe znotraj programov.mag. Janez Božič, minister za promet

13Odmev delo vlade

Minister dr. Ivan Žagar29.4.2005 sprejel evropskegakomisarja Joaquinom Almunio

Minister dr. Žagar je visokemu go-stu predstavil stanje in razvojne iz-zive, s katerimi se sooča Slovenija.Med njimi je posebej izpostavil po-men skladnega regionalnega razvo-ja, kateremu daje vlada visoko prio-riteto, kot enega od korakov v tejsmeri pa vlada vidi tudi pospešenproces decentralizacije. V tem kon-tekstu je bila predstavljena nujnostdogovora o razdelitvi Slovenije naveč regij na ravni NUTS 2, ki polegprocesa ustanovitve pokrajin, pred-stavlja pomemben gradnik bodočerazvojne politike Slovenije.

Evropski komisar je predstavljeneargumente ocenil kot prepričljive inizrazil razumevanje nad potrebo poustrezni, skupni rešitvi. Pri tem jeopozoril na nujnost skladnosti reši-tve z določbami evropske uredbe, kiureja to področje. Sogovornika sta sedogovorila za nadaljevanje tehničnihusklajevanj, na osnovi katerih bo včim krajšem roku pripravljena reši-tev, ki bi ustrezala zgornjim pogojem.

Komisarja je zanimala tudi sloven-ska izkušnja s črpanjem kohezijskihsredstev EU. Minister je Komisarju za-gotovil, da navkljub nekaterim resnimzačetnim težavam, Slovenija z absorp-cijo sredstev ne bo imela težav. ph

Vlada sprejela rebalansproračuna za 2005 in novelozakona o lokalnih volitvah

Vlada je na redni seji dne, 12. ma-ja 2005 sprejela predlog novele za-kona o lokalnih volitvah in tudi pred-log rebalansa proračuna RepublikeSlovenije za leto 2005 ter predlognovele zakona o izvrševanju proraču-na Republike Slovenije za leti 2004in 2005 v kateri je opredeljen tudi10% dvig glavarine glede na leto2004. Slednje je vlada sprejela napodlagi predloga Službe za lokalnosamoupravo in regionalno politiko,zaradi nujnih potreb občin po zago-tovitvi dodatnih sredstev (družinskipomočnik, subvencioniranje social-nega stanovanja, rast obremenitev napodročju vrtcev, šolski prevozi, obre-menitve iz naslova zdravstvenega za-varovanja brezposelnih), ki so prak-tično onemogočili izvajanje razvojnihinvesticijskih nalog občin – predvsemtistih, ki so na finančni izravnavi.ph

Vlada sprejela in v obravnavo državnemu zboruposredovala novelo zakona o lokalnih volitvah innovelo zakona o lokalni samoupraviVlada RS je na svoji redni seji12. maja 2005 obravnavala,sprejela in posredovala vDržavni Zbor RepublikeSlovenije predlog zakona ospremembi in dopolnitvizakona o lokalnih volitvah.

V predlogu novele je določena aktiv-na in pasivna volilna pravica državlja-nov Evropske unije, ki imajo stalno pre-bivališče v Republiki Sloveniji, za voli-tve v občinski svet. Pogoj za pridobitevvolilne pravice je enak kot za državlja-na Republike Slovenije: polnoletnost.

Enaka aktivna volilna pravica je do-ločena za volitve županov vsem voliv-cem. Torej tako državljanom republi-ke Slovenije, državljanom unije kot tuj-cem. Pasivna volilna pravica, torej pra-vica biti voljen za župana pa je pridr-žana državljanom Republike Sloveni-je. Predlog določa tudi način za spod-bujanje enakih možnosti obeh spolovtako pri kandidiranju na večinskih vo-litvah kot pri kandidiranju na kandi-datnih listah za proporcionalne voli-tve. Ker sistem kvote še ne zagotavljadejanskih enakih možnosti tudi za iz-volitev kandidatk, je korigiran s siste-mom izmeničnega kandidiranja, ki pavelja samo za prvo polovico kandidat-ne liste oziroma za določitev kandi-datur za večinske volitve. Za uveljavi-tev spodbujanja enakih možnosti jedoločena postopna uveljavitev zako-na, tako, da so politične stranke in vo-livci, ki vlagajo kandidature s podpi-sovanjem zavezani, da za prve volitvepo uveljavitvi zakona oblikujejo listekandidatov oziroma vložijo take kan-didature, na katerih bo vsakemu odspolov zagotovljenih najmanj 25%mest ter, da so kandidati na prvi po-lovici list kandidatov razporejeni iz-menično po spolu.

Vlada RS je na svoji redni seji19. maja 2005 obravnavala,sprejela in posredovala vDržavni Zbor RepublikeSlovenije predlog zakona ospremembi in dopolnitvizakona o lokalni samoupravi

V predlogu je celovito urejen posto-pek za spreminjanje območja občine,zato poseben zakon, ki bi urejal usta-novitev nove občine ali spreminjanjemeja občin, ni potreben. Na novo je

urejena obvezna vsebina predloga inpostopek s predlogom za sprememboobmočja občine in v tem okviru tudiza ustanovitev nove občine. Predlaga-telj spremembe mora biti pravilomaobčinski svet kot najvišji organ odlo-čanja v občini. Sicer pa kroga predla-gateljev predlog zakona ne omejuje. Čepredlog vloži kdo drug (praviloma soto sveti ožjih delov občin, zbori kraja-nov ali iniciativni odbori), je treba zno-traj postopka urediti poziv občinske-mu svetu oziroma občinskim svetomobčin, ki jih predlog zadeva, da v dolo-čenem roku podajo svoje mnenje terpodajo svoj predlog. S predlogom za-kona so zaradi razveljavitve Zakona opostopku za ustanovitev občin ter zadoločitev njihovih območij urejene ševolitve prvega občinskega sveta, njego-vo konstituiranje in konstituiranje terzačetek delovanja nove občine.

Predlagana je tudi sprememba ure-ditve, ki vsebuje razloge, postopek inpravno varstvo v primeru razpustitveali razrešitve občinskih organov. Vzvezi z določbami Zakona o lokalnisamoupravi, ki naj bi omogočala pred-časno razpustitev občinskega sveta inpredčasno razrešitev župana, je ustav-no sodišče poudarilo, da naj bostaukrepa utemeljena s ciljem državne-ga nadzora nad zakonitostjo delova-nja lokalnih oblasti, ki je v zagotovi-tvi zakonitega delovanja lokalne sa-mouprave. Zakonodajalca je ustavnosodišče zavezalo, da oba ukrepa opre-deli kot izjemna in kot skrajno sreds-tvo ter pri tem natančno določi po-stopek. Na tej podlagi so lahko razlo-gi za razpustitev občinskega sveta inza razrešitev župana le takšna ravna-nja, ki posegajo v temeljne vrednoteustavne ureditve, torej v načela prav-ne države in ravnanja, ki pomenijo ovi-ranje uresničevanja lokalne samoupra-ve. Razlogi morajo biti opredeljeni ob-jektivno, tako da je preprečeno arbi-trarno odločanje ter sorazmerno gle-de na vrednote, ki so varovane ter gle-de na težo ravnanja občinskega orga-na. Predlog zato določa tri možne raz-loge za razpustitev občinskega sveta.To so nespoštovanje odločb ustavne-ga sodišča, ki mu nalagajo z zakonomskladno ravnanje, nesprejemanje pro-računa in s tem blokada delovanja ob-čine ter blokada uresničevanja lokal-ne samouprave z nesklepčnimi seja-mi. Razlog za razrešitev župana je kr-šitev ustave ali hujša kršitev zakona.Ugotovitev razlogov za razpustitev ob-činskega sveta oziroma razrešitev žu-

pana je posledica ugotovitev ministr-stev in vlade o nezakonitem delu ene-ga od občinskih organov. O razpusti-tvi oziroma razrešitvi odloča ustavnosodišče na predlog vlade z dvotretjin-sko večino vseh članov. V skladu spredlogom vlada ne more vložiti pred-loga, dokler o svoji nameri ne obvestidržavnega zbora in ne pridobi o temnjegovega mnenja. Kljub predhodnimopozorilom in predlogom vlade, palahko pred izdajo odločbe še ustavnosodišče pozove občinski organ, dasam odpravi ugotovljene nezakonito-sti in v primeru, da ta ravna v skladus pozivom, postopek ustavi.

S predlogom zakona jedoločen pogoj za pridobitevreprezentativnosti, lahko gapridobijo združenja, v katereje včlanjenih najmanj tridesetodstotkov občin.

V noveli je predlagano tudi, da ime-nuje župan podžupana izmed izvolje-nih članov občinskega sveta. Županlahko podžupana tudi razreši. S tak-šno ureditvijo bo preprečen vplivproblematike kohabitacije med občin-skim svetom in županom na kontinui-rano opravljanje županske funkcije, kijo zahteva uresničevanje lokalne sa-mouprave. Po prehodni določbi se bospremenjena določba začela uporab-ljati po prvih rednih lokalnih volitvahpo uveljavitvi zakona, razen v obči-nah, kjer podžupani niso imenovani.V teh občinah bodo župani imeli mož-nost imenovati podžupane.

Vsebina predloga zakona so tudispremembe in dopolnitve, ki so nujnezaradi uskladitve zakona z novejšimizakoni, ki urejajo javne finance in fi-nanciranje občin ter pooblastila in or-ganizacijo izvajanja upravnih nalog.

V predlogu žal ni določbe zakona, skatero bi bile začasno, do sistemske ure-ditve, urejene plače županov. To določ-bo so izločili na seji vlade. Plače župa-nov so namreč že od leta 1998 nespre-menjene, kar povzroča resna struktur-na nesorazmerja tako v primerjavi z jav-nimi uslužbenci, zaposlenimi v lokalnisamoupravi, kot tudi s primerljivimi pla-čami državnih funkcionarjev. Rešitev, kijo je ponujal predlog zakona, je bila za-časna, saj bi prenehala veljati s sprejet-jem odloka o uvrščanju funkcij v plač-ne razrede, ki naj bi ga sprejel Državnizbor na podlagi Zakona o sistemu plačv javnem sektorju. KČ

14 Odmev

SLS in ministru Žagarjuuspelo povišati glavarino za10% glede na lansko ravenNa 25.redni seji, 12.5.2005, je Vlada RS med drugim sprejela predlog rebalansaproračuna za leto 2005 in Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zako-na o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005.

Neformalno srečanje ministrovEvropske unije o regionalnipolitiki in prostorski koheziji,20. in 21. maj, Luksemburg

Služba Vlade RSza lokalno samou-pravo in regional-no politiko je kslednjemu vložilaamandma za dvigglavarine.

Z ozirom na nuj-ne potrebe občinpo zagotovitvi do-datnih sredstev(družinski pomoč-nik, subvencionira-nje socialnega sta-novanja, rast obre-menitev na področ-ju vrtcev, šolskiprevozi, obremenitve iz naslovazdravstvenega zavarovanja brezposel-nih), ki so praktično onemogočili iz-vajanje razvojnih investicijskih nalogobčin – predvsem tistih, ki so na fi-nančni izravnavi, je Služba Vlade RSza lokalno samoupravo in regionalnopolitiko predlagala 10% dvig glavari-

ne glede na leto 2004 in s svojimamandmajem uspela.

Menimo, da je bil v zadnjem časunarejen pozitivni premik glede t.i.»fi-nančne sanacije« občin, kar pomeni,da je bil zaustavljen prenos nalog zdržavne ravni na občine in doseženomenjen dvig glavarine. ph

Kaj vse prinaša nov predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju

Služba Vlade za lokalno samoupra-vo in regionalno politiko je pripravilanov zakon o skladnem regionalnemrazvoju. Poudarek novega predlogazakona je v večjem pomenu, ki ga da-je država regionalnemu razvoju in več-ji samostojnosti načrtovanja razvojav regijah. Sedanje statistične regije sebodo po predlogu preoblikovale v raz-vojne regije. Najvišji organ razvojneregije je svet regije, ki ga sestavljajožupani občin, ki jih združuje razvoj-na regija. Svet regije oziroma Zvezaobčin je pravna oseba, ki sprejema let-ne in dolgoročne programe razvojne

regije. Za izvajanje Evropske regional-ne politike predlog določa, da se raz-vojne regije povezujejo v kohezijskeregije. Te pa določi vlada z uredbo poveljavni statistični metodiki. Regional-ni razvojni program se pripravi na ob-močju posamezne razvojne regije inse uskladi z razvojnimi cilji občin, gos-podarstva, prostora, zdravstva, okolja,sociale in kulture. Novost je območ-ni razvojni program, ki se lahko pri-pravi s projekti posameznih občin, kiso v okviru razvojne regije ali v dvehoziroma več razvojnih regijah. Se pra-vi, omogočena je različna možna obli-ka za zagotavljanje enakomernega raz-voja v okviru razvojne regije ali pa tudina delu dveh ali več razvojnih regij. Bis-tvo je pospeševati razvoj in dajati čimveč možnosti za uresničitev tega ciljav občinah oziroma razvojnih regij.

V osnutku predloga je jasno dolo-čeno, da je nosilec regionalnega raz-voja ministrstvo, pristojno za regional-ni razvoj (služba za lokalno samou-pravo in regionalno politiko). Prav ta-

ko pa predlog določa položaj Agenci-je za regionalni razvoj, in sicer naj bibila organ v sestavi ministrstva (služ-be). To je potrebno urediti zaradipredhodnega poročila Računskega so-dišča Republike Slovenije, zlasti zara-di večje transparentnosti glede relaci-je med našo službo in agencijo.

V osnutku predloga zakona smo ze-lo ambiciozno pristopili k načrtovanjuprihodnjih spodbud države. Tako pred-videvamo, da bi z letom 2007 državamorala, za izvedene programe regional-nih razvojnih programov, zagotoviti naj-manj 1,5 % bruto domačega proizvoda.Obseg posebnih ukrepov regionalne po-litike iz 38. člena predloga pa ne bi smelbiti nižji od 0,25 % bruto domačega proi-zvoda. To pa je okvir sedanjih operativ-nih razvojnih programov, ki se gibljejookoli 5 milijard tolarjev letno. Zakon-ski osnutek predvideva tudi prenos vse-ga državnega premoženja, ki ga ima se-daj država v regionalnih razvojnih agen-cijah na občine.

Novost je tudi jasna opredeljenost

območnega razvojnega partnerstva.V predlog smo vključili celoten po-

stopek za izvajanje projektnega fi-nanciranja, javna skrivnost je, da soinfrastrukturne potrebe republikeSlovenije, predvsem iz regionalnegarazvoja, za 3 % BDP presegle realnemožnosti proračuna naše države. Sposebnim poglavjem smo razčleniliceloten postopek, ki bi bil, pri vla-ganju v javno infrastrukturo, v večjimeri tudi zaseben kapital. S tem bipospešili razvoj in tudi učinkovitostizvajanja naložb na področju infra-strukture. Se pa zavedamo, da moravlada sprejeti generalno odločitev, kjein na kakšen način bo odprla vrata zaizvajanje projektnega financiranja. Zato izvedbo bo potrebno narediti tudipremik pri pogojih za zadolževanje ob-čin, ki bodo bolj prilagodljivi.

Prepričan sem, da predlagane re-šitve pomenijo pomemben premikpri zagotovitvi enakomernega regio-nalnega razvoja.Franci ROKAVEC, državni sekretar

Slovenska delegacija, pod vodstvomministra dr. Ivana Žagarja za področ-je regionalne politike in vodstvommag. Marka Starmana, državnega se-kretarja na Ministrstvu za okolje, zapodročje prostorske kohezije, se jeudeležila Neformalnega srečanja mi-nistrov Evropske unije o regionalni po-litiki in prostorski koheziji, dne 20. in21. maja, v Luksemburgu.

Evropska komisija je v predlogu ure-db za področje kohezijske politike zaobdobje 2007-2013 dala večji pouda-rek strateškemu pristopu ob hkratnemspoštovanju načela subsidiarnosti. Natej osnovi je na politični ravni predvi-dela sprejetje skupnih »Strateškihsmernic Skupnostiza kohezijo«, ki bodopredstavljale okvir zapripravo nacionalnihprogramskih doku-mentov, skladno sprioritetami in potre-bami regij in državčlanic. Na neformal-nem srečanju so mi-nistri obravnavali pr-vi osnutek gradiva, ki

ga je pripravila Evropska komisija.Slovenija se s temi strateškimi smer-

nicami strinja in jih podpira, saj se vveliki meri ujemajo s strateškimi opre-delitvami Slovenije v letih 2007 –2013.

Gradivo na temo prostorske kohe-zije podaja pregled najpomembnejšihaktivnosti in implementacije Evrop-skih prostorsko razvojnih perspektivter udejanjanja ciljev uravnoteženegaprostorskega razvoja, prostorske izzi-ve, možnosti zagotavljanja celovitegarazvoja, način zagotavljanja prostor-ske kohezije in možnosti ter načinupoštevanja bogastva prostora za do-sego ciljev Lizbonske strategije.

Luksemburg

regionalna politika

15Odmev

Klub županov SLS za Evropiprimerljivo primerno porabo vobčinah in za ureditevnagrajevanja županov

SLS: Rešitev je večsredstev za razvoj občin

Po mnenju županov SLS je potreb-no čimprej sprejeti nujne spremem-be na področju financiranja občin.Za doseganje enakomernega regio-nalnega razvoja je pomembno, da sezagotovi potrebna finančna sredstvaza krepitev statusa občin, za dvig pri-merne porabe, za razvojne projektev občinah ter za izgradnjo cestne indruge infrastrukture. Kakršnokolizmanjševanje investicij na teh podro-čij bo ogrozilo razvoj, še posebno vslabše razvitih regijah. Lokalnaskupnost je eden glavnih temeljevdemokracije in razvoja Slovenije, poprepričanju županov iz vrst SLS pabrez finančne sanacije slovenskihobčin tega ne bo. To so ključne na-loge te vlade, ki so zapisane tudi vkoalicijski pogodbi.

Po mnenju županov SLS le-tapredstavlja dobro podlago za delona tem področju. Prvi korak je novizakon o financiranju občin in reba-lans proračuna. Župani SLS ocenju-jejo pristop nove Službe vlade za lo-kalno samoupravo ocenjujemoizredno pozitivno, saj je na strani dr-žave končno sogovornik, ki razumepotrebe slovenskih občin.

Anton Zupet vidi problem aktual-ne gonje proti županom v tem, dase hoče občine in župane predstavi-ti kot »grešnike«. Vzrok problemovpa po Zupetovem mnenju tiči v dejs-tvu, da država v preteklosti financi-

ranja področja ni v zadostni meriuredila, občine pa so kronično fi-nančno podhranjene, zakonskeopredelitve glede financiranja občinpa so nejasne. Zakon o financiranjuobčin naj uredi transparentnost za-dolževanja občin, zagotovi naj se tu-di možnost sofinanciranja. Trenut-no tega ni, rezultat črpanja sredsteviz evropskih skladov pa je zato izred-no slab. »Zadolževanja občin pa nebo več, če bo več denarja za obči-ne,« je poudaril Zupet in dodal: »Ob-čine se ne branijo novih pristojno-sti, saj želijo nuditi dober servis svo-jim občanom, potrebno pa je zago-toviti sredstva za to.«

Kristijan Janc je opozoril, damajhne občine niso sposobne sode-lovati pri pridobivanju sredstev iz zu-nanjih virov, saj niso sposobne za-gotoviti lastnega deleža. »Tako so rev-ne občine še revnejše, bogate pa šebogatejše,« je poudaril Janc. Novobreme občinam pa predstavljajo do-datne obveznosti, ki jih je država vzadnjih letih naložila občinam, neda bi ob tem omogočila tudi dodat-ne vire financiranja. Kristijan Jancje opozoril na zadnji primer, t.i. dru-žinskega pomočnika, ki zelo obre-menjuje slovenske občine in grozi,da bo v prihodnosti postal eden odglavnih izdatkov občinskih proraču-nov. rr

V torek, 26. aprila 2005, ob 15. urismo imeli srečanje Kluba županov vveliki sejni sobi občine Škofja Loka.Udeležilo se ga je 34 županov, ki so vkonstruktivnem vzdušju razpravljali oizredno pereči problematiki v našihobčinah predvsem na področju finan-ciranja in slabih možnostih za infra-strukturni in gospodarski razvoj, kiga od nas pričakujejo občani oz. dr-žavljani (davkoplačevalci) in država.

Janez Podobnik, minister za okoljein prostor in predsednik SLS, je pred-stavil aktualno situacijo v vladi, v stran-ki in v resorju, ki ga vodi. Optimističnoje predstavil delo vlade in naših treh mi-nistrov, ravno tako tudi delo na Minis-trstvu za okolje in prostor ter dejavno-sti v stranki.

Dr. Ivan Žagar, minister za lokalno sa-moupravo in regionalno politiko, je poja-snil možne spremembe Zakona o lokalnisamoupravi, Zakona o financiranju občinter naše zahteve in možnosti ob rebalan-su proračuna za leto 2005. Predstavljeniso bili tudi načini financiranja v razvitihsosednjih državah. Pridružil se mu je tudiRobert Smrdelj, predsednik ZOS-a, ki jetudi komentiral spremembe predloga za-kona o financiranju občin in rebalansuproračuna za leto 2005. Oba sta se dotak-nila tudi problematike ureditve plač žu-panov. V nadaljevanju podajam nekaj ugo-tovitev.

Župane izredno skrbi problematikafinanciranja občin v Republiki Sloveni-ji. Slovenija je še vedno med najbolj cen-traliziranimi državami Evrope in našalokalna samouprava je še daleč od te-ga, kar si pod tem pojmom predstavlja-jo v ostalih državah EU. Stopnja demo-kracije se v posameznih državah izražatudi z višino decentralizacije. Ugotav-ljali smo, da je v Sloveniji izredno niz-ka poraba javnega denarja na lokalniravni. Pri nas je pod 13%, medtem ko jepovprečje v EU 25%.

Strinjali smo se, da sedanji Zakon ofinanciranju občin ni v skladu s 142. čle-nom Ustave RS in ga je potrebno spre-meniti predvsem v smeri pravičnejšegafinanciranja občin. Analiza finančnega

stanja slovenskih občin od 1999 do2003 je namreč pokazala, da predstav-lja DDV 13% stroška občinskih prora-čunov. Rast stroškov v občinah se je po-kazala na mnogih področjih: rast stroš-kov, ki izhajajo iz odhodkov občin, zna-ša 55%, stroški občinskih uprav so za-radi večanja pristojnosti občin ter večjezahtevnosti postopkov narasli na 65%,stroški na področju varstva okolja so zra-sli za 265%, (na področju odpadnih vod313%), zvišani standardi v zdravstvu sopovečali stroške na investicijah za 115%,prav tako trpe občine povečane stroškezaradi zvišanja državnih standardov napodročju osnovnega šolstva in predšol-ske vzgoje ter področju socialnega vars-tva. Posledice se kažejo v manjšanju od-hodkov na več področjih. Posledice fi-nančnih primanjkljajev občine blažijoz manjšanjem svojih finančnih rezerv,s povečanjem zadolževanja kar za 187% in tudi s prodajo svojega premože-nja.

