Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Jure Zupanc
ČIŠČENJE METEORNIH VODA S SISTEMOM DRAINFIX CLEAN
Diplomsko delo
Maribor, junij 2015
I
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean
Študent: Jure Zupanc
Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo
Smer: Hidrotehnika
Mentor: Matjaž Nekrep Perc, univ. dipl. inž. grad.
Somentorica: Blanka Grajfoner, univ. dipl. inž. grad., univ.dipl.prav.
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, Matjažu Nekrepu Percu,
in somentorici, Blanki Grajfoner, za pomoč in
vodenje pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi podjetju Hauraton Slovenija in
njegovemu direktorju, g. Dušanu Lapajnarju, za
njegov čas in njegovo strokovno pomoč pri izdelavi
diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij in me v času študija podpirali.
IV
ČIŠČENJE METEORNIH VODA S SISTEMOM DRAINFIX CLEAN
Ključne besede: gradbeništvo, čiščenje meteornih voda, vodna filtracija, odpadna voda
cest, sistem Drainfix clean …
UDK: 628.33:551.577(043.2)
Povzetek
Onesnaženje meteornih voda, ki prihajajo iz cest ali parkirišč je v današnjem času velik
problem, ki se mu ne posveča dovolj pozornosti. Meteorno vodo, lahko očistimo na več
načinov, eden način čiščenja je tudi sistem Drainfix clean. Sistem deluje na podlagi
filtracije vode in je preprost za vgradnjo, uporabo in vzdrževanje. Iz vode uspešno
odstranjuje širok spekter različnih delcev, ki onesnažujejo meteorne vode.
V diplomske delu smo ugotovili, da je sistem Drainifix clean, zelo primeren za čiščenje
meteornih voda na področjih kot so npr. cestišča, parkirišča. Zaradi učinkovitega čiščenja
je sistem primeren za vgradnjo, ker deluje skladno z Evropskimi smernicami za izboljšanje
vodnih virov.
V
STORM WATER TREATMENT WITH SYSTEM DRAINFIX CLEAN
Key words: construction , cleaning of storm water, water filtration, road wastewater,
system DRAINFIX clean ...
UDK: 628.33:551.577(043.2)
Abstract
Contamination of rainwater which is coming from the road and parking areas is nowadays
a major problem, on which we don’t pay enough attention. Rain water can be purified in
several ways, one of the methods of purification is with system DRAINFIX clean. The
system operates on the basis of filtration of the water and is easy to install, use and
maintain. From the water successfully removes a wide range of different particles that
pollute the rain water.
In this work, we found out that the system Drainfix clean, is very suitable for cleaning
stormwater in areas such as. roads, parking lots. Due to the efficient cleaning, system is
suitable for installation because it operates in accordance with European guidelines for
the improvement of water resources.
VI
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 PRAVNA UREDITEV ................................................................................................ 2
2.1 SPLOŠNO O VODI ..................................................................................................... 2
2.2 PRAVNA UREDITE NA NIVOJU EVROPSKE UNIJE ...................................................... 3
2.3 PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI ............................................................................. 6
2.3.1 Operativni program za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ......... 8
2.4 UPOŠTEVANJE PRAVNE UREDITVE V SLOVENIJI ...................................................... 9
3 ONESNAŽENI DELCI V VODAH ......................................................................... 11
3.1 DOVOLJENE VREDNOSTI ONESNAŽENIH SNOVI V VODI .......................................... 11
3.2 IZMERE STANJA ONESNAŽENOSTI VODE ................................................................ 13
3.3 OBDOBJA NAJVEČJE ONESNAŽENOSTI ................................................................... 14
3.4 VELIKOST DELCEV IN VRSTE DELCEV ................................................................... 15
4 SISTEM DRAINFIX CLEAN PODJETJA HAURATON .................................... 17
4.1 O PODJETJU HAURATON ....................................................................................... 17
4.2 SPLOŠNO O SISTEMU DRAINFIX CLEAN ................................................................ 18
4.3 SISTEM DRAINFIX CLEAN IN ZAKONODAJA ........................................................... 19
4.4 KOMPONENTE SISTEMA DRAINFIX CLEAN ............................................................ 21
4.4.1 Kanaleta Faserfix ............................................................................................ 21
4.4.2 Pokrivna rešetka kanelete ............................................................................... 24
4.4.3 Ponikovalna cev sistema ................................................................................. 25
4.4.4 Filtrski substrat sistema .................................................................................. 26
4.5 FILTRACIJSKE METODE V SISTEMU........................................................................ 27
4.5.1 Površinska filtracija ........................................................................................ 27
4.5.2 Globinska filtracija ......................................................................................... 30
5 DIMENZIONIRANJE SISTEMA DRAINCFIX CLEAN .................................... 31
5.1 POTEK PRERAČUNA .............................................................................................. 32
5.1.1 Odtočni koeficienti – Ψ.................................................................................... 33
VII
5.1.2 Prepustnost ...................................................................................................... 35
6 VGRADNJE, UPORABA IN VZDRŽEVANJE SISTEMA DRAINFIX CLEAN
36
6.1 VGRADNJA SISTEMA ............................................................................................. 36
6.1.1 Vgradnja kanalet ............................................................................................. 36
6.1.2 Vgradnja filtrske cevi ...................................................................................... 37
6.1.3 Polnitev s substratom ...................................................................................... 38
6.1.4 Namestitev rešetk ............................................................................................. 38
6.2 VGRADNJA V POVRŠINE V NAKLONU ..................................................................... 38
6.3 VZDRŽEVANJE SISTEMA ........................................................................................ 39
6.4 PRIMER IZ PRAKSE ................................................................................................ 41
7 PRIMERJAVA RAZLIČNIH SISTEMOV ZA ČIŠČENJE METEORNIH
VODA ................................................................................................................................. 43
7.1 NAČINI ODSTRANJEVANJA ONESNAŽENIH DELCEV ................................................ 43
7.2 OLJNI LOVILCI ...................................................................................................... 45
7.3 USEDALNIKI ......................................................................................................... 45
7.4 PRIMERJAVA SISTEMOV ........................................................................................ 46
7.5 RAVEN UČINKOVITOST ČIŠČENJA S SISTEMOM DRAINFIX CLEAN .......................... 47
8 SKLEP ........................................................................................................................ 50
9 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 52
10 PRILOGE ................................................................................................................... 53
10.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 53
10.2 SEZNAM TABEL ..................................................................................................... 54
10.3 SEZNAM GRAFOV .................................................................................................. 54
10.4 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 55
10.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 55
VIII
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE
AFS – ogljikovodiki
BBodSchV – (Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung) v Nemčiji veljavna uredba
o varstvu okolja in o onesnaženih območjih
Cd – kadmij
COD – (chemical oxygen demand) kemijska potreba po kisiku
Cr – krom
Cu – baker
DWA – (Deutsche Gesellschaft für Abwasserwirtschaft, Abwasser und Abfall) nemška
oznaka za pravila in standarde
EC – (Electrical Conductivity) električna prevodnost
EUREAU – (European federation of national associations of water services) Evropska
zveza nacionalnih združenj za storitve vodooskrbe in odvajanje in čiščenje odpadnih voda
EFTA – (European Free Trade Association) Evropsko združenje za prosto trgovino
Ni – nikelj
NPVO – Nacionalni program varstva okolja
OAP – okoljski akcijski program
OP - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
PAK – policiklični aromati
PAH – (Polycyclic aromatic hydrocarbon) vsota policikličnih aromatskih ogljikovodikov
Pb – svinec
PEHD – (High-density polyethylene) polietilen, ki je narejen iz nafte
pH – ph-vrednost
TPH – (Total petroleum hydrocarbon) celokupni ogljikovodiki
TSS – (Total suspended solids) neraztopljeni trdni delci
VD – Vodna direktiva
IX
Zn – cink
X
UPORABLJENI IZRAZI
Javna kanalizacija – je sistem infrastrukture, ki je sestavljen iz kanalov, objektov in
naprav kanalizacije, ki jih uporabljajo občinske javne službe za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo niso objekti javne
kanalizacije.
Komunalna odpadna voda – je voda, ki nastaja v okolju gospodinjstev, objektov v javni
uporabi in gospodarstva zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in
drugih gospodinjskih opravilih, v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica
te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po sestavi podobna
odpadni vodi iz gospodinjstev ali gospodarstva. Vrednost nevarnih snovi v vodi na letni
ravni ne sme presegati količine nevarnih snovi, ki je določena skladno s predpisi o emisijah
snovi in toplote pri odvajanju meteornih voda.
Padavinska odpadna voda – je voda, ki nastane kot posledica meteornih padavin, ki
padajo in nato odtekajo iz onesnaženih površin (prekritih z najrazličnejšimi materiali,
lahko so utrjene tlakovane ali kako drugače prekrite z različnimi materiali) v vode ali pa se
odvajajo v javno kanalizacijo.
Čistilna naprava padavinske odpadne vode – imenujemo napravo, ki s pomočjo
fizikalnih, kemijskih, fizikalno-kemijskih ali bioloških postopkov odpravlja ali zmanjšuje
onesnaženost padavinskih voda.
Lovilnik olj – imenujemo napravo, ki iz odpadne vode izloča lahke tekočine v skladu s
standardom SIST EN 858.
Odpadna voda – je voda, ki nastane po uporabi ali pa kot posledica padavin in se odvaja v
sistem javne kanalizacije ali vode. Odpadna voda je lahko industrijska, komunalna ali
odpadna voda, ki nastane zaradi padavin
Padavinska odpadna voda – je voda, ki nastane zaradi meteornih padavin in nato
onesnažena odteka iz urejenih tlakovanih ali z različnimi materiali prekritih površin v
različne vodotoke ali v sisteme javne kanalizacije.
Parametri onesnaženosti odpadnih voda – se določajo glede na predpisani merilni
postopek: izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, biološka
XI
razgradljivost, mikrobiološka onesnaženost, koncentracija snovi ali druge podobne
lastnosti odpadnih voda.
Razpršeno odvajanje odpadnih voda – je odvajanje padavinskih odpadnih voda iz
utrjenih, asfaltiranih ali z drugimi materiali prekritih površin objektov čez njihove mejne
linije ali odvajanje vode s teh površin s pomočjo sistema posameznih iztokov, kanalov ali
jarkov.
Zadrževalnik je skupek objektov ali objekt za reguliranje sunkovitih in povečanih
odtokov odpadne vode posredno ali neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno
kanalizacijo
(Izrazi povzeti po: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS št. 88/11, 8/12 in 108/13),
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5707 (25.5.2015)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 1
1 UVOD
V diplomski nalogi bomo raziskali področje čiščenja meteornih voda v Sloveniji. V
poglavju 2 se bomo dotaknili elementa vode v smislu njenega pomena za življenje samo,
opisali bomo njene fizikalne in kemijske lastnosti ter sistem kroženja v naravi. V
nadaljevanju poglavja bomo opredelili pravno ureditev za varovanje vode na nivoju
Evropske unije in Slovenije.
V poglavju 3 bomo raziskali vrste in velikosti onesnaženja meteornih voda glede na način
onesnaževanja in vrste delcev, ki se nato v vodi pojavijo. Glede na vrsto delcev bomo nato
opredelil sistem, ki je primeren za to, da se te onesnažene vode očisti.
V poglavju 4, 5 in 6 bomo predstavili sistem Drainfix clean, ki je ga je razvilo podjetje
Hauraton. Raziskali bomo, za kaj je ta sistem sploh uporaben, na katerem področju nam
lahko efektivno in racionalno pomaga čistiti meteorne vode. Podrobno bomo pregledali
sestav sistema, iz kakšnih materialov je sestavljen in kakšne lastnosti morajo ti materiali
imeti. Prav tako bomo prikazali na podlagi česa sistem deluje in katere podatke potrebuje,
da sistem dimenzioniramo, vgradimo, uporabljamo in vzdržujemo.
Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo v poglavju 7 poiskali in na kratko predstavili še
dva sistema za čiščenje odpadnih voda. Te sisteme bomo primerjali med seboj glede na
področje uporabe, njihove čistilne sposobnosti, enostavnost sistema za vgradnjo, delovanje
in vzdrževanje. Na podlagi primerjave sistemov bomo nato ugotovili, ali je sistem
Hauraton Drainfix clean sploh primeren oziroma uporaben element čiščenja meteornih
voda v Sloveniji.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 2
2 PRAVNA UREDITEV
2.1 Splošno o vodi
Voda je ena od najpomembnejših in najbolj pogosto rabljenih spojin v našem življenju.
