OPIS STANJA IN PREDLOG SANACIJE MOSTA ČRMENICA · 2017-11-28 · - mostovi čez naravna in umetna jezera, ter morske ožine, Opis stanja in predlog sanacije mosta Črmenica Stran

Matej Slapnik

OPIS STANJA IN PREDLOG SANACIJE MOSTA ČRMENICA

Diplomsko delo

Vurmat, september 2015

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa


Študent: Matej SLAPNIK

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Gradbene konstrukcije

Mentor: doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad.

Somentor: Diana Zupanc, univ. dipl. inž. grad.

Vurmat, september 2015

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Milanu Kuhti in

somentorici Diani Zupanc za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem in punci, ki so mi bili v

oporo ves čas študija.

III


Ključne besede: gradbeništvo, most, sanacija, postopkovna navodila, hidravlični izračun,

Črmenica

UDK: 69.059.2./3:624.21(043.2)

Povzetek

Na državnem cestnem omrežju Republike Slovenije je zaradi dotrajanosti omejena skupna

dovoljena masa vozil za 15 premostitvenih objektov (podatek DRSC 13.1.2014). Nastala

situacija je posledica konstantnega krčenja sredstev za državne ceste v zadnjih letih, zato

potrebne ter že načrtovane sanacije niso bile izvedene. Rešitev nastalih težav je zgolj sanacija.

V prvem delu je opisana delitev mostov glede na različne kriterije. Nato so natančneje opisani

premostitveni objekti zgrajeni iz montažnih T-nosilcev. Prikazani so tudi nekateri primeri

uporabe. Sledi splošni opis mosta Črmenica in opis stanja objekta. V ta namen so bile izdelane

tudi dispozicijske risbe objekta (priloge) z označenimi poškodbami. Opravljena je bila tudi

analiza poškodb. V zadnjem delu je predlog sanacije objekta s priloženimi risbami, ter navodila

vzdrževanja objekta po sanaciji, ki je eden ključnih dejavnikov za trajnost objektov. Opravljen

je bil tudi hidravlični izračun s katerim smo dimenzionirali odvodnjavanje objekta.

IV

DESCRIPTION OF THE STATE AND THE PROPOSED RENOVATION

OF THE ČRMENICA BRIDGE

Key words: civil engineering, bridge, restoration, procedural instructions, hydraulic

calculation, Črmenica

UDK: 69.059.2./3:624.21(043.2)

Abstract

Due to wear and tear 15 bridging constructions on the national road network of the Republic

of Slovenia have to limit the gross vehicle mass (DRSC, 13 January 2014). This situation is due

to constant cuts in funding for the national roads in the last years and thus the required and

planned restorations were not performed. The only solution to these difficulties is restoration.

The first part of the thesis divides bridges according to various criteria. Thereafter bridging

built with precast T-beams is described with certain examples of use. What follows is the

general description of the Črmenica bridge – for this purpose dispositional drawings (Annex)

with detailed damages on the facilities were created. Additionally, damage analysis was

performed. The last part features a restoration proposal with drawings and proposal for the

maintenance of the facility after the restoration, which is a crucial for the durability of facilities.

V

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 1

1.2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................................... 1

1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ................................................................................ 2

2 MOSTOVI ......................................................................................................................... 3

2.1 DELITEV MOSTOV ........................................................................................................ 3

2.1.1 Delitev mostov po namenu: .................................................................................... 4

2.1.2 Delitev mostov glede na oviro: .............................................................................. 4

2.1.3 Delitev mostov glede na statičen sistem: ............................................................... 5

2.1.4 Delitev mostov po položaju voziščne konstrukcije glede na glavne nosilce

prekladne konstrukcije: ...................................................................................................... 6

2.1.5 Delitev mostov po položaju osi mostu glede na os podpor: ................................... 6

2.1.6 Delitev mostov po obliki osi prometnice na mostu: ............................................... 6

2.1.7 Delitev mostov po možnosti premikanja prekladne konstrukcije glede na

podpore: .............................................................................................................................. 7