Finančno nestabilna lokalna samou-prava je izredno problematična v smislučrpanja evropskih strukturnih in kohe-zijskih skladov. Nastajajo veliki proble-mi absorpcijske sposobnosti za izvajanjein financiranje razvojnih regionalnih pro-jektov, za razcvet gospodarstva, vodovod-ne in komunalne infrastrukture.

Župani smo sklenili, da je nujno ta-koj Evropi primerljivo povečati primer-no porabo v občinah, vsaj za 15%, in daje potrebno takoj urediti sramotno na-grajevanje županov. Strinjali smo se, daje vsako zavlačevanje nesprejemljivo.

Anton ZupetPredsednik Kluba županov SLS

Ljubljana, 22. april 2005 – »Podpiramo strožji nadzor pri financiranjuobčin in porabi proračunskih sredstev - bistveno je le, da je teh sredstevna voljo več kot sedaj,« je na današnji novinarski konferenci poudarilpredsednik Kluba županov Slovenske ljudske stranke Anton Zupet, sicertudi župan občine Škocjan. Robert Smrdelj župan občine Pivka, ki je tudipredsednik Združenja občin Slovenije, je opozoril, da so občine prisiljenev zmanjševanje investicijskih sredstev v komunalno infrastrukturo in ce-ste zaradi povečevanja zakonsko obveznih izdatkov, med drugim za po-dročje družbene dejavnosti in čiščenja odpadnih voda. V obdobju 1999-2003 se je tako zadolževanje občin skupno povečalo skoraj za 180%, za130% pa se je v enakem obdobju povečala prodaja občinskega premože-nja. Poslanec DZ in župan Občine Sevnica Kristijan Janc je bil neposreden:»Če bodo napredovale občine, bodo napredovale regije in pokrajine, in stem bo napredovala cela Slovenija.«

regionalna politika

16 Odmev

Podpis pogodbe o stavbni pravici– korak bliže sanaciji gudronaMinister za okolje in prostor Janez Podobnik, predsednik uprave Petrola d.d.Janez Lotrič in pooblaščeni zastopnik Benediktinskega priorata iz MariboraJanez Flac so v sredo, 11. maja 2005, v prostorih Obrtne zbornice Pesnicapodpisali pogodbo o stavbni pravici, s katero bo omogočena izvedba sanacijeodlagališča gudrona v Pesniškem dvoru.

KEMIPLASMinistrstvo je odpravilo odločbo

inšpektorja za okolje, s katero je inš-pektor podjetju Kemiplas prepove-dal obratovanje obrata za proizvod-njo AFK s 15. majem, če podjetjedo takrat ne bo znižalo emisije sno-vi v zrak iz pralnega stolpa B115 podpredpisano mejno koncentracijo.

Ministrstvo je v odločbi ugotovi-lo, da je inšpektor sicer pravilno pre-sodil, da podjetje povzroča čezmer-no obremenitev okolja, zato je odlo-čilo, da mora podjetje takoj po pre-jemu te odločbe prenehati s čezmer-nim onesnaževanjem. Odločilo pa jetudi, da mora podjetje inšpektorjupredložiti meritve in poročilo o emi-siji snovi v zrak, ki jih bo izvedelpooblačeni izvajalec v roku 60 dniod dneva, ko bo izvajalec meritev pri-dobil pooblastilo ministrstva.

Rok je začel teči 11. maja. ARSOje namreč takrat izdala pooblastiloZavodu za zdravstveno varstvo Ma-ribor, in sicer za izvajanje prvih me-ritev in obratovalnega monitoringaemisije snovi v zrak iz nepremičnihvirov onesnaževanja, s katerim lah-ko pooblaščenec v sodelovanju s po-dizvajalcem iz Nemčije opravi me-ritve emisije formaldehida v podjet-ju Kemiplas. Drugi izvajalec, ki jepridobil pooblastilo ARSA (19. 5.),je Inštitut za varstvo pri delu Mari-bor z nemškim podizvajalcem. Otem je Kemiplas obveščen. MO Ko-per, MOP in podjetje Kemiplas sedogovarjajo o terminu sestanka.

A K T U A L N E T E M E N A M I N I S T R S T V U Z A O K O L J E I N P R O S T O R

GRADNJA STANOVANJ VDRAGOMLJU IN »SPORNA«POGODBA MED STANOVANJSKIMSKLADOM TER PODJETJEM ETALINEMinister je bil kot predsednik nad-

zornega sveta Stanovanjskega skladaRS na seji sveta 11. aprila seznanjen sproblematiko ob prodaji stanovanj vDragomlju. Po sami seji so si člani nad-zornega sveta sklada tudi ogledali lo-kacijo s posameznimi stanovanji.

Minister se je na pobudo predstav-nikov kupcev stanovanj v Dragomljuza pogovor o nastalih težavah s pred-stavniki ministrstva odzval. Po njego-vem pooblastilu je predstavnike kup-cev stanovanj 11. maja sprejel državnisekretar mag. Marko Starman, da bise podrobneje seznanili s problemikupcev in da bi skušali urediti trenut-ne zaplete pri prevzemanju stanovanjter tako presegli nezaupanje kupcev dodelovanja sklada.

Na sestanku so med drugim ugoto-vili, da so jasna pogodbena razmerjamed kupci stanovanj in skladom. Sta-novanjski sklad je edini nosilec pogod-benih obveznosti do kupcev in kot takedini odgovoren za izpolnitev pogod-be. Vse drugo je odnos med skladomin naložbenikom, zato se mora reše-vati na tej ravni. Odgovornost investi-torja pa je zapisana v pogodbi, ki jebila sklenjena med Stanovanjskimskladom in investitorjem.

Vloga Stanovanjskega sklada je, daposkrbi za varno in učinkovito inve-stiranje državnega denarja v gradnjostanovanj in hkrati zaščiti kupce sta-novanj v okviru pogojev nacionalne

Ministrstvo za okolje in prostor indružba Petrol sta v marcu 2004 pod-pisala sporazum o sanaciji odlagališ-ča gudrona v Pesniškem dvoru pri Ma-riboru, skladno z zakonom o varstvuokolja in zakonom o porabi sredstevdologoročnih ekoloških rezervacij.Cilj sporazuma, ki podrobno določamedsebojne pravice, obveznosti in od-govornosti partnerjev, je sanirati toekološko breme iz preteklosti, ki je na-stalo zaradi onesnaženja z ostankompredelave odpadnih olj – gudronom,v skladu z okoljskimi zahtevami, ki ve-ljajo v Republiki Sloveniji. Izhodiščeza sanacijo je v letu 2003 sprejeti Ope-

rativni program ravnanja z odpadni-mi olji, s katerim so postavljeni teme-lji za izboljšave (nadgradnjo) sistemaravnanja z odpadnimi olji ter odpra-vo starih bremen, prednostno odlaga-lišča gudrona v Pesniškem dvoru.

Skladno s sporazumom naj bi bilasanacija zaključena predvidoma dokonca leta 2006. Vrednost projekta jeocenjena na 2 milijardi tolarjev. De-nar zanj bosta namenila država iz na-menskih proračunskih sredstev (t.i.takse na mineralna olja) ter Petrol iznaslova ekoloških rezervacij. Po temSporazumu je investitor posega Pe-trol, Ministrstvo za okolje in prostor

pa je v vlogi sofinancerja.Oktobra 2004 se je začel postopek

mednarodnega javnega razpisa za iz-biro izvajalca sanacije, ki ga vodi stro-kovna komisija, sestavljena iz dvehpredstavnikov Petrola in dveh predstav-nikov ministrstva. Ponudbe je oddalošest domačih in tujih ponudnikov. Jav-ni razpis je tik pred zaključkom.

Javni razpis za izvedbo sanacije zah-teva od ponudnikov izvedbo del »naključ« do »zelenega polja«, kar pome-ni, da izbrani izvajalec opravi vsapredhodna dela, tj. izdela vso projekt-no dokumentacijo in pridobi v imenuinvestitorja tudi gradbeno dovoljenjeter tudi izvede vsa dela na sanaciji.

Odlagališče gudrona se nahaja nanepremičninah, katerih lastnik je Be-nediktinski priorat Maribor. Za izved-bo sanacije je treba na zemljišču ime-ti pridobljeno stavbno pravico. S pod-pisom pogodbe o stavbni pravici medMinistrstvom za okolje in prostor, Pe-trolom, d.d. in Benediktinskim prio-ratom je to tudi zagotovljeno, s tem

pa storjen korak bliže k skupnemu ci-lju – celoviti sanaciji odlagališča.

Skladno s pogodbo o stavbni pra-vici pogodbene stranke soglašajo,da imetnika stavbne pravice, torejMinistrstvo za okolje in prostor terPetrol, d.d., plačata Benediktinske-mu prioratu za stavbno pravico inza povečane imisije na okolje priizvajanju sanacije letno nadomesti-lo v višini 63.030 evrov v obdobjupoteka sanacije. Za pretekla tri le-ta, v katerih so potekala priprav-ljalna dela, pa znaša enkratno na-domestilo 189.000 evrov. Nadome-stila se štejejo kot strošek sanacijeodlagališča gudrona in pomenijonamensko porabo sredstev dolgo-ročnih ekoloških rezervacij.

Poleg celovite sanacije odlagališčagudrona v Pesniškem dvoru nas v pri-hodnje čaka sanacija še dveh največ-jih divjih odlagališč gudrona, in sicerna Studencih v Mariboru ter v Boho-vi pri Mariboru. uj

stanovanjske varčevalne sheme.Ministrstvo meni, da mora to vlogo

sklad odgovorno opravljati in v skla-du s tem urediti trenutne zaplete priprevzemanju stanovanj v Dragomlju.Ministrstvo pričakuje, da se bo na tanačin znova vzpostavilo zaupanje kup-cev stanovanj do sklada. Ministrstvoin sklad se tudi trudita, da se še predprimopredajo naredi vse za zmanjša-nje škode in stroškov tako kupcev sta-novanj kot sklada.

Eden od sklepov sestanka mag. Star-mana s predstavniki kupcev stanovanjje bil tudi ta, da se bodo revidirali do-sedanji postopki sklada in na podlagitega bomo dobili izkušnje za delo vprihodnje. S tem bomo zagotovili, dase podobne težave kupcev ne bi pono-vile v katerem od prihodnjih projek-tov gradnje stanovanj. Da do podob-nih zapletov v prihodnje več ne bi pri-hajalo, ministrstvo meni, da je ena odprvih usmeritev odprava vmesnih na-ložbenikov, tako da bo Stanovanjskisklad sam naložbenik, saj se je praksaz generalnimi prevzemniki pokazalakot neuspešna.

Z vsebino pogodbe oziroma dogo-vora med skladom in podjetjem Etali-ne glede pogodbenih kazni za zamu-do pri gradnji stanovanj v Dragomlju,je stanovanjski sklad po zastavljenemnovinarskem vprašanju ministra sez-nanil prejšnji teden, nadzorni svet paz njo doslej ni bil seznanjen.

Menimo, da mora sklad glede po-sredovanja dogovora, ki je bil sklenjenmed skladom in podjetjem Etaline,ravnati v skladu z zakonom o dostopudo informacij javnega značaja, ki do-

loča, kdo je zavezanec za posredova-nje informacij, katere informacije sojavnega značaja in kakšne so izjemepri posredovanju tovrstnih informacij.

V vsakem primeru bodo na nasled-nji seji nadzornega sveta obravnavalivsebino pogodbe in njene posledice.V tem trenutku pa je predvsem po-membno, da na skladu storijo vse, dazaščitijo interese države in kupcev.

NOVINARSKO KONFERENCO SMOIMELI PRAV NA EVROPSKI DANPARKOV24. maj je evropski dan parkov. Na

ta dan je namreč leta 1909 Švedskaustanovila prvih devet narodnih par-kov v Evropi.

V zadnjih 20. letih se je število inpovršina zavarovanih območij v sve-tovnem merilu povečala za trikrat –na današnjih več kot 100.000 obmo-čij, ki obsegajo 12 odstotkov zemlje.Pri tem je zavarovano manj kot 1 od-stotek morske površine, ki predstavljatri četrtine našega Planeta. Tudi vevropskem merilu se je število zavaro-vanih območij od leta 1970 bistvenopovečalo. Tako je v državah članicahEU skoraj 600 različnih kategorij za-varovanja in več kot 42.000 zavarova-nih območij. Posebno mesto v evrop-ski zakonodaji ima ekološko omrežjeobmočij, potrebnih za ohranjanje po-membnih vrst in habitatnih tipov vEU, omrežje NATURA 2000. Ta ob-močja tako pokrivajo že 15 odstotkovevropskega ozemlja.

Slovenija ima trenutno z različnimikategorijami zavarovane približno 11

ministrstvo za okolje in prostor

17Odmev

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Na ta dan predstavniki civilnedružbe vsako leto z najrazličnejšimi projekti, dogodki in prireditvami opozar-jajo na ranljivost in enkratnost našega planeta. Vse ozaveščevalne dejavnostipa imajo skupne imenovalce: skrb za ohranjanje vodnih virov in pitne vode,učinkovita raba energije, zmanjševanje odpadkov na izvoru in njihovo recikli-ranje, zmanjševanje onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja pod-nebnih sprememb.

odstotkov površine. Evropsko omrežjevarovanih območij NATURA 2000obsega 35,5 odstotka države. Večina(25 odstotkov) površine območijNATURA 2000 se nahaja znotraj za-varovanih območij, tako postajajo na-ši parki vedno bolj pomembni nosilciupravljanja območij NATURA 2000.Predvsem pa so zavarovana območjamednarodno spoznani nosilci trajnost-nega razvoja.

V novem Nacionalnem programuvarstva okolja se je ministrstvo zaveza-lo, da bo povečalo zavarovana območjaz zavarovanjem tistih območij, pomem-bnih za ohranjanje biotske raznovrst-nosti, na katerih je treba zagotavljati šte-vilne in raznolike ukrepe ter usmerjatiravnanja in nekatere dejavnosti (zlastiturizem in rekreacija). Prednostno sebodo aktivnosti za zavarovanje odvija-le na območjih Kočevske, Kolpe, No-tranjske, Krasa, na Ljubljanskem barjuin Pohorju. Predvideno je povečanje de-leža zavarovanih območij različnih ka-tegorij za 5 odstotkov površine Slove-nije do leta 2008 oz. za 10 odstotkovpovršine Slovenije do leta 2014.

Država in v njenem imenu Ministrs-tvo za okolje in prostor bo hkrati po-stopno prevzemalo vse večjo skrb zaupravljanje zavarovanih območij in stem ustrezno upravljanje območijNATURA 2000. Zagotovitev upravlja-nja obstoječih zavarovanih območij sebo izvajala preko uskladitve ustanovi-tvenih aktov z zakonom o ohranjanjunarave. Do 2008 je načrtovana uskla-ditev dveh ustanovitvenih aktov za šir-ša zavarovana območja, kot so krajin-

ski parki, in 20 ustanovitvenih aktovza ožja zavarovana območja, kot sonaravni rezervati, naravni spomeni-ki. S tem bo doseženo povečanje de-leža zavarovanih območij, ki imajoupravljavca.

V lanskem letu je bil tako na dr-žavnem nivoju ustanovljen nov kra-jinski park – Krajinski park Strunjan,ki bo že letos dobil svojega upravljav-ca – koncesionarja.

Vsi ti načrti seveda zahtevajo tudiustrezno finančno podporo. Ministrs-tvo je že ob rebalansu letošnjega pro-računa z dodatnimi sredstvi iz prora-čuna in notranjimi prerazporeditva-mi poskrbelo za dodatna sredstva vvišini 89 milijonov tolarjev za parke,ki bodo omogočila bolj celovito izva-janje sprejetih programov. Posebnaskrb pa bo namenjena parkom tudiob pripravi proračuna za prihodnjidve leti in v naslednjih proračunih.Prav tako pa bodo parki tudi v pri-hodnje pomembni nosilci projektovin programov, ki jih s svojimi finanč-nimi mehanizmi podpira tudi EU.

Ministrstvo je ob tej priložnosti pri-pravilo tudi publikacijo z naslovom»Parki Slovenije – 2004«. Publikaci-ja vsebuje bistvene poudarke in ak-tivnosti, ki so se v lanskem letu odvi-jali v nekaterih naših parkih (Triglav-ski narodni park, Park Škocjanske ja-me, Kozjanski park, Krajinski parkSečoveljske soline, Krajinski parkGoričko, Notranjski regijski park terKrajinski park Logarska dolina).Publikacija bo v kratkem objavljenatudi na spletni strani ministrstva.

Tema letošnjega dnevaZemlje, ki ga po svetuobeležujejo že od leta1970 (letos praznuje to-rej okroglo 35. obletni-co), je »Varujmo otroke innašo prihodnost«.

Ministrstvo ob tej pri-ložnosti nadaljuje z aktiv-nostmi za odgovornoupravljanje z vodnimi vi-ri, ki jih povezujemo s so-delovanjem javnosti.

Tako je bila 21. aprila v

Kopru javna predstavitev pr-ve od sedmih tematskih stra-tegij EU na področju okolja,Strategije o morskem okolju.

V petek, 22. aprila, smoskupaj s Parkom Škocjanskejame izvedli seminar z naslo-vom »Slovenija – vodna učnapot Evrope«. Seminar je bil na-menjen predvsem učiteljem-men-torjem vodnih učnih poti na osnov-nih in srednjih šolah.

Slovenija je vodna učna pot Evro-pe zato, ker se na njenem ozemlju pre-pletajo štiri evropske eko-regije: alp-ska, sredozemska, dinarska in panon-ska. Ustvarjajo izjemno pester vodnisvet, bogat z biotsko raznovrstnostjo.Prav ta preplet regij je edinstven vevropskem prostoru, zato zahteva od-govorno ravnanje in upravljanje.

Eden od dogodkov ob dnevu Zem-lje pa je bila tudi simbolična zasadi-tev hrasta, ki ga je minister za okoljein prostor Janez Podobnik skupaj zotroki eko šol ob svetovnem dnevuZemlje posadil v parku ob Kulturnemcentru v Novi Gorici. Drevo je mestuNovi Gorici darovala Turistična zve-

Ob svetovnem dnevu Zemlje

za – TIC Nova Gorica.Ministrstvo je tudi letos pozvalo ne-

vladne in druge organizacije, da se ak-tivno vključujejo v obeleževanje med-narodnih okoljskih dni in poročajo osvojih aktivnostih. Več o dogodkih nadan Zemlje lahko preberete na poseb-ni spletni podstrani ministrstva na na-slovu www.gov.si/mop pod rubrikoPROJEKTI / Mednarodni okoljskidnevi 2005. O mednarodnih aktivno-stih, povezanih s svetovnim dnevomZemlje, pa se lahko seznanite na splet-nih straneh www.earthday.net,www.epa.gov/earthday/.

OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJEDan Zemlje obeležujejo milijoni

ljudi po vsem svetu. Dobro je vede-ti, da smo del velike množice nevlad-nih organizacij, vlad, učiteljev, ver-skih skupnosti in drugih, ki se obtem dnevu zavedajo pomembnostiprizadevanj za zaščito našega plane-ta, otrok in prihodnosti, kar je temaletošnjega dneva Zemlje.

Navkljub vsem preprekam in te-žavam, s katerimi se srečujemo prireševanju okoljskih problemov (šeposebno pri ohranjanju naravnih vi-rov in biotske raznovrstnosti), se za-vedamo pomembnosti varovanja

planeta, ki ga bodo podedovali našiotroci.

Zato vas v svojem imenu pozivam,da smo pri pripravi razvojnih načr-tov celoviti in pri tem dosledno upo-števamo eko-sistemsko vrednotenjenaših posegov v okolje. S takim rav-nanjem bomo dosegli, da bo razvojdružbe resnično trajnosten, v skla-du z naravnimi viri, s kakovostjo živ-ljenja ljudi in z gospodarskimi mož-nostmi.

Janez PodobnikM I N I S T E R

ministrstvo za okolje in prostor

18 Odmev tema meseca

12. maja 2005 je bil poseben dan.Tako kot je bil poseben dan 12. maj1988, ko je več kot 1000 kmetov innjihovih podpornikov v Unionski dvo-rani v Ljubljani ustanovilo Slovenskokmečko zvezo kot prvo slovensko de-mokratično politično stranko.

Že priprava razstave, ki je pomenilapregled najpomembnejših dogodkov vteh 17- letih, je bila za akterje takrat-nih dogajanj priložnost za podoživitevprehojenega obdobja. Polni kulturnidom v Podpeči, srečanje starih prijate-

ljev in čudovit kulturni program, ki soga oblikovali Prifarski muzikanti, To-ne Gogala in Podpeški oktet, so obli-kovali lepo zaključno popoldne.

Rdeča nit uvodnih razpravljavcev jebila ponos, da so prav slovenski kmet-je skupaj z nekaterimi intelektualci izpisateljskih in drugih vrst, nosili za-stavo slovenske pomladi 1988. Več-krat je bilo izraženo tudi zadovoljstvo,da smo leta 2004 končno prišli dokoalicije in vlade, ki bo lahko uspe-šno nadaljevala delo, ki ga je začel

DEMOS, kot prva demokratična zma-govita koalicija. Po 17. letih smo sta-rejši, pa tudi z več izkušnjami, z voljoin energijo, da doprinesemo svoj pris-pevek k uspešnemu razvoju Sloveni-je. SLS je nekoč že bila izjemno moč-na stranka, SLS bo spet šla po potistare slave. Ne zato, ker bi si tako že-leli politične moči in vpliva, pač papredvsem za to, ker Slovenija rabimočno stranko, ki slovenske nacional-ne interese vedno postavlja na prvomesto.

V kulturnem domu v Pod-peči so se Slavnostne Aka-demije in priložnostne raz-stave udeležili bivši in seda-nji predstavniki SLS in nje-nih predhodnic in se spomi-njali svojih začetkov.

Podpeški oktet je sodeloval že na javnitribuni, nato pa v nadaljevanju še naslavnostni akademiji. Kljub temu, da sobili polno zasedeni vse popoldne, so bilifantje in možje vseskozi dobre volje.

Podpeški oktet je sodeloval že na javnitribuni, nato pa v nadaljevanju še naslavnostni akademiji. Kljub temu, da sobili polno zasedeni vse popoldne, so bilifantje in možje vseskozi dobre volje.