Znan rek pravi, da kjer ni vode, tam ni življenja, zato je zaradi pomembnosti vode njena
raba predpisana z Zakonom o vodah, (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –
ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14; v nadaljevanju: ZV-1),. 105. Člen ZV-1 (splošna
raba) določa, da lahko vsakdo uporablja vodno ali morsko dobro, če je njegovo početje
skladno s pogoji, ki jih določa ta zakon in če se s takšno rabo bistveno ne vpliva na stanje
količine in kakovosti vode.
V življenjskem ciklusu pa se voda ne pojavlja le kot vir življenja, ampak tudi kot ena
izmed gonilnih sil v gospodarstvu. V gospodarstvu se npr. voda uporablja kot prenašalka
energije, energetski vir in transportno sredstvo. V zadnjih treh stoletjih se je svetovna
poraba vode zelo povečala, s tem pa tudi negativni vplivi na njo, kot je recimo onesnaženje
vode.
V naravi voda nenehno kroži, in sicer z izhlapevanjem s površin, kot so npr. reke, morja, in
se kasneje tudi vrača na te površine v obliki padavin. Padavine, ki padajo na zemljo, padejo
na najrazličnejše podlage, ki so lahko naravne in umetne, kot so npr. strehe, parkirišča,
ceste itd.. Na teh površinah se voda lahko onesnaži z najrazličnejšo umazanijo ter nato
onesnažena potuje nazaj v vodne vire, iz katerih človek črpa vodo za svoj obstoj. Voda ima
to lastnost, da se lahko sama očisti. Ta pojav imenujemo samočiščenje in je razdeljen na
dva dela, biološki in nebiološki del. Nebiološko čiščenje pomeni delovanje fizikalnih
kemijskih dejavnikov, kot so ohlajevanje, usedanje, razredčevanje in izhlapevanje. Pri
biološkem čiščenju pa se vse razgradljive snovi, ki onesnažujejo vodo, razgradijo v okolju
prijazne snovi. Človek je s svojim negospodarnim delovanjem zelo onesnažil zemljo in
posledično tudi vodo, pri čemer pa je tudi zmanjšal njeno sposobnost samočiščenja.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 3
Svetovna populacija in svetovno gospodarstvo se iz dneva v dan povečujeta, posledično se
zaradi tega vedno bolj izrabljajo zaloge naravnih virov. Zaradi tega globalni ekosistem
zmeraj bolj propada, posledice so tudi vedno manj uravnoteženo stanje ekosistema.
Posledice so trenutno najbolj vidne v topljenju ledenikov, zaradi globalnega dviga
temperature in v vse bolj pogostih vremenskih motnjah. Z drugimi besedami: vreme se vse
pogosteje hipno spreminja, zabrisale so se tudi meje med posameznimi letnimi časi. Zaradi
vseh teh posledic se je v drugi polovici 20. stoletja začela pojavljati skrb za okolje na
globalni ravni, saj smo ljudje začeli spoznavati, da vreme presega nacionalne meje, in če
ga želimo izboljšati v svojem okolju, moramo to storiti tudi na globalni ravni. V začetku so
se za izboljšave okoljske problematike borile predvsem nevladne organizacije, ki so s
svojo vztrajnostjo počasi pripomogle k temu, da se je s problematiko začelo vse bolj
ukvarjati na nacionalni ravni in kasneje tudi na globalni ravni. Z vključitvijo vladnih in
medvladnih organizacij se je omogočila možnost sprejemanja predpisov in ukrepov, ki
lahko naredijo velik premik pri reševanju globalne okoljske problematike.
V svetu je eden glavnih pobudnikov za reševanje okoljske tematike Evropska unija, ki se
zavzema za reševanje okoljskih izzivov na področjih podnebnih sprememb, zmanjševanje
biotopske raznovrstnosti, smotrna uporaba naravnih virov, zmanjševanje količine
odpadkov, zagotavljanje čistosti voda ipd.. Evropska unija je uvedla in oblikovala svojo
okoljsko politiko ter tako spodbudila vse svoje članice k pristopu in reševanju problemov
okoljske problematike. Slovenija je kot članica Evropske unije sprejela tudi njeno politiko,
njene standarde in zakone ter odgovornost za njihovo uresničitev.
Podpoglavje 2.1 povzeto po: Samec, 2005.
2.2 Pravna uredite na nivoju Evropske unije
Evropska unija je za potrebe reševanja okoljske problematike uvedla ključni temeljni
dokument evropske zakonodaje za učinkovito in trajnostno odvajanje voda, ki je Direktiva
Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23 oktober 2000 o določitvi okvira za
ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000, str. 1)
oziroma krajše Vodna direktiva (VD) iz leta 2000 (Water Framework Directive). Vodna
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 4
direktiva je bila uvedena za učinkovito ohranjanje in doseganje dobrega stanja voda. Dobro
stanje voda je možno doseči z zmanjšanjem obremenjenosti in onesnaženosti vodnih teles.
S tem pa se bo izboljšalo kemijsko, ekološko in količinsko stanje voda.
Področje okolja na evropski ravni ureja generalni direktorat za okolje (The Directorate-
General for the Environment, DG Environment). Osnovni cilj direktorata je ohraniti,
zaščititi in izboljšati okolje za sedanje in naslednje generacije. Za izpolnjevanje tega cilja
zato direktorat za okolje pripravlja zakonsko podlago ter nadzoruje in skrbi za pravilnost
uporabe okoljske zakonodaje v članicah Evropske unije.
Evropska zakonodaja področje komunalnih odpadnih voda ureja z Direktivo 91/271/EGS z
dne 21. maj 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode1 (UL L 135, 30.05.1991, st. 40-52)
in Direktivo komisije 98/15/ES z dne 27. februarja 1998 o spremembi Direktive Sveta
91/271/EGS glede nekaterih zahtev, določenih v Prilogi I k Direktivi (UL L 067,
07.03.1998 str. 29-30) glede izpustov čistilnih naprav na določenih območjih. Ta območja
so določena v Prilogi I Direktive Sveta 91/271/EGS. Osnovna direktiva 91/271/EGS ima
cilj zaščititi vodno okolje pred posledicami izpustov industrijskih odpadnih voda in
izpustom komunalnih voda.
Glede vodne politike je na evropskem nivoju prisotna tudi Evropska zveza nacionalnih
združenj za storitve vodooskrbe ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda (European
federation of national associations of water services), imenovana EUREAU. Organizacija
po celotni Evropi združuje 10.000 objektov in njihovih upravljavcev. Njihovo temeljno
poslanstvo je zaščita skupnih interesov za vse njene člane. To se odraža kot:
zavzemanje za skupne interese nacionalnih združenj v smislu vodooskrbe in
odvajanje ter čiščenje odpadnih voda,
seznanjanje članov organizacije z raznimi priložnostmi in nevarnostmi, vezanimi na
evropsko politiko in njihovo umestitev na nacionalne nivoje zakonodaje,
spodbujanje in povečevanje sodelovanja med posameznimi člani organizacije.
Združenje ima za doseganje ciljev določene prednosti, kot so:
v združenju je zbrano vse tehnično, znanstveno in upravljavsko znanje,
1 Directive 91/271/EEC on Urban Waste Water Treatment
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 5
postavljena je mreža ljudi, ki deluje v praksi in direktno komunicira s pristojnimi iz
Evropske unije,
dobro opravljeno dosedanje delo, katerega rezultati so sledljivi od leta 1975 naprej.
Na začetku delovanja organizacije je bilo delo organizacije usmerjeno v tehnična vprašanja
in odgovore ter standardizacijo. Organizacija se je z leti sorazmerno širila, kot so se širile
institucije v Evropski uniji. Odločilen mejni dogodek v širitvenem procesu je bila uvedba
soodločanja, ki daje Evropskemu parlamentu možnost, da zaustavi sprejetje nove
zakonodaje svojih članic. Danes je v EUREAU včlanjenih 23 od 28 držav članic Evropske
unije (vse razen Estonije, Litve, Latvije in Slovenije), 2 članici EFTA Evropskega
združenja za prosto trgovino (Norveška in Švica) in država opazovalka (Srbija).
Na področju vodne politike v času predsedovanja Danske Evropski uniji (januar–junij
2012) se je pomembnost vode postavilo ob bok pomembnosti nafte in vsem ostalim
naravnim virom. Med njenim predsedovanjem je bilo ugotovljenih nekaj pomembnih
dejstev:
Poraba vode presega kapaciteto razpoložljivih virov.
Če se bo trend porabe vode nadaljeval, bodo potrebe/poraba presegle vse
razpoložljive vire za cca. 40 % do leta 2030.
V svetu vladajo vse večji trend pomanjkanja vode in suša na nekaterih področjih ter
vse večje nenadzorovane poplave na drugih območjih.
Potrebne so investicije v vodne sisteme. S tem so mišljene investicije v vzdrževanje
vodnih omrežij, ki so potrebne za preprečevanje vodnih izgub, ki trenutno nenehno
naraščajo. Napovedana je celo 6 % rast v smislu stroška investicij v sistem do leta
2020.
Evropa sodi med vodilne na področju tehnoloških procesov in tehnologije v
vodnem sektorju, kljub temu pa so tudi tu možne korenite izboljšave tehnologij.
Trenutno stanje izgub v vodnem sektorju znaša od 20–40 % in bi ga lahko po
nekaterih ocenah izboljšali za do 40 %.
Ključno vlogo pri izboljšavi trenutnega stanja ima 7. okoljski akcijski program (OAP), ki s
strategijo Evropa 2020 v ospredje postavlja učinkovito rabo in ohranjanje naravnih virov.
Na področju vodnih virov je pozornost usmerjena predvsem v rabo vodnih virov in
zmanjševanje onesnaženosti okolja. V ospredje se postavlja kmetijski sektor, kjer so se v
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 6
preteklosti dosegli spodbudni rezultati pri zmanjševanju porabe nitratov in omejitvi
uporabe pesticidov.
Uveljavitev učinkovitejšega upravljanja vodnih virov zahteva sodelovanje vseh vpletenih v
kmetijske, transportne, regionalno-razvojne in energijske politike.
Podpoglavje 2.2 povzeto po: Bauman, Poberžnik, Lobnik, 2012.
2.3 Pravna ureditev v Sloveniji
Država Slovenija je s članstvom v Evropski uniji v svojo nacionalno zakonodajo prenesla
tudi veliko predpisov okoljske zakonodaje in okoljevarstvenih instrumentov Evropske
unije za izpolnjevanje zahodnoevropskih standardov in zahtev. Slovenija je pridobila tudi
pravico enakopravnega sooblikovanja pravnih redov v politiki Evropske unije in razna
izhodišča za oblikovanje in uveljavitev pravnih redov v vseh strateških in izvedbenih
dokumentih slovenske zakonodaje s področja varstva okolja. Ta izhodišča in evropsko
direktivo (VD, Direktiva 2000/60/ES) za ohranjanje voda je Slovenija povzela v dveh
zakonih:
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 –ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13 in 40/14
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo,
49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08,
108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) na podlagi katerega sprejela
razne podzakonske akte za spodbujanje k boljši in trajnostni rabi vodnih virov:
o Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/12),
o Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10),
o Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10),
o Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter
o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 94/14),
o Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13),
o Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), Sklep Vlade RS, št.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 7
35401-2/2010/3 z dne 11. 11. 2010 in Sklep Vlade RS, št. 35401-2/2010/8
z dne 14. 7. 2011.
Slovenija je vse te zakone, akte ter uredbe uvedla z glavnim ciljem izboljšati stanje
površinskih, podzemnih in obalnih voda do konca leta 2015. Do tega datuma morajo vse
članice Evropske unije stanje svojih voda korenito izboljšati v skladu z evropsko
zakonodajo, ki so jo prenesle v svoje nacionalne zakonodaje. V nasprotnem primeru bodo s
strani Evropske unije sledile ustrezne sankcije državam, ki ne bodo izpolnjevale zahtev
zakonodaje.