2.1.8 Delitev mostov glede na uporabno dobo: ............................................................... 8

2.1.9 Delitev mostov po materialih, iz katerih so zgrajeni: ............................................. 8

2.1.10 Delitev mostov po postopkih gradnje prekladne konstrukcije: .......................... 9

2.1.11 Delitev mostov po dolžini: ................................................................................. 9

2.2 MOSTOVI Z MONTAŽNIMI ˝T˝-NOSILCI ......................................................................... 9

2.3 PRIMERI UPORABE MONTAŽNIH T-NOSILCEV ............................................................. 12

2.3.1 Most Gramoznica ................................................................................................. 12

2.3.2 Most čez Kokro .................................................................................................... 13

2.3.3 Viadukt Preloge .................................................................................................... 14

2.3.4 Viadukt Škedenj II ............................................................................................... 14

2.3.5 Viadukt Rupovščica ............................................................................................. 15

3 OPIS OBJEKTA ............................................................................................................ 17

3.1 LOKACIJA OBJEKTA IN SPLOŠNI PODATKI ................................................................... 17

3.2 ZGODOVINA OBJEKTA................................................................................................ 17

VI

3.3 ZGORNJA KONSTRUKCIJA .......................................................................................... 19

3.3.1 Prečni prerez ......................................................................................................... 19

3.3.2 Nosilci .................................................................................................................. 20

3.3.3 Prečniki ................................................................................................................. 21

3.4 SPODNJA KONSTRUKCIJA ................................................................................. 22

3.4.1 Vmesne podpore ................................................................................................... 22

3.4.2 Obrežni podpori .................................................................................................... 22

3.5 OPREMA ................................................................................................................. 23

3.5.1 Prehodna plošča .................................................................................................... 23

3.5.2 Hodniki z robnimi venci ....................................................................................... 23

3.5.3 Ograje ................................................................................................................... 23

3.5.4 Dilataciji ............................................................................................................... 23

3.5.5 Odvodnjavanje ..................................................................................................... 24

3.5.6 Razsvetljava ......................................................................................................... 24

4 OPIS STANJA OBJEKTA ............................................................................................ 25

4.1 DOSTOP NA MOST, VOZIŠČE ....................................................................................... 25

4.2 BREGOVI REČNEGA KORITA – V OBMOČJU MOSTU ..................................................... 25

4.3 BREGOVI REČNEGA KORITA - IZVEN MOSTU .............................................................. 26

4.4 VMESNI OPORNIKI ..................................................................................................... 26

4.5 KRAJNI OPORNIKI ...................................................................................................... 27

4.6 NOSILCI ..................................................................................................................... 28

4.7 LEŽIŠČNA POLICA ...................................................................................................... 29

4.8 LEŽIŠČE ..................................................................................................................... 29

4.9 VOZIŠČNA PLOŠČA .................................................................................................... 30

4.10 DILATACIJSKA REGA ................................................................................................. 30

4.11 HODNIKI .................................................................................................................... 31

4.12 ROBNI VENCI ............................................................................................................. 31

4.13 ROBNIKI .................................................................................................................... 32

4.14 VOZIŠČE .................................................................................................................... 32

4.15 INSTALACIJSKI JAŠEK ................................................................................................ 33

4.16 OGRAJA ..................................................................................................................... 34

4.17 IZLIVNIKI ................................................................................................................... 34

4.18 OCENA OBJEKTA: ...................................................................................................... 34

VII

5 ANALIZA VZROKOV ZA NASTANEK POŠKODB ............................................... 36

5.1 POŠKODBE ZARADI MEHANSKIH VZROKOV ................................................................ 36

5.2 POŠKODBE ZARADI KONSTRUKCIJSKIH NEPRAVILNOSTI ............................................ 37

5.3 POŠKODBE ZARADI KEMIJSKIH VZROKOV .................................................................. 39

5.4 POŠKODBE ZARADI FIZIKALNIH VZROKOV ................................................................. 41

6 TRAJNOST ARMIRANO BETONSKIH PREMOSITVENIH KONSTRUKCIJ .. 43

6.1 BETON ....................................................................................................................... 43

