27

Opis obstoječega stanja

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Elaborat celovite prometne ureditve območja cone 30 na regionalni cesti R3-677/2202 pri osnovni šoli Jurija Dalmatina z vplivnim območjem. Opis obstoječega stanja - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Opis obstoječega stanja

Državna cesta R3-677 – Zdolska cesta poteka v naselju Krško , kjer je hitrost s prometno signalizacijo »ime naselja« omejena na 50 km/h. Odsek omenjene ceste poteka v širšem območju O.Š. Jurija Dalmatina kjer je z vertikalno prometno signalizacijo urejeno območje omejene hitrosti »Cona 30«.

Območje šole se na državno cesto navezuje preko Šolske ulice, V območju priključka je urejen prehod za pešce. Širina državne ceste državne znaša 6m, širina občinske ceste pa 5,5m. Ob vozišču so urejene površine za pešce (obojestranski ali enostranski pločnik) ni pa urejenih površin za kolesarje z izjemo realno neuporabne kolesarske steze v območju križišča.

Povprečni letni dnevni promet (PLDP) na obravnavani regionalni cesti znaša približno1000 vozil /dan. Glede na prometne obremenitve sodi cesta med zbirne ceste, s tem da povezuje Krško z manjšimi naselji v zaledju.

Zdolska cesta zbira promet z ulic večinoma spalnega dela naselja, ki ga dopolnjuje območje šole ter rekreacijske površine. Cesta tako poteka do odcepa za Kremen mimo ribnika (športno rekreacijski prostor s sprehajalnimi potmi in igrali), preko urbanega naselja.

Znotraj obravnavanega območja se zaradi urbanih značilnosti in varnosti prometa pešcev nahaja območje omejene hitrosti cona 30, ki povezuje O.Š. Jurija Dalmatina s telovadnicami (športna igrišča) na eni strani ceste ter parkom na drugi strani. Športno infrastrukturo in park uporabljajo stanovalci širšega območja.

Prometno varnostne analize

Za obravnavano območje je bila s strani Javne agencija RS za varnost v prometu pridobljena analiza prometne varnosti, ki temelji na evidentiranih prometnih nesrečah pridobljenih s strani Ministrstva za notranje zadeve – Policije. za obdobje 2009 – 2013.

Iz analize je razvidno, da se je leta 2011 pripetila 1 (ena) prometna nesreča z materialno škodo.

Iz navedenega je razvidno, da odsek ceste z vidika števila nesreč ni problematičen. Občina Krško je v obdobju med 20. in 29. avgustom izvajala tudi monitoring

prometa (skrite meritve hitrosti) na obravnavanem območju Po pregledu podatkov o hitrostih in rezultatov analize po lokacijah je

razvidno, da se hitrosti večine voznikov gibljejo na zgornjem robu omejitve hitrosti 50 km/h,

Lokaciji merilcev znotraj cone 30, pa povedo, da vozniki hitrosti znotraj cone ne zmanjšujejo, saj večinoma vozijo z enako hitrostjo, kot pred cono (to potrjujejo tudi meritve redarstva). To pomeni, da vozniki vstopa v cono 30 ustrezno ne zaznajo in ne prilagodijo hitrosti svoje vožnje.

Izhodišča ureditve prometne signalizacije

za ureditev kolesarjem prijazne ceste

Občina želi z upoštevanjem trajnostne mobilnosti (posledično tudi varnosti) pristopiti k znižanju odtisa CO2 in povečati mobilnost občanov z uporabo okolju prijaznejših transportnih sredstev (koles) ter hkrati umiriti promet brez fizičnih ukrepov kot so grbine, ki povzročajo dodaten hrup pri zaviranju in speljevanju ter s tem tudi večje onesnaževanje.

Pri tem se je upoštevalo izhodišče, da je potrebno zagotoviti ustrezne kolesarske površine, ki bodo uporabniku prijazne in bodo spodbujale uporabo koles, hkrati pa bo cesta s svojim zgledom opozarjala voznike na prisotnost kolesarjev, ki so eni izmed ranljivejših udeležencev v cestnem prometu.

Dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno najprej zagotoviti ustrezne površine za kolesarje, šele nato se lahko pričakuje večja oz. intenzivnejša uporaba teh površin in seveda posledično povečana uporaba koles.

Primeri dobrih praks

Primer iz ZDA (vir: http://www.itsinternational.com):

Kljub velikemu povečanju peš in kolesarskega prometa, so zaradi vlaganja v prometno infrastrukturo (površine za kolesarje), urbano opremo ter ozaveščanje in izobraževanje ljudi, od leta 2002 do leta 2012 zaznali upad smrtnih žrtev med pešci za 20-odstotkov in upad smrtnih žrtev med kolesarji za 28,6-odstotkov. Podobno se je v istem časovnem obdobju, zmanjšalo število poškodb pešcev. Število poškodb kolesarjev se je sicer povečala, vendar se je delež poškodb (na število potovanj) dejansko zmanjšal.

Primer iz Nemčije (vir: http://www.sciencedirect.com): V Nemčiji so ugotovili, da je poleg vlaganja v infrastrukturo potrebno za porast

uporabe koles prav tako voditi široko promocijo uporabe koles, ki poleg zagotovljene ustrezne infrastrukture spodbuja kolesarjenje. V zadnjih 15 letih pa so nekatera mesta odkrila prednosti povečanja deleža kolesarskega prometa tako za kakovost življenja kot za dosego trajnostnega prometnega sistema v mestih

Dodatna izhodišča pri ureditvi kolesarskega prometa v območju omejene hitrosti cona 30

Pri izdelavi elaborata smo upoštevali prav tako dobro prakso iz tujine in kako v posameznih državah rešujejo tovrstno problematiko urejanja kolesarskega prometa v mestih z ureditvijo predvidljivih cest ter kredibilne omejitve hitrosti.

Pri prometni ureditvi kolesarskih površin so bili upoštevani tudi tuji in domači priročniki s področja prometne varnosti in zaznave prostora (človeški dejavnik):

Tako so v predvidenih rešitvah upoštevani trije osnovni aksiomi z vidika voznika:

1. Pravilo 6-ih sekund: Povprečno voznik potrebuje 4–6 sekund, da v celoti spremeni način vožnje oz. ustrezno ukrepa, zato je potrebno zagotoviti, da dobi pravočasno informacijo pred kritično točko. S tem bo vozniku prijazna cesta omogočila pravilno prilagoditev voznikovega vedenja novim prometnim razmeram ter potrebam.

2. Pravilo vidnega polja: Vožnja spreminja vidno polje veliko bolj kot katera koli druga oblika gibanja. Monotonost, optične iluzije itd. vplivajo na kakovost in varnost vožnje. Vidno polje lahko bodisi stabilizira bodisi destabilizira voznike, prav tako lahko utruja ali spodbuja. Na primer; uporabniku prijazna cesta, s samo po sebi razumljivim oz. samoumevnim vizualnim potekom trase in prometno ureditvijo pripomore k varnejšemu odvijanju prometa.

3. Pravilo logike: Vozniki sledijo poteku ceste z logiko predvidevanja in orientiranja na osnovi izkušenj ter nedavne zaznave. Nepričakovane anomalije zmotijo potek logičnega sklepanja oz. predvidevanja ter povzročijo, da voznik »okleva«. Nekoliko kritičnih sekund mine preden voznik te motnje predela in nanje odreagira. Zato je potrebno načrtovati cesto in obcestni prostor na principu logike oz. logičnega zaporedja.

Poleg tuje literature so bili pri izdelavi elaborata upoštevani slovenski predpisi in dodatno.