Celovito upravljanje voda je bilo v Sloveniji prvič opredeljeno ob koncu leta 2009 s
sprejetjem prvega nacionalnega Načrta upravljanja voda (NUV). S tem so bile postavljene
pravne in administrativne podlage za upravljanje voda v Sloveniji. Zaradi potrebe dosega
dobrega stanja voda do leta 2015 je Načrt upravljanja voda Slovenijo razdelil na dva vodna
območja:
Donavsko vodno območje,
Jadransko vodno območje.
Z določitvijo vodnih območij so se definirala tudi lastnosti in stanja posameznih vodnih
območij, opredelili so se cilji upravljanja glede na varstvo voda, urejanje voda in rabo
voda.
Podatki o stanju onesnaženosti površinskih, stoječih in podzemnih voda na območju
Republike Slovenije kažejo, da je delež onesnaženja voda iz komunalnih odpadnih vod iz
naselij in drugih virov zaskrbljujoče visok. Posledično to vpliva na stanje in kakovost pitne
vode in bivalne ter življenjske pogoje za vsa živa bitja.
Oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode je enovit proces, zato bi se po
okoljevarstvenih načelih smeli novi vodovodi načrtovati le ob istočasnem načrtovanju in
reševanju sistemov za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode na področju predvidene
novogradnje vodovoda. Predvsem na območjih redke in razpršene poselitve to načelo v
Republiki Sloveniji ni bilo upoštevano, v večini primerov zaradi ekonomskih razlogov. Na
teh območjih so uporabljeni predvsem sistemi čiščenja odpadnih voda s pomočjo greznic
ali še vedno redko uporabljene male čistilne naprave.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 8
Leta 2009 je bilo v čistilnih napravah zbranih 116 milijonov m3 odpadnih voda oz. 57 m
3
odpadnih voda na prebivalca. Preostanek 52 milijonov m3 odpadnih voda je ostalo
neprečiščenih. V letu 2009 so k odpadni vodi, ki je zbrana v javnih kanalizacijskih
sistemih, gospodinjstva prispela 38 %, poslovni subjekti, ki vključujejo industrijsko
dejavnost, 10,4 % in ostale storitve cca. 6,5 %. Druge vode, med katere spadajo tudi
padavinske in zaledne vode, so v tem letu predstavljale 46 % vseh odpadnih voda. Te vode
niso bile očiščene, ampak samo odvedene nazaj v naravo.
Podpoglavje 2.3 povzeto po: Bauman, Poberžnik, Lobnik, 2012.
2.3.1 Operativni program za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
Z Zakonom o varstvu okolja je bila urejena dejavnost obvezne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Na podlagi tega zakona je
bil proti koncu leta 2004 sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja meteornih voda
(vključuje obdobje od leta 2005 do 2017), ki služi kot temelj za uresničevanje zahtev v
zvezi z Zakonom o varstvu okolja.
Zaradi zamujanja in neuresničevanja nekaterih predpisanih ukrepov in rokov je vlada
Republike Slovenije sprejela t. i. novelacijo Operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode (v nadaljevanju OP) za obdobje od leta 2005 do leta 2017 za
celotno ozemlje Slovenije, s katero predvideva oskrbljenost s čistilnimi napravami vseh
slovenskih naselij, ki imajo več kot 2000 populacijskih enot (PE) in izboljšanje in
razširjenje nadzora nad kakovostjo vseh voda v Sloveniji. Novelacija vsebuje postopne
koordinirane ukrepe države in občin za doseganje ciljev varstva okolja pred obremenitvami
zaradi odvajanja komunalne odpadne vode in služi kot temeljni izvedbeni akt za izpolnitev
zahtev iz Nacionalnega programa za varstvo okolja (NPVO). Novelacija vsebuje smernice,
priporočila in vodila za tehnološko ustreznost in ekonomsko sprejemljivost rešitev za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vključno z analizo investicijskih in obratovalnih
stroškov za posamezne tehnične rešitve, ki jih predlaga. Glavni cilji noveliranega OP so:
pravočasna izvedba javne kanalizacije na območjih, predpisanih v osnovnem
programu,
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 9
pravočasna izvedba javne kanalizacije do leta 2017 na območjih, ki so bila dodatno
predpisana z OP in kjer je to tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičeno,
določanje tehničnih rešitev za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za
posamezne stavbe, za katere javna kanalizacija ni predpisana.
Obveznosti, ki so predvidene zaradi izpolnjevanja ciljev OP, so pogojene z:
obremenitvijo zaradi nastajanja komunalnih odpadnih voda, podano v PE,
gostoto obremenitve zaradi nastajanja komunalnih odpadnih voda, podano v PE/ha,
s strožjimi standardi na območju Donave, ki zahtevajo strožje ukrepe.
Poleg zgoraj navedenih pa je potrebno upoštevati tudi dodatne zahteve za zmanjševanje
količin padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in predpise glede ravnanja z
blatom, ki nastane v komunalnih čistilnih napravah.
Na vseh komunalnih odpadnih vodah je potrebno izvajati ustrezne oblike monitoringa, ki
so opredeljene v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda
(Uradni list RS št. 94/14), in oddajati poročilo monitoringa, kar je opredeljeno z Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12 in 64/14).
Izkušnje na področju doseganja ciljev, ki smo jih sprejeli z Evropsko zakonodajo, kažejo
da bo za dosego ciljev Nacionalnega programa za varstvo okolja potrebno veliko naporov
in predvsem finančnih sredstev, kar pa je v času gospodarske krize težko zagotoviti.
Podpoglavje 2.3.1 povzeto po: Bauman, Poberžnik, Lobnik, 2012.
2.4 Upoštevanje pravne ureditve v Sloveniji
V zadnjih letih se čiščenje onesnaženih voda postoma izboljšuje, vendar je Slovenija še
daleč od tega, da bi glede čiščenja meteornih voda dosegla Evropske smernice. Čiščenje
voda se je predvsem usmerjalo v čiščenje fekalnih voda, kar pomeni izgradnjo čistilnih
naprav za celotne kanalizacijske sisteme in zakonsko osnovo, s katero se je predpisalo, da
je potrebno vse novogradnje priklopiti na kanalizacijski sistem, če je to mogoče, ali pa
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 10
mora novo zgrajeni objekt imeti svojo malo čistilno napravo, preden se ta voda odvaja
naprej v naravo. Na tem področju se je zaradi finančne pomoči Evrope v obliki raznih
subvencij stanje v Sloveniji na področju kanalizacijskih sistemov fekalne kanalizacije
precej izboljšalo. Vendar pa se je vpliv onesnaženih meteornih voda na naravo zaradi
množične usmerjenosti v izgradnjo in čiščenje sistemov fekalne kanalizacije močno
zapostavljal oz. nam niti ni bil dobro poznan. Predpostavljalo se je le, da je voda, ki priteče
iz neba, tako ali tako čista in je ni potrebno očistiti. Ta trditev bi sicer bila do neke mere
celo pravilna, če ta voda ne bi padala na onesnažene sisteme, kot so parkirišča, ceste ipd.
Na teh površinah pa se voda začne mešati z raznimi delci, kot so guma, kapljice olja ali
ogljikovodikov, in se zato onesnaži ter nato takšna potuje nazaj v podzemne naravne vire.
Zaradi razumevanja tega pojava pa se je v Sloveniji počasi začelo stremeti k temu, da bi se
tudi te vode čistile in šele nato vračale v naravo. Vse to je potrebno storiti za naše dobro in
za dobro naših zanamcev.
Podpoglavje 2.4 povzeto po: Bauman, Poberžnik, Lobnik, 2012.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 11
3 ONESNAŽENI DELCI V VODAH
3.1 Dovoljene vrednosti onesnaženih snovi v vodi
Onesnažene vode, ki jih čistimo, nikoli ne moremo 100 % očistiti, zato so v Nemčiji z
uredbo o varstvu tal in onesnaženih območjih1 (BBodSchV) določili mejne vrednosti
posameznih snovi, ki so še lahko prisotne v naravi.
Zahtevan standard mejnih vrednosti posameznih onesnaževalcev v industriji ali komunalni
odpadni vodi iz posameznih naprav ali enot se določi glede na opazovanje in analizo
obratovalnega monitoringa. Mejne vrednosti se določijo z okoljevarstvenim dovoljenjem
za obratovanje naprave, za skupno količino dovoljene vrednosti tega onesnaževalca, ki je
izpuščen iz naprave v isti vodotok.
Šteje se, da so mejne vrednosti presežene, če so naslednje vrednosti presežene za določen
procent:
vrednost temperatur – če 20 % vzorcev presega mejne vrednosti ali če eden od
vzorcev presega 50 % mejne vrednosti;
pH-vrednost – več kot 20 % vzorcev presega mejne vrednosti ali eden od teh
vzorcev odstopa za več kot 0,3 enote glede na dovoljen interval;
strupenost – več kot 20 % izmerjenih vzorcev presega mejne vrednosti ali eden od
teh vzorcev presega mejno vrednost za več kot dve enoti.
Onesnažena voda se po procesu čiščenja vrača nazaj v naravo, kjer nadaljuje svoj naravni
cikel kroženja, zato moramo vodo v naravo vračati očiščeno škodljivih snovi oz. mora biti
raven še prisotnih škodljivih snovi minimalna. Minimalna raven teh snovi je določena v
BBodSchV. Tabela 1 in Tabela 2 prikazujeta še dovoljene vrednosti nevarnih neorganskih
1 Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung vom 12. Juli 1999 (BGBI. I S. 1554).
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 12
in organskih snovi v vodi po BBodSchV. Mejne vrednosti so podane v mikro gramih
prisotnih snovi v litru vode.
Podpoglavje 3.1 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Tabela 1: Mejne vrednosti za neorganske
snovi po določilih BBodSchV
Neorganska snov Mejna vrednost
[µg/l]
Antimon 10
Arzen 10
Svinec 25
Kadmij 5
Krom 50
Kromat 8
Kobalt 50
Baker 50
Molibden 50
Nikelj 50
Merkurij 1
Selen 10
Cink 500
Kositer 40
Cianidi skupaj 50
Cianidi v obliki hlapov 10
Fluorid 750
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Tabela 2: Mejne vrednosti za organske
snovi po določilih BBodSchV
Organska snov Mejna vrednost
[µg/l]
Naftni ogljikovodiki1
200
BTEX2
20
Benzen 1
Lahko hlapni
ogljikovodiki3
10
Aldrin 0,1
DDT 0,1
Fenoli 20
PCB skupaj4
0,05
PAH skupaj5 0,20
Nafta 2
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 13
1) N-ti alkani (C10 C39), isoalkani, cikloalkani, aromatski ogljikovodiki.
2) Hlapni aromatski ogljikovodiki (benzen, toluen, ksilen, etilbenzen, striren, kumen).
3) Hlapni halogeni ogljikovodiki (vsota halogenov C1 in C2 ogljikovodikov).
4) PCB skupaj: vsota polikloriranih bifenilov; kot pravilo determinacija s pomočjo 6 sorodnih spojin
po Ballschmiterju na podlagi odloka o odpadnih oljih (DIN 51527), pomnožena s faktorjem 5. V
primeru poznanega spektra substance lahko preprosto seštejemo vse posamezne relevantne
substance (DIN 38.407-32 ali 3-3).
5) PAH skupaj: vsota policikličnih aromatskih ogljikovodikov brez naftalena in metilnaftalena; kot
pravilo za determinacijo snovi, s pomočjo vsote 15 posameznih snovi v skladu s seznamom agencije
ZDA za varstvo okolja (EPA), brez naftalena.
3.2 Izmere stanja onesnaženosti vode
Podjetje Hauraton je v nemškem mestu Augsburg za obdobje dveh let najelo cestno postajo
za zbiranje onesnažene vode iz visoko prometne ceste. Voda, ki so jo zbirali, je bila iz
ceste, ki se ne čisti z raznimi stroji za čiščenje cest in je bil zato rezultat onesnaženosti
voda najbolj optimalen. Skozi obdobje dveh let se je voda iz cestišč iztekala v več zbirnih
posod (Slika 3.1), s pomočjo katerih so merili, kakšne vrste škodljivih delcev za okolje se
pojavljajo v onesnaženi meteorni vodi iz cest. Uporabljali so različne tehnične rešitve in
različne materiale, skozi katere se je voda pretakala, da so lahko določili najbolj optimalno
mešanico filtrskega substrata. Onesnaženo vodo so nato prečrpali in odpeljali v laboratorij
na testiranje, da so ugotovili, katero raven onesnaženi delci v vodi dosegajo in kakšen je
nivo onesnaženosti vode.