Slovesno ob 17-letnici ustanovitve SKZ in ZSKM, 16-letnici SKD in 5-letnici združitve

Slovenska kmečka zveza jeorala ledino demokratizacijein osamosvajanja Slovenije

19Odmev tema meseca

pričakovanega rezultata. Z ustanovi-tvijo Nove Slovenije se je začel pro-ces, ki je razumljivo vodil v slabitevzdružene stranke, pa tudi NSi v ko-rist SDS. Tako je danes namestozdružene stranke najmočnejša sloven-ska stranka SDS. Pozitivno je, da smose iz izkušenj iz preteklosti naučili, dase programsko sorodne stranke nesmemo medsebojno napadati, pač pamoramo sodelovati. Na teh izkušnjahsmo zgradili sedanjo trdno in verja-memo tudi dolgoročno uspešno koa-licijo.

V teh 17. letih se je zgodilo veliko.Dosegli smo mnoge velike cilje, ki smosi jih, neposredno ali posredno, zada-li že ob naših začetkih. Doprinesli smok ustanovitvi samostojne in neodvisneSlovenije, vzpostavitvi demokracije,vstopu Slovenije v EU in NATO.

Še veliko dela nas čaka in v tem vi-dim tudi poslanstvo Slovenske ljudskestranke, da bomo prišli do države indružbe, ki ne bo le gospodarsko us-pešna, ampak tudi bolj socialno pra-vična; ki ne bo stremela le k zagotav-ljanju pogojev za uspeh najsposob-nejših, ampak tudi spodbujala k soli-darnosti z ljudmi, ki so v težavah, kiso se iz različnih razlogov znašli narobu. Ki ne bo le ponosna na razvojsvojih najrazvitejših delov, ampak sebo čutila ob tem odgovorna in zaveza-na delovati v korist razvoja tudi vsehostalih, manj razvitih delov.

Svoje poslanstvo vidi SLS tudi v pri-zadevanjih, da bo spoštovano in na-grajevano zavzemanje malih in sred-njih podjetnikov, obrtnikov, kmetov indrugih, ki z zavzetim delom zagotav-ljajo sebi in drugim stabilna delovnamesta; da bo spoštovana in cenjenatudi tehnična inteligenca, brez katereni dolgoročno stabilnega gospodarske-ga razvoja.

Svoje poslanstvo vidimo v prizade-vanjih za tako državo, ki zna odgovor-no in državotvorno ščititi svoje nacio-nalne interese, od teritorialnih do gos-podarskih; ki spoštuje svoj jezik, kul-turo, svojo zemljo, poseljeno podežel-je, družinske vrednote tako, kot si tozaslužijo naši predniki in smo dolžnido naših naslednikov.

Ali Slovenija danes sploh rabi SLS,se sprašuje marsikdo? Ali Slovenija ra-bi SLS sedaj, ko je programsko sorod-na Slovenska demokratska stranka vzmagovitem zamahu, in se vsaj na vi-dez borimo za isti politični prostor.

Odgovor je DA. Slovenija potrebu-je SLS. Prvič zato, ker celo ob izjem-no visokem rezultatu SDS tudi sku-paj z NSi ne bi mogli oblikovati vla-de, če ne bi bilo naših, četudi skrom-nejših odstotkov.

in nevidno opravljeno delo v koristnaše stranke, v korist naše države, vkorist našega naroda.

Naj preletim glavne mejnike od ta-krat do danes. Še prej pa izpostavljam,da je Slovenska ljudska stranka z naj-daljšo zgodovino v Sloveniji nasploh,pred leti smo praznovali že 100-letni-co. Ponosni smo, da smo kot Sloven-ska kmečka zveza pred 17. leti oraliledino demokratizacije Slovenije. Koje bila SLS v stoletni zgodovini pove-zovalec najširšega kroga Slovencev innosilec številnih projektov, pomem-bnih za obstoj in prihodnost slovens-tva, sta tudi pred 17. leti ustanovljenaSKZ in pred 16. leti ustanovljenaSKD zvest dedič tega izročila.

Leta 1989 sta SKZ in SKD soobli-kovali in sopodpisali znamenito maj-niško deklaracijo, v kateri je bilaizražena zahteva za demokratično sa-mostojno in neodvisno Slovenijo. Todeklaracijo smo množično podpiso-vali na prvem taboru SKZ 12. maja1989 v Vipolžah v Goriških brdih.

Konec leta 1990 smo aktivno so-delovali pri pripravi in izvedbi plebis-cita in pripravi na osamosvojitev Slo-venije, ki smo jo dosegli po osamos-vojitveni vojni junija 1991. SKZ smopreko SKZ - LS pripeljali do zgodo-vinskega imena SLS. Vsake dve letismo imeli volitve, lokalne in parla-mentarne, vmes še predsedniške. Us-peh tako SLS kot SKD je nihal navz-

gor in navzdol.

Po več poskusih je le-ta 2000 prišlo dozdružitve SLS in SKD.Glavni akterji združit-ve bodo o teh dogaja-njih in javno še ne pred-stavljenih dejstvih goto-vo še pisali v svojih spo-minih. Zgodovinskazdružitev, ki je sledilaizpolnitvi težko razum-ljive zahteve takratnegavodstva SKD, naj vsiministri SLS izstopijoiz vlade, ni prinesla

Predvsem pa zato, ker je SLS sa-mo ena. Ob vsem spoštovanju pro-gramsko sorodnih strank je dejstvo,da je SLS v slovenskem prostoru ne-kaj posebnega. V nasprotju z vseminapovedmi in pričakovanji smo leta1996 dosegli skoraj 20 % volilnih gla-sov, kar je bilo vse do lanskega leta naj-višji rezultat katere od strank sloven-ske pomladi. In v nasprotju z mnogi-mi napovedmi je stranka kljub najraz-ličnejšim problemom preživela vse kri-ze, ima veliko moč na lokalni ravni ins tem neke vrste neuničljivost.

Zakaj?Predvsem zato, ker ljudje čutijo, da

Slovenija rabi stranko, ki je zavezanaslovenstvu, ki je vkoreninjena s sto-letnimi koreninami in ki se zaveda,da smo Slovenci preživeli, ker smoračunali predvsem nase in ne pričako-

vali, da bodo naše probleme reševalidrugi.

Odgovor, zakaj smo kljub vsem vi-harjem tako stabilni pa, dajejo tudinekateri od tistih nekdanjih članovSLS, ki so se iz različnih razlogov raz-šli s stranko in so postali aktivni v ka-teri od drugih strank. Pogosto pove-do, da so sicer prišli v bolje organizi-rano ali bolje finančno podprto stran-ko, toda tako dobro, kot so se v do-brih starih časih počutili v SLS, se vnovi stranki ne počutijo. In nato na-vadno omenijo kot višek našemnožične tabore, ki za mnoge še ved-no pomenijo glavno vsakoletnodružabno srečanje, kjer so si hkratinabrali pozitivno energijo za lažjereševanje vsakdanjih problemov.

To je kapital in potencial, ki se gazavedamo. Zavedamo pa se tudi dejs-tva, da bo pot do ponovnega vzponadolga in naporna. Toda za to pot smose odločili, vanjo verjamemo in jo bo-mo tudi prehodili.

Janez Podobnik,predsednik SLS

Vsakega posebej in vse skupaj je dobre volje, kot ponavadi,prijazno pozdravil župan občine Brezovica, v katero spadatudi kraj Podpeč. Dragu Stanovniku energije za delo nikoline zmanjka!

“

Predsednik Slovenske ljudske strankese je v slavnostnem govoru dotakniltako zgodovinskih, kot tudi aktualnihdejstev iz življenja stranke.

Slovenija potrebuje SLS– kot takrat tudi danes

Spoštovane članice in članiSlovenske ljudske stranke,spoštovani vsi zbrani na da-našnji akademiji ob 17. letniciustanovitve prve slovenske de-mokratične politične strankepo drugi svetovni vojni na tlehSlovenije, dragi prijatelji!

12. maja 1988 je bila v Unionskidvorani v Ljubljani ustanovljena Slo-venska kmečka zveza, predhodnicaSlovenske ljudske stranke, kot prva de-mokratična politična stranka po 2.svetovni vojni, ustanovljena v Slove-niji. Zato še posebno pozdravljam da-nes zbrane bivše predsednike Sloven-ske ljudske stranke in vse ustanovnečlane, vse udeležence zborovanja 12.maja 1988 ob ustanovitvi Slovenskekmečke zveze in zveze Slovenskekmečke mladine ter udeležence zbo-rovanja 10. marca 1989, ko je bilo us-tanovljeno slovensko krščansko so-cialno gibanje, kjer sem bil tudi sammed ustanovnimi člani.

Prav lep pozdrav tudi vsem bivšimin sedanjim poslancem državnegazbora, svetnikom državnega sveta inobčinskih svetov, županov, ministrom,sekretarjem in drugim odgovornimnosilcem nalog na državni in lokalniravni. Naj se že na začetku vsem invsakemu posebej zahvalim za vidno

20 Odmev tema meseca

Sedanja vladna koalicija je tudinaša koalicija, ta vlada je tudi našavlada. Kritizirali so nas, oblagali z žal-jivkami o nezanesljivosti, neodgovor-nosti, toda mi smo verjeli, da bo prišelčas za novo priložnost po letu 1990,nova priložnost za stranke slovenskepomladi in ta čas je prišel in dokazalibomo, da so bile kritike na naš računkrivične.

Kaj vse je bilo izrečenega o SLS, kije od 1977 do 2000 delovala kot moč-na koalicijska partnerica ob zmago-viti LDS. Mi smo si zelo prizadevaliza drugačno vlado, toda prestop Ci-rila Pucka iz takratne SKD je dalpredsedniku LDS zmagoviti glas zapridobitev mandatarstva.

SLS je v vladi odločno in pogum-no zastopala svoj program. Do te me-re odločno in pogumno, da se je poli-tično - gospodarsko - medijskinavezi starih struktur zdelo po-trebno izvesti politični linč inpopolno diskreditacijo takratne-ga predsednika SLS in podpred-sednika vlade, kakršnega Slove-nija do takrat še ni doživela. Ka-ko pomembna so bila takratnaprizadevanja SLS za zaščitodržavnega premoženja v Zava-rovalnici Triglav, za gradnjospodnjesavske verige hidroelek-trarn s slovenskim znanjem inoperativo, za ohranitev zdrave-ga jedra Litostroja, za poštenogospodarjenje z državnim pre-moženjem v telekomunikacijahin bankah, itd. se pravzapravkaže šele sedaj, ko nova vladapostopno postavlja stvari na svo-ja mesta in ugotavlja dan na dan no-va sporna početja prejšnje oblasti.

Če bi SLS v času svoje največjemoči od 1996 do 2000 res delovala vkorist starih struktur, kar se je brezargumentov stalno ponavljalo in seponekod še ponavlja, potem ne bi bi-lo razlogov, da bi jo prav te stare struk-ture dobesedno obglavile in jo skuš-ale povsem marginalizirati.

Zato ob tej priložnosti izražam priz-nanje vsem tistim, ki so doživeli in po-končno preživeli ta ponižanja, a so vztra-jali, da mi lahko danes gradimo zgradbosvoje prihodnosti tudi na teh temeljih.

Kaj je tisto, kar SLS dela prepoz-navno in pomembno v koaliciji pro-gramsko sorodnih strank.1. To, da smo ob relativno zelo libe-

ralnem programskem pristopu dovprašanja privatizacije državnegapremoženja neke vrste nacionalnikorektor. Ni namreč vse samo vseštevanju in odštevanju, tu je ševpliv take ali drugačne privatiza-cije najkakovostnejšega državnegapremoženja na našo prihodnost,pri čemer ohranitev saj omejene-ga vpliva na ključne gospodarske

nedavnega zelo osamljeni. Sedaj paverjamemo, da se bo postopno okre-pila možnost razvoja občin in še po-sebno slabše razvitih območij, prišlopa bo tudi do prenosa sedežev neka-terih ustanov iz Ljubljane v druga slo-venska središča.

SLS je še posebno prepoznavna vprizadevanjih za ohranitev poseljene-ga in obdelanega podeželja ter zaspoštovanje kmetovega dela. Prvič,odkar smo v vladi, SLS ne vodi resor-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no. Iskreno upam, da bodo sedaj tudidrugi spoznali vso kompleksnostproblematike razvoja kmetijstva in po-deželja ter se bomo skupno prizade-vali za ohranitev naše lepe kulturnekrajine, ki pa bo taka le, če bo pose-ljena. Poseljena pa bo, če bo ljudemna podeželju, tudi v odročnejših kra-

jih omogočeno preživetje in razvoj.SLS je prepoznavna v prizadevanju

za izboljšanje pogojev za številčnejšedružine, še posebno mlade. Tu bi iz-postavil reševanje stanovanjskih prob-lemov, vprašanje stroškov izobraževa-nja, možnost zaposlitve.

Pri vprašanju upokojencev želi SLSdoseči večjo vključitev starejših v naj-različnejše projekte, kjer bi lahko inželijo izkoristiti nakopičeno znanje inizkušnje. Za večino ljudi gotovo ve-lja, da si ne želijo le stabilnih pokoj-nin, ki so vsaj sedanji generaciji upo-kojencev zagotovljene, ampak želijo,če jim zdravje dopušča, biti tudi ak-tivni v korist družbe, ki jim zagotav-lja mirno starost. Tako mnogi upoko-jenci lahko doprinesejo k hitrejšemurazvoju v številnih sferah gospodarske-ga in javnega življenja.

SLS bo vztrajna v prizadevanjih, dase skladno s koalicijsko pogodbo iz-boljšajo možnosti za delovanje inzmanjšajo nepotrebni birokratskiproblemi pri delovanju obrtnikov termalih in srednjih podjetnikov. Če ve-lja, da se nikoli kaznovani ugledni inspoštovani obrtniki in podjetniki bo-

sisteme igra pomembno vlogo. Čebi bilo vseeno, kdo je lastnik,potem močne in vplivne evropskedržave ne bi ohranjale znatnega alivečinskega deleža v nekaterih ban-kah, telekomunikacijah, energetiki.Ni vseeno in verjamemo, da bo vla-da v skladu s tem tudi delovala.

2. Naša prepoznavnost in pomen vkoaliciji je nato v zavzemanju zazaščito nacionalnih interesov prireševanju odprtih vprašanj s sosed-njimi in drugimi državami. Jasnoje stališče SLS, da vztrajamo na ce-lovitosti Piranskega zaliva, pro-stem dostopu Slovenije na odprtomorje in pravično rešitev drugihodprtih vprašanj s Hrvaško.

Slovenija odločno podpira Hrvaškopri vstopanju v EU in NATO. Zato jetoliko bolj nerazumljivo, da Hrvaška

s 1000 kilometrsko obalo problema-tizira nekaj 100 m, ki so po vseh kri-terijih slovenski, in nam med drugimzagotavljajo neoviran in neomejen do-stop na odprto morje. Tega ni mogočeimenovati drugače kot nagajanje in nato v SLS ne pristajamo.

SLS tudi odločno zavrača poskuse do-ločenih političnih krogov v Italiji, da bizmanjšali in zameglili odgovornost fašis-tične Italije za grozote v času fašizma.

SLS ostaja trdna v prepričanju, dasi spoštovanje zaslužijo vsi, ki so se bo-rili proti nacizmu, fašizmu in komuniz-mu, in da ni mogoče vseh partizanovobtoževati za revolucijo in povojne po-boje ter ne vseh domobrancev za pri-sego okupatorju. Veseli nas, da to po-staja, čeprav pozno, prevladujoč načinrazmišljanja v slovenski politiki.

SLS tudi odločno podpira prizade-vanja Koroških Slovencev za doslednoizvajanje avstrijske državne pogodbe, kogre za zaščito slovenske manjšine.

SLS dela prepoznavno prizadeva-nje za skladen regionalni razvoj in de-centralizacijo Slovenije. To je pomem-ben del koalicijskega programa in po-sebno pri decentralizaciji smo bili do

jijo obiskov inšpekcij zaradi izkušenjstanovskih kolegov, kjer je zaradiosebnih zamer prihajalo do oviranjadelovanja, neživljenjskih odločitev inonemogočanje delovanja, potem v siste-mu nekaj ni v redu. Potem je to tako,kot če policija kaznuje predvsem tiste,ki vozijo nekaj km na uro prehitro, alipopijejo kozarček ob večerji, vsem zna-ni cestni huligani, ki pomenijo strah intrepet na cestah, pa ostajajo nekazno-vani. Tu nas čaka še veliko dela.

Kakšen je danes položaj Slovenijev svetu? Dober. Za to gre tudi zaslugaprejšnjim vladam, in sedanja vlada jena tem področju začela na dobrih te-meljih. Toda to ni končni cilj. Vzpo-stavitev dobre mednarodne pozicijeSlovenije, je sredstvo, s pomočjo ka-terega lažje gradimo gospodarsko us-pešno in socialno pravičnejšo družbo,

pa tudi prispevamo k reševanju odpr-tih problemov v soseščini in širše. Gle-de tega pa se bomo morali še marsi-kaj pogovoriti, tako v vladi kot širše.Ob tem, ko je slovenska zunanjepoli-tična aktivnost preko vodenja OVSEin tudi sicer na zavidljivi ravni, pa sezdi, da se podcenjujemo glede možno-sti uporabe mednarodnih vzvodov zazaščito naših interesov. Kot bi šlo zanesporazum glede vprašanja pravice,da uveljavljamo svoj status članice EUin NATO, ko gre za sledenje našimciljem. Uporaba mednarodnih vzvo-dov je nekaj najbolj logičnega. Kot jelogično, da kot polnopravni člani EUin NATO izvajamo svoje dolžnosti, jelogično, da koristimo tudi pravice.Naš vpliv in ugled se s tem ne bostazmanjševala, ampak krepila. Dovoljsamozavesten pristop pri reševanjulastnih problemov je najboljša referen-ca, da bomo sposobni ne le spremljati,ampak tudi voditi politične aktivnostina Balkanu in širše. Ob prevzemanjuEUR-a je dogovor o tem, kje in kako vprihodnosti v evropskem prostoru vi-dimo Slovenijo kot relativno majhno,a hkrati uspešno in mednarodno

Ko se stari prijatelji, kolegi in znanci zberejo na enem mestu, ni nikoli dovolj tem za klepet, pogovore, tudi kritične pripombe... Kulturni dom v Podpečini bil, kar se tega tiče, nobena izjema.

21Odmev tema meseca

kaj sami zelo prepričljivi. Slovenskikmetje smo bili tisti, ki smo ustano-vili prvo slovensko demokratično po-litično stranko. To je dejstvo. Je seve-da po svoje logično, da je bil kmet inobrtnik tisti,ki je lahko povedal svojemnenje. Kajti samo kmet in obrtniksta bila na svojem. In če jih je oblastše tako šikanirala, vsaj ob vsakdanjikruh jih takoj ni mogla spraviti. Zatoje bila pravzaprav to neka zgodovin-ska zaveza in obveza, ki jo je slovenskikmet vedno, ko je bilo najbolj potreb-no, znal z drugimi skupaj dobro opra-viti.

Tisto, kar se mi zdi tu pomembnopostaviti zelo direktno je vprašanje,kaj je danes SLS v odnosu na to, karje bila pred 17-imi leti in pred 16-imileti, če govorimo o kmečki zvezi inslovensko krščansko-socialnem giba-nju, ki je bilo ustanovljeno leta 1989kot predhodnica krščanskih demokra-tov in s katerimi smo se leta 2000združili in prišli nato do skupne Slo-venske ljudske stranke. Jaz mislim, daje osnovno vprašanje ali nas še druži-jo iste vrednote, predvsem pa ali sa-mi še verjamemo v te vrednote in alismo se pripravljeni zanje izpostaviti.

Ali verjamemo, da je vredno delati zastvar, za državo, za narod, ali pa tudimi mislimo, da so ljudje toliko vred-ni, kolikor je vreden njihov bančni ra-čun. Ali tudi mi mislimo, da je vred-na vsaka stranka, zveza in gibanje to-liko kolikor lahko nekomu zagotovidenarja za podjetje ali kmetijskih sub-vencij in če mu jih ne zagotovi dovolj,je pa treba tega človeka oz. strankozamenjati. Za to se nismo borili, zato se nismo ustanovili in če si to nebomo odkrito povedali, potem takestranke Slovenija ne potrebuje. In jazmislim, da danes, ko nismo bili spo-sobni niti tega, da bi skupno organi-zirali ali tukaj ali v Unionski dvorani,eden zraven drugega eno ali dve mno-žični prireditvi skupaj je predvsemčas, da pogledamo resnici v oči. Stvarje kritična ne zaradi zunanjih dejav-nikov, zaradi nas samih. Jaz zdaj, kotveste, največ delam v Srbiji in pravimto, kar velja za Srbe. Srbi sebi najboljškodijo. Nihče jim tudi ne more boljškoditi kot sami sebi. Nihče jim nemore bolj koristiti in jim ne more boljpomagati. Za našo stranko velja po-dobno. Sami sebi smo najbolj nevar-ni. Naš potencial je neomejen, našemožnosti so odprte, če se bomo pre-prosto zavedali, kaj je tisto, kar na os-novi 17-letne in 100-letne zgodovineSLS, država, narod danes potrebujein od nas pričakuje.

Danes bi se rad zahvalil za pogumin načelnost, še posebno tistim, ki sozaradi zvestobe meni in mojemu pro-gramu kasneje prišli ob status, služ-bo, so še danes brezposelni, itd. Obcelovitem medijskem linču, ki se jezgodil, pravzaprav ne morem zameri-ti ljudem, ki so verjeli, da sem lopov,nesposobnež, provokator itd., zžalostjo pa ugotavljam, da lastni ljud-je niso čutili potrebe, da bi nekdo na-pisal: »Ne, ne, ta človek ni taka bara-ba, preprosto zato, ker ga poznamodovolj časa«. To sem se spomnil, koso se pred tedni lotili našega podpred-sednika in uspešnega župana, BojanaŠrota. Pomislil sem; tako se je začelopri meni. Približno tako, z Mladino.Neko jutro sem se pripeljal v Ljublja-no in videl zgodbo. Jaz nisem vedelzaključka, tisti, ki so zgodbo peljali,pa so že poznali zaključek. Kaj najbo za nas nauk teh zgodb? Dokler sene ugotovi, kaj je res, mora strankastati za svojim človekom. Če bi samodesetino tistega, kar je o meni pisalo,bilo res, bi bil jaz danes v zaporu.Ljudje morajo čutiti, da bo stranka zanekom, ki se je izpostavil kot župan,poslanec, minister, sekretar, ki se bo-ri z goljufijami, korupcijo, ki se zavze-ma za ambiciozni mestni razvoj, dabo zaščiten s strani stranke do trenut-ka, dokler se ne ugotovi, ali je res de-loval v nasprotju z zakoni.

Marjan Podobnik

Dvorana je bila polna. Znani in tudi manj znani obrazi SLS, vsi pa so pozornospremljali dogajanje na odru.