6.2 TRAJNOST BETONSKIH KONSTRUKCIJ ........................................................................ 43

7 PREDVIDENI SANACIJSKI UKREPI ....................................................................... 46

7.1 SPLOŠNO ................................................................................................................... 46

7.2 SPODNJA KONSTRUKCIJA ........................................................................................... 47

7.3 ZGORNJA – PREKLADNA KONSTRUKCIJA ................................................................... 48

7.3.1 Sanacija spodnje površine .................................................................................... 48

7.3.2 Sanacija zgornje površine ..................................................................................... 49

7.4 KROV IN OPREMA ...................................................................................................... 50

7.4.1 Hidroizolacija in asfaltne prevleke ....................................................................... 50

7.4.2 Hodniki, robni venci in robniki ............................................................................ 51

7.4.3 Dilatacije .............................................................................................................. 51

7.4.4 Napeljave .............................................................................................................. 51

7.4.5 Odvodnjavanje ..................................................................................................... 51

7.4.6 Ograje ................................................................................................................... 52

7.4.7 Razsvetljava ......................................................................................................... 52

7.4.8 Napeljave .............................................................................................................. 52

7.4.9 Prehodni jaški ....................................................................................................... 52

7.4.10 Struga potoka .................................................................................................... 52

7.4.11 Prometna ureditev ............................................................................................ 53

7.4.12 Armatura in beton ............................................................................................. 53

7.4.13 Tesnenje stikov ................................................................................................. 53

8 VZDRŽEVANJE PO SANACIJI ................................................................................. 54

9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 56

10 VIRI ................................................................................................................................. 57

VIII

11 PRILOGE ....................................................................................................................... 59

11.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 59

11.2 HIDRAVLIČNI IZRAČUN .............................................................................................. 61

11.3 TLORIS IN VZDOLŽNI PREREZ MOSTA ČRMENICA ....................................................... 61

11.4 PREČNI PREREZI MOSTA (OBSTOJEČE IN SANIRANO STANJE) ...................................... 61

11.5 PREDLOG REŠITVE ODVODNJAVANJA MOSTU ............................................................. 61

11.6 POROČILO PREGLEDA GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK ............................................ 61

11.7 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 61

11.8 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 61

IX

UPORABLJENI SIMBOLI

Φ - premer

ip - prečni naklon

iv - vzdolžni naklon

fy - meja plastičnosti jekla

fu - natezna trdnost jekla

L - dolžina

š - širina

q' - jakost naliva

Qdop - dopustna količina

X

UPORABLJENE KRATICE

AB - Armiran beton

C - Beton

DRSC - Direkcija Republike Slovenije za ceste

MB - Marka betona, starejše oznake, kjer število pomeni tlačno trdnost betona

PK - Prekladna konstrukcija

XC - Izpostavljenost betona koroziji zaradi karbonaticacije

XD - Izpostavljenost betona koroziji zaradi kloridov

XF - Izpostavljenost betona tajanju/zmrzovanju

TK - Telekomunikacije

TSC - Tehnične specifikacije za ceste

Opis stanja in predlog sanacije mosta Črmenica Stran 1

1 UVOD

1.1 Splošno o področju diplomskega dela

Mostovi, viadukti, nadvozi, podvozi, predori in ostali objekti so zelo pomembni sestavni

elementi cest. Danes si skoraj ne moremo predstavljati sodobnih cest brez teh objektov.

Sodobni materiali in predvsem nova znanja nam omogočajo izgradnjo najdrznejših objektov,

da se lahko ceste projektirajo glede na potrebe sodobnega prometa in se tako izognejo

najtežjim naravnim in drugim oviram.