Po laboratorijskih preiskavah so nato izbrali več potencialno ustreznih filtrskih substratov
in jih vstavili v sistem Drainfix clean na cestni postaji Augsburg. Testirali so zmožnost
filtracije glede na različne velikosti delcev filtrske komponente, različne možnosti
zadrževanja vode v filtrski komponenti in različne specialne že obstoječe filtrske materiale.
Podpoglavje 3.2 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 14
Slika 3.1: Shematičen prikaz delovanja postaje Augsburg
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
3.3 Obdobja največje onesnaženosti
Promet na cesti se z letnimi časi spreminja, zato se spreminjajo tudi ravni onesnaževanja
skozi celotno leto. Pri ugotavljanju, v katerem delu leta je onesnažene vode največ in
katerih delcev je največ, so si razvijalci v podjetju Hauraton pomagali z zbranimi podatki
iz cestne postaje Augsburg. Na podlagi analize vode so prišli do spoznanja, da je najmanjša
onesnaženost cest v poletnih mesecih oz. takrat, ko cest ni potrebno posipavati z raznimi
sredstvi, ki preprečujejo zmrzovanje vode na cestišču in omogočajo boljšo oprijemljivost
vozil. Največja onesnaženost se pojavlja v zimskih mesecih, z začetkom v mesecu
decembru. Za večjo onesnaženost v zimskih mesecih je prisotnih več faktorjev. Cestne
površine moramo takrat zaradi boljše oprijemljivosti posipavati z raznimi sredstvi, zaradi
mrazu. Zaradi boljšega oprijema so zimske pnevmatike mehkejše kot letne na cesti, zaradi
česar je večja obraba pnevmatik in zato ostaja več delcev pnevmatik na cesti. Temperature
v zimske času so nižje, zato je poraba goriva večja s tem pa se skozi vodno paro, ki prihaja
iz izpušnega sistema v okolje izloči več neizgorjenega goriva kot v poletnih mesecih. Graf
1 po četrtletjih leta, prikazuje skupne onesnažene delce ki so se stekali na testno postajo
Augsburg od aprila 2009 do junija 2010.
Podpoglavje 3.3 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 15
Graf 1: Prikaz pritoka onesnaženih delcev po četrtletjih
Legenda:
S – pesek
G – gramoz
T – glina
U – mulj
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
3.4 Velikost delcev in vrste delcev
Po ugotovljenih obdobjih, v katerih priteče največ onesnažene vode iz ceste, so se
razvijalci usmerili v ugotavljanje vrste in velikosti delcev, ki pritekajo po vodi. V
onesnaženi vodi so razvijalci odkrili ogljikovodike (AFS), svinec (Pb), kadmij (Cd),
policiklične aromate (PAK), baker (Cu), cink (Zn). Z analizo velikosti delcev so ugotovili,
da je največje število delcev (cca 75 %) v velikosti do 6 mikronov, sledi število delcev z
velikostjo pod 6 mikronov, število ostalih delcev pa je zanemarljivo. Tabela 3 prikazuje
procent posameznih frakcije delcev glede na škodljivo snov.
Podpoglavje 3.4 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 16
Tabela 3: Onesnaženi delci in velikosti delcev v odpadnih meteornih vodah
Frakcije delcev
mm
AFS
%
Pb
%
Cd
%
PAK
%
KW
%
Cu
%
Zn
%
< 0,006 mm 38 15 15 15 50 15 15
0,006–0,06 mm 49 75 75 40 40 75 75
0,06–0,15 mm 7 10 10 20 5 10 10
0,15–0,35 mm 4 25 5
> 0,350 mm 2
Skupaj 100 100 100 100 100 100 100
*V rdečem okvirju je v grafu označeno, katerih delcev je največ,. Ta procent je največji pri delcih, katerih
velikosti so manjše od 0,06 mm.
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 17
4 SISTEM DRAINFIX CLEAN PODJETJA HAURATON
4.1 O podjetju Hauraton
Sistem Drainxif clean je eden od izdelkov nemškega podjetja Hauraton, ki ima svojo
podružnico tudi v Sloveniji. Podjetje Hauraton je bilo ustanovljeno leta 1956 in je sprva
delovalo pod imenom Hauger und Jägel in se je ukvarjalo s proizvodnjo prefabriciranih
kanalet za uporabo pri kanalih in odtokih pretežno v kmetijstvu. Takšne kanalete so bile
prvi izdelek podjetja Hauraton, ki so ga nato razvijali in izboljševali korak za korakom vse
do danes in tako razvili celo paleto proizvodov za odvodnjavanje. Z vrsto inovativnih
proizvodov, ki so se začeli pojavljati v 70. letih, je podjetje Hauraton razvilo tudi sistem
kanalete Faserfix, ki je danes eden glavnih paradnih proizvodov podjetja. Danes je
podjetje ozko specializirano v sisteme odvodnjavanja, in sicer se njihov proizvodni
program deli na 4 glavne skupine: nizke gradnje, okolica, voda in šport.
Pri nizkih gradnjah so zajeti elementi odvodnjavanja, npr. kanalete, pri katerih je potreba
po prenašanju velikih sil.
Pri programu okolica so zajeti elementi odvodnjavanja, kot so kanalete ipd., veliko pa je
tudi izdelkov, ki so narejeni iz umetnih mas.
Proizvodni program voda zajema vse elemente, ki so potrebni, da odvečno meteorno vodo
zajamemo (npr. kanalete), jo odpeljemo do mesta čiščenja in jo tam očistimo (npr. sistem
Drainfix clean) ter nato odvedemo te vode nazaj v naravo z različnimi sistemi (npr.
ponikovalnimi kanali).
Pri programu šport so zajeti elementi za odvodnjavanje terenov, oprema športnih terenov,
inštalacijski jaški za razvode raznoraznih kablov, kot so merilni kabli ali kabli za
televizijske prenose v času raznoraznih dogodkov na športnih objektih.
Podpoglavje 4.1. povzeto po: Hauraton d.o.o..
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 18
4.2 Splošno o sistemu Drainfix clean
Sistem Drainfix clean je sistem kanalov za čiščenje meteornih voda, prirejen za čiščenje
onesnaženih meteornih voda, ki nastajajo na področju parkirišč, igrišč, cestnih omrežij z
veliko prometa ipd.. Razvijalci sistema so pri razvijanju upoštevali naslednje normative in
smernice:
visoka učinkovitost čiščenja,
visoka hidravlična učinkovitost,
dolga življenjska doba,
minimalne zahteve glede vzdrževanja sistema,
zagotavljanje visokih prometnih nosilnosti,
upoštevanje nemških standardov (DWA-A 138, BBoSchV, DWA-M 153).
Sistem Drainfix clean (Slika 4.1) je narejen tako, da je uporabljena standardna kanaleta z
mrežasto rešetko. Na dnu se nahaja perforirana cev, ki je ovita z geotekstilom. Do neke
višine kanalete je nasut filtrski substrat, ki vodo, ki pronica skozi, čisti. Filtrski substrat pa
ni napolnjen do vrha zato, ker prosti volumen nad filtrsko komponento potrebujemo, da
vodo zadržujemo nekaj časa, jo v tem času umirimo, hkrati pa v tem času voda že začne
počasi pronicati skozi filtrsko komponento. V nasprotnem primeru, če bi voda zelo hitro
tekla skozi sistem, bi potrebovali veliko višino, zato da lahko onesnažene delce izločimo iz
vode.
Sistem deluje torej na principu enostavnega peščenega filtra, pri katerem onesnažena voda
teče skozi filter, v katerem nato zastajajo onesnaženi delci vode, očiščena voda pa se nato
odvaja nazaj v naravo. Sistem filtracije odstranjuje iz vode trde snovi kakor tudi
raztopljene snovi. Procent učinkovitosti zmanjševanja onesnaženih frakcij v vodi znaša
90% ali več. Pri razvoju sistema je bil največji izziv izbira filtrskega substrata, ki se ne bo
nikoli sedimentiral do te mere, da se bo popolnoma zasičil in ne bo več zmožen filtrirati in
tako učinkovito odstraniti in zadržati delcev umazanije v sistemu.
Sistem teži k temu, da je ekonomsko ugoden, enostaven za vgradnjo in vzdrževanje ob
predpostavki, da je procent prečiščenosti onesnaženih voda čim večji. Zaradi možnosti
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 19
hrambe in absorbcije velikih količin vode v sistem pa je sistem primeren tudi za območja z
visoko količino padavin in visoko oceno časa, v katerem padajo padavine oz. nalivi.
Podpoglavje 4.2 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Slika 4.1: Prikaz sestave sistema Drainfix clean
(Vir: Brochure Drainfix clean, 2011)
4.3 Sistem Drainfix clean in zakonodaja
V nadaljevanju bomo pregledali zakonodajo, ki je bila upoštevana pri oblikovanju in
dimenzioniranju sistema za čiščenje meteorne vode Drainfix clean. Že na samem začetku
se pojavlja vprašanje, ali je ta sistem dejansko potreben in zakaj bi ga projektant in
investitor sploh upoštevala v svojem projektu. Odgovor se skriva v Vodni direktivi.
Direktiva rešuje odvajanje onesnaženih voda in se še posebej osredotoča na drenažne
sisteme, odstranjevanje trdnih snovi in odstranjevanje raztopljenih snovi iz voda (kot npr.
situacija na sliki spodaj - Slika 4.2). Evropska direktiva se upira tudi na obstoječe nemške
direktive in standarde DWA-A 138, BBoSscV, DWA-M 153, (High Traffic Load
Capacity) Up Cl. F 900. S sprejetjem te direktive v oktobru 2000 se je celotna Evropska
unija zavezala, da bo izboljšala stanje podzemnih voda z različnimi sistemi, da bi se vse
vode, preden se odvajajo v podzemni sistem, pred tem učinkovito očistile vseh umazanij.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 20
Vse članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija so se zavezale, da bodo sprejele
potrebno zakonodajo, da izboljšajo kakovost voda.
Slika 4.2: Primer, ki ga direktiva zajema in ga s smernicami ustrezno tehnično rešuje
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Za učinkovito zaščito podzemnih voda je treba vode po odvzemu in uporabi ustrezno
očistiti in vzpostaviti stanje pred odvzemom ter šele nato vodo vrniti v naravo. Le tako
lahko zagotovimo trajnost vodnih virov in možnost koriščenja kvalitetne vode za naše
zanamce.
Kot primer učinkovitega uvajanja direktive v zakonodajo lahko navedemo Nemčijo, kjer je
v večini nemških držav že obvezno čiščenje deževnice pred odvajanjem v podzemne vode
in prav tako čiščenje meteornih voda, ki so odvodnjava s področja cestišč, parkirišč ipd.
Sistem Drainfix clean s svojim delovanjem zajema vse obstoječe tehnične smernice,
zakonodajo in načela o čiščenju komunalne odpadne vode in stremi k temu, da se stanje
voda ne bo več poslabševalo in se bo postopoma, a vztrajno izboljševalo. Le tako lahko
zagotovimo kvalitetne vodne vire za naše prihodnje rodove.
Podpoglavje 4.3 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 21
4.4 Komponente sistema Drainfix clean
Sistem Drainfix clean je sestavljen iz kanalete Faserfix, litoželezne (LTŽ) pokrivne rešetke
kanalete, ponikovalne cevi in filtrskega peska. Očiščena voda se na različne načine odvaja
nazaj v naravno okolje; npr. skozi priklop sistema na javno meteorno kanalizacijo, priklop
sistema na ponikovalnice (Slika 4.3), eden od teh sistemov ponikanja pa je tudi
ponikovalni sistem Drainfix bloc.
Podpoglavje 4.4 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Slika 4.3: Priklop sistema Drainfix clean na ponikovalni blok Drainfix bloc
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
4.4.1 Kanaleta Faserfix
Izdelek Faserfix je kanaleta, pri kateri imamo več možnosti izbire glede na vrsto in obliko
obtežbe kanalete. Za pregled teh lastnosti in načinov vgradnje bomo predvideli vgradnjo v
asfaltirane površine in največjo možno obremenitev kanalete. Glede na področje uporabe
in preračune obtežb obravnavanega območja lahko izberemo ustrezno kanaleto, ki bo
zagotovila zadostno odpornost na predvidene obtežbe. Razrede obremenitve za območja,
na katerih se bodo uporabljali linijski kanalizacijski elementi, določa standard EN 1433.