“ Lep pozdrav Vsem!17 let je pravzaprav kratko ob-dobje. Zakaj pa slavimo 17-let-nico? To ni nič posebnega, bikdo dejal. Seveda. Ampak čepomislimo, da smo pred 17 letiimeli v Sloveniji enopartijskikomunistični sistem, imeli Ku-čana za predsednika in vodjosicer reformiranih komuni-stov, ki so pa vendarle direkt-no ali posredno odločali ovsem. Odločali tudi o tem, kajbo z ljudmi, ki smo prišli 12.maja 1988 v Unionsko dvora-no, če bi se komu v CK zazde-lo, da imajo preveč ambicioz-ne cilje.

Zato posebno priznanje vsem ti-stim, ki ste takrat zmogli napolniti toUnionsko dvorano in dati moč inenergijo, da so potem tudi druga gi-banja in skupine začutile pogum inšle v organizacijo zvez, gibanj instrank. In mislim, da moramo biti tu-

Biti moramo vztrajniin odločni pri zaščitinacionalnih interesov

spoštovano državo. Te je temeljnostrateško vprašanje Slovenije. Tu časne dela za nas. Tudi ni čistih mode-lov, ki bi jih kopirali. Gotovo pa bibilo več kot le škoda, da bi res dobremožnosti splavale po vodi samo za-to, ker ne bi vedeli kaj z njimi. Če sesami ne bomo spoštovali, nas tudidrugi ne bodo spoštovali. Če sami nebomo vedeli, kaj hočemo in se zave-dali, do česa imamo pravico, potemnam bodo tudi dobronamerni part-nerji le težko pomagali. Ker nisemedini s tovrstnim razmišljanjem, ver-jamem, da bomo preko dialoga prišlido pravih rešitev.

Velik izziv in ključnega pomenaza večjo prepoznavnost Slovenskeljudske stranke je aktivnejše in celo-vito seznanjanje javnosti z našimpreteklim in sedanjim delovanjem,kar pravzaprav začenjamo z da-našnjo obletnico. Drug izziv pa jekvalitetna priprava na lokalne voli-tve, ki bo najboljša, če bomo pre-pričljivi kot ministri, poslanci, svet-niki, župani; če bomo prepričljivivsak dan vsak na svojem področjudelovanja.

Največji skupni izziv programskosorodnih strank in vseh strank, kioblikujejo sedanjo vladno koalicijopa je, da ohranimo medsebojno zau-panje veliko intenzivnost dela in trd-no prepričanje, da delujemo v koristSlovenje, Slovenk in Slovencev invseh, ki z nami živijo.

Obletnica je tudi čas za zahvalein spoštljiv spomin vseh tistih, ki sonas od zadnjega podobnega srečan-ja za vedno zapustili. Danes se takoposebno spoštljivo spominjam naše-ga dolgoletnega poslanca nekdanje-ga podpredsednika stranke in us-pešnega voditelja SLS iz LesičnegaFranca Potočnika, od katerega smose mnogo prezgodaj poslovili prednekaj meseci. Spominjam se tudidrugih predstavnikov in članov SLS,ki so odšli v večnost.

Ob današnji priložnosti vabim vse,ki se vidite v našem političnem kro-gu, da se nam pridružite. Že danespa vse prav lepo vabim na 14. taborSLS, ki bo 11. septembra letos v Mo-zirju v Mozirskem gaju.

Naj zaključim z nekoliko prilago-jeno mislijo William-a James-a: Najnam bog da miru, da bomo sprejelito, česar ne moremo spremeniti; po-gum, da bomo spremenili to, kar lah-ko in modrosti, da bomo razlikovalimed enim in drugim.

Naj živi SLS,naj živi Slovenija.”

22 Odmev tema meseca

Današnjo priložnost bi rad izkori-stil tudi za posebno zahvalo MatejiJagodič. Sem eden od tistih, ki vemkoliko je naredila za našo stranko.V vsem tem času, ko so prihajali inodhajali predsedniki, tajniki in dru-gi. Verjamem, da se z menoj strinja-te. (Aplavz)

Še misel o vprašanje zvestobe. Čebodo ljudje čutili, da smo zvesti stva-rem, za katere smo se postavili instopili skupaj, nam bodo verjeli. Kosem bil pred nekaj tedni na IO kotpredsednik Slovenske narodne zve-ze pri SLS, je bilo prebrano, da ne-kaj ključnih ljudi, celo nekateri biv-

ši voditelji SLS in nekateri, ki so se-daj na državnih položajih, niso pri-pravljeni plačati na svetu stranke do-govorjeno podporo stranki, ki je parprocentov plače, kot imajo vse stran-ke po svetu. Torej, da so uradno za-vrnili, da bi plačali to simbolno pod-poro. Ni pomemben denar, pomem-ben je predvsem simbol. Takrat semrekel, hvala Bogu, da se je strankaodločila, da je speljala ta postopek,ker to je prvi korak selekcije, kdo jevreden zaupanja in kdo ne. Drugi ko-rak je potem dolgotrajnost dela, do-kazovanje na občinski in državni rav-ni, itd. In ta temelj moramo trdno po-staviti, imamo potencial in možnost,da ga bomo tudi izkoristili.

Še nekaj misli o kmetijstvu inkmetstvu kot gibalu slovenske demo-kratizacije in osamosvajanju. Mi-slim, da nosimo zelo veliko odgovor-nost za prihodnost slovenskega kme-ta, kmetijstva in podeželja. Tudi nipomembno ali trenutno vodimokmetijsko ministrstvo ali ne. Če se-daj naredite anketo med ljudmi vSloveniji, kdo iz katere stranke vodikmetijsko ministrstvo, sem prepri-čan da jih vsaj 80 % misli, da je toSlovenska ljudska stranka. Videlsem, da to mislijo celo številni funk-cionarji iz različnih političnihstrank. Nič ni narobe, da v tem tre-nutku ministrica MKGP ni iz vrstSLS, ampak SDS, ker je prav da tu-di drugi vidijo kako težko in kom-pleksno nalogo je imela SLS vsa ta

Dr. Franc Zagožen

je takrat v Unionski dvorani dogajalose ne more zgoditi dvakrat. Moji štu-dentje, ki so bili glavni pri organizaci-ji tistega shoda ustanovitve SKZ, sose zelo bali, da bo Unionska dvoranaprazna, jaz pa sem jim nekaj dni prejrekel, naj vendar poskrbijo, da tudi ti-sti, ki ne bodo mogli v dvorano, sliša-li, kaj se v dvorani dogaja, torej najnamestijo zvočnike zunaj in res nismomogli vsi priti v dvorano. Takrat so sedogajale v naši Sloveniji ključne stva-ri. Celo Delo je naslednji dan zapisa-lo, da je bil to v državi najpomembnej-ši politični dogodek. Petdeset let sose najpomembnejši politični dogodkidogajali samo v raznih Centralnih ko-mitejih. Mimogrede, Zveza slovenskekmečke mladine je starejša, ampak ob-letnico lahko praznuje vsaka štiri le-ta, ustanovljena je bila 29. februarja.Tej ustanovitvi je prisostvoval, ves danje bil zraven, gospod Marinc, takratkandidat za predsednika predsedstva

“

Prva vrsta podpeškega kulturnega doma: Ciril Smrkolj, Jakob Presečnik, dr. Ivan Žagar,Nada Skuk, mag. Franci But, Janez Podobnik, dr. Franc Zagožen, Marjan Podobnik,Stanko Čurin, Polonca Drofenik in Franci Rokavec

Marjan Podobnik, Jože Bevec in MaksimilijanMohorič po ogledu razstave...

leta in kako veliko delo, predvsemob vključevanju Slovenije v Evrop-sko Unijo. Ne le zaradi odgovorno-sti do stranke, ampak predvsem za-radi odgovornosti za prihodnost po-seljene Slovenije, Slovenstva, tudi de-mografsko ogroženih območij, mo-ra SLS oblikovati celovito strategijoza razvoj slovenskega podeželja, kibo temeljilo na doslej opravljenemdelu. Odgovoren pristop do reševa-nja problemov slovenskega podeže-lja je tudi predpogoj za uspešen na-stop stranke na lokalnih volitvah, šeposebno v podeželskih občinah. Vseje v naših rokah. Upam, da ne bo-

mo zapravili možnosti, kiso nam dane. Verjamem,da imamo dobro, pravo, us-pešno koalicijo, kot smo jočakali vsa ta leta. Koalicijoz izkušnjami, z močnim vo-diteljem, ki bo po moji oce-ni zdržala vsaj 8 let in jeznotraj tega odgovornostSLS za kmetijstvo in pode-želje še posebno velika.

Ob koncu bi vas rad vselepo povabil tudi k sreča-njem Slovenske narodnezveze pri SLS, ki jo vodim.Lepo pozdravljam nekate-

re od tistih, ki so nas Hrvati prete-pali in odvlekli v Buje. Ljudje bodopočasi dojeli, da to, za kar se mi bo-rimo, za slovenske nacionalne inte-rese pri mejnih vprašanjih, pri gos-podarstvu, pri ključnih podjetjih, prinacionalni zavesti, da je to pravastvar. Slovenska ljudska stranka imaprihodnost. Bodimo ponosni na svo-je korenine, imejmo vztrajnost, po-gum in ambiciozne cilje, potem senam tudi prihodnosti ni treba bati.

Hvala lepa.

Praznuje se na danrojstva – govorim oustanovitvi Slovenskekmečke zveze

Rad bi vas vse pozdravil, vsetiste veterane iz Unionske, ve-terane iz 1988, 12. maja. Praz-nuje se na dan rojstva – govo-rim o ustanovitvi Slovenskekmečke zveze. Rad bi pozdra-vil tudi vse druge, ki ste bilizraven in imeli pomembno vlo-go pri vseh drugih dogodkih,ki jih danes tudi praznujemo.Štiri sem naštel: ustanovitevZveze slovenske kmečke mla-dine, Slovenske kmečke zve-ze, Slovenskih krščanskih de-mokratov in pa 5. obletnicazdružitve.

Vse se ni zgodilo 12. maja, meni paje, brez zamere da ne bo kdo naroberazumel, najbolj pri srcu ravno 12.maj, ker je neponovljiv. Tisto kar se”

23Odmev tema meseca

Socialistične republike Slovenije. Pri-šel je pozdravit, to je bil pravzapraven posvet, ki ga je organizirala Zvezaslovenske kmečke mladine in ki smoga izkoristili za ustanovitev Zveze slo-venske kmečke mladine. Prišel je poz-dravit in potem je moral obljubiti, dabo ves dan prisoten in je bil do za-ključka. Sicer ob koncu je že zadaj vdvorani sedel na radiatorju in čakalkdaj bo lahko odšel, pa vendar je dr-žal besedo, da bo do konca. Potem jeodšel in kako uro kasneje je radio ob-javil, da je gospod Marinc odstopil kotkandidat za predsednika predsedstva.Če se spomnite, smo takrat izvoliliStanovnika. Tako velik dogodek je bilže ustanovitev Zveze slovenske kmeč-ke mladine in kako hitro je to šlo, naj

povem. 29. februarja je bila ustanov-ljena Zveza slovenske kmečke mladi-ne. Javno sem pobudo za njeno usta-novitev objavil v reviji Mladina, kate-ra je bila takrat za te stvari dostopna.Mislim, da je bilo zadnje dni januarjaali prve dni februarja, vem da je men-da bil en teden pred obletnico Karde-ljeve smrti - tega ne bi vedel, ampak v

enem žolčnem članku, ki je izšel za-radi mojega članka v Mladini potemv ljubljanskem Dnevniku, sem postalna to pozoren. Torej v enem mesecuod pobude do ustanovitve. Zveza slo-venske kmečke mladine je bila usta-novljena - med drugim je dobila nalo-go, da pomaga pri ustanovitvi Sloven-ske kmečke zveze in to je bilo mogo-če realizirati že 12. maja. Ne vem ka-ko bi se stvari odvijale, če res ne bitakrat kmetje tako zavzeto sodelovaliin vsi drugi, ki so se s takimi idejamistrinjali. Slovensko kmečko zvezo smoustanovili slovenske kmetice in kmet-je in njihovi somišljeniki, državljaniRepublike Slovenije. To je bila urad-na izjava. V tej uradni izjavi je bilpravzaprav program. Res smo pozna-

li takrat tudi držav-ljanstvo RepublikeSlovenije, vendar nezares, nihče ga ni re-sno jemal, kerRepublika Slovenijani bila samostojnadržava, ampak enavezalna država v ok-viru neke diktature.Ko sem dal pobudoza ustanovitev Slo-venske kmečke zve-ze in slovenskekmečke mladinesem prav s tem ra-čunal. Kermavner je

v tistem času pisal, da je vsa družba vkrizi, da iz te krize ne bo izšla, če sene bo zelo angažirala inteligenca.Onje zapisal: »pameti ni mogoče nacio-nalizirati«. Res se je kulturni krog, in-teligenca, pisateljski krog predvsemokrog Nove revije, so se zelo angaži-rali in pripravljali teren. Razmišljalsem, da tudi kmetje niso popolnoma

nacionalizirani, čeprav jih je bilo poštevilu sicer največ in so trpeli posle-dice nacionalizacije. Ampak mi smokmetstvo imeli katero pa ni bilo v ce-loti odvisno od režima. Takrat so toljudje razumeli. Kmečka zveza, ki jebila potem prva opozicijska strankaizven sistema, izven parlamenta, ki gani bilo in izven takratne delegatskeskupščine, sicer registrirana kot druš-tvo, je delovala kot politična stranka.Ljudje so to razumeli. Na prvih voli-tvah je v občini Ljubljana Centerkmečka zveza dobila več kot sociali-stična zveza - takratni socialisti. To jebilo leta 1990 spomladi. Kasneje sose stvari seveda odvijale nekoliko dru-gače, ne tako kot bi si želeli. Ustanav-ljanje podružnic Slovenske kmečkezveze - podružnice smo imeli - je po-tekalo zelo hitro in zelo uspešno inpreden so se pojavile druge stranke,ko se je bilo treba pripravljati na voli-tve, je bila v vsej državi najbolj orga-nizirana kmečka zveza. Tudi vDEMOS-ovem klubu poslancev jebila najbolj zastopana kmečka zvezaz vsemi poslanci vseh treh zborov:zbor združenega dela, zbor občin indružbeno politični zbor. V družbenopolitičnem zboru je imela toliko po-slancev kot Slovenski krščanski demo-krati, a pol procenta manj glasov inpo takratnem dogovoru v DEMOS-uje mandatarstvo pripadalo Sloven-skim krščanskim demokratom. Klubkmečke zveze je bil pa najmočnejšiklub DEMOS-a. In še nekaj. V Izvr-šilnem odboru SKZ smo se takrat do-govorili, dali navodila, prosili vse na-še podružnice, naj pomagajo ustanav-ljati tudi druge stranke. Tako so v vsejSloveniji ljudje, člani Slovenske kmeč-ke zveze, aktivni člani, pomagali us-tanavljati Slovensko demokratično

Izidor Rejc, dr. Matic Tasič in Janez Podobnik so zagotovodve ali tri besede namenili tudi gospodarstvu.

Slovenski igralec Tone Gogalaje dvorano najprej ogrel zinterpretacijo Povodnegamoža, nato pa je požel burenaplavz, ko se je predstavil kotslavni Linhartov Matiček.

Dr. Franc Zagožen, kateremu so stisnili roko malodane vsiprisotni, na fotografiji tokrat v družbi Jožefa Tivadarja.

zvezo, ponekod tudi Slovenske krščan-ske demokrate, verjetno tudi social-demokrate, itd. Mirno lahko rečemo,da je slovensko podeželje in kmetstvozelo odločilno prispevalo k temu, dase je Slovenija organizirala tako, daje leta 1990 na volitvah zmagal DE-MOS in izpeljal osamosvojitev na naj-boljši možen način. Kako bi sicer go-vorili o zgodovini zadnjih 17 let, nevem.

Vsi drugi dogodki so seveda pravtako pomembni: ustanovitev Sloven-skih krščanskih demokratov, združi-tev Slovenske ljudske stranke in Slo-venskih krščanskih demokratov, žal jeimela ta združitev tudi nepričakovaneučinke, sicer ne bi rad govoril o razlo-gih zakaj se je vse to zgodilo, ampakmislim, da bi seveda, če bi vsa zdru-žena stranka takrat bila enotna kot jebila poslanska skupina, tudi zadnjihpet let v Sloveniji potekale drugače,boljše in lažje. No, kakorkoli, pred na-mi so drugi izzivi. Jaz se bi res radprav posebej zahvalil vsem poslancemtakrat združene SKD in SLS, ki sobili v državnem zboru sposobni ohra-niti to enotnost in zelo resno vzeli tozdružitev. Mislim da smo s takratnimdejanjem dejansko spet odločilno re-ševali demokracijo v Sloveniji. Pravto bi se zgodilo na volitvah leta 2000od skupaj 90 poslancev, bi jih več -celo tam okrog 80 - imela tista po-litična opcija, ki je zdaj v opoziciji. Inne bi bilo seveda niti SLS niti SKD,ampak ena zelo šibka opozicija. Manjkot 10 poslancev bi ostalo v parlamen-tu leta 2000, če ne bi takrat poslan-ska skupina zdržala velikih pritiskov,ki jim je bila izpostavljena z vseh stra-ni. In ta slavna beneška komisija se-veda vrhunskih pravnih strokovnjakovEvrope nam je dala prav. In smo tudipravno pravilno ravnali ne samo po-

24 Odmev tema meseca

družbe. In Slovenija je imela velikoprednost v tem, saj je kmetstvo imelood nekdaj tudi v najhujših in najboljtrdih časih drugih sistemov občutekdo zasebne lastnine. S tem ko je ime-lo občutek do zasebne lastnine je ime-lo še poseben občutek do krivic. Za-to sem prepričan, da je slovenski kmetali podeželan eden tistih, ki je najboljtvorno prispeval k temu, da se je vSloveniji zopet začelo demokratičnogibanje, da se je to prerodilo in na kon-cu zaokrožilo v gibanje, ki je pripelja-lo do osamosvojitve države in mislim,da lahko mirne duše rečemo, da jeSLS prva demokratična slovenskaljudska stranka, v kateri so v sebi, ti-

mag. Franci But

“

stem čisto prvem začetnem obdobju,podeželski in kmečki ljudje morda no-sili prvo in največjo ključno vlogo. Ta-ko da, to je neizbrisno zapisano in mi-slim da so to ene od korenin, na kate-re ni potrebno pozabiti in tudi se jene sramovati ampak jo pravzapravupoštevati kot ene vrste vrednota.

Mi smo vendarle v teh letih preho-dili eno dolgo pot in ne glede na tak-šne in drugačne kritike sem prepri-čan, da smo ogromno prispevali k slo-venski podobi, ker je ta okrogla mizanekoliko bolj namenjena tem vpraša-njem podeželja. Nesporno je jasno,da tudi politika, kot smo jo na tempodročju uveljavili, je predvsem inskorajda morda izključno rezultat na-šega dela posameznikov, skupin in mi-slim, da brez tega bi bili v Slovenijidanes na nivoju drugih držav, ki sovstopile v EU s polovico manjšimisubvencijami in z veliko več težava-mi. Upam in želim, da bomo pod se-danjo vlado, v kateri sodelujemo inje prav da sodelujemo in moramo so-delovati, ker je to vlada podobne po-litične opcije, kot so vrednote našestranke, da se bo pravzaprav to nada-ljevalo v tem smislu, da ne bo prevla-dalo neko zelo liberalno razmišljanjeo vsem, ki pravzaprav nima kakšnihposebnih občutkov do tistega, kar nivisoko profitabilno. Mislim, da se bozelo veliko izkazalo v tem smislu že v

Priložnostno razstavo si je še v pripravljalni fazinajprej ogledal Darko Ravnikar, po končanislovesnosti pa še številni udeleženci in krajaniPodpeči.

Ne, nič nimata za bregom... Le oba sta seveselila še enega lepega in uspešnegadogodka, ki ga je SLS izpeljala - glavnitajnik stranke Aleš Vehar in delavni županŠkocjana Anton Zupet.

Janez Per in Cveto Stanonik - prvi je po končanemuradnem delu zagotovo razmišljal o glasbi, drugi pa je zdušo in srcem motorist - torej si lahko mislimo....

Marko Debevec (ki sestrankarskih prireditev vednorad udeležuje) je svojodružbo (tudi Franca Horvatamlajšega) zabaval z zgodbamis hribov nad Borovnico...

Podpredsednica stranke in predsednica Slovenskeženske zveze pri SLS Nada Skuk, je za vsakega našlaprijazno besedo in nasmeh. Na fotografiji se jezadržala v pogovoru z Ivom Bevkom in IzidorjemRejcem.

Prvi zapriseženi prekmurski svetnik v DZ, drugi panič manj zapriseženi pivški župan in “šef” kar nekajslovenskih občin, združenih v skupnost, kjer se lažjedela in dobi kakšen tolarček za boljše življenjeobčank in občanov. Marjan Maučec in Robert Smrdeljsta strankarska kolega in prijatelja že vrsto let.

Na fotografiji je Alojz Štuhec s kolegi - Alojz je bil edenod podpisnikov ustanovitve Slovenke kmečke zveze, zatose je tudi na pospeški prireditvi z nostalgijo spominjaltistih časov

Slovenija je imelaprednost –imela je kmetstvo

Nesporno je res, da je Slove-nija imela eno prednost, ko sose začeli dogajati dogodki le-ta 1988. Slovenija je imelakmetstvo, mnoge druge drža-ve, ki so se želele izkopati izenostrankarskega sistema,kmetstva niso imele.

Ko se pogovarjam s kolegi in prijate-lji iz držav kot so baltske države, Češ-ka, Slovaška, tudi Madžarska, te dr-žave v bistvu sploh niso imele kmets-tva in ker niso imele kmetstva, nisoimele enega pomembnega stebra

litično. Preizkušnje bo stranka pre-življala tudi v prihodnje. Jaz ver-jamem, da ne več tako hudih kot sose dogajale v teh letih. Kljub temučas hitro mineva. Rad bi rekel samoše tole. Slovensko ljudsko stranko slo-venska država potrebuje. Odigrala jeveliko vlogo, vsak njen del, od tistihprvih začetkov Zveze slovenskekmečke mladine naprej, odigrala jezelo pomembno vlogo, bila deležnatudi kritik, pogosto z vseh strani, am-pak brez SLS bi bila podoba Slove-nije že zdaj bistveno drugačna. Slo-vensko ljudsko stranko močno, čimmočnejšo bo Slovenija potrebovalatudi v prihodnje. Jaz si ne morempredstavljati uspešne države tudi vEvropski uniji ne, v kateri ne bi ime-le veliko težo vrednote, ki jih v druž-bo in politiko vnašajo ljudske stran-ke v vseh deželah Evrope - ljudskeali krščansko demokratske stranke,združene v Evropsko ljudsko stran-ko. Meni se zdi, da je v krizi ne sa-mo Evropska unija ampak ves svet,ta globalizacija in liberalizacija vse-ga prinaša po mojem tudi zelo veli-ke izzive in žal tudi izgubo vrednot,ki so bile in morajo biti tudi v pri-hodnosti temelj trdnih in zdravihdružb. Zaradi tega pozivam zdaj, se-veda predvsem mlajše z veliko ener-gije, da nadaljujejo in gradijo na tehvrednotah.”