Ti objekti so sestavljeni iz najrazličnejših materialov. Med njimi izstopata beton in jeklo.

Beton v veliko pogledih velja za izjemen gradbeni material. Je sorazmerno poceni, lahko

dostopen ter omogoča izgradnjo objektov najrazličnejših oblik. Včasih je veljalo da je beton

trajen. A leta izkušenj so pripeljala do spoznanja da ni tako. Beton je mnogokrat podvržen

zelo agresivnemu okolju in posledično propadanju. To je eden izmed velikih problemov v

gradbeništvu.

Z ustreznim pristopom lahko betonskim objektom zagotovimo željeno življenjsko dobo, pri

čemer so stroški vzdrževanja odvisni od načina pristopa in uspešnosti posameznih ukrepov.

Trajnost konstrukcije tako zagotovimo bodisi s temeljito in vseobsegajočo sanacijo, ki v

preostali življenjski dobi ne bo zahtevala večjih vzdrževalnih ukrepov in dodatnih posegov,

ali pa z več enostavnejšimi ukrepi, ki zahtevajo redne vzdrževalne ukrepe in kasnejše

dodatne posege.

1.2 Namen diplomskega dela

Osnovni cilj diplomskega dela je bil izrisati risbe mosta, na osnovi vizualnega pregleda opisati

dejansko stanja mosta (fotodokumentacija, risbe, popis), opraviti analizo poškodb objekta ter


pripraviti predlog preiskav in sanacije objekta z upoštevanjem smernic za sanacijo

premostitvenih objektov.

1.3 Struktura diplomskega dela

V prvem delu je opisana delitev mostov glede na različne kriterije (Pržulj, 2015). Nato smo

natančneje opisani premostitveni objekti, zgrajeni iz montažnih T-nosilcev. Opisani so tudi

nekateri primeri uporabe. Sledi splošni opis objekta in opis stanja objekta. V ta namen so

bile izdelane tudi dispozicijske risbe objekta (priloga) z označenimi poškodbami. Opravljena

je bila tudi analiza poškodb. V zadnjem delu je predlog sanacije objekta s priloženimi

risbami ter navodila za vzdrževanje objekta po sanaciji, ki je eden ključnih dejavnikov za

trajnost objektov.


2 MOSTOVI

Danes v svetu obratuje več kot dva milijona mostov, od katerih je preko 80% zgrajenih iz

betona. Želje in zahteve mednarodnega tržišča gredo v smeri povečevanja koristnih obtežb.

Mostovi so eni izmed najdražjih, najobčutljivejših in najvažnejših sestavnih delov cest in

železnic, še posebno sodobnih avtocest in hitrih železnic. Razvoj betonskih mostov je

usmerjen k povečanju zanesljivosti, trajnosti in življenjske dobe. V moderni mostogradnji

se ta razvoj najbolj uresničuje s pravilno zasnovo, konstruktivnimi rešitvami, integralnimi

mostovi in rednim vzdrževanjem.

Projektiranje mostov v skladu s predpisi in standardi ni vedno zadostna garancija za trajen

most. Potrebna je tudi pravilna zasnova, ki poleg standardov upošteva tudi izkušnje, sodobne

tehnologije gradnje in povratne informacije, dobljene pri vzdrževanju in upravljanju mostov.

Nekritično sprejemanje prednosti in inovacij, ki so se pojavile z uporabo prednapenjanja

armiranega betona in montažne gradnje, je povzročilo tako zmanjševanje nosilnosti in

trajnosti zgrajenih mostov kot tudi znatne materialne izdatke za rehabilitacijo. Pogoste

porušitve in velike poškodbe mostov iz prednapetega betona so preusmerile pozornost k

veliki občutljivosti nezadostno zaščitenih kablov iz visokovrednega jekla na korozijo.