To je edini standard, ki je napisan posebej za linijsko kanalizacijo in je mednarodno
priznan. Razredne obtežbe razporeja v različne razrede, ki si sledijo od A do F. Za primer
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 22
A razred predstavlja stanovanjske površine, ki so obremenjene s pešci in kolesarji, na
katerih je največja dovoljena obremenitev 15 kN na m2. Za cestna in avtocesta omrežja je
določen razred obremenitve D, v katerem je največja dovoljena obremenitev 400 kN na
m2. Razred F pa zajema obremenitve na območjih, kjer se pojavljajo težki tovori, kot so
npr. letališča in pristanišča, na katerih je največja dovoljena obremenitev 900 kN na m2.
Kanaleta je usklajena z zahtevami in tehničnimi smernicami standarda EN 1433:2002 in
dodatkov standarda AC:2004 in A1:2005. Kanaleta je debelostenska, narejena iz betona,
armiranega z vlakni z zgornjim zaščitnim robom, ki je lahko LTŽ-okvir (Slika 4.4) ali
pocinkan, odporen na največje možne obremenitve po EN 1433.
Slika 4.4: Zaščitni rob v LTŽ-izvedbi
(Vir: http://www.hauraton.com/si/odvodnjavanje/NIZKOGRADNJA/FASERFIX-SUPER)
Kanalete je možno vgrajevati v asfaltirane, tlakovane ali betonske površine. Pri sami
vgradnji kanalete moramo biti pozorni na detajl vgradnje glede na obremenitev, na katero
bo izpostavljena kanaleta.
Slika 4.6 nam prikazuje, da je pri razredu obremenitve F900 potrebno sloj betona, ki
obdaja kanaleto, zaključiti isti višini, kot je asfaltirana površina, da kanaleti zagotovimo
zadostno stabilnost in preprečimo možnost mehanskih poškodb. Pri nižjih razredih
obremenitve pa se beton, ki obdaja kanaleto, zaključi pod zaključnim slojem, npr.
asfaltom, in se nato asfaltira do roba kanalete.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 23
Pri razredu obremenitve F900, se v beton, ki obdaja kanaleto, dodaja tudi trne Ø 10 mm na
vsakih 40 cm, zaradi zagotovitve dodatne stabilnosti kanalete (Slika 4.6).
Podpoglavje 4.4.1 povzeto po: Brochure Drainfix clean, 2011.
Slika 4.5: Prikaz vgradnje sistema, razred nosilnosti E600
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Slika 4.6: Prikaz vgradnje, razred nosilnosti F900
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 24
4.4.2 Pokrivna rešetka kanelete
Za kanalete Faserfix lahko pri pokrivnih rešetkah kanalet (Slika 4.7) izbiramo med 2
različnima možnostma.
Faserfix super 400 razredne obremenitve D 400 je LTŽ pokrivna mrežna rešetka kanalet z
regami, razporejenimi v 3 vrste, velikosti 120/20 mm. Pri uporabljenem jeklu rešetke lahko
izbiramo med galvaniziranim ali nerjavečim jeklom. Rešetka ima prijavljene lastnosti
glede na tehnično specifikacijo standarda EN 1433:2002 in dodatkov AC:2004 in A1:2005.
Razred obremenitve rešetke je od A 15 do D 400. Rešetka je dolžine 500 mm, širine 477
mm in višine 40 mm. Rešetka ima vtočni presek 1618 cm2/m in maso 25 kg. Ta rešetka se
lahko vgrajuje na parkiriščih, cestiščih s hitrim prometom in avtocestah, vendar pri
cestiščih s hitrim prometom in avtocestah ni primerna prečna vgradnja rešetke.
Faserfix super 400 razred obremenitve F900 je LTŽ pokrivna mrežna rešetka kanalet z
regami, razporejenimi v 3 vrste, velikosti 120/20 mm. Pri uporabljenem jeklu rešetke lahko
izbiramo med galvaniziranim ali nerjavečim jeklom. Rešetka ima prijavljene lastnosti
glede na tehnično specifikacijo standarda EN 1433:2002 in dodatkov AC:2004 in A1:2005.
Razred obremenitve rešetke je od A 15 do F 900. Rešetka je dolžine 500 mm, širine 477
mm in višine 40 mm. Rešetka ima vtočni presek 1618 cm2/m in maso 38,7 kg. Ta rešetka
se lahko vgrajuje na parkiriščih, cestiščih s hitrim prometom in avtocestah, možna je tudi
prečna vgradnja glede na cestišče. Pokrovi kanalet so možni za vgradnjo pri asfaltiranih,
tlakovanih ali betonskih površinah. Končna višina pokrova kanalete je ne glede na pokrivni
material (asfalt, tlakovci, beton itd.) površin, v katerih se kanalete s pokrovi uporabljajo, 3–
5 mm povišana (Slika 4.8) glede na linijo pokrivnega materiala (asfalt, tlakovci, beton itd.).
Podpoglavje 4.4.2 povzeto po: Brochure Drainfix clean, 2011.
Slika 4.7: Pokrivna LTŽ-rešetka
(Vir: http://www.hauraton.com/si/odvodnjavanje/NIZKOGRADNJA/FASERFIX-SUPER)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 25
Slika 4.8: Prikaz trajnega povišanja rešetke glede na končni teren
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
4.4.3 Ponikovalna cev sistema
Ponikovalna cev čistilnega sistema Drainfix clean je izdelana iz polietilena visoke gostote,
ki je v praksi poznan pod imenom PEHD, to je polietilen, ki je narejen iz nafte. Material
ima to lastnost, da ima zelo visoko razmerje med trdnostjo in gostoto in se uporablja za
proizvodnjo plastičnih steklenic, cevovodov, odpornih na korozijo, geomembran in pri
proizvodnji izdelkov iz tako imenovanega plastičnega lesa. Material ima to dobro lastnost,
da ga je možno reciklirati, s čimer se zmanjšuje vplive na okolje.
Filtrska cev, uporabljena v sistemu Drainfix clean, je premera 100 mm in je gosto
perforirana (Slika 4.9), da se zagotovi odvajanje prehajanje vode. Cev se pred vgradnjo
ovije v geotekstilno oblogo, da se prepreči zamašitev luknjic, po katerih očiščena voda
nato odteka v zbiralnik vode. Geotekstil je netkana tkanina iz umetnih vlaken, ki je med
seboj povezana samo mehansko, a kljub temu dosega zelo visoko mehansko, kemijsko in
biološko obstojnost. V takšnih geotekstilih ni nobenih kemičnih lepil, zato so takšni filci
nestrupeni, okolju prijazni in primerni za uporabo pri zaščiti filtrske cevi, pri katerih voda
pronica skozi geotekstilno plast.
Podpoglavje 4.4.3 povzeto po: Brochure Drainfix clean, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 26
Slika 4.9: Perforirana cev za odvajanje vode iz sistema, ovita z geotekstilom
(Vir: Brochure Drainfix clean, 2011)
4.4.4 Filtrski substrat sistema
Sistem Drainfix clean uporablja za čiščenje vode filtrsko substrat (Slika 4.10), ki ima
visoko zmogljivost lepljenja delcev na svojo kontaktno površino in visoko absorbirno
kapaciteto. Filtrski substrat vsebuje visok procent karbonatov (več kot 60 %). Zaradi
visoke vsebnosti karbonatov je življenjska doba filtrskega substrata lahko tudi več
desetletij. Filtrska komponenta je sestavljena tako, da omogoča čiščenje vode, v kateri se
nahajajo težke kovine, kot so npr. cink, železo, jeklo, in čiščenje vode, ki je onesnažena z
delci, ki vsebujejo kapljice goriva, zmešane z delci asfalta, mulja, gume ipd. Filtrski
substrat omogoča zelo fino čiščenje delcev od 0,0206 do 0,06 mm. Filtrska komponenta, ki
je v sistemu Drainfix clean, je po svoji čistilni sposobnosti ekvivaletna sloju 30 cm zbite
nenasične zemljine.
Podpoglavje 4.4.4 povzeto po: Drainfix clean Basics, 2011.
Slika 4.10: Filtrski substrat sistema
(Vir: brochure Drainfix clean, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 27
4.5 Filtracijske metode v sistemu
Sistem uporablja za delovanje tako površinsko kot tudi globinsko filtracijo. Zato lahko v
sistem priteka voda z najrazličnejšimi umazanijami (pesek, listje, trava, cigaretni ogorki),
kot tudi voda, ki vsebuje različne mikroskopske primesi (delci gume, različne tekočine
ipd.). Vsi ti delci se nato usedejo na filtrski substrat, kar za sam sistem ni nič slabega, saj
ves ta sloj onesnaženih delcev sistemu pomaga zadrževati vodo, jo še dodatno upočasni in
tako celoten sistem še bolje funkcionira. V tej filtrski pogači pa se nato naselijo še razni
mikroorganizmi, ki to zmes snovi počasi razgrajujejo.
Podpoglavje 4.5 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
4.5.1 Površinska filtracija
Površinski filter (Slika 4.11) si je mogoče predstavljati kot zaslon ali sito, ki opravlja
funkcijo sejanja in zadrževanja, v kolikor so delci, ki jih filtriramo, večji od por filtra.
Onesnaženi delci se tako obdržijo na filtru, medtem ko voda prehaja skozi filter očiščena
teh delcev. Celoten postopek površinske filtracije je zato odvisen od razmerja velikosti
delcev in velikosti por filtra, s tem je tudi določeno, kako dolgo bo trajalo, da bo neka snov
prešla skozi filter.
Slika 4.11: Prikaz delovanja površinske filtracije
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 28
Bolj, kot je filter fin, večja je njegova zmožnost zadrževanja finih trdih delcev takoj po
tem, ko pritečejo nanj. S tem se zagotovi nastajanje filtrske pogače, ker trdi delci, ki
zastajajo, nudijo prostor za zadrževanje vlage; ker pa je filter površinski, pa je stalno
prisotna tudi zadostna količina kisika. Z zadostno prisotnostjo kisika in vlage pa se
ustvarijo idealni pogoji za naselitev mikroorganizmov v filtrski pogači. Z naselitvijo
mikroorganizmov se filtrska pogača, kljub vedno novim nanosom finih trdih delcev, ne
povečuje, ker jo mikroorganizmi sproti razgrajujejo, razne tekočine, ki nastajajo pri tem
procesu, pa se odvajajo skozi globinsko filtracijo sistema nazaj v naravo. Filtrska pogača
torej nudi še dodaten filter za onesnaženo vodo, hkrati pa skrbi, da se filtrska komponenta
sistema ne zamaši, ker delci ne zastanejo na njej in tako nudi trajno prepustnost sistema za
vodo in dodatno prostornino za porozno prehajanje onesnažene vode.
Na filtrskem substratu se prvi vidni delci pojavijo po 4 tednih od začetka uporabe, ti delci
se nato s pomočjo mikroorganizmov spreminjajo v filtrsko pogačo. Prvi znaki spreminjanja
so vidni po 10 tednih od začetka uporabe. Po 15 tednih v sistemu nastane filtrska pogača
na kateri se nato z časom pojavijo tudi rastline. Tabela 4 slikovno prikazuje spreminjanje
delcev v filtrsko pogačo.
Podpoglavje 4.5.1 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 29
Tabela 4: Prikaz spreminjanja umazanih delcev v filtrsko pogačo
Delci po prvih padavinah Vidni delci usedlin po 4 tednih Spremenjeni delci s pomočjo
mikroogranizmov po 10 tednih
Nastajanje filtrske pogače 15
tednov kasneje
Nastajanje odprtin v suhi filtrski
pogači in vidni poganjki rastlin
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 30
4.5.2 Globinska filtracija
Prava globinska filtracija (Slika 4.12) dopusti delcem, da prodrejo v filtrsko matriko in
potem ostanejo ujeti v debelini filtrske komponente. Trdi delci se obdržijo zaradi
kombinacije adsorpcije in naprezanja. Adsorpcijsko zadrževanje je, ko se delec prilepi na
filtrsko površino filtrskega substrata.