Predlog rešitve in ureditev

vodenja kolesarjev na vplivnem območju

Z upoštevanjem funkcije ceste, okoljske pozidave vključno z mrežo občinskih cest (urbanizem), gostoto in strukturo prometa, analizo prometne varnosti ter prostorskih in finančnih razlogov se na obravnavanem območju izvedeta dva ukrepa za poudarjanje prisotnosti kolesarjev na vozišču (odvisno od hitrosti in urbanih značilnosti)

Na obravnavanem območju (razen v coni 30) se s prometno signalizacijo poudari souporaba voznega pasu (motorna vozila + kolesarji). Tako se izvedejo označbe »Sharrow«. Pod tem sistemom (Sharrow – souporaba voznega pasu) se promet vozil in kolesarjev odvija pod pogoji oz. načeli Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Talne označbe služijo zgolj za opozarjanje in nenehno opominjanje voznikov o prisotnosti kolesarjev na vozišču. Rešitev je glede na okoliščine dobra, seveda pa popolne varnosti ni, saj je slednja odvisna zgolj od kulture nas samih (udeležencev v prometu).

Označbe Sharrow se izvedejo ob desnem robu smernega vozišča (gledano v smeri vožnje), z upoštevanjem pravil varne vožnje. Namreč Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), v 37. členu (vožnja z vozilom po cesti) jasno in nedvoumno govori, da mora voznik voziti po desnem smernem pasu

S predvideno prometno ureditvijo (simboli »Sharrow« na desni strani smernega vozišča) se korektno opozarja voznike motornih vozil na prisotnost kolesarjev na vozišču in souporabo voznega pasu, hkrati pa se spodbuja uporaba koles pri vsakodnevnih dejavnostih in se kolesarjem daje veljava v prometu.

Iz obeh smeri območja obdelave se postavita obvestilni tabli »KOLESARJI NA VOZIŠČU«, za obveščanje voznikov o prisotnosti kolesarjev in s tem izboljšanja prometne varnosti.

Oženje smernih vozišč

z izvedbo (povoznega) kolesarskega pasu

V že obstoječem območju omejene hitrosti – cona 30, se s spremembo profila ceste poudarijo površine za kolesarje in optično zožita smerni vozišči. Vhod v območje omejene hitrosti se označi rdečo barvo preko celotne širine vozišča , na sredini se izvede označba cone 30 na beli podlagi, ob vstopu/izstopu iz cone pa se postavi tudi prometni znak. V nadaljevanju pa se spremeni prečni profil ceste. S spremembo profila ceste se izvede kolesarski pas širine 1 m, z vstavljenimi simboli kolesa na rdeči kontrastni podlagi. Prekinjena ločilna črta vozilom pri srečevanju dopušča vožnjo preko črte in s tem omogoča srečevanje širših vozil.

S takšno izvedbo se poudari prisotnost kolesarjev in dejansko odvzame dominanca voznikom motornih vozil ter s tem zmanjša hitrost vozilom.

Samo znak cona 30 da vozniku premajhen signal, da prihaja v območje, kjer so v večji meri prisotni ranljivi udeleženci v prometu, zato je potrebno z vizualno spremembo (poudarjen vstop v cono, sprememba profila) na cesti voznika napeljati k zmanjšanju hitrosti in zagotoviti njeno kredibilnost.

Cona 30 na lokalni cesti - Šolska ulica

Na lokalni cesti - Šolska ulica se v smeri proti Stritarjevi ulici, s spremembo prečnega profila, vozijo kolesarji po vozišču z uvedbo kolesarskega pasu. Zaradi vožnje v hrib in s tem povezano gibanje kolesarja, se izvede širši vozni pas za 20 cm. V nasprotni smeri se kolesarji vodijo po obstoječi kolesarski stezi. Takšna rešitev se predvidi zaradi širine občinske ceste ter dejstva, da je od parkirišča pri šoli do križišča z državno cesto v ustrezni dolžini smiselno zgrajena in navezana kolesarska steza. Na uvozu na kolesarsko stezo (iz smeri Stritarjeve ulice) je potrebno znižati robnik ter odstraniti odvečno prometno signalizacijo. Sočasno z izvedbo prometne ureditve je potrebno obnoviti talne označbe na kolesarski stezi. Na koncu kolesarske steze (pred prehodom iz steze na cesto pri avtobusnemu postajališču) se kolesarjem odvzame prednost s talno oznako II-1 »križišče s prednostno cesto«.