Splošno stanje betonskih mostov je nezadovoljivo in na meji, ko sta že ogrožena zanesljivost

in varnost več kot 30% objektov. Glede na to, da je povprečna starost mostov 30-40 let, nas

lahko tako visok odstotek poškodovanih mostov skrbi in hkrati opozarja. Trajnost betonskih

mostov je za prakso premalo raziskana. (Pržulj, 2015)

2.1 Delitev mostov

Mostovi se lahko delijo glede na:

- namen,

- vrsto ovire, ki se premošča,

- statični sistem nosilne konstrukcije,

- položaj vozišča glede na glavne nosilce prekladne konstrukcije,

- položaj osi mostu glede na osi podpor,


- možnost pomikanja mostu glede na podpore,

- uporabno dobo mostu,

- material, iz katerega so zgrajeni,

- postopke gradnje prekladne konstrukcije in

- dolžino mostu.

2.1.1 Delitev mostov po namenu:

- cestni mostovi za lokalne, regionalne, magistralne ceste, avtoceste in hitre

večpasovne ceste,

- mestni mostovi,

- železniški mostovi (enotirni, dvotirni),

- mostovi za pešce (v mestih, naravi, parkih, industriji)

- industrijski mostovi (za transport tekočih in trdnih medijev, mostna dvigala),

- kombinirani mostovi (cesta – železnica – pešci….),

- mostovi za izvennivojski dostop do objektov,

- vojaški (vojni) montažno-demontažni mostovi.

Slika 2.1: Železniški most (Gillard, 2009)

2.1.2 Delitev mostov glede na oviro:

- mostovi čez vodotoke, reke in kanale,

- mostovi čez naravna in umetna jezera, ter morske ožine,


- viadukti čez suhe ovire, globoke doline (dolinski viadukti) in vzdolž strmih pobočij

(pobočni viadukti) ,

- viadukti ˝visoke ulice˝ v mestih

- viadukti v sklopu prometnih pentelj,

- nadvozi, podvozi,

- nadhodi, podhodi.

Slika 2.2: Nadvoz Kozina 4-3 (Ponting, 1997)

2.1.3 Delitev mostov glede na statičen sistem:

- gredni mostovi statičnega sistema grede na dveh podporah s prepusti ali brez njih,

– gredni mostovi statičnega sistema kontinuirne grede,

– okvirni sistemi mostov z enim ali več polji (integralni mostovi),

– ločni mostovi statičnega sistema loka na treh členkih,

– ločni mostovi statičnega sistema loka na dveh členkih,

– ločni mostovi statičnega sistema vpetega loka,

– ločni mostovi statičnega sistema z gredo ojačenega loka,

– ločni mostovi statičnega sistema loka na dveh členkih z zatego,

– mostovi sistema poševnega podpiranja,

– viseči mostovi,

– mostovi s poševnimi zategami,

– mostovi s kombiniranimi statičnimi sistemi.


Slika 2.3: Most čez Ljubljanico (Gradis.si, 1999)

2.1.4 Delitev mostov po položaju voziščne konstrukcije glede na glavne nosilce

prekladne konstrukcije:

– mostovi z voziščem na gornjem pasu glavnih nosilcev,

– mostovi z voziščem na spodnjem pasu glavnih nosilcev,

– mostovi z delno spuščenim voziščem.

2.1.5 Delitev mostov po položaju osi mostu glede na os podpor:

– pravokotni mostovi, pri katerih os mostu in os podpor oklepata kot 90°,

– poševni mostovi, pri katerih os mostu in os podpor oklepata kot, različen od 90°.

2.1.6 Delitev mostov po obliki osi prometnice na mostu:

– mostovi v premi, kadar je os prometnice na mostu v premi,

– mostovi v krivini, kadar je os prometnice na mostu v krivini,

– mostovi v prehodnici, kadar je os prometnice na mostu v prehodnici.


Pri mostovih v krivini so lahko glavni nosilci v premi, lahko sledijo krivini

prometnice ali pa so poligonalne oblike.