Za globinsko filtracijo z grobim filtrom je potrebna debela plast filtra za zadrževanje finih
delcev. Zmanjšanje oskrbe s kisikom se povečuje skladno z globino filtrskega substrata, to
je možno predvsem pri daljših mokrih obdobjih.
Podpoglavje 4.5.2 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Slika 4.12: Prikaz delovanja globinske filtracije
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 31
5 DIMENZIONIRANJE SISTEMA DRAINCFIX CLEAN
Sistem Drainfix clean je dimenzioniran v skladu z nemškim standardom DWA-A 138.
DWA je nemška oznaka za pravila in standarde. Standard DWA-A 138E je standard, ki
določa planiranje, gradnjo in upravljanje zgradb za upravljanje voda. V skladu s
standardom je osnovna enačba dimenzioniranja sistema izpeljana iz enačbe:
𝑉𝑟𝑒𝑡 = (𝑄𝑖𝑛𝑓𝑙𝑜𝑤 − 𝑄𝑖𝑛𝑓𝑙) ∗ 𝐷 ∗ 60 ∗ 𝑓𝑠 (6.1)
Po transformaciji in substituciji zgoraj navedene enačbe je za preračun potrebnega
filtrskega območja oz. posledično dolžino kanalete sistema Drainfix clean enačba sledeča:
𝐴𝑓 =[𝐴𝑖𝑚𝑝∗10
−7∗𝑟𝐷(𝑛)]
[𝑧𝑒𝑓𝑓
(𝐷∗60∗𝑓𝑠)]−10−7∗𝑟𝐷(𝑛)+𝑉𝑓
(6.2)
Povzeto po: Drainfix clean dimensioning, 2011.
Slika 5.1: Prikaz dimenzij sistema
(Vir: Drainfix clean dimensioning, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 32
5.1 Potek preračuna
𝑉𝑟𝑒𝑡 = (𝑄𝑖𝑛𝑓𝑙𝑜𝑤 − 𝑄𝑖𝑛𝑓𝑙) ∗ 𝐷 ∗ 60 ∗ 𝑓𝑠 (6.3)
Kjer je:
Vret = filtrsko območje (Af) * učinkovita višina zadrževanja (Zeff)
Qinflow = intenzivnost padavin ( l/s * ha) * odtočni koeficient (Ψ) * skupno
območje, iz katerega odvajamo onesnaženo vodo (AC)
Qinfil = hidravlični gradient (i) * koeficient prepustnosti (kf) * površina
filtra (Af)
fs = varnostni faktor
Potrebno površino filtra nato izračunamo po enačbi 6.2:
𝐴𝑓 =[𝐴𝑖𝑚𝑝∗10
−7∗𝑟𝐷(𝑛)]
[𝑧𝑒𝑓𝑓
(𝐷∗60∗𝑓𝑠)]−10−7∗𝑟𝐷(𝑛)+𝑉𝑓
(6.2)
Kjer je:
Af = potrebna površina filtra
Aimp = neprepustna površina (se izračuna po enačbi 6.5)
Dejansko potrebno dolžino kanala Drainxix clean za učinkovito čiščenje obravnavane
površine terena, iz katerega odvajamo onesnaženo meteorno vodo, nato dobimo po enačbi
6.4:
𝐿 =𝐴𝑓
𝐴𝑓1 (6.4)
Kjer je:
Af1 = glede na izbrano velikost kanalete, površina filtrskega območja na 1
m kanalete Drainxif clean
Poleg zgoraj navedenega pa moramo za pravilen izračun potrebne dolžine sistema Drainfix
clean upoštevati tudi intenziteto in dolžino padavin, ki se razlikujejo od območja do
območja. V Sloveniji lahko te podatke pridobimo od agencije Republike Slovenije za
okolje – ARSO. ARSO na podlagi mreže merilnih postaj, ki so razporejene po celotni
Sloveniji meri količino dežja, ki pade na določenem področju v nekem časovnem intervalu.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 33
Na podlagi teh podatkov se nato določi intenzivnosti padavin, povratne dobe 100 letnih
padavin in trajanje padavin. Sistem pridobivanja podatkov o količinah padavin in
intenziteti padavin v Sloveniji je na območju Evrope poznan kot eden najbolj dodelanih
sistemov za pridobivanje te vrste podatkov.
Podpoglavje 5.1 povzeto po: Drainfix clean dimensioning, 2011.
5.1.1 Odtočni koeficienti – Ψ
Odtočni koeficient je koeficient vpliva različnih tal na odvajanje vode. Vrednost
koeficienta je odvisna od:
akumulacije na terenu,
izhlapevanja in ponikanja oz. stanja vlažnosti in nagiba terena,
odstotka utrjenih površin in gostote pozidave,
časa koncentracije,
oblike prispevne površine itd..
Če imamo na obravnavanem področju več površin, ki imajo različne odtočne koeficiente,
je skupni odtočni koeficient površine povprečje vseh upoštevanih odtočnih koeficientov
posameznih površin. Tabela 5 podaja priporočene vrednosti odtočnega koeficienta glede na
nemške standarde DWA-A.
Odtočni koeficient pri dimenzioniranju sistema Drainxif clean vpliva na preračunu
neprepustne površine Aimp.
Aimp (neprepustna površina) = Ac (obravnavana prispevna površina ) * Ψ (6.5)
Podpoglavje 5.1.1 povzeto po: Drainfix clean dimensioning, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 34
Tabela 5: Priporočene vrednosti odtočnega koeficienta glede na nemške standarde DWA-A
117E in ATV-DVWK-M 153
Tip površine Vrsta pritrditve Ψm
Enokapna streha pločevina, steklo, skrilavec, vlakneno-cementne plošče,
strešna lepenka
0,9–1,0
0,8–1,0
Ravna streha pločevina, steklo, cementno-vlaknene plošče, strešna
lepenka,
nasutje
0,9–1,0
0,9
0,7
Zelene strehe
Naklon do 15° ali cca. 15 %
humus < 10 cm nasutja
humus ≥ 10 cm nasutja
0,5
0,3
Ceste, poti in ravni trgi asfalt, gladek beton Slika 5.2
pločniki z tesnimi stiki Slika 5.3
čvrsta gramozna podloga
tlakovane površine z širokimi spoji Slika 5.4
zrahljana gramozna površina, čvrsta trava
filtrirne površine
travnate plošče Slika 5.5
0,9
0,75
0,6
0,5
0,3
0,25
0,15
Pobočja
Jarki z deževnico, speljani v
kanalizacijski sistem
suha tla
ilovnata peščena tla
prodnata in peščena tla
0,5
0,4
0,3
Vrtovi, travniki in obdelovalne
površine z možnostjo deževne
vode, ki je speljana v
kanalizacijski sistem
raven teren
hribovit teren
0,0–0,1
0,1–0,3
(Vir: Drainfix clean dimensioning, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 35
Slika 5.2: Asfaltirane površine
(Vir: Drainfix clean dimensioning,
2011)
Slika 5.3: Tlakovane površine z zaprtimi stiki
(Vir: Drainfix clean dimensioning, 2011)
Slika 5.4: Tlakovane površine z
odprtimi stiki
(Vir: Drainfix clean dimensioning,
2011)
Slika 5.5: Travnate plošče
(Vir: Drainfix clean dimensioning, 2011)
5.1.2 Prepustnost
Prepustnost se razvije z dotekanjem umazanije (trde snovi ) v filtrske cevi, pri čemer lahko
fini delci povzročijo močno zmanjšanje prepustnosti.
Koeficient prepustnosti (kf vrednost) je bil izmerjen med laboratorijskimi tesni v podjetju
Hauraton. Z testiranjem različnih filtrskih substratov so razvijalci izbrali filtrski substrat, ki
ima najbolj optimalen koeficient prepustnosti. Najbolj optimalen je koeficient prepustnosti,
pri katerem voda skozi sistem filtracije prehaja v takšnem času, da se lahko temeljito očisti
in se ne nabira v kanaleti, kar bi povzročilo razlitje vode.
Podpoglavje 5.1.2 povzeto po: Drainfix clean dimensioning, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 36
6 VGRADNJE, UPORABA IN VZDRŽEVANJE SISTEMA
DRAINFIX CLEAN
6.1 Vgradnja sistema
6.1.1 Vgradnja kanalet
Sistem se vgrajuje po enakem principu, kot če bi vgrajevali navadne kanalete za odvajanje
voda. Najprej potrebujemo ustrezno podlago v smislu nasutja, ki preprečuje kapilarni dvig.
Podlago je potrebno dobro utrditi skladno s predpisi. Na to podlago se nato vgradita
podložni beton in kanaleta. Podložni beton pod kanaleto in podložni beton na straneh
kanelete mora kanaleto dobro obdati, da so preprečeni morebitni posedki, pomik v času
obremenitve. Do roba kanalete se nato pripravi predvidena podlaga (npr. asfalt), ki se
zaključi v isti ravnini, kot je ravnina pokrivne rešetke kanalete. Stik končne površine (npr.
asfalt) in kanalete se zapolni z bitumenskim trakom, da se zagotovi dobro tesnjenje in
prepreči odtekanje vode ob kanaleto v plasti predvidene podlage.
Zaključne stene z iztokom (Slika 6.1) je potrebno namestiti na najnižji del posameznega
odseka v liniji. Odseki morajo biti razmejeni z distančniki (lahko tudi po končanem
polaganju kanalet) ali zaključnimi stenami (namestiti jih je potrebno pri polaganju kanalet).
Tabela 6 prikazuje dolžina posameznega odseka, ki je odvisna od naklona terena, na
katerem je položena linija sistema.
Podpoglavje 6.1.1 povzeto po: Drainfix clean za meteorne vode, 2011.
Slika 6.1: Sestavni deli sistema Drainfix clean po segmentih
(Vir: Drainfix clean za meteorne vode, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 37
6.1.2 Vgradnja filtrske cevi
Po vgradni kanalet in zaključnih sten je potrebno vgraditi perforirane cevi s kolenskim
iztokom. Ko namestimo koleno v dvojno tesnilo nameščeno v odprtini stene kanalete, vanj
namestimo 0,75 m dolgo končno cev. Nato nadaljujemo z vmesnimi cevmi do začetnega
kosa, ki jih preprosto polagamo na dno kanalet. Za posamezen segment potrebujemo tri
različne tipe filtrske cevi (cevi s predpripravljenim konektorjem ovite v geotekstil):
začetni kos dolžine 1m (zaprt na eni strani in s konektorjem na drugi strani)
vmesni kosi dolžine 1 ali 2m (s konektorji na iztočni strani)
končni kos (Slika 6.2) dolžine 0,75 m (s konektorjem na iztočni strani za priklop na
iztočno koleno).
Podpoglavje 6.1.2 povzeto po: Drainfix clean za meteorne vode, 2011.
Slika 6.2: Risba iztoka
(Vir: Drainfix clean za meteorne vode, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 38
6.1.3 Polnitev s substratom
Višina substrata mora znašati 15 cm nad cevmi, za kar je potrebno 45 l substrata za
Drainfix clean 300 in 70l za Drainfix clean 400. Prvo polnjenje mora biti tolikšno, da
razdalja od vrha substrata do vrha kanalete znaša 27,0 cm, zato da substrat skupaj z
usedlinami tvori določeno višino retenzije (Slika 6.3), ki znaša 28,5 cm.
Podpoglavje 6.1.3 povzeto po: Drainfix clean za meteorne vode, 2011.
Slika 6.3 Prikaz višine filtrskega substrata
(Vir: Drainfix clean za meteorne vode, 2011)
6.1.4 Namestitev rešetk
Glede na izbrani razred obremenitve, se ustrezne rešetke namestijo glede na Hauraton
splošna navodila za vgradnjo rešetk.
Podpoglavje 6.1.4 povzeto po: Drainfix clean za meteorne vode, 2011.
6.2 Vgradnja v površine v naklonu
Sam sistem mora biti vgrajen relativno ravno, da se zagotovi njegovo pravilno delovanje.
V nasprotnem primeru nam lahko odpadna voda, ki priteka v sistem, sistem prelije in se ne
očisti.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 39
Sistem se lahko vgradi v nagnjene površine s tem, da se linijo z uporabo končnih sten
oziroma distančnikov razdeli na manjše odseke. Tabela 6 prikazuje priporočene razdalje
med dvema distančnikoma ali zaključnima stenama glede na naklon prispevne površine.