Ureditev prehoda za pešce v območju omejene hitrosti

V območju omejene hitrosti se nahaja šolski prehod za pešce, ki je ustrezno označen ter opremljen s predpisano prometno signalizacijo (bič, označba X ŠOLA X).

Z upoštevanjem funkcije cone 30 (umirjanje prometa in poudarek na ranljivih udeležencih v prometu) ter arhitekturno-prometne ureditvijo ceste, se prehod za pešce izvede na kontrastni podlagi modre barve. Tukaj je upoštevano dejstvo, da je za človeka kontrast modro/bele barve zelo vpadljiv in s tem opazen. Prav tako so prometni znaki III-6 v kontrastu modre in bele barve. S predvideno rešitvijo se doseže večjo usklajenost med talno in vertikalno signalizacijo.

Ureditev avtobusnega

postajališča »Krško-Resa« na vozišču

V območju križišča državne ceste regionalne - Zdolska cesta in občinske ceste - Cankarjeva ulica se prestavi lokacija avtobusnega postajališča (mestni avtobus) in uredi površina namenjena bočnemu parkiranju ob trgovini, kjer sedaj ustavljajo avtobusi). Tako se pri Kmetijski zadrugi z ureditvijo parkiranja in navezave do dveh obstoječih stopnic, ki vodijo do trgovine, uredijo površine za pešce ter s prestavitvijo avtobusnega postajališča na vozišču izboljša prometna situacija na cesti (upoštevajoč mirujoči promet, promet pešcev ter vključevanja vozil s priključka na prednostno cesto). Območje pri stopnicah se označi z protizdrsnim debeloslojnim materialom zelene barve in tako optično loči površine namenjene ustavitvi (mirujoči promet) od površin, ki jih pri dostopu do trgovine porabljajo pešci.

Dodatni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti

Z upoštevanjem osnovnih pravil (vidnost = varnost) je potrebno iz hišnih priključkov na regionalno cesto in hišnih priključkov na občinsko cesto preveriti ter zagotoviti ustrezno preglednost.

Tako je iz preglednega polja potrebno odstraniti vegetacijo in zagotoviti, da se bodo lahko vozniki varno vključevali s stranskih cest oz. hišnih priključkov na prednostno cesto ter da bodo pravočasno zaznali voznike motornih vozil in kolesarje (ter obratno), ki se vozijo po prednostni cesti.

V območju ribnika od začetka meje obdelave do prehoda za pešce se izvede ločilna prekinjena črta ter tako ustrezno in konsistentno uredi horizontalna signalizacija na cesti.

Zaključek

Pri opazovanju prometa in izvajanju meritev je bilo ugotovljeno, da vozniki hitrosti po vstopu v cono 30 ne zmanjšujejo in večinoma vozijo z nespremenjeno hitrostjo. To pomeni, da vozniki vstopa v cono 30 ustrezno ne zaznajo in zato ne prilagodijo hitrosti vožnje.

Elaborat prometne ureditve predvideva vizualno spremembo prečnih profilov. S tem in poudarjeno označitvijo vstopa v cono ter označitvijo površin za kolesarje se doseže boljša zaznava vstopa v spremenjen prometni režim ter tako poizkuša »napeljati« voznika k zmanjšanju hitrosti vožnje in povečani pozornosti na najbolj ranljive udeležence v prometu – kolesarje in pešce.

Ureditev s prometno signalizacijo predstavlja 1. fazo ureditve ceste. Po izvedbi ukrepov se predlaga izdelavo analize odvijanje prometa ter oceno učinka prometne ureditve na voznike z izvedbo ankete zadovoljstva uporabnikov in okoliških prebivalcev.

Po opravljeni analizi se skladno s prostorskimi akti občine lahko predvidijo nadaljnje spremembe in dopolnitve prometne ureditve.

Hvala za pozornost!