25Odmev tema meseca

Kratko poročilo o delovanju OO SLSBrezovica ob 17. obletnici SLS

Odločitve našega vodstva, da praz-nujemo 17. rojstni dan SLS pri nas, vPodpeči pod Krimom, sem se razve-selil. Izkoriščam to priložnost in sevsem vam zahvaljujem za udeležbo naslovesnem praznovanju. Moje želje so,da bi se v Podpeči pod Krimom, KSPodpeč Preserje, Občini Brezovica, naLjubljanskem barju in v regiji Osred-nje Slovenije počutili dobro in da binas tudi ta dogodek med seboj še boljpovezal ter nam tako dal novih močiza naše prihodnje delo v korist vsehljudi in naše lepe domovine Sloveni-je.”Podružnica naše stranke Krim –Barje se je na področju sedanje Obči-

ne Brezovica ustanovila med prvimiv Sloveniji. Po njenih mejah pa so seoblikovale in sedaj potekajo tudi me-je Občine Brezovica in vseh sosednjihobčin. Od nastanka dalje je SLS tudipri nas edina politična stranka, ki de-luje vseskozi za vse ljudi in vse orga-nizacije, ustanove in skupnosti. Pravtako pa mi je vedno v oporo tudi primojem županovanju.

Vesel sem in ponosen, da je pravprojekt SLS “Vrnimo življenje v slo-venske vasi in zaupanje med ljudi”, kiga uspešno vodim že petnajsto leto, vdobro oporo pri utrjevanju sožitja inzaupanja med vsemi ljudmi v vseh na-seljih. Vesel sem tudi, da je prav taprojekt privabil in še naprej uspešnovabi k prostovoljnem delu zelo velikoljudi. Tako narejeno prostovoljno de-lo je neizmerljivo veliko in dobro. Pravzaradi tega je samo v zadnjih 10 letihna novo zaživelo ali bilo poživljenjodelovanje v vseh oblikah civilne druž-be. To potrjujejo tudi podatki, saj jebilo leta 1995 registriranih 36 društevsedaj pa jih uspešno deluje preko 70.Tudi rojstni dan naše stranke je čudo-vito vpet v mesec maj, poimenovantudi mesec mladosti in materinstva.12. maj je tik za gasilskimi srečanji,ki so bila običajno uvedena na pobu-do SLS in pred 15. majem svetovnimdnem družin, torej temelju, ki pove-

naslednjih tednih, ne več mesecih, kose bodo v Luxemburgu in Bruslju za-čele odvijati ključne diskusije o prio-ritetah razvoja naslednjih sedmih letod 2007 -2014. O tem se bo pogovar-jalo v naslednjem letu in v tem letu inimamo eno edinstveno priliko, da bivlada, za katero pravimo in verjame-mo, da je naša vlada, z našo strankoimela priložnost narediti nek koncep-tualni razvoj Slovenije v prihodnosti,tudi kmetijstva, podeželja in regij vprihodnosti, ki ne bo liberalen ali neo-liberalen ampak takšen, ki bo imel po-sluh za tudi tiste panoge, regije in ti-sta območja, ki niso delujoča samopo ekonomski logiki ali ki samo poekonomski logiki preprosto ne more-jo biti tako uspešna.

Severovzhod in jugozahodSlovenije, Ptuj in Sečovlje...Daleč narazen, blizu v razmišlja-nju. Med njimi tudi Simon Toplak,Joško Joras in Slavko Vesenjak...

V naročju najmlajši udeleženec svečaneakademije - mali Bor Pražnikar, skupaj zatijem Boštjanom in mamico Dado. Bor je bilbuden, nasmejan in popolnoma zadovoljen zvsem, kar ga je obdajalo. Na poti domov paje seveda temeljito zaspal.

Fotografsko oko je v sproščenem vzdušjuujelo tudi mag. Francija Buta, MaksimilijanaMohoriča in Vincenca Otoničarja

Vedno nasmejana Gabrijela Biserka Šertel, ki sta jo bila vesela tudiSimon Toplak in Ciril Smrkolj.

Z morja se je pripeljal Aldo Babič, iz Cerknice VincencOtoničar, oba skupaj pa sta uživala v družbi prof. dr.Berte Jereb in njenega soproga, dr. Marjana Jereba.

Vesel sem in ponosen, da je prav projekt SLS“Vrnimo življenje v slovenske vasi in zaupanjemed ljudi”, ki ga uspešno vodim že petnajstoleto, v dobro oporo pri utrjevanju sožitja inzaupanja med vsemi ljudmi v vseh naseljih.

zuje in dela našo stranko za evropskoin svetovno. Zapisano potrjujejo tudipriložene povezave, saj se podobniproblemi družbe ne pojavljajo le prinas, pač pa povsod v Evropi in v sve-tu.

Mi rešitev za opisane probleme poz-namo. Te sem več let predstavljal inopisoval tudi na zadnjih straneh Slo-venskih brazd. Prav to je že postaloedinstven zgodovinski zapis razvojane le aktivno delujočih in sodelujočihljudi in skupnosti v naših naseljih, pačpa tudi zgled oživljanja sodelovanjaza vse ljudi, brez izjeme.”Izkoriščamtudi to priložnost in vas vabim, da sene obremenjujemo z drugače misle-čimi in namesto tega raje stopimo sku-paj in s skupnimi močmi še naprejskupaj iščimo vedno nove, boljše pri-stope in rešujmo skupne probleme vsoseščini, naselju, kraju, župniji, ob-čini, regiji in med regijami.

Prav na naših primerih je ta načindokazano edini in najboljši za vse. Ta-ko izkoriščam priložnost in se zahva-ljujem vsem, ki me in nas razumetein nas podpirate tudi s svojo udelež-bo in podporo SLS pri opisanih pro-jektih in na volitvah. Prav tako pa jedragocen tudi vsak zapis našega de-la, saj postaja zgodovinski dokumentrazvoja države.

Vsem želim, da bi tudi v prihodnjedoma in v Evropi naredili čimveč do-brega za vsako družino in soseščino,saj se le tu piše usoda vsem nam skup-ne prihodnosti. Vsem želim obilozdravja zadovoljstva in delovnih us-pehov.

Drago Stanovnik, tajnik OO SLSBrezovica im župan Občine Brezovica

”

26 Odmev

ZahvalaV Slovenski ljudski stranki se za vložen trud in prispevek pri organizaciji slavnostne akademije ob

17. obletnici SLS še posebej zahvaljujemo: Občinskemu odboru SLS Brezovica, Občini Brezovicain predvsem županu Dragu Stanovniku za gostoljubje in dobrodošlico! Hvala tudi domačemu Pod-peškemu oktetu, ki nas je z zapetima himnama Slovenije in SLS vpeljal v slovesnost.

Zahvaljujemo se gostom okrogle mize: Marjanu Podobniku, dr. Francu Zagožnu, mag. Fran-cu Butu in Janezu Podobniku ter Cirilu Smrkolju za živahno povezovanje pogovora.

Kulturni pridih obletnice so pričarali Tone Gogala in skupine Prifarski muzikanti. Čestitke inhvala vam!

Veliko truda je bilo vloženega v pripravo in zbiranje gradiva za priložnostno, pa vendar bogatorazstavo o zgodovini SLS – zato se zahvaljujemo usklajeni in uspešni ekipi tajništva Slovenskeljudske stranke. Posebna zahvala gre Francu Obranu in Alojzu Štuhecu, ki sta prinesla praporeSlovenske kmečke zveze.

Hvala tudi Barbi Ravnikar za vodenje prireditve in izbrano spremno besedilo.In seveda hvala vsem, članom, predsednikom Slovenske ljudske stranke in vsem, ki ste si

vzeli čas, se ob lepem sončnem vremenu z vseh koncev Slovenije odpravili v Podpeč in z namipreživeli prijeten večer.

Slovenka ljudska strankaJanez Podobnik, predsednik

Avtorica veznega teksta inpovezovalka prireditve je bila BarbiRavnikar.

Med prvimi udeleženci je bilo kar nekaj tistih, ki so že v prejšnjihdneh pomagali pri pripravi prireditve. Na fotografiji lahko vidimoJanija Ruglja, Meri Štembal, ki ji “penzija” ne pride do živega,zraven sta še Jože Strle in Janez Oven, v ozadju prihaja dr. IvanŽagar, Mateja Bizjan in Alma Velagič pa sta prav tako nepogrešljivisili na stranki.

Prvi predsednik Slovenskekmečke zveze Ivan Omanse je zaradi slabega počutjav zadnjem trenutku opravičil.

Bil je namreč predviden zaenega od uvodničarjev na tem-atski konferenci. Predsednikstranke je prenesel njegovepozdrave vsem soustanovi-teljem Slovenske kmečkezveze in vsem zbranim. Zaželeljim je prijetno praznovanje,Slovenski ljudski stranki paveliko uspehov v prihodnje.

Dvorana je bilapolna. Znani in tudimanj znani obrazi

SLS, vsi pa sopozorno spremljalidogajanje na odru.

Predsedniki SLS: mag. Franci But, dr. Franc Zagožen, Marjan Podobnik, Ciril Smrkolj Predsedniki SLS: Janez Podobnik, dr. Franc Zagožen, Marjan Podobnik, Ciril Smrkolj

Staraprijatelja:

dr. Ivan Žagarin Janez Oven

tema meseca

27Odmev

Kapital zna biti plah, zna pa biti tudi zelo agresiven in neusmiljenDaleč za nami je

tista privatizacijapodjetij v družbenilastnini, ki je bilazačeta koncem leta1992. Ko je procespotekal s precej za-

pleti je ta privatizacija na videz kon-čana proti koncu prejšnjega stoletja.Problemi s certifikati so še vedno od-prti, ponekod uspešno v unovčeni,drugod v čakalnici in v upanju, dabo iz tega saj kakšen izplen.

Pidi in družbe za upravljane so svo-je delo opravljali morda skladno zzakoni vendar brez vsakršne kontro-le. Rezultat tega je, da so s pravnimimanevri nekateri silno obogateli, ve-čina lastnikov certifikatov pa se jesprijaznila s tem, da morda le kdajkaj bo.

Velik, da ne rečemo ogromen deldržavnega kapitala pa je ostal podkontrolo in lasti države. Ker je prejš-nja oblast, ki jo je vodila LDS imelanačrte, da se ta državni kapital po-časi razprodaja in s trdo roko kon-trolira, ker bodo kot so rekli dolgoše vladali. Nova vlada je pred odgo-vornostjo, da ta ogromni kapital pre-gledno vodi in ga prodaja novim last-nikom.

Nihče ne ve kakšna je ta vrednost,možni so le računovodski podatki,ki se vrednotijo po bilančnih princi-pih. Torej je cena znana tedaj kadarje predmet direktne ponudbe v raz-pisu ali v končnem dogovoru s kup-ci.

V ustavi piše, da smo socialno trž-no gospodarstvo. Ta izraz je sicer lepin z dobrim namenom, vendar pa se

moramo zavedati, da je odprtostmeja ekonomiji ali kakor temu re-čemo globalizacija velika pretnja intežko obvladljiv pogoj. Vedeti mo-ramo, da globalna ekonomija, ki jev lasti posameznih velikih sistemovnima in ne bo nikoli imela posluhaza socialne probleme določenih dr-žav. To lahko vidimo tudi v prime-ru prodaje Leka, ki je bil dogodek,da je vsem razburjal razmišljanje inveliki upi so bili v zraku. Toda ko-maj tri leta po tem je zgodba dobilaže nov obraz. Lek je del velikegaNovartisovega sistema, ki ni vodenv Ljubljani, ampak drugod in zatopovsem na novo določa programskeusmeritve našega velikana farma-cevtske ponudbe.

Prodali smo tudi NLB v tretinj-ski vrednosti. Kakšen učinek je izte prodaje, kje ta denar leži, kaj boiz tega vlada naredila nam še ni zna-no. NLB je tudi največja banka pre-ko katere gre ves proračunski poten-cial ali saj v največjem svojem obse-gu, kar hkrati pomeni, da ima zelonatančen pregled dogodkov v drža-vi in vpogled v politiko prihodkovin odhodkov države.

Ko gledamo tuji kapital, ki priha-ja k nam ali na obrobje naše ekono-mije moramo vedeti kakšne name-ne ima. Kapital zna biti plah, znapa biti tudi zelo agresiven in neu-smiljen. Veliki gospodarski sistemiv svetu si iščejo svojo prihodnost sa-mo v najboljšem razporejanju močiin v pokrivanju cene, da to dosežejo.Zato se kapital seli v dežele, ki ima-jo ceneno delovno silo, ali pa kerimajo proizvode na izjemno viso-

kem tehnološkem nivoju.Tuj kapital je prav, da povabimo v

teh primerih:- ko prinaša nove trge;- ko zagotavlja tehnološki napredek;- ko oborožuje s kadri, kjer smo žal

morda šibki.Mora veljati neko pravilo, ki je po-

membno in pravi če znamo sami vo-diti uspešna podjetja potem je prav,da to ostane v naši lasti.

Pri državnem kapitalu ki smo rekli,da ga je veliko pa se zavedamo temelj-nega razpotja v naši strategiji. Nujnomoramo pojačati in skoncentriratiznanje iz domačih virov. Pritegnitimoramo velike in raztresene umskepotenciale uglednih Slovencev po sve-tu. Ves ta umski ali kot mu rečemočlovekov kapital moramo združiti vposamezne perspektivne in v določencilj usmerjene centre, ki jih bo proi-zvodnja in trg nadvse rad sprejel. Tuse gre za boj za nove tehnologije innove proizvode, ki jih jutrišnji trg spre-jema.

Nikjer ne piše, da v tako majhni de-želi kot je Slovenija ne more biti ne-kaj posebnega, razvojno uspešnega inv svetu zanimivega.

Pri prodaji državnega premoženja,ki se ga opravi na pregleden način inima določen cilj zasledujemo torej dvabistvena elementa:- preskok tehnologij in razvoj novih

proizvodov;- zagotovilo socialnih korekcij, ki

omogočajo spodobno življenje vvseh dobah človekovega življenja.

Paziti moramo, da se denar od pro-daje ne uporabi za državno upravo alimorda neke programe, ki nimajo po-

sebnega učinka.Smo v Evropi in vredni bomo le

toliko kolikor bomo doprinašali knjenemu razvoju in čim prej izničiliše vedno velik zaostanek.

Smo pred tem, da organiziramorazvojne centre (Silicijeva dolina),ki bodo zagotovili pravilne tržne us-meritve velikih in manjših podjetij.

Nič ne smemo odlašati. Ustvaritimoramo dovolj znanja, čim bolj raz-bremeniti gospodarstvo in dati pro-sto pot znanstvenikom in vsem, kibodo zagotovili hitrejši gospodarskinapredek. Ta napredek pa itak za sa-bo pritegne vse ostale veje, ki nasspremljajo, da bo družba začutilaprosto pot za prihodnost.

Prelep izlet so nam naši športni-ki, ki kljub majhni populaciji dose-gajo izjemne uspehe in nas prav poteh svet dobro pozna.

Izidor Rejc

Volilni občni zbor občinskega odbora SLS Trebnje

Občni zbor je bil 25. aprila v zidanici Staneta Rav-nikarja na Goljeku pri Čatežu. Občnega zbora so seudeležili naslednji gostje: poslanec Državnega zbo-ra RS g. Kristijan Janc, predsednik Slovenske na-rodne zveze pri SLS g. Marjan Podobnik, predsed-nik Regijskega odbora za Dolenjsko g. Slavko Turk.

ji je ocenil kot dobro. Omenil je po-men tretje razvojne osi hitre ceste, zav-zema pa se, da bi se ta navezala v Treb-njem.

G. Slavko Turk je med drugim pou-daril aktivno delo stranke in pomenpriprav na volitve, ki bodo naslednjeleto. Poudaril je tudi, da moramo bitičlani bolj aktivni na vseh področjihna lokalni ravni.

G. Marjan Podobnik je predstavilnjegovo delovanje v stranki, poudarilpa pomen aktivnosti članov na vsehpodročjih ter kvalitetno pripravo navolitve. Sedaj je predsednik narodnezveze pri SLS. Omenil je, kako je bilon sam primer medijske diskrimina-cije, iz vsega pa se je izkazalo, da sobile vse trditve medijsko zmanipulira-ne. Ob zaključku je ocenil, da seda-nja koalicija deluje dobro.

Jožko TomšičPodpredsednik OO SLS Trebnje

Občni zbor je pozdravil poslanecDržavnega zbora iz naše volilneenote g. Kristijan Janc

Na občnem zboru sobila sprejeta vsa poroči-la o delu v preteklem le-tu. Opravljene so bile vo-litve za predsednika inpodpredsednika našega

občinskega odbora. Izvoljeni so bili tu-di člani odbora in ostali organi.

Za predsednika OO Trebnje je bilizvoljen g. Anton Zaletel, za podpred-sednika pa dr. Jože Korbar in g. Jož-ko Tomšič.

Novi predsednik se je zahvalil zazaupanje in pričakuje dobro sodelo-vanje z občinskimi odbori. Zahvalil seje dosedanjemu predsedniku g. Aloj-ziju Metelku za delo v stranki in vo-denje občinskega odbora. Izrazil je tu-di željo po tesnem sodelovanju v bo-doče, v zahvalo pa mu je izročil dari-lo našega odbora.

V nadaljevanju je bil sprejet pro-gram dela za leto 2005. Poslanec g.Kristijan Janc je pozdravil vse navzo-če in poročal o delu poslanske skupi-ne v parlamentu. Delovanje v koalici-

lokalni odbori, komentar

28 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - NG SLS

Neznosna lahkost odnosa do marihuane

Uspešne akcije Nove generacije

Marš, marihuana!Nova generacija SLS je v začetku maja uspešno izvedla vrsto aktivnosti v okviru projekta »Marš,

marihuana!«. Vodja projekta Miha Miklavčič je imel kar obilico dela, da je skoordiniral več sporočil zajavnost, novinarsko konferenco in akcijo na terenu z deljenjem letakov. Poleg tega, da smo za slovenskomladino z osveščanjem o škodljivih posledicah uporabe drog zagotovo naredili veliko koristnega, pa smopridobili tudi lično zloženko in popularne majice.

V začetku maja smo bili znova pričavsakoletnemu »marihuana maršu«, kivsaj po videnem ni nič drugega kotnavadna promocijska akcija za uži-vanje marihuane.

Ne glede na to, da se organizatorjiposipajo s pepelom in zatrjujejo, dajim gre samo za strpnost do užival-

cev drog ter uvrstitev ma-rihuane med zdravila. Kako bodo todosegli dijaki in študentje, ki jih je tapromocija več kot očitno vzela za te-meljno ciljno skupino, ni seveda nih-če vedel razložiti. Mimoidočemu os-taja vtis, da se s tako prireditvijo, kjervabijo mlade na zabavno druženje ob

glasbi z besedami: »obvezna opremaje marihuana, in vse kar sodi zraven«,dobesedno norčujejo iz vseh, ki v Slo-veniji še želijo kaj storiti na področjuboja proti drogam.

Razsežnost problema drog v Slove-niji pa je zaskrbljujoča in v narašča-nju. Raziskave kažejo, da se je v ob-

dobju 1995 - 2003 uporaba mari-huane med mladimi v Sloveniji več

kot podvojila s

13% na 28%. Podatkimreže Centrov za preprečevanje inzdravljenje odvisnosti od prepoveda-nih drog pa kažejo, da se je delež pr-vih iskalcev zdravstvene pomoči, kiso navedli marihuano kot osnovni

problem med leti 1995 – 2002 pove-čal s 4% na 23%! Od kje torej ideja»odvetnikom« marihuane, da je uži-vanje le-te ne-problematič-no?! Še več,mlade in jav-nost so uspelizastrupiti zmantro za mi-ren spanec:»Marihuanani problem,poglejte alko-hol in tobak;marihuana paje zdravilna, saj proučujejo njeno upo-rabo v medicinske namene!«. Žal slo-venski narod z nobeno drogo nimasreče, ne z dovoljenimi ne s prepove-danimi. Slovenska mladina je po po-gostnosti pitja alkohola in kajenja ci-garet v evropskem vrhu. V starejšihimajo več kot »dober zgled«, tega obrazsežnosti alkoholizma v Sloveniji nemore seveda nihče zanikati. Vendarje vse to kvečjemu razlog več za pre-vidnost pri poskusih liberalizacije po-litike do prepovedanih drog kot pa ar-

gument o relativni neš-kodljivosti marihuane.

Naj za vsak primerzapišemo še enkrat:uporaba marihuane do-kazano lahko povzročitežave z zdravjem, prišportu, z družbo, z uče-njem ter privede do psi-hosomatskih težav in ve-denjskih motenj v naj-bolj ključnem obdobjuodraščanja. Dim mari-huane vsebuje 70% večrakotvornih sestavin kotdim tobaka. Strokovnja-ki ugotavljajo, da pred-stavlja marihuana večjetveganje za voznike kot al-

kohol in da vpliva na sposobnosti ševeč ur potem, ko so subjektivni učin-ki mamila izginili. In nenazadnje: upo-raba marihuane povzroči tudi odvi-snost.

Zaskrbljujoče je, da se pravzapravnihče več v Sloveniji ne vznemirja za-radi tega problema. Vsaj po molku

p r a v z a p r a vskoraj celotnejavnosti bi lah-ko tako sklepa-li. Mediji so»hvaležno« nakratko poroča-li o nenavad-nem dogajanjuv parku Tivoli,za razliko odostalih vsakod-nevnih skrbi

pač. Kamere in fotoaparati pa so lah-ko zabeležili nekaj dodatnih »eksotič-nih« posnetkov,…

Nas ne zanima, da je verjetno enasama taka prireditev z nekaj milijoniorganizacijskih stroškov naredila večškode med mladimi, kot uspe naredi-ti koristi celotna skupnost slovenskihvladnih in nevladnih organizacij zaboj proti drogam? Pa vsem tem pro-gramom namenjamo letno skoraj 2milijardi SIT javnih sredstev! Smomar tako bogata država?

Rok Ravnikarpredsednik Nove generacije SLS

29Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - NG SLS

»Marš, marihuana!« na»Marihuana maršu«

Predstavniki Nove generacije so 7. majapopoldan udeležencem prireditve »marihua-na marš 2005« v ljubljanskem Tivoliju deliliinformativne zloženke o škodljivih posledi-cah uživanja marihuane. Opozorili smo tu-di, da se s to prireditvijo na nesprejemljivnačin promovira življenjski stil mladih, kivključuje zavajajoče brezskrbno uživanjedrog. V zloženki so med drugim navedenizadnji znanstveni podatki o škodljivosti ma-rihuane ter podatki o razširjenosti marihua-ne v Sloveniji, ki narašča kljub temu, da dr-žava namenja več kot 2 milijardi sit letno zaboj proti drogam.