Vodoravno pretakanje vode se tako med hudimi nalivi zmanjša na minimum. Zaradi
deževnice lahko ponikne substrat tam, kjer priteče v kanaleto, hkrati pa je tudi preprečeno
zalitje iztoka na spodnjem delu. Tako se doseže minimalno zmanjšanje volumna
zadrževanja nad substratom, kar pride v poštev v hudih nalivih.
Podpoglavje 6.2 povzeto po: Drainfix clean za meteorne vode, 2011.
Tabela 6 Prikazuje priporočene razdalje med dvema distančnikoma ali zaključnima
stenama glede na naklon prispevne površine
Padec (%) Dolžina (m)
do 0,5 16 do 19
0,5 do 1 7 do 10
1 do 1,5 4 do 6
(Vir: Drainfix clean za meteorne vode, 2011)
6.3 Vzdrževanje sistema
Sistem čiščenja meteornih voda Drainfix clean je enostaven za vzdrževanje. Po končani
vgradnji sistema je potrebno sistem letno pregledovati in po potrebi prazniti. Praznjenje je
potrebno le v ekstremnih pogojih; npr. da bi bilo v sistemu zelo veliko listja, peska ipd. V
primeru, da se nam ta slučaj zgodi, uporabimo za to posebej prirejen nastavek Slika 6.4, ki
ga je razvilo podjetje Hauraton. Nastavek se lahko priključi na vse klasične tovornjake za
čiščenje kanalizacij in se nato le nastavi višino, do katere se umazanija odsesava in nam ni
potrebno odstraniti čisto vsega filtrskega substrata. Vrhnjo plast filtrskega substrata, ki se
zaradi nenehnega stika z umazanijo hitreje iztroši kot ostali filtrski substrat, je potrebno
zamenjati na približno 8,3 leta. V tem času se na vrhu filtrskega substrata nabere od 2 do 5
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 40
cm humusa, ki ga je potrebno odstraniti. Pri odstranitvi humusa se pobere tudi vrhnji sloj
filtrskega substrata v debelini cca. 2 cm, ker je v nenehnem stiku z umazanijo in ga je
potrebno zamenjati. Humus in vrhnjo plast filtrskega substrata se odstrani z odsesavanjem,
nato pa se za isto debelino odstranjenega filtrskega substrata v sistem nasuje nov filtrski
substrat.
Za zgoraj naveden postopek čiščenja nastajajo tudi stroški (Tabela 7):, plačilo delavcev, ki
celoten sistem pregledajo za napake; praznjenje sistema, ker se je v njej nakopičila
prevelika količina umazanije in zamenjava vrhnje plasti filtrskega substrata zaradi
dotrajanosti. Seštevek vseh zgoraj navedenih postavk znaša na letni ravni 150,90 € na 100
m sistema Drainfix clean.
Podpoglavje 6.3 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Tabela 7: Približni stroški pregledovanja in vzdrževanja sistema
Vrsta dela Pogostost Material Osebje in
naprave
Potreben čas
na lokaciji
Osebje,
vozilo
Povprečni
skupni
stroški
Pregled 1-letno -
1 oseba
vozilo
0,7 h 50€/h 52,50 €/a
Izpraznitev na cca 8,33
let -
1 oseba
kamion za
praznjenje
2h
1h
50€/h
60€/h 19,20 €/a
Nadomestitev
2 cm filtrskega
substrata
na cca 8,33
let
od 450 do
690 €
1 oseba
transportno
vozilo
1h
1h
50€/h
40€/h 79,20€/a
Skupna izračunana vsota velja za 100 m vzdrževanja sistema na leto 150,90€/a
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 41
Slika 6.4: Komunalni tovornjak s posebej zasnovanim sistemom za odsesavanje iz sistema
Drainfix clean
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
6.4 Primer iz prakse
Na zazidalnem območju predmestja (Slika 6.5) je bila predvidena postavitev novega
kompleksa hiš, za kar je bilo potrebno zgraditi tudi vso potrebno prometno infrastrukturo.
Na mestu gradnje je predvidena cestna povezava, izvedena v naklonu proti sredini (v obliki
črke V), na sredini te ceste pa se je predvidel sistem čiščenja in odvajanja voda Drainfix
Clean. Prednost sistema je tudi v tem, da se lahko izvede postopoma. Omenjeno cestno
omrežje bo kar nekaj časa služilo kot dostop do gradbišča, posledično bodo po tej cesti
vozili tovornjaki in ostala mehanizacija in na njej puščali umazanijo, kot je pesek ali mulj.
Umazanija bi nato hitro prešla v kanaletni sistem Drainfix clean in ga zamašila. Zato se je
v prvi fazi gradnje, ko se je gradila cesta, v cesto vgradilo le kanaleto Faserfix (sestavni del
sistema Drainfix clean) s pokrivno LTŽ-rešetko. Na predvidenem območju se je izvedel
sistem odvajanja meteornih voda v zemljo, tako imenovane ponikovalnice, ki se je izvedel
s pomočjo Hauratonovega sistema Drainfix Block. V času gradnje sistem Drainfix clean
tako ni bil napolnjen s filtrskim substratom, ker bi ga po končani gradnji po vsej verjetnosti
zaradi velikega pritoka umazanije v kanaleto morali zamenjati z novim, kar pa bi
povzročilo dodatne nepotrebne stroške. Kanalete so zato v času gradnje stanovanjskih
objektov služile samo za odvajanje meteornih voda iz cestišča in ne kot filtrirni sistem. Po
končani gradnji pa so sistem kanalet očistili vse umazanije, ki se je med časom gradnje
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 42
nabrala v sistemu, in ga dogradili do konca, kar pomeni, da so vgradili filtrski substrat in
filtrsko cev za odvajanje voda.
Podpoglavje 6.4 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Slika 6.5: Prikaz obravnavanega območja vgradnje sistema Drainfix clean
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 43
7 PRIMERJAVA RAZLIČNIH SISTEMOV ZA ČIŠČENJE
METEORNIH VODA
7.1 Načini odstranjevanja onesnaženih delcev
Onesnaženi delci, ki se pojavljajo v vodah, se lahko iz vode izločajo na različne načine.
Pojavljajo se 4 skupine različnih delcev (Slika 7.1): usedljivi delci, neusedljivi delci,
organski delci in neorganski delci.
Usedljive delce je najlaže čistiti iz vode, saj je vse kar potrebujemo jašek v katerem se
usedljivi delci usedejo na dno in nato očiščena voda teče naprej. Primer takšnega jaška je
peskolov.
Neusedljivi delci so za odstranjevanje iz vode bolj zahtevni. V primeru, da so lažji od vode
plavajo na površini in jih lahko izločimo z jaški, ki imajo vgrajene pregradne stene.
Odstranitev organskih in anorganskih delcev iz vode je zahteven postopek, ker so po večini
ti delci raztopljeni v vodi.
Podpoglavje 7.1 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 44
*Z rdečo barvo so označeni principi čiščenja, ki jih uporablja sistem Drainfix clean. Iz tega je razvidno, da je sistem narejen za čiščenje delcev v širokem razponu. To
pomeni, da relativno enakomerno čisti vse onesnažene delce iz vseh 4 skupin.
Slika 7.1: Vrste onesnaženih delcev in metode čiščenja teh delcev
(Vir: Drainfix clean basics, 2011.)
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 45
7.2 Oljni lovilci
Lahke tekočine, kot so npr. goriva, so lažje od vode, zato plavajo na vodi. Pri določenih
tekočinah pa so gostote zelo blizu gostoti vode (kot npr. diesel tekočine). Lovilec olj se
preračuna glede na prispevno površino in pretok vode, in sicer zato da se ta voda vsaj 90 s
zadržuje v oljnem lovilcu. V tem času se onesnažena voda v oljnem lovilcu umiri in iz
vode se izločijo onesnaženi delci.
Drugi oljni lovilci so kolescetni lovilci, ki imajo notri dodan dodaten filter, na ta filter se
molekula adhezijsko prime. Prime se na površino filtra, nato se na to molekulo prijemajo
še druge molekule. Ko skupek molekul doseže določeno velikost, splava na površino.
Vzdrževanje oljnih lovilcev je zahtevno in zahteva prisotnost in posredovanje zato posebej
pooblaščenega podjetja. Oljne lovilce je potrebno servisirati na vsakih 6 mesecev. V času
servisa je potrebno iz sistema pustiti vso vodo, da se v notranjosti sistema lahko preveri, ali
vse komponente delujejo pravilno. V primeru servisa lovilca olj s koalescentim filtrom
moramo očistiti tudi koalescentni vložek in ga po potrebi zamenjati. Po končanem servisu
je potrebno sistem napolniti s svežo vodo.
Podpoglavje 7.2 povzeto po: Kovačič, 2014.
7.3 Usedalniki
Usedalnik je sistem za čiščenje meteornih voda, ki ima funkcijo umirjanja toka vode in
izločanja plavajočih delcev v vodi, ki so težji od vode, s pomočjo gravitacije (usedanja teh
delcev na dno). Usedalnik je kanalizacijski element za čiščenje voda z vgrajenimi
pregradami, ki imajo funkcijo, da vodo, ki priteče v usedalnik, umirijo. V umirjeni vodi
nato delci, ki so težji od vode, potonejo na dno jaška. Delce, ki se usedejo na dno jaška,
lahko pri vzdrževanju enostavno poberemo ven z enostavnimi orodji. Pri iztoku usedalnika
imajo lahko nameščeno še dodatno pregrado, s pomočjo katere lahko zadržujemo lahke
tekočine, in zadrževalne palice, ki so namenjene zadrževanju plavajočih predmetov v vodi,
kot so razno listje, cvetje ipd.
Podpoglavje 7.3 povzeto po: Kovačič, 2014.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 46
7.4 Primerjava sistemov
Različne vrste onesnaženja voda zahtevajo različne vrste in postopke čiščenja voda. Med
sabo smo primerjali najpogostejše vrste snovi, ki se pojavljajo v onesnaženih meteornih
vodah, in 3 različne sisteme čiščenja. Prvi sistem čiščenja je oljni lovilec po standardu EN
858, drugi sistem čiščenja je usedalnik delcev in tretji način je sistem čiščenja Drainfix
clean. Tabela 8, prikazuje primernost posameznih sistemov za čiščenje posameznih
škodljivih snovi iz vode.
Podatki kažejo, da je oljni lovilec zelo primeren za čiščenje tekočih ogljikovodikov,
pogojno pa je primeren za čiščenje ogljikovodikov iz izpušnih plinov in čiščenje gline,
mulja. Za čiščenje raztopljenih ogljikovodikov, finih delcev in težkih kovin (vezanih ali
raztopljenih v vodi) pa ni primeren. Področja, na katerih je sistem uporaben, so
avtopralnice, bencinske črpalke ipd.
Usedalnik delcev je zelo primeren za čiščenje tekočih ogljikovodikov in mulja, gline ipd.
Pogojno pa je primeren za čiščenje ogljikovodikov iz izpušnih plinov, finih delcev in
vezanih težkih kovin. Na področju čiščenja raztopljenih ogljikovodikov in raztopljenih
težkih kovin pa ni primeren. Usedalnik delcev je primeren za področja bencinskih črpalk,
parkirišč in področja, na katerih se nam pojavlja voda, ki vsebuje razne zemljine (npr. mulj
in glina).
Sistem Drainfix clean pa je zelo primeren za čiščenje ogljikovodikov iz izpušnih plinov,
mulja, gline, finih delcev in težkih kovin (vezanih in raztopljenih). Na področju čiščenja
tekočih ogljikovodikov in raztopljenih ogljikovodikov pa ni primeren. Področja, na katerih
je sistem zelo uporaben, so ceste, parkirišča in razna industrijska območja.
Po analizi ugotovitev smo prišli do sklepa, da je oljni lovilec zelo ozko usmerjena čistilna
naprava za odpadne vode, saj ga lahko uporabimo le za čiščenje tekočih ogljikovodikov.