Nova generacija SLS svari pred posledicamiliberalizacije odnosa do uporabe marihuane

Nova generacija SLS nasprotujevsakršnim poskusom liberalizacijezakonodaje na področju prepoveda-nih drog in opozarja, da bi legaliza-cija marihuane povečala njeno upo-rabo, še posebej med mladimi. V No-vi generaciji SLS smo za ohranitevmarihuane na seznamu prepoveda-nih drog; prav tako naj posest pre-povedane droge ostane prekršek.Hkrati zaradi specifične prisotnostite problematike prav med mladimipozivamo ministrstvo za pravosod-je in ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve, da čimprej vzposta-vijo pogoje za izvajanje alternativnihkazni, med drugim tudi delo v ko-rist humanitarnih organizacij ali lo-kalne skupnosti. V Novi generacijiSLS pozdravljamo lani sprejeto Re-solucijo o nacionalnem programu napodročju drog 2004 - 2009 in priča-kujemo, da bo država storila vse, dane ostanejo načrti le na papirju.

Letno se za področje drog v Slo-veniji namenja skoraj 2 milijardi jav-nih sredstev, zato je nesprejemljivovsako sprenevedanje v smislu, da jeodločitev za drogo odločitev, ki za-deva zgolj posameznika. V Novi ge-neraciji SLS opozarjamo na dvom-ljive informacije, ki se še posebej gle-de uporabe marihuane in njenihučinkov pojavljajo v javnosti; tudi vnasprotju z »načelom zagotavljanjamožnosti za odgovorno sprejemanjeodločitev o neuporabi drog, še pose-bej med otroki in mladostniki«, ki jevključeno v Nacionalni program napodročju drog. V Novi generaciji SLSmenimo, da medicinske raziskave odomnevni uporabnosti nekaterih se-stavin marihuane v zdravstvene na-mene vsekakor nimajo nič skupnegaz rekreativnim uživanjem marihuane,

ki povzroča številne telesne, dušev-ne in družbene probleme.

V Novi generaciji SLS opozarja-mo, da so podatki raziskav o razšir-jenosti drog med mladimi v Slove-niji izredno zaskrbljujoči. Nespornodejstvo je, da sta alkohol in tobaktudi med mladimi najpogosteje zlo-rabljeni dovoljeni drogi v Sloveniji.Mednarodna raziskava o obnašanjuv zvezi z zdravjem v šolskem obdob-ju iz leta 2002 je pokazala na zaskrb-ljujoče stopnjo zlorabe vseh najpo-gostejših drog med slovenskimi pet-najstletniki. Slovenska mladina je poteh podatkih v vrhu tako po kajenju,pitju alkoholnih pijač, še posebej pavelja opozoriti, da izstopamo tudi podeležu rednih uporabnikov marihua-ne. Primerjava podatkov raziskaveESPAD - Evropska raziskava o alko-holu in preostalih drogah med šolajo-čo mladino - med leti 1995 in 2003pa je pokazala na naraščajoč trenduporabe marihuane med slovenskomladino, saj je tako leta 2003 kar 28%slovenskih 15- do 16- letnikov odgovo-rilo, da so že uporabljali marihuano.

Dodaten dokaz o nepremišljenostiizjav neškodljivosti marihuane, ki so»pesek v oči« slovenski mladini in dr-žavi je tudi podatek iz leta 2003, da jepri kar 18% potrebnih zdravljenja od-visnosti od drog v Sloveniji marihua-na navedena kot primarna droga. VNovi generaciji SLS opozarjamo tudina Nacionalno poročilo o drogah zaleto 2003, ki kaže, da se je za področ-je drog s strani raznih ministrstev inuradov za njihove lastne programe aliza sofinanciranje programov nevlad-nih organizacij namenilo skoraj 2 mi-lijardi tolarjev proračunskih oz. dru-gih javnih sredstev. Glede na podat-ke, očitno še vedno premalo.

! Nova generacija SLS opozarja nanesprejemljivost spodbujanja zlorabe drog !

Zelo zaskrbljujoče je, da se v ne-katerih mladinskih organizacijah po-javljajo težnje po »normalizaciji« ob-časne zlorabe drog. Določenim dro-gam se pripisujejo simbolične vred-note in zanemarljivi učinki. Pri temse pojavlja tveganje, ki pomeni us-tvarjanje socialnega vzdušja, ki bopopustljivo do zlorabe določenihdrog. Nova generacija SLS zato opo-zarja na nesprejemljivost vsakoletne-ga Marihuana marša, ki skuša pri-kazati uživanje marihuane kot nekajpovsem normalnega,sprejemljivega, celospodbudnega. Sprašu-jemo se tudi o namen-skosti porabe študent-skega denarja za pro-jekte takšne vrste. Štu-dentska organizacijarazpolaga z denarjem,ki ga zaslužimo vsi štu-dentje; člani Nove generacije SLS os-tro nasprotujemo takšni porabi de-narja.

Pri vsakem ukrepu, ki vsebuje tu-di elemente prohibicije ali prisile, seje potrebno vprašati, ali prisotnostoz. odsotnost ukrepa, prinaša več ko-risti kot slabosti. V Novi generacijiSLS verjamemo, da bi ukinitev pro-hibicije marihuane nedvomno pove-čala porabo in razširjenost te drogein z njo povezanih problemov med

mladimi.Nova generacija SLS opozarja, da

marihuana ni neškodljiva droga inda njeni učinki niso zanemarljivi.Uporaba marihuane lahko povzročitežave z zdravjem, učenjem, špor-tom in pri vključevanju v družbo terprivede do psihosomatskih težav invedenjskih motenj v najbolj ključ-nem obdobju odraščanja. Uporabamarihuane lahko privede do motenjkoncentracije ali začasne izgubekratkotrajnega spomina, kar posle-

dično vodi do težav zučenjem ter poslabšanjaučnega uspeha.

Nova generacija SLSv letu 2005 nadaljuje zizvajanjem projektov zaosveščanje in podporozmanjševanju učinkovter posledic tveganih ve-denj na področju uživa-

nja dovoljenih in prepovedanih drog,ki jih koordiniramo po različnih slo-venskih regijah. V sklopu projektovso organizirane okrogle mize, name-njene predvsem mladim. Na njih kotpredavatelji sodelujejo predstavnikilokalnih skupnosti, predstavniki os-novnih in srednjih šol, zdravniki, so-cialni delavci, predstavniki MNZ, te-rapevti v komunah in mladi, ki so setako ali drugače srečali z drogami.

Analiza projekta Marš, marihuana!Pregled uspešnosti skozi vizijo Nove generacije:Prepoznavnost:Dosegli smo veliko medijsko pokritost. Celo večjo, kot smo pričakovali.Objave, za katere vem:RTVSLO: Odmevi -Novinarska konferenca, Teletext - Deljenje zloženk,TLP - TV prispevek, Na Liniji -TV prispevek; POP TV: 24ur.com - Spletnenovice, 24ur - TV prispevek, E+ - TV prispevek; INFOKANAL - TVprispevek; STUDIOSIGNAL - TV prispevek; Radio Ognjišče, RadioTriglav; NeDelo –članek, Spletno delo, Mladina –članek, Dnevnik -članek in pisma bralcev, Večer –članek; + mnogo spletnih novic terkomentarjev po internetnih forumih

Verodostojnost:Suvereno zagovarjanje stališč, mediji so nas prepoznali za enakovrednegasogovornika prirediteljem MM, odlično oblikovana majica in zloženka

Aktivno članstvo:Tisti, ki smo bili prisotni pri pripravi akcije in na “mestu samem”, smofunkcionirali kot prava ekipa. Upam, da se nam naslednjič pridruži šekdo, ki tokrat ni imel časa.

Vpliv:Prepoznani za enakovrednega sogovornika. Deloma vplivali na javnomnenje s poudarkom, da te ni treba biti sram, če si proti drogam.Še enkrat se zahvaljujem vse, ki smo tole ustvarili skupaj.

Miha Miklavčič,vodja projekta in član IO NG SLS

30 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - NG SLS

Tisti petkov popoldan, 29. aprila, je bil rezerviran za Štajersko. Zato so sečlani IO in Sveta Nove generacije SLS iz vseh koncev Slovenije odpravili protimajhni občini v osrednjih Slovenskih Goricah - Sveti Ani.

Ekskurzija Nove generacije SLS v občino Sv. Ana

»TE PA GREMO NA ŠTAJERSKO!«Ekskurzija Nove generacije SLS v občino Sv. Ana

»TE PA GREMO NA ŠTAJERSKO!«

Okrogla miza Nove generacije SLS

»Do službe le v Ljubljani?«

Kot osrednja nit srečanja mladih instrokovne ekskurzije Nove generaci-je na Sv. Ani v Slovenskih goricah jev prostorih kmečkega turizma Sene-kovič v Frolehu potekal pogovor o pri-hodnosti mladih na slovenskem po-deželju z naslovom »Do službe le vLjubljani?«.

Gostje okrogle mize pa nam poz-nani, cenjeni gostje: poslanca DZ RS,mag. Janez Kramberger, Franc Kan-gler, državni svetnik Darko Fras, žu-pan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitel,župan občine Pesnica Venčeslav Se-nekovič in drugi.

Zakaj ta tema? Ni iz trte izvita, tatema je izpostavljena kot resen vpra-šaj, kaj in kako ter s čim doprinestiprepričanje v mlade, da je slovenskopodeželje priložnost za razvoj, za no-ve in ohranitev obstoječih zaposlitve-nih možnosti, ki bodo v dolgoročnemučinkovitem in vztrajnem delu dalegospodarski razvoj ter s tem blaginjotudi na te sedaj preveč oddaljene invčasih pozabljene kraje Slovenije. Slo-vensko podeželje je čudovito, sloven-sko podeželje ima številne danosti,

številne prednosti, na drugi strani tu-di številne pomanjkljivosti in prepre-ke, ki mu onemogočajo določene de-javnosti in razvoj.

Občine Sv. Ana, Benedik, Lenart,Cerkvenjak, Pesnica, Šentilj in Kun-gota, ki so bile zajete v razpravi inpredstavljajo del slovenskega podeže-lja, ki zaokroža Slovenske gorice, soobčine, ki še niso ujele svoje razvojnepriložnosti. Pa verjetno ta primer niizjema, ampak eden od slovenskih pri-merov, kje so in kaj so problemi zarazvoj podeželja ter kaj so in kje soproblemi, da mladi ne ostanejo na po-deželju, si tukaj ustvarijo poslovno pri-hodnost, družino in svoj dom.

Zgoraj naštete občine imajo skupaj37.260 prebivalcev, od tega je mladih,starih med 0 in 19 22,5 % celotnegaprebivalstva in mladih, starih med 20in 35 22 % celotnega prebivalstva, karni malo. V teh 7 občinah število ak-tivnega prebivalstva dosega 15.032oseb, od tega je zaposlenih 12.624oseb, 3388 oseb je brezposelnih, ob-čine imajo 883 samostojnih podjetni-kov in 1323 registriranih kmetov. Vslovenskem povprečju je zabeleženav UE Pesnica ena izmed najvišjih sto-penj brezposelnosti, ki presega 25 %brezposelnosti v pregledu delovno ak-tivnega prebivalstva. Socialna slika ka-že na to, da mladi večinoma niso us-pešni pri iskanju zaposlitve v doma-čem okolju. Delo iščejo v tujini, dela-jo na kmetijah in se ukvarjajo z drugi-mi priložnostnimi deli v domačem alitujem okolju. Izobrazbena struktura v

tem okolju je naslednja: 1 % prebivals-tva je brez izobrazbe, 8,8 % z nepo-polno osnovno izobrazbo, 34 % z os-novno izobrazbo, 50,2 % s srednjo izo-brazbo, 3,1 % z višjo izobrazbo in 2,9% prebivalstva z visoko izobrazbo aliveč.

Podatki kažejo tako in kako naprej?Kje vidijo probleme za življenje na po-deželju mladi danes, tukaj in sedaj:- oddaljenost univerzitetnih središč

in s tem visoki stroški šolanja (pre-voz, bivanje, šolnina),

- delo na razdrobljenih manjšihkmetijah in soočanje s problema-tiko razdrobljenega in nepovezane-ga trga,

- majhne možnosti zaposlitve v do-mačem okolju, primanjkljaj rednihzaposlitev,

- majhne možnosti za ustvarjanje last-nih domov in s tem osamosvojitev,

- vprašljiva in rizična vlaganja v sa-mostojno podjetništvo ali obrtniš-tvo brez subvencij,

- nepovezanost javnih in gospodar-skih institucij,

- neizvedeni razvojni programi,- primanjkljaj pomoči in angažira-

nosti zavoda za zaposlovanje pripodpori za začetek samostojnepodjetniške dejavnosti,

- selitev vrstnikov iz vasi v večja me-sta in tujino.

Gostje so v konstruktivnem razgo-voru povedali svoje mnenje in predla-gali nove izzive. Mag. Janez Kramber-ger je prisotnim izpostavil, da je prob-lematika na slovenskem podeželju re-snično pereč problem, s katerim se nesrečujejo samo mladi, ampak tudi dru-gi prebivalci tega območja. Prizade-vanja, da je potrebno narediti nekajveč na decentralizaciji, je prav goto-vo ena izmed možnih približevanj dr-

raj ostajajo projekti, ki jih zaposleniv upravi tako majhne občine oprav-ljajo z vsem srcem.

Sprehod po centru vasice Sv. Ananas je vodil mimo cerkve Svete Ane,katere začetki segajo v leto 1654, koso tedanji domači kmetje tam posta-vili leseno kapelo. Članica IO PetraKapl nas je povabila še v vrtec, kjer

smo z veseljem obujali spomine nasvoje otroštvo, nekateri pa s ponosomrazlagali o svojih malčkih, ki vrtce žeobiskujejo. Pot nas je nato vodila doKaplove »cimprače« (lesene hiše), kije bila postavljena leta 1850, sedanjigospodarji pa so se odločili, da jo ob-novijo in tako ohranijo stavbno dediš-čino v občini. Pri sosedu pa ohranja-jo hišo iz istega obdobja, zgrajeno izopeke in poslikano s sončno uro, kije kazala čas takratnim popotnikom.Kaplovi so nas, v skladu s štajerskogostoljubnostjo, povabili še v klet, daposkusimo pristno domačo kapljico.Po »Anini poti« smo se odpeljali na-prej še skozi naselje Lokavec, kjer stojifundamentalni reper, ki označuje naj-višjo nadmorsko višino osrednjih Slo-venskih Goric - 404m.

Klasična kmetijska dejavnost se vteh gričevnatih krajih vse bolj umikadopolnilni dejavnosti oz. turistični po-nudbi. Dobro urejena cestna infra-

žavne birokracije podeželju, prav ta-ko je potrebno na teh območjih dativečji poudarek sonaravnemu kmetijs-tvu. Če primerjamo naše razmere zrazmerami nekaterih evropskih držav,npr. Irske, lahko vidimo, da je Irskaizkoristila sredstva, ki jih je ponujalaEvropa ob vstopu, prav tako je natali-teta na Irskem ena izmed največjih vEvropi. Prihodnost za razvoj podeže-lja, je mag. Kramberger strnil v prvivrsti v boljšem povezovanju in sode-lovanju, torej partnerstvu z več spo-štovanja in več zaupanja.

Poslanec Franc Kangler je opozo-ril, da morajo mladi dati novi elan innove ideje za reševanje nastalih prob-lemov, tako na podeželju, kot drugje.Decentralizacija je nujna, nujna zara-di doseganja ravnotežja med državni-mi organi, ravnotežja med zaposleni-mi na vseh straneh in mestih Sloveni-je. Sam, kot je izjavil, se počuti v Ljub-ljani kot drugorazredni zaposleni. Soin nastajajo vedno večje razlike medkadri, ki se zaposlujejo v Ljubljani inče pride kdo iz štajerske prestolnicena delo v Ljubljano, ima že ob zapo-slitvi velike probleme. Po mnenju po-slanca Kanglerja morajo mladi imetimoč in energijo za različne akcije, zbi-ranja podpisov, izvajanja novih pro-jektov in idejnih zasnov, morajo datiimpulz, da so in da dihajo. S svojimiidejami pa doprinesejo za delo na viš-jih nivojih, v politični stranki na lo-kalnem in državnem nivoju.

Državni svetnik Darko Fras je raz-pravo nadaljeval v smeri, da je potreb-no še veliko postoriti za uravnoteženrazvoj slovenskega podeželja, v tejsmeri pa je razpravljal tudi župan ob-čine Sv. Ana Bogomir Ruhitel in žu-pan Pesnice Venčeslav Senekovič.

Ob zaključku razprave smo ugoto-

Najprej smo obiskali samo občin-sko upravo, kjer sta nas sprejela žu-pan g. Ruhitel in tajnik občine g. Kapl.Predstavila sta nam občino, ki je na-stala leta 1998 in se od takrat raz-

prostira na 37,2 km2; razdeljena je na12 vasi, v katerih živi 2350 prebival-cev v 620 gospodinjstvih. V sedmihletih svojega obstoja se je občina raz-vila v vseh pogledih. Seveda pa še zme-

31Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - NG SLS

vili, da je možno podeželje oboga-titi in mu pustiti, da živi. Ne smemodovoliti, da smo že vnaprej obsoje-ni na životarjenje. Moramo imetimoč, da uspemo. Vem, da lahko us-pemo, če se povežemo, če naredimoslovensko podeželje takšno, kot si leto zasluži, da je, da ga obogatimo,naredimo prepoznavnega, da z njimrastemo in ponujamo tisto, kar pri-naša gospodarsko rast. V tako raz-nolikem okolju, ki ga ponuja našadežela je to vse možno. Kmetijskaproizvodnja, storitvena dejavnost,lastna blagovna znamka, zgodbe inprigode, povezovanje ponudnikov inponudbe, bodo k nam pripeljale tu-riste, kupce in tako omogočile gos-podarski razvoj. Te aktivnosti bodoprebudile slovensko podeželje. In nesamo to, da ga bodo prebudile, tudioživele in mu ohranile njegovo bit.

Ne pozabimo in naredimo nekajv teh smereh:- opozorimo na problematiko na

slovenskem podeželju in pospešimorazvoj manj razvitih območij

- omogočimo dvig kakovosti bivan-ja na slovenskem podeželju

- opozorimo na skladen regionalnirazvoj

- dajmo priložnost mladim za bivan-je na slovenskem podeželju

- dajmo priložnost mladim za ust-varjanje in delo na slovenskem po-deželju

- preprečimo beg možganov in ust-varimo gospodarsko rast slovenske-ga podeželja

- omogočimo starejšim in one-moglim socialno varnost

- približajmo državno birokracijopodeželju

Janja VIHER,članica Sveta NG SLS

struktura, ohranitev zgodovinske,kulturne in stavbne dediščine, terneokrnjena narava so omogočili, dase je v občini razvila gostinsko-turi-stična ponudba predvsem v obliki tu-rističnih kmetij. Na eni teh kmetij,pri Senekoviču na Frolehu, smo za-ključili naš »turizem« in se lotili re-snejših opravil. Čakali sta nas sejaizvršilnega odbora NG in pogovorna temo »Službe le v Ljubljani?«, ka-terega so se udeležili tudi drugi čla-ni Nove generacije, povabljeni gost-je in okoliška mladina. Potem pa šezabava in »vaje« plesnih korakov.

Joj, da ne pozabim… Nam Štajer-cem se je zagotovo najbolj vtisnila vspomin »štajerščina« kolegov s Pri-morske, Dolenjske, Notranjske indrugih koncev… No, te pa se vidi-mo spet na Štajerskem!!

Helena Bohl, članica IO NG SLSin predsednica OO Šentilj

EKSKURZIJA NOVE GENERACIJE SLS VDRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

PONEDELJEK, 27. JUNIJ 2005, OB 14.00

Vabimo vse mlade, da se nam ob dnevu držav-nosti pridružijo na obisku v enem od simbolov

slovenske samostojnosti – slovenskem parlamen-tu. Po vodenem ogledu, pri katerem bomo odkri-vali skrivnosti parlamentarnih hodnikov in veliči-no nove velike sejne dvorane, bomo obiskali tudiposlansko skupino SLS in se seznanili z delom

naših parlamentarcev.

Zvečer pa se nadaljuje družabno srečanje in spoz-navanje radosti, ki jih ponuja poletna Ljubljana!

Prijave zbiramo na tajništvu Nove generacije(nova.generacija@sls.si; 01 241 88 14) do srede, 22.

junija 2005. Ob zadostnem številu prijav bomoorganizirali tudi prevoz z različnih koncev Slovenije.

Povabilo k sodelovanju vstrokovnih odborih inkomisijah Novegeneracije:

Izvršilni odbor Nove generaci-je je ustanovil štiri strokovne od-bore oz. komisije za obravnavoproblematike in pripravo predlo-gov stališč Nove generacije do ak-tualnih vprašanj. Vsi člani podm-ladka SLS in seveda tudi ostalimladi ste vabljeni k sodelovanjuv teh skupinah, pač glede na po-dročje, do katerega imate pose-ben interes oz. se vas dotika tudiglede vašega študija ali poklicne-ga dela.

Komisija za študentsko problematiko

Komisija za kmetijstvo, podeželje inokolje

Komisija za narodne vrednote

Mednarodna komisija

Zainteresirani se čimprej javi-te na tajništvo Nove generacije popošti, faksu ali elektronski pošti,da bomo lahko čimprej pričeli zdelom!

Andrej Napast,glavni tajnik NG SLS

V A B I L O Vabimo Vas na 13. redno razširjeno sejo Upravnega odbora Zveze upokojencev pri SLS,

ki bo

 v sredo, 8. junija 2005, ob 10,00 uri, v salonu na ladji BURJA v Portorožu.

  Predlagam naslednji dnevni red:1. Pregled zapisnika zadnje seje2. Aktualne politične zadeve3. Pregled poročil predsednikov OO pri SLS4. Priprave na občni zbor - predlogi kandidatov za novo vodstvo ZU pri SLS5. Razno

 Ladjo Burja, kjer bo potekala naša seja, boste našli privezano na glavnem pomolu vPortorožu, nasproti novega hotela Palace.

 Po seji se bomo zapeljali na kratko poučno in zanimivo vožnjo po Piranskem zalivu.

Takrat pa se nam bo pridružil tudi Janez Podobnik, predsednik SLS.

  V upanju, da nam bo za to priložnost vreme naklonjeno in da se boste seje udeležili vpolnem številu, Vas prav lepo pozdravljamo!

 Predsednik ZU pri SLSBogdan Bradač

Zveza upokojencev pri SLS

32 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - ženska zveza

“Hvala vam za vaše iskrene besede! Mi “stari” Evropejci smo, kot je videti,postali sebični in pokvarjeni in smo pozabili na ideale in načela, zaradi kate-rih je bila ustanovljena Evropska unija!”, mi je v zahvalo ob stisku roke nakoncu srečanja dejala mlada francoska umetnica, Corrina C. Heumann, ude-leženka srečanja v Palais du Luxembourg, v prostorih francoskega senata vParizu.