Sistem Drainfix clean pa je široko usmerjen sistem, ki omogoča čiščenje cele palete snovi,
z izjemo čistih ogljikovodikov, za katere je popolnoma neprimeren. Za čiščenje čistih
ogljikovodikov in drugih delcev je primeren usedalnik delcev, s predpostavko, da je zelo
primeren samo za čiščenje ogljikovodikov in mulja, gline, na področju drugih delcev pa je
le pogojno zadovoljiv. Primeri iz prakse kažejo, da je v primeru pogojne zadovoljivosti pri
takšnem sistemu veliko težav, če želimo doseči uspešno čiščenje teh delcev.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 47
Podpoglavje 7.4. povzeto po: Hauraton d.o.o..
Tabela 8: Ustreznost različnih sistemov za odstranjevanje onesnaženih snovi iz vode
TPH Tekoči
Ogljikovodiki
TPH Raztopljeni
Ogljikovodiki
TPH Ogljikovodiki iz izpušni plinov
TSC≥T+U Mulj, glina
ipd.
TSC≤T+U Fini delci
Težke
kovine
vezane
Težke kovine raztopljene
Oljni lovilec (Po EN 858)
++ 0 + + 0 0 0
Usedalnik
delcev
++ 0 + ++ + + 0
Drainfix
clean
0 0 ++ ++ ++ ++ ++
Avtopralnice,
bencinske postaje
Obdelava kovin Ceste, parkirišča, industrijska območja
Pomen označb:
++ zelo primerno
+ pogojno primerno
0 neprimerno
T – glina
U – mulj
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
7.5 Raven učinkovitost čiščenja s sistemom Drainfix Clean
Sistem Drainfix clean iz vode odstranjuje širok spekter onesnaženih delcev. Na testni
postaji so merili količino vtoka posameznih onesnaženih delcev v sistem Drainfix clean in
količino onesnaženih delcev v iztočni – očiščeni vodi. Število vseh onesnaženih delcev v
vodi se je drastično znižalo in je pri iztoku v mejah BBodSchV. Tabela 9 podaja prikaz
vtoka in iztoka onesnaženih delcev. Tabela 10 pa podaja procent učinkovitosti čiščenja
glede na vtok onesnaženih delcev in iztok onesnaženih delcev.
Podpoglavje 7.5 povzeto po: Drainfix clean basics, 2011.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 48
Tabela 9: Škodljive snovi v vodi, izmerjene pred vlivom in po izlivu iz sistema Drainfix
clean
april 2009 do junij 2010
Č2/09 Č3/09 Č4/09
(Uporaba
soli)
Č1/10
(Uporaba
soli)
Č2/10 Mejne vrednosti po
(BBodSchV)
EC v µS/cm
Priliv
Izliv
151
223
97
149
1551
1138
9658
12357
161
183
TSS v mg/l
Priliv
Izliv
2559
-*
210
-*
163
-*
650
-*
536
8
Fe v mg/l
Priliv
Izliv
35
0,72
8,06
0,35
4,92
0,47
19,7
1,15
17,2
0,1
Zn v µg/l
Priliv
Izliv
1200
13
390
16
418
27
1301
134
660
14 500
TPH v mg/l
Priliv
Izliv
5,88 0,34 1,14 1,29 0,86
0,2
PAH v µg/l
Priliv
Izliv
13,9
-
2,46
<0,001
2,85
0,08
14,50
0,14
3,14
0,05 0,2
* Odtok za TSS ni merljiv v 1. letu preizkušanja na testni postaji.
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Vrednost na ali pod analitično mejo
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 49
Tabela 10: Raven učinkovitosti čiščenja v %
Škodljive snovi v vodi, izmerjene pred vlivom in po izlivu iz sistema Drainfix clean
april 2009 do junij 2010
Č2/09 Č3/09 Č4/09
(Uporaba soli)
Č1/10
(Uporaba soli)
Č2/10
EC v µS/cm
Priliv
Izliv
151
223
97
149
1551
1138
9658
12357
161
183
TSS
ƞ v %
Raven
učinko. -* -* -* -* 99
Fe
ƞ v %
Raven
učinko.
98 96 90 94 99
Zn
ƞ v %
Raven
učinko.
99 96 94 90 98
TPH
ƞ v %
Raven
učinko.
- - - - -
PAH
ƞ v %
Raven
učinko.
- - 97 99 98
* Odtok za TSS ni merljiv v 1. letu preizkušanja na testni postaji.
(Vir: Drainfix clean basics, 2011)
Vrednost na ali pod analitično mejo
Vrednost na ali pod analitično mejo
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 50
8 SKLEP
Življenje brez vode ne more potekati, saj je voda osnovni element življenja. V svetu vodne
vire vse bolj izkoriščamo in onesnažujemo, ne posvečamo pa dovolj pozornosti, ohranjanju
čistosti vodnih virov. Svetovno gospodarstvo dnevno narašča s tem pa tudi svetovni
promet, ki je resen onesnaževalcev vodnih virov zaradi vseh delcev, ki jih ustvarja in pušča
na cesti površini. Vsi ti delci se v času padavin zbirajo, v obcestnih jarkih in odtekajo v
podzemne vodne vire. Vse te onesnažene vode je potrebno pred odvajanje v naravo očistiti.
Čiščenje vode se lahko izvede na različne načine eden od načinov je čiščenje vode s
sistemom Drainfix clean.
Sistem Drainfix clean, je sistem za čiščenje meteornih voda razvit s strani podjetja
Hauraton. Namenjen je čiščenje meteornih voda, na področjih kot so npr. cestišča
parkirišča. Sistem je sestavljen iz kanalete, v katero je položena perforirana cev in filtrski
substrat, kanaleta je na zgornji strani zaprta z LTŽ rešetko skozi katero voda priteka v
sistem.
Čiščenje voda, se v sistemu izvaja s površinsko in globinsko filtracijo, ki poteka v
filtrskem substratu. Filtrski substrat je sestavljen tako, da iz vode čisti širok spekter
različnih onesnaženih delcev in ima dolgo dobo delovanja. Na podlagi velikosti prispevnih
površin iz katerih se bo voda stekala v sistem, se sistem dimenzionira na ustrezno dolžino,
da je zagotovljen zadosten volumen filtrskega substrata, za čiščenje vse dovedene
meteorne vode v sistem.
Sistemi, ki iz meteorne vode očistijo podobnih onesnaženih delcev so tudi oljni lovilci in
usedalniki. Prednost teh sistemov je, da lahko iz vode čistijo čiste ogljikovodike (npr. čisti
bencin), kar sistem Drainfix clean ne zmore. Slabosti teh dveh sistemom pa je, da so precej
ozko usmerjeni v onesnažene delce, ki ji lahko čistijo. V sistem oljnih lovilcev in usedalnik
ne smemo dovajati onesnaženih delcev, za katere ni predvideno, da jih bosta očistila.
Nepredvideni delci v sistemu oljnega lovilca in usedalnika povzročijo nedelovanje
sistemov in dodatno vzdrževanje, ki je pri teh sistemih zahtevno.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 51
Sistem Drainfix clean je zasnovan tako, da je preprost za vgradnjo uporabo in vzdrževanje,
kar mu daje prednost pri uporabnosti, glede na druge sisteme na tržišču. Sistem je na
tržišču nov in še relativno neuveljavljen med gradbeniško stroko zato veliko primerov
dejanske uporabe sistema v praksi še ni.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 52
9 VIRI, LITERATURA
Bauman M., Poberžnik M., Lobnik A., 2012, Upravljanje odpadnih voda v Sloveniji v
luči Evropske zakonodaje, http://ksh.fgg.uni-
lj.si/kongresvoda/03_prispevki/01_vabljeniZnanstStrok/12_Bauman.pdf (28. 5. 2015), str.
151 do str.169.
Brochure Drainfix clean, 2011, skripta podjetja Hauraton
Drainfix clean Basics, 2011 skripta podjetja Hauraton
Drainfix clean dimensioning, 2011, skripta podjetja Hauraton
Drainfix clean za meteorne vode, 2011, skripta podjetja Hauraton
Hauraton d.o.o.
http://www.hauraton.com/si/odvodnjavanje/NIZKOGRADNJA/FASERFIX-SUPER
Kovačič L., 2014, Maribor, diplomsko delo Dimenzioniranje in izvedba lovilcev lahkih
tekočin, str. 43 do str. 48
Samec N., 2005, Maribor, Tehniško varstvo okolja str. 1 do str. 40
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, Uradni list RS, št.
88/11, 8/12 in 108/13
Zakon o vodah (ZV-1), Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13 in 40/14.
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 53
10 PRILOGE
10.1 Seznam slik
Slika 3.1: Shematičen prikaz delovanja postaje Augsburg.................................................. 14
Slika 4.1: Prikaz sestave sistema Drainfix clean ................................................................. 19
Slika 4.2: Primer, ki ga direktiva zajema in ga s smernicami ustrezno tehnično rešuje...... 20
Slika 4.3: Priklop sistema Drainfix clean na ponikovalni blok Drainfix bloc ..................... 21
Slika 4.4: Zaščitni rob v LTŽ-izvedbi ................................................................................. 22
Slika 4.5: Prikaz vgradnje sistema, razred nosilnosti E600 ................................................. 23
Slika 4.6: Prikaz vgradnje, razred nosilnosti F900 .............................................................. 23
Slika 4.7: Pokrivna LTŽ-rešetka ......................................................................................... 24
Slika 4.8: Prikaz trajnega povišanja rešetke glede na končni teren .................................... 25
Slika 4.9: Perforirana cev za odvajanje vode iz sistema, ovita z geotekstilom ................... 26
Slika 4.10: Filtrski substrat sistema ..................................................................................... 26
Slika 4.11: Prikaz delovanja površinske filtracije ............................................................... 27
Slika 4.12: Prikaz delovanja globinske filtracije ................................................................. 30
Slika 5.1: Prikaz dimenzij sistema ....................................................................................... 31
Slika 5.2: Asfaltirane površine ............................................................................................ 35
Slika 5.3: Tlakovane površine z zaprtimi stiki .................................................................... 35
Slika 5.4: Tlakovane površine z odprtimi stiki .................................................................... 35
Slika 5.5: Travnate plošče ................................................................................................... 35
Slika 6.1: Sestavni deli sistema Drainfix clean po segmentih ............................................. 36
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 54
Slika 6.2: Risba iztoka ......................................................................................................... 37
Slika 6.3 Prikaz višine filtrskega substrata .......................................................................... 38
Slika 6.4: Komunalni tovornjak s posebej zasnovanim sistemom za odsesavanje iz sistema
Drainfix clean .............................................................................................................. 41
Slika 6.5: Prikaz obravnavanega območja vgradnje sistema Drainfix clean ...................... 42
Slika 7.1: Vrste onesnaženih delcev in metode čiščenja teh delcev .................................... 44
10.2 Seznam tabel
Tabela 1: Mejne vrednosti za neorganske snovi po določilih BBodSchV .......................... 12
Tabela 2: Mejne vrednosti za organske snovi po določilih BBodSchV ............................. 12
Tabela 3: Onesnaženi delci in velikosti delcev v odpadnih meteornih vodah .................... 16
Tabela 4: Prikaz spreminjanja umazanih delcev v filtrsko pogačo ..................................... 29
Tabela 5: Priporočene vrednosti odtočnega koeficienta glede na nemške standarde DWA-A
117E in ATV-DVWK-M 153 ..................................................................................... 34
Tabela 6 Prikazuje priporočene razdalje med dvema distančnikoma ali zaključnima
stenama glede na naklon prispevne površine .............................................................. 39
Tabela 7: Približni stroški pregledovanja in vzdrževanja sistema ...................................... 40
Tabela 8: Ustreznost različnih sistemov za odstranjevanje onesnaženih snovi iz vode ...... 47
Tabela 9: Škodljive snovi v vodi, izmerjene pred vlivom in po izlivu iz sistema Drainfix
clean ............................................................................................................................ 48
Tabela 10: Raven učinkovitosti čiščenja v % ...................................................................... 49
10.3 Seznam grafov
Graf 1: Prikaz pritoka onesnaženih delcev po četrtletjih .................................................... 15
Čiščenje meteornih voda s sistemom Drainfix clean Stran 55
10.4 Naslov študenta
Jure Zupanc
Začret 7 a
3202 Ljubečna
Tel.: 040 554 052
E-mail: [email protected]
10.5 Kratek življenjepis
Rojen: 26. 7. 1991
Šolanje: 1998–1999 Podružnična osnovna šola Socka
1998–2006 Osnovna šola Ljubečna
2006–2010 Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje
2010–2015 Fakulteta za gradbeništvo Maribor