KLUB SP PRI SLS

Organizacijski plan Kluba SP

Na drugi seji Kluba SP, 23. maja2005 so člani upravnega odbora go-vorili o načrtih dela in organizacijisrečanj, organizacijskem planu Klu-ba SP, o organizaciji posvetov in pri-

dobivanju članstva.Med drugim so sklenili, da se bo-

do mesečno srečevali in pregledo-vali realizascijo njihovega delova-nja. pg

Predsednica Francoske sekcijeEvropske unije žensk, ga. ChristianeTricot, me je povabila, da kot pred-sednica Slovenske sekcije EUW, pre-davam na srečanju z naslovom: “Us-tavna pogodba in položaj žensk v no-vih članicah EU”. Poleg predstavni-ce iz Poljske in Latvije sem predavalao slovenskih izkušnjah priključevanjav EU in o razmerah v Sloveniji.

Večino evropskih držav, z izjemoFrancije in nekaterih držav na seve-ru, povezuje nizka rodnost, pa tudi ni-zek odstotek žensk v politiki.

Naša država se lahko zgleduje poFranciji, ki je s spremembo Ustave involilne zakonodaje dosegla, da je bilona lokalnih volitvah izvoljenih 40 %žensk, hkrati pa so edina država v Evro-pi, ki ima pozitivno demografsko sliko!

Evropski narodi in države imamo ve-liko skupnega, kar nas druži, kot npr.skupna zgodovina, kultura, naravna inkulturna dediščina, naravna bogastva,pa tudi kar nas ločuje, kot npr. različnijeziki, in pa storjene krivice v preteklo-sti, ki še čakajo na spravo med narodi.

Francijo in Slovenijo, na primer,zbližuje tudi to, da znamo pridelati in

negovati vrhunska vina in smo ljubi-telji dobre vinske kapljice. Navduše-no so prisotni zaploskali, ko sem citi-rala našo nacionalno himno, ki jih jeseveda navdušila s svojim pozivom, kprijateljstvu brez meja.

Uporabila sem tudi citat iz govorapredsednika nove slovenske Vlade, koje nagovoril poslance v državnem zbo-ru pred glasovanjem o Evropski usta-vi, 1. februarja letos:

“Evropska unija ni bila ustanovlje-na na podlagi sebičnosti temveč napodlagi idealov in vrednot. Le taka os-nova daje možnost za preživetje in na-daljnji razvoj. Evropska ustavna po-godba predstavlja nadaljni korak te-ga principa. Je nadaljevanje ideje oče-tov moderne Evrope:

Schumana, Adenauerja, Monneta,De Gasperija in drugih, ki so imeli vi-zijo in pogum za graditev nove pove-zave na ruševinah druge svetovne voj-ne ter proti grožnji totalitarnega ko-munizma. Povezave, ki je danes na-juspešnejši projekt take vrste v zgo-dovini. Vendar vsaka skupnost kljubidealom potrebuje pravila za delova-nje. To je še posebej pomembno za

Gostovanjev ParizuNada Skuk

male članice take skupnosti in to ješe en razlog za Slovenijo, zakaj meni-mo, da je Evropska Ustava potrebna”.

Ustavna pogodba ne bo pomenilaustanovitve nove EU. Ostala bo skup-nost držav in ne država skupnosti. ZaSlovenijo je pomembno, da bo še na-prej ostala prostovoljna povezava, or-ganizacija držav. Res je, da bo prine-sla nekaj novosti v delovanje EU, ven-darle pa bo nadomestila nepreglednomaso že veljavnih dogovorov in spora-zumov, ki so nastajali preko 50 let gra-ditve EU, ki jih še najboljši pravni stro-kovnjaki težko oblvladajo. Verjetno ješe najpomembneje to, da ustava pome-ni bistveni korak k bolj transparentne-mu, bolj učinkovitemu in demokratič-nemu delovanju EU. S skupnim zuna-njim ministrom se bo EU lažje odziva-la na izziv globalizacije in bo postalatudi bolj prepoznavna v svetu.

Prisotne je zanimal položaj v Slo-veniji, predavala sem o dosežkih Slo-venije v času samostojnosti, o politič-

nem položaju v naši državi, o položa-ju žensk v Sloveniji ter o gospodar-skih in socialnih razmerah ter o nuj-nih spremembah, ki po dolgoletni vla-davini liberalne demokracije v Slove-niji čakajo novo Vlado.

Evropska unija žensk,ki je nastalapred unijo držav, na pobudo avstrij-ske desničarke Lole Solar, deluje naprincipu prijateljskega sodelovanjaženskih organizacij, pomoči in pre-poznavanja krivic ter boja proti diskri-minaciji. Med članicami so se v deset-letjih spletle tesne vezi, zato so vsakičsrečanja zelo ganljiva in prijetna. Obslovesu nas je na bogato pogostitev inprijeten pogovor v svoj razkošni pariš-ki dom na Rue Decamps povabila ma-dame Francoise Seme Wallon, sekre-tarka francoske sekcije EUW in pod-predsednica Odbora za mednarodneodnose EUW. Ob poizkušnji dobrotfrancoske kuhinje in pogledu na noč-ni Pariz in znameniti Eifflov stolp, seje pogovor zavlekel pozno v noč.

Mestna hiša - Pariz kandidira za prirediteljaOlimpijskih iger leta 2012!

K obisku Pariza sodi obvezen ogled Eiflovegastolpa

Polna dvorana v Pariškemsenatu je pozorno poslušalanaše argumente za potrditevEvropske ustavne pogodbe

Polna dvorana v Pariškemsenatu je pozorno poslušalanaše argumente za potrditevEvropske ustavne pogodbe

Slovita Notre Dame odeta v pomladanskocvetje

Poročala sem o pozitivnih spremembah inpoložaju žensk v Sloveniji po osamosvojitvi obpomoči evropskih predpisov

V Senatu v eni od protokolarnih dvoran

Pod Eifllovim stolpom je vedno živahno

33Odmev mestni odbor

Mestni odbor SLS Ljubljana ima novo vodstvo

Po sprejemu dnevnega reda je obč-ni zbor sprejel poslovnik ter spremem-be in dopolnitve Mestnega odboraLjubljana. Poročilo o delu sta podala

dosedanji predsednik MO Ljubljanag. Jožef Jeraj in vodja svetniškega klu-ba SLS v MS MOL g. Janez Žagar.Sledila so tudi poročila blagajniških

MESTNI ODBOR SLS LJUBLJANA

ANTON GRABELJŠEK,predsednik Mestnega odbora SLS Ljubljana

Predstavitev:Kot edini otrok sem se rodil leta

1952 staršema Karlini in AntonuGrabeljšek in vso mladost preživel vLjubljani. Vedno se spominjam malepredmestne vasice Dravlje v Šiški, kottistega romantičnega otroštva medpolji in obrtniško kmečkim sožitjemter srečanji vsako nedeljo pred cerk-vijo... Kasneje pa je prišla intenzivnagradnja stanovanj, z njo taka Šiška,kjer že nisi več poznal vseh sosedov.Za časa obiskovanja gimnazije semzato skoraj vsak konec tedna bežal izmesta v planine in za časa študija semcelo vodil mladinski odsek tamkajš-njega planinskega društva.

Po diplomi ekonomske fakultetesem se zaposlil in to v KOTO kotkomercialist in nato čez nekaj let še

v LEK-u kot izvoznik v Afriko. Protikoncu osemdesetih sem bil komercial-ni direktor TKG-ja, v letu 1992 pasem za nekaj mesecev opravljal nalo-ge pomočnika ministra za trgovino,proti koncu leta pa sem bil poslan naVeleposlaništvo Slovenije v Zagreb.Kot prvi nastavljeni ekonomski svet-nik Republike Slovenije v tujini sempo svojih najboljših močeh iskal reši-tve za naše in hrvaške gospodarstve-nike v medsebojnem sodelovanju inv stikih z novima državnima admini-stracijama. Po koncu mandata sem sevrnil na Ministrstvo za ekonomske od-nose in razvoj in bil imenovan na me-sto državnega sekretarja za notranjitrg. To je bil ravno čas intenzivnih po-gajanj z evropsko zvezo in dobil semzadolžitev da vodim delo 3 delovnihskupin in sodelujem še pri nekaterih.Poleg pogajanj o temi varstva potro-šnikov in varstva konkurence ter nad-zora državnih pomoči sem tako vodileno najobsežnejših slovenskih poga-jalskih področij - področje notranje-ga trga. V takratni vladni strukturisem vodil tudi nekaj komisij in enatakih je bila tista, ki je razdeljevalakmetijsko živilske kvote po trgovin-skih sporazumih. V istem času sembil zadolžen za medijsko vplivno po-

dročje nadzora in liberalizacije cen inmenim da smo takrat edinstveno us-pevali ob stalnem liberaliziranju nad-zorovanih cen vseeno znatno znižatiinflacijo. Vseskozi sem deloval in sejavno izpostavljal kot nasprotnik mo-nopolov in zagovornik tržne ekono-mije ter njenih osnovnih pravil.

V času vlade g. Bajuka sem bil dr-žavni sekretar za mednarodne eko-nomske odnose in med drugim semob svojem zadnjem obisku na tem po-ložaju v Beogradu dosegel odpravoškodljivih ukrepov jugoslovanske vla-de proti slovenskemu gospodarstvu(prepoved sodelovanje in ustanavlja-nja slovenskih podjetij v YU). To somi takrat ministrski prijatelji iz koali-cije zelo zamerili.

Zadnjih pet let vodim Zavod za ob-vezne rezerve nafte in njenih deriva-tov (ZORD Slovenija).

Upam, da bomo do konca letošnje-ga leta končali oblikovanje potrebnih90-dnevnih rezerv naftnih derivatov invsaj formalno bom vsaj delno zaklju-čil še enega od svojih poslovnih ciljev.

Poročen sem z ženo Vlasto in imamtri otroke. V prostem času še vednorad hodim v hribe in pomagam svojiteti na Dobrovi pri Ljubljani, kjer sku-paj rediva nekaj manj kot dvajset koz.Zelo rad se popoldan ali v sobotahzapeljem do te kmetije in delam fizič-na dela tako v gozdu kot na travnikihali v hlevu. To delo me poživlja, sproš-

ča in mi daje moči in čas za premiš-ljanje o problemih, ki jih vsakodnev-no srečujem v službi.

Vizija delovanja MO SLS Ljubljana:Z stranko SLS sem povezan že od

leta 1992, v zadnjih letih sem bil članMestnega odbora Slovenske ljudskestranke Ljubljana, pred nekaj dnevi paizbran za predsednika tega odbora.

Kot predsednik želim prvo nekoli-ko prenoviti način vodenja sej in do-seči bolj poglobljeno delo mestnegaodbora na način, da bo ta obravnavalmanj tem, tiste pa tako, da bo doseže-na čim večja medsebojna informira-nost in korektno zastopanje sprejetihsklepov navzven. Trudil se bom, dabo mestni odbor deloval na osnovahkrščanskih moralnih vrednot in vred-not tržnega gospodarstva. Z vsakda-njih delom bom vzpostavil boljšo po-vezanost našega odbora z mestnoproblematiko. Vsekakor pa bom v sti-kih znotraj mestnega odbora in širšev stranki vztrajal na iskanju ravnotež-ja med pomembnostjo podeželskeproblematike in tiste iz urbanih sre-din. Poskušal bom nazaj vzpostavitiboljše odnose s tistimi intelektualni-mi krogi Ljubljani, ki v zadnjem ča-su niso bili več tesno povezani s našostranko. Poudarjanje vrednot in ne is-kanje kompromisov za vsako ceno, bimi lahko pomagalo v tej smeri.

Anton Grabeljšek,Predsednik MO SLS Ljubljana

nadzornikov in predsednikov zvez priMO Ljubljana ter razprava in sprejemporočil. Poročila so podali tudi: bla-gajniški nadzornik g. Hinko Amon,predsednik novoustanovljene Sloven-ske narodne zveze g. Andrej Rant,predsednik Zveze upokojencev g. Jo-že Bevec, v.d. predsednica Slovenskeženske zveze ga. Marjeta Tratnik Vo-lasko in predsednik Slovenske kmeč-ke zveze g. Janez Koželj.

Člani so po štirih letih volili novovodstvo. Predstavili so se vsi prisotnikandidati za funkcije v organe MOLjubljana. Izmed treh kandidatov zapredsednika MO Ljubljana je bil z ve-čino glasov izvoljen g. Anton Grabelj-šek, za podpredsednika pa g. JanezŽagar in g. Velislav Žvipelj.

Izmed 18-tih kandidatov za odborMO Ljubljana je bil izvoljen tudi nov11-članski odbor, ki ga sestavljajo: g.Timotej H. Neubauer, dr. Drago Če-par, g. France Pance, g. Jožef Jeraj,g. Anton Lečnik, g. Andrej Rant, mag.Peter Volasko, dr. Andrej Umek, g.

10. maja 2005 je imel Mestni odbor SLS Ljubljana volilni občni zbor. Zbor jepozdravil in nagovoril tudi predsednik SLS g. Janez Podobnik.

Jože Bevec, ga. Ivanka Brezigar in ga.Margareta Jeraj – Kunc.

Za blagajniške nadzornike so bili iz-voljeni: g. Hinko Amon, g. Franc Le-sar in ga. Ivica Černec.

Po razglasitvi volitev so se prisotnizahvalili g. Jožefu Jeraju za predsedo-vanje Mestnega odbora SLS Ljublja-na v prejšnjem mandatu, enaka zah-vala pa je bila izrečena tudi doseda-njemu podpredsedniku g. BogdanuBradaču. mb

34 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - SNZ pri SLS

Izjava SNZ SLS

Z malo več pokončnosti

Slovenska narodna zveza priSlovenski ljudski stranki

Vabi na

Predstavitev prevoda zbornikaSlovensko – hrvaška meja v Istri v

angleščino za veleposlanike oz.predstavnike tujih držav v Sloveniji in

predstavnike strokovne in drugejavnosti

ter sprejem ob dnevu državnosti.

Avtorji zbornika: Duša Krnel – Umek,Mitja Deisinger, Ana Kalc – Hafner, Marko

Jakomin, Pavel Zupančič, Roger Gogala,Janez Podobnik (uvod).

V četrtek, 23.6.2005 ob 17. uri

v Fužinskem gradu v Ljubljani.

Sodelovali bodo nekateri ustvarjalci zbornika inpredstavniki Slovenske narodne zveze pri SLS.

Po zaključku ste vsi povabljeni na kresovanje inprireditev SLS, na Janče.

Marjan PodobnikPredsednik SNZ pri SLS

Slovenska narodna zveza priSlovenski ljudski stranki je za-skrbljena nad načinom reševa-nja odprtih vprašanj med Slo-venijo in Hrvaško.

Republika Hrvaška z dejanji,kakršno je postavitev novegaškoljčišča v Piranskem zalivu,dokazuje, da v procesu določan-ja državne meje na kopnem inna morju ne bo upoštevala sta-nja, ki je veljalo ob osamosvoji-tvi obeh držav, temveč bo raz-mejitev med državama skušalaizsiliti po načelih politike izvr-šenih dejstev. Ob tem SNZ priSLS ugotavlja, da se tudi se-danje slovenske oblasti takšnineprijateljski politiki sosednjedržave očitno ne morejo zoper-staviti. Ne moremo mimo dejs-tva, da slovenska diplomacija načedalje očitnejše prisvajanje de-la slovenskega ozemlja in od-vzem slovenskega broda na Mu-

ri, odgovarja zgolj z pomirljivimiizjavami za javnost in zagotavlja-njem, da bo Slovenija še naprejbrezpogojno podpirala Hrvaškopri vstopanju v zahodne integra-cije.

Dogovarjanje skupnih sej obehvlad in skupnih sej drugih orga-nov obeh držav je v takšnih raz-merah milo rečeno čuden signalmednarodni strokovni in politič-ni javnosti.

SNZ pri SLS tudi opozarja, dabi bilo v nasprotju s koalicijskimsporazumom in slovenskimi stra-teškimi interesi podpisovanje ka-kršnegakoli sporazuma o izogiba-nju incidentov, ki bi legaliziral se-danje postopno prisvajanje slo-venskega ozemlja s strani Hrvaš-ke.

Marjan PodobnikPredsednik Slovenske narodne zveze

pri SLS

SLOVENŠČINA DANES IN NIKDAR VEČ

Okrogla miza Slovenske narodne zveze pri MOSLS Ljubljana o položaju slovenskega jezika

Hitro se razvijajoči svet ustvarja vedno več novih izrazov, ki jih brezpresoje sprejemamo in uvajamo v pogovorni jezik. Hkrati je zaradivpliva množičnih občil v vsakdanji slovenski jezik vdrlo zelo velikotujk, največ latinizmov, ki so jih včasih uporabljali le izobraženci inposamezne znanstvene stroke.

Tujke so izpodrinile izvirne slovenske besede v tolikšni meri, da mno-gokrat ne najdemo več pravih slovenskih izrazov. Tuje besede so namzlezle pod kožo, ne zavedamo se jih, slišimo in beremo jih povsod inmladina ne pozna več slovenskih izvirnih besed.

Ta razvoj, ki se je začel neopazno, poteka hitro in nezadržno in bočez čas privedel do razkroja in smrti slovenščine, morda že v časudveh prihodnjih rodov.

Zato Slovenska narodna zveza pri MO SLS Ljubljana prireja okroglomizo o položaju slovenskega jezika z naslovom »Slovenščina danes innikdar več«, ki bo

v torek, 7. junija 2005 ob 19.00 uri

v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa,Cankarjeva 1, Ljubljana.

Na okroglo mizo so vabljeni predstavniki ministrstva za kulturo inšolstvo, vidni strokovnjaki na tem področju, predstavniki občil in druš-tva novinarjev.

Andrej RANT,Predsednik SNZ pri MO SLS Ljubljana

35Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek - SNZ pri SLS

Na to vprašanje je potrebno odgovoriti z velikim NE - to bi bilo gotovo neodgo-vorno dejanje!Koalicijska pogodba, pa tudi programi vseh koalicijskih strank ne govorijo le očimprejšnjem umiku države iz gospodarstva - gre naj za postopen, pregleden injaven umik države(politike) iz gospodarstva ampak tudi o pogojih za to (takšnaje tudi politika, ki jo zagovarjata tudi ministra za finance in gospodarstvo).Zakaj?

Naš cilj je trajnostni razvoj, ki po-meni uravnoteženo izboljšanje gospo-darske, socialne in okoljske razsežno-sti blaginje vseh posameznikov indružbe kot celote in vključuje tudi re-gionalen in prostorsko skladen raz-voj. Zato pa je nujno pripraviti pogo-je in uvesti sodobno tržno gospodars-tvo. V tem smislu mora Slovenija po-večati integralno konkurenčnost svo-jega gospodarstva in odpraviti vse ovi-re, ki povzročajo zaostajanje in naza-dovanje na ključnih področjih. Potre-ben je razvoj podjetniškega okolja, li-beralizacija trga delovne sile in s tempostopen, pregleden in javen umik dr-žave iz gospodarstva. Slovenija je vpreteklosti ves čas zamujala s prepo-trebnimi reformami za hitrejše spod-bujanje konkurenčnosti, s katero lah-ko pospešimo rast produktivnosti ins tem tudi gospodarsko rast in pro-duktivno zaposlenost, ki je osnova zadosego tega cilja.

Pri privatizaciji državnega premo-ženja je potrebno v prvi fazi omejitivpliv politike-vulgarne politike na de-lovanje slovenskih podjetij. PO raz-nih teoretičnih in empiričnih študijahso podjetja v državni last bistvenomanj učinkovita in ta prepletenost jev preteklosti v slovenskem prostorupovzročila ustvarjanje razmer klien-telizma in korupcije ter korporativi-zem, kar je seveda zaviralo gospodar-sko rast. Netransparentna privatiza-cija v preteklosti je bila glavni vzrokza veliko razslojenost slovenskega na-roda in za nastanek velikih slovenskihkapitalistov(tajkunov) na osnovi pri-jateljskih povezav in privatizacije»pod mizo« ter popolnoma različnepolitike KADa in SODa pri prodajahposameznih deležev firm v državnilasti.

Vlada RS se je tega problema loti-la z nekaterimi sistemskimi ukrepi-

predvsem na področju vzpostavitvedejanskega trga in dejanske konkuren-ce. Šele nato nastopi pravi prostor zadejanski umik države iz podjetij (šebolj škodljiv od državnega monopolaje privatizirani monopol)Tukaj lahkoodgovorimo očitkom opozicije na ra-čun veliko menjav v nadzornih svetihin upravah nekaterih družb: koalicijaželi preprečiti vsaj pri privatizaciji zad-njih družb v državni lasti podoben na-čin privatizacije kot je bila v preteklo-sti.vlada ne more z istimi kadri zasta-viti drugačnega-transparentnega in jav-nega načina privatizacije in hkrati pre-prečiti prijateljsko politične navezaveiz preteklosti in to je pogoj za čim hi-trejši umik države iz gospodarstva, se-veda ob postavitvi optimalnega vsebin-skega koncepta privatizacije.

Država mora pri umiku iz gospo-darstva upoštevati:- odpravo monopola in vzpostavitev

dejanskega trga in konkurence- vzpostavitev trga tudi v dejavnostih,

ki so na nek način naravni mono-pol (infrastruktura, energetika, di-stribucija energetskih medijev…) into tako, da se s privatizacijo ne pre-nese monopol oz. monopolni dobič-ki na posameznikove interese

- preprečitev nadaljnjega korporati-

ter odgovoren tako do države kot last-nika, kot do zaposlenih in lokalnegaokolja.Pri postopku mora država za-gotoviti enake pogoje za domače intuje dolgoročne investitorje, seveda obupoštevanju najvišje možne cene inob izbiri takšnih strateških partnerjevoz. investitorjev, s katerimi se bo v pri-vatiziranih podjetjih dosegla dolgo-ročna rast in stabilnost na trgu (ohra-nitev delovnih mest, ustvarjanje delov-nih mest z višjo dodano vrednostjo,večja učinkovitost podjetij ter izbolj-šava ravni kvalitete storitev in nižjecene za potrošnika)

Pri privatizaciji preko KADa inSODa pa mora država zagotoviti eno-ten in usklajen pristop ter upoštevatioz. bolje opredeliti položaj in razmer-ja KADa do pokojninske blagajne inz umikom države iz gospodarstva za-gotoviti razpršenost naložb v global-ne investicijske sklade, ki bo zmanj-ševala naložbena tveganja, ki izvirajoiz prevelike koncentracije naložb le nadomačem trgu.

Država pa bo verjetno še nekaj ča-sa obdržala vsaj kontrolni delež vsajv finančno – zavarovalniških stebrih,energetiki, telekomunikacijah, jeklars-tvu…. in bo tudi na ta način ščitila dol-goročne slovenske interese. (kot veči-na razvitih evropskih držav).

dr. Matic Tasič

Ali bi bilo odgovornorazprodati najbolj kvalitetnodržavno premoženje?

V petek, 20.5.2005 je bila v Bresternici pri Mariboru okrogla miza znekoliko provokativnim naslovom Ali bi bilo odgovorno razprodati najboljkvalitetno državno premoženje? Uvodna razmišljanja so prispevali FrancKangler, mariborski poslanec SLS v DZ RS, Janez Sušnik, predsednikDS RS in kluba SP, Marjan Maučec, vodja svetniške skupine SLS inpredsednik iniciativnega odbora za ustanovitev gospodarske zveze priSLS, Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika uprave pozavarovalniceSAVA-RE, dr. Matic Tasič, bivši predsednik uprave Slovenskih železarn,mag. Drago Tomšič, bivši predsednik revizijske komisije za javna naroči-la. Skupen odgovor je bil seveda enoten NE. Ob tem pa so uvodničarjipojasnili razloge zakaj Slovenija potrebuje novo, tudi tu je znanje, izkuš-nje in kapital, mora pa ohraniti vsaj del najbolj kakovostnega premoženjav bankah, zavarovalnicah, energetiki, telekomunikacijah, domačih ro-kah. V zanimivi razpravi so nato udeleženci izpostavili potrebo po boljstimulativnem okolju za podjetnike in zadovoljstvo, da se je vlada že lotilanekaterih pravih korakov. Danes objavljamo razmišljanja dr. Matica Ta-siča, ostale prispevke pa pripravljamo za prihodnje številke.

vizma in prepletenosti (ko se ne ve,kdo nadzira in kdo je nadzorova-ni(klientelizem))

- vzpostavitev optimalnih finančno-zavarovalniških stebrov, ki bodo us-posobljeni po umiku države ščititiinterese slovenskega človeka in gos-podarstva pod konkurenčnimi po-goji(kar je predlagal tudi finančniminister dr. A. Bajuk)

- maksimalni finančni izplen, obdolgoročni razvojni strategiji, saj sopred nami bistvene reforme pokoj-ninskega, zdravstvenega in davčne-ga sistema. Ta izplen bo potrebenza zagotavljanje dolgoročne stabil-nosti pokojninske in zdravstveneblagajne.

Umik države iz gospodarstva morabiti postopen, javen in transparenten

36 Odmev po Sloveniji

Seja Regijskega odbora SLS PrlekijaV petek 29. aprila se je v Ljutomeru na svoji redni seji sestal RO SLS Prlekija,ki povezuje delo sedmih občinskih odborov iz Področja Prlekije. Kot običajnoso člani RO izpostavili in obravnavali pereče probleme, ki se tičejo kakovostiživljenja na desnem bregu reke Mure, hkrati pa sprejeli sklep, da se o temobvesti tudi širša javnost.

Ker je Prlekija pretežno kmetijskoobmočje je bilo sprejeto stališče, daRO SLS Prlekija podpre dosedanjaprizadevanja SLS in zahteva spre-membo dohodninske zakonodaje, kizraven ustaljenega plačevanja katastr-skega dohodka obdavčuje tudi subven-cije v kmetijstvu. Samo na področjuUpravne enote Ljutomer je v letu2004 prejelo subvencije cca 1600 pro-silcev. Povprečna velikost kmetij je cca4 ha, tako da ob povprečni višini sub-vencije na hektar (67000 sit) lahkoizračunamo koliko sredstev bi moralisamo prleški kmetje plačati državi. Po-novno se poudarja, da so subvencijele izravnalno plačilo za nižje cenekmetijskih pridelkov na trgu, katerihproizvodni stroški so znatno višji.

Na sestanku je bilo izpostavljeno tu-di, da je nesprejemljivo obdavčevanjesredstev iz naslova ukrepov SAPARDin EPD. Ta zakon posega v že pridob-ljene pravice, prepričano smo, da seinvestitorji nebi odločali za investicijev kolikor bi za to vedeli. V tem prime-ru, ko investicije niso zaključene, imatudi država Slovenija obveznosti doEU. Če se davčna zakonodaja tudi natem področju ne bo spremenila, je zarazrešitev tega vprašanja najbrž edinapot preko Ustavnega sodišča RS.

Prav tako je bila izpostavljena prob-lematika vzdrževanja melioracijskihsistemov, kjer obstoječi sistem ni učin-kovit in kjer bi bilo potrebno čim prejdoseči, da bi se o porabi teh sredstevodločalo na lokalnem nivoju oziroma

bi bila dana možnost lastnega vzdrže-vanja mejašev sistemov.

Nadalje so člani RO bili kritični donedavnega obiska Vlade RS v Pomur-ju, kjer se je večina obiskov ministrovzvrstila le na levem bregu reke Murezato so zavzeli stališče, da v najkraj-šem možnem času vsaj SLS poskušanadoknaditi izgubljeno priložnost inpovabi ministre SLS v Prlekijo, kjer

bi skupaj obravnavali razvojno prob-lematiko tega področja.

RO odbor daje pobudo vodstvu SLS,da se tudi SLS priključi prizadevanjemobčine in škofije za postavitev doprsne-ga kipa ustanovitelja in prvega pred-sednika zgodovinske SLS dr. AntonaKorošca v Svetem Juriju ob Ščavnici.

Tomi NemecPredsednik RO SLS Prlekija

Ljutomer

Tudi Ilirska Bistrica in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo inTretji čebelarski praznik, ki je potekal v nedeljo, 22. maja 2005, je bil vrhu-nec počastitve čebelarjenja v teh krajih. Domačega čebelarja Antona Žni-deršiča uvrščamo med najbolj znane slovenske čebelarje in ga postavljamoob bok Antonu Janši.

Tretji slovenski čebelarski

V uradnem delu srečanja je mag.Franci But nagovoril navzoče in po-vedal, da se slovenskemu čebelars-tvu tudi po vstopu Slovenije v EUobetajo boljši časi. Čebelarji so seše posebej razveselili zagotovljeneposebne finančne podpore kranjskičebeli, ki se bo izplačevala na čebe-ljo družino. Od evropske komisijelahko pričakujemo, da nam bo za

te namene dovolila izjemno državnopomoč, ker smo domovina kranjskečebele. Mag. But je prerezal trak inodprl priložnostno razstavo, ki je bilarazdeljena v tri sklope in so jo pripra-vili domači čebelarji. Prvi del so se-stavljali čebelarski pripomočki inorodja, večina iz časov iz življenja An-tona Žnideršiča. Kot primer razstav-nih artiklov smo si lahko ogledali

37Odmev po Sloveniji

Uduva Rošlinkagre na dopust

drugih krajev Slovenije. Mi smo se odsrca nasmejali, bili smo prisrčno spre-jeti, vložili pa smo samo en večer.

Povabimo svojce, prijatelje in znan-ce! Predsedniki občinskih odborov indrugi, ki bi želeli organizirati avtobusali večjo skupino udeležencev naj seza kontaktne podatke obrnejo na svet-niško skupino SLS (Mihaela Žvipelj,tel. 01 306 1239, e-naslov:mihaela.zvi-pelj@ljubljana.si).Dr. Drago Čepar, mestni svetnik SLS

Uduva Rošlinkagre na dopust

Naša skupina zigralci po predstavina stopniščugledališča.

S temi besedami sem v soboto 14.maja ob zaključku zadnje predstave vletošnji sezoni čestital igralcem, de-lavcem in vodstvu Slovenskega stal-nega gledališča v Trstu, jim izročil šo-pek rož in knjigo z grbi slovenskihobčin iz Slovenije. Urednik Anton

»V imenu 60 gledalcev, ki prihaja-mo iz Ljubljane, Krasa in Istre vorganizaciji Slovenske ljudskestranke, vam čestitam za več kot100 letno vztrajanje pri negovanjužlahtne slovenske besede in duha.«

Lečnik si bo prizadeval,da bo njena nova izdajavsebovala grbe vseh slo-venskih občin.

Za narečno priredbokomedije v treh dejanjihVdova Rošlinka avtorjaCvetka Golarja v UduvoRošlinko je poskrbel Da-nijel Malalan, režiral paje Zvone Šedlbauer. Vgledališkem listu ptujske-ga gledališča za predsta-vo Vdova Rošlinka leta1952 beremo, da je Go-lar »poet prirode in njenega življenja,pesnik slovenske zemlje, polja in cvet-ja, sonca in zvezd, nevihte in viharja,kmečkega dela in veselja«. Taka je tu-di veseloigra Vdova Rošlinka – zgod-ba o bogati, radoživi vdovi (MirandaCaharija), ki tekmuje s hčerjo Anicoza ljubezen mladega kmeta Janeza -ki je doživela krstno uprizoritev leta1925 v Mariboru in je bila potem odi-grana na odrih širšega evropskega pri-zorišča in celo v Ameriki. Malalan jeGolarjevo komično mojstrovino z go-renjskega podeželja prestavil v sloven-sko kraško vas v Italiji.

Na poti v Trst nas je v vasi Gorjan-sko pri Komnu sprejel predsednik re-gionalnega odbora SLS gospod Val-ter Ščuka s sodelavci in nam predsta-vil največje vojaško pokopališče v Slo-veniji – na njem je v prvi svetovni voj-ni poslednji počitek našlo 14 000 Če-hov, Hrvatov, Madžarov, Nemcev, Av-strijcev, Slovencev, …- ki ga sedaj dr-žava lepo vzdržuje, še pred 20 leti paje bilo zaraščeno in je malokdo vedelzanj.

Mejo smo prevozili na mejnem pre-hodu Gorjansko in se nekaj kilome-trov naprej ustavili v vasi Slivno. Sto-pili smo v cerkev Sv. Marije Magdale-ne, kjer nas je prijazno sprejel šem-polajski župnik gospod Jože Marku-ža in nam povedal zgodovino cerkve,ki sta jo poslikala med vojno oče inpotem pred kratkim sin Tomaž Per-ko. Kranjci smo bili prijetno presene-čeni, ker razen slovenske ni bilo nevideti ne slišati besede v kakem dru-gem jeziku.

Tudi na ta že drugi obisk pod ime-nom »srce v gledališču« so prišli našičlani in odborniki iz občine HrpeljeKozina, podpredsednica koprskegaodbora gospa Olga Franca pa je pri-peljala skupino desetih Koprčanov.Našemu vabilu k podpori SSG v Tr-stu so se tokrat odzvali tudi občinskiin mestni svetniki NSi. Nikakor ne že-limo, da bi ta oblika podpore bila ome-jena na SLS in še vabimo tudi drugesvetniške skupine, nevladne organiza-cije, stranke in vse, ki jim je pri srcuslovenstvo, da tudi sami pripravijo ta-ke skupinske obiske iz Ljubljane in

Dr. Drago Čepar v imenu ljubljanske SLS izroča šopek igralkigospe Mirandi Caharija in knjigo grbov ravnatelju gledališčagospodu Marjanu Kravosu.

Predsednik regijskega odbora SLS gospodValter Ščuka nam je predstavil vojaškopokopališče v Gorjanskem.

Šempolajski župnik gospod Jože Markuža vcerkvi sv. Marije Magdalene v vasi Slivno vobčini Devin - Nabrežina.

praznik v Ilirski Bistrici

Žnideršičeve panje, lesena točila, Žni-daršičev kotel za kuhanje voščin in ševeliko drugega.Sestavni del razstaveje bila tudi razstava fotografij doma-čega foto kluba na temo čebelarstva.Ob razstavi je potekala tudi multime-dijska predstavitev na temo: Žnider-šič, čebela, Ilirska Bistrica, društvo paje izdalo tudi priložnostno publikaci-jo, ki opisuje življenje in delo AntonaŽnideršiča.

Prireditev je bila tudi priložnost zapodelitev priznanj Čebelarske zvezeSlovenije in domačega čebelarskegadruštva. Tako je mag. Franci But izrok predsednika Čebelarske zveze Slo-

venije dobil najvišjepriznanje Čebelarskezveze Slovenije za nje-gov pozitiven odnos inskrb za čebelarstvo kotpanogo v sklopu kme-tijskega ministrstva, žeprej kot minister in tu-di sedaj kot državni se-kretar na ministrstvu zakmetijstvo

Mag. But se je predsamo prireditvijo srečalna delovnem zajtrku sčlani Občinskega odbo-ra SLS Ilirska Bistrica.V sproščenem pogovo-ru je tekla beseda oproblemih v kmetijstvuin gospodarstvu nas-ploh v občini Ilirska Bi-strica. Državni sekretar

na Ministrstvu za kmetijstvo goz-darstvo in prehrano je kot sogovor-nik pokazal izredno poznavanje ta-ko gospodarskih kot političnih raz-mer v sami občini Ilirska Bistrica.Posebno skrb in zanimanje je name-nil projektu izgradnje vetrnih elek-trarn na Volovji Rebri. Še posebejsmo z veseljem sprejeli njegove be-sede ob slovesu, ko nam je zaupal,da se v Ilirsko Bistrico rad vrača inobljubil, da bo na naslednjem sreča-nju z občinskim odborom sodelovalna skupaj pripravljeni okrogli mizi zobravnavo aktualne problematike.

Tonjo Janežič

38 Odmev po Sloveniji

39Odmev po Sloveniji

Prvak Slovenske ljudske stranke in Ministerza okolje in prostor Janez Podobnik naobisku v občinah Litija in Šmartno pri LitijiV petek, 6. maja, se je minister Janez Podobnik s sodelavci mudil na delovnem obisku v občinah Litija in Šmartno pri Litiji.

Obisk se je pričel v Sp. Hotiču z og-ledom možne umestitve trase zasav-ske ceste. Za kratek čas se je ustaviltudi na Zg. Logu, kjer je z nekaterimidomačini spregovoril o načrtovanigradnji nadvoza preko železniške pro-ge.

Od tu je nadaljeval pot v Litijo, kjerse je srečal z vodstvom občine in žu-panom Mirkom Kaplja, državnim se-

kretarjem v Službi Vlade RS za lokal-no samoupravo in regionalno politi-ko Rokavec Francijem ter ostalimi po-vabljenimi. Med že omenjenimi tema-mi je pogovor tekel o reševanju pla-zov v litijski občini, aktivnostih o na-daljevanju priprav za gradnjo čistilnenaprave, o projektu plinifikacije ob-čine Litija, o izboljšanju oskrbe s kva-litetno električno energijo idr.

Glede gradnje čistilne naprave jeFranci Rokavec izpostavil dejstvo, daje potrebno, da občina Litija izpeljevse postopke v predvidenem roku dokonca junija in s tem zagotovi ustrez-na sredstva.

Na obisku v Šmartnem pri Litiji paje pogovor potekal v zvezi s prob-lematiko odlagališča v Rakovniku inmožni izgradnji odlagališča za nizko

in srednje radioaktivne odpadke. Po-govora so se udeležili tudi predstav-niki civilne iniciative. Po ogledu Ra-kovnika je minister Janez Podobnikdejal, da je, ne glede na nadaljnji raz-voj dogodkov v zvezi s to lokacijo, po-trebno omenjeno odlagališče takoj sa-nirati, za kar pa je dolžna poskrbetiIUV- industrija usnja Vrhnika.

Pri vseh temah pa so soglašali, ta-ko v Litiji kot v Šmartnem, da jepotrebno vztrajati in najti takšno re-šitev, ki bo v interesu vseh.

Po končanem uradnem delu se jepredsednik Slovenske ljudske strankein minister Janez Podobnik srečal šes člani šmarskega in litijskega občin-skega odbora Slovenske ljudske stran-ke.

Predsednik O.O. SLS LitijaGvido Kres

Utrinki s prijateljskega popoldneva vseh “iz ozadja” SLS

Pa kaj potem, če je sreda?Takole smo modrovale sodelavke

naše poslanske skupine, ko so nampunce iz Beethovnove 4 predlagale,

da bi si po službi privoščile prijetnopopoldne. Fantje so, na čelu z glav-nim tajnikom, napeto prisluhnili inse ponudili, da bodo kar se da upo-rabni, če so lahko zraven. Čisto požensko smo pretehtale, da bi v konč-ni fazi res lahko prišli prav, zato se jepovabilo razširilo. Tudi na naše dru-žinske člane. In smo šli. No, dobro,odpeljali smo se. Na piknik “plac” prituristični kmetiji Lazar v Podgradu.

Ko smo se začeli zbirati se je izka-zalo, da bo družba pestra - najmlajšiudeleženki sta imeli komaj nekaj me-secev in sta počivali v vozičku, malovečji so se zabavali na igralih in z žo-go ter balincami, tisti, najbolj veliki,pa smo imeli precej dela z ugotavlja-njem kvalitete domačega borovničev-ca, pokušanjem dobrot z žara, ki gaje do potankosti obvladoval AndražVehovar, predpasnika pa sta si pri-služila tudi Jani in Marjan.

Ne bi opisovali vseh podrobnosti, po-membno je, da smo se imeli “nadfajn”.Pa kaj zato, če se nam je sladoled mal-

ce stopil, nič zato, če je kakšen čevapčičpristal pod mizo in sploh ni pomembno,da smo prekršili pravilo o štetju kalorij -

še posebno takrat, ko sta Po-lona in Franci za piko na iprispevala ogromno sadnotorto s sončnicami na vrhu.

Prilagamo nekaj fotogra-fij in zaključujemo z ugo-tovitvijo, da se na takšnihkratkih, a sladkih sreča-njih, premalokrat dobimo.Sploh zaradi dejstva, dasmo politiko pustili v Ljub-ljani! Kajti, dokazano je bi-lo naslednji dan, že navsez-godaj zjutraj, z lahkoto pri-ti v službo in z veliko večenergije poprijeti za delo,ki ga nikoli ne zmanjka.

Barbi Ravnikar

P.S.: Pa naj še kdo reče, da SLS nimočna stranka!Sodelujoči: Aleš, Katarina, Nada,Andraž, mala Ana, Mateja, Jani, Meri,Ivan, Beti, Janko, Ana, Pia, Barbi,Darko, Marjan Maja, Robi, Rok, Janja,Franci, Polonca, Jure, Joži, Igor, Luka,Tanja, Jean-Luc, Mateja, Dušan,Mateja, Milan.

Babi Meri in dedi IvanŠtembal v svoji funkciji.

Glavni pekiAndraž, Jani

in Marjan

Dobra postrežba

Vsi v akciji

Počitek v prijetni senci

Zatopljeni v svoje delo

Gostitelji

Pri igri

Pri igri

Padel nam je cuk’rOb slovesu in obljubi na snidenjeprihodnjič

40 Odmev

Zmagovalke pokalaNe boste verjeli. Vodja svetniške skupine SLS Marjan Maučec se baha s

kolajno, ki so jo osvojile njegove igralke nogometa iz ŽNK Pomurje LEN.Prav radi verjamemo, da se zelo dobro počuti med »zlatimi dekleti«.

V. odprto državno prvenstvo Mažoretnein twirling zveze Slovenije ali tri dniveselja ob glasbi in plesu v Laškem

Ob jubilejnem 5. tekmovanju smo vsem udeleženkam podarili skupno fotografijo vseh 16 društev in klubov, udeležencevtekmovanja - skrajno levo je predsednica MTZS Nada Skuk skupaj z mednarodnimi sodnicami prvenstva, skrajno desno sotekmovalke iz Železnikov - njihova tabla ni vidna na sliki))

V. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twir-ling zveze Slovenije se je odvijalo v Laškem od 6.do 8. maja 2005 v športni dvorani Tri lilije.

Zveza organizira tekmovanja v soorganizacijis svojimi člani vsako leto v občini ene od članic,da s tem propagira v javnosti svojo dejavnost insvoje članice.

Laško se je v času od petka 6. do nedelje 8.maja iz mesta cvetja in piva spremenilo v mestoglasbe in plesa.

Laščani so poskrbeli za dobro organizacijoprvenstva. Državno prvenstvo je potekalo v trehdisciplinah in kar v 33 različnih težavnostnih instarostnih kategorijah. Skupaj je tekmovalo pre-ko 410 tekmovalk iz 16 društev širom Slovenije.Tekmovanje je potekalo tako v klasični mažoret-ni dejavnosti kot v twirling športu, kjer je tekmo-valo preko 200 športnic. Že drugič letos smopriredili tekmovanje tudi za najmlajše članice,do 10. let, v osnovnem korakanju, kjer je tekmo-valo 110 deklic.

Na tekmovanju je svoj zmagovalni solo freestyle nastop slovenski publiki predstavila prvaki-nja Hrvaške twirling zveze v twirling športu IvaGlibo iz Slavonskega Broda. Naša zveza sode-luje na regijskem nivoju v twirling športu s Hr-vaško, Madžarsko in Italijo.

Najboljše športnice twirlinga bodo avgusta od-potovale v Ameriko na International cup tekmova-nje, ki bo v okviru 26. svetovnega prvenstva WBTF(World baton twirling fedaration) potekalo v St.Paulu v Minnesoti. Na podlagi rezultatov se jeuvrstilo na svetovni nivo 6 solo tekmovalk v junior in4 v senior kategoriji iz Logatca, Lenarta in NoveGorice ter skupina iz Lenarta in Nove Gorice.

Na evropsko prvenstvo mažoretnih skupin v Clujv Romuniji, pa bodo septembra letos odpotovalezmagovalne skupine klasične mažoretne discipli-ne iz Horjula, Laškega, Logatca in Trebnjega.

Nada Skuk, predsednica MTZS

Nada Skuk, podpredsednica SLS inpredsednica Slovenske ženske

zveze pri SLS je 22. majasrečala Abrahama.

Foto

: Tja

ša S

kuk

Slika izkazuje, da rastišče velikonočnice nile na Boču in Ponikvi ampak tudi na planotiob Cerkniškem jezeru. Fotografirala TjašaSkuk, 1. maja 2005

Osebni praznik je praznovala v krogu svojedružine in najboljših prijateljev, seveda pa nimanjkal niti (kot mu pravijo) cerkniški »Slak«Ivan Korošec.

Ko je nastopil čas za rezanje torte, je bilanemalo presenečena – ker torta ne bi zdržalateže 50-ih svečk, so ji na torto dali kar dve 25-svečni žarnici.

Osebno ji je voščil tudi državni svetnik Vin-cenc Otoničar, ki ima rojstni dan – ne bosteverjeli – istega dne, kot slavljenka. Oba staaktivna v SLS v Cerknici in se poznata že vrstolet, zato jo je tudi on povabil na svoje praznova-nje Abrahama (nadaljevanje torej sledi).

Gospa Nada Skuk je iskrene čestitke prejelatudi od predsednika SLS Janeza Podobnika,članov Izvršilnega odbora SLS in poslancevSLS v DZ RS, čestitkam pa se pridružujemotudi vsi sodelavci iz Poslanske skupine in zapo-sleni na tajništvu stranke.