Slika 2.4: Viadukt Črni kal (Ponting.si, 2004)

2.1.7 Delitev mostov po možnosti premikanja prekladne konstrukcije glede na podpore:

– mostovi, pri katerih se prekladna konstrukcija glede na podpore ne more

premikati (nepremični – fiksni mostovi),

– mostovi, pri katerih se prekladno konstrukcijo glede na podpore lahko premika

(premični mostovi).

Večina premičnih mostov je na plovnih morskih ali rečnih poteh in kanalih z

omejenim profilom pod mostom, zato je dviganje prekladne konstrukcije neizogibno

zaradi prehoda plovil.


2.1.8 Delitev mostov glede na uporabno dobo:

– provizorični mostovi,

– začasni mostovi,

– polstalni mostovi,

– stalni mostovi.

Med začasne mostove spadajo: razni sistemi vojaških mostov, pontonski mostovi,

''visoke ulice'' (mostovi v mestih preko trgov ter čez ulice in vzdolž njih), mostovi v

sklopu gradbišč in drugi.

2.1.9 Delitev mostov po materialih, iz katerih so zgrajeni:

– leseni mostovi,

– kamniti mostovi,

– opečni mostovi,

– jekleni mostovi,

– betonski mostovi (betonski, armiranobetonski in prednapeti armiranobetonski),

– sovprežni mostovi.

Slika.2.5: Most iz lesnih lepljencev (wikipedia.org, 2015)


2.1.10 Delitev mostov po postopkih gradnje prekladne konstrukcije:

– mostovi, zgrajeni ''in situ'' na nepomičnem odru,

– mostovi, zgrajeni ''in situ'' s pomočjo pomičnega odra,

– mostovi, zgrajeni z narivanjem izdelane PK iz delavnice, locirane izza krajne

podpore, na mostne stebre,

– mostovi, zgrajeni v kombinaciji montažnih elementov in elementov, grajenih

''in situ'' (polmontažni mostovi),

– mostovi, zgrajeni iz prefabriciranih nosilcev (montažni mostovi).

2.1.11 Delitev mostov po dolžini:

– prepusti odprtine do 5 m,

– manjši mostovi: dolžina do 35 (50) m,

– srednji mostovi: dolžine do 150 m,

– večji mostovi: dolžina do 300 m,

– veliki mostovi: dolžina preko 300 m.

(Pržulj, 2015)

2.2 Mostovi z montažnimi ˝T˝-nosilci

Predmet tega diplomskega dela je gredni most, katerega sestavljajo montažni T -nosilci.

Gredni mostovi so najštevilčnejša skupina mostov. Obremenitve prenašajo s svojo upogibno

togostjo. Za njih je značilno ločeno obravnavanje prekladne in podporne konstrukcije.

Zgornja konstrukcija (preklada) prenaša obremenitve običajno preko ležišč na spodnjo

konstrukcijo. Zaradi ležišč se momenti ne prenašajo v podporno konstrukcijo.

Gredne konstrukcije delimo na diskontinuirne in kontinuirne. Razlika med njimi je v statični

določenosti. Diskuntinuirane grede se obravnavajo kot prostoležeči nosilci in so obremenjeni

večinoma s pozitivnimi momenti. Momenti se ne prenašajo v naslednje polje ali na opornike.

Dilatacije so nad vsakim opornikom. Poznamo tudi kontinuirane sisteme. Ti so lahko

kontinuirani v celoti ali pa z vmesnimi členki (gerber, vstavljeno polje).


Dolžine razponov se gibljejo od 5 m pa vse do 300 m. Tehnologija takšnih objektov se je

razvijala več kot 100 let in razvoj se tudi nadaljuje.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na tehnologijo sistemov z montažnimi T-nosilci in

pokazali nekaj primerov le-teh.

Mostovi, sestavljeni iz montažnih T-nosilcev, ki so s ploščo sovprežno povezani, so danes

edina dovoljena delno montažna gradnja. Njihovo ime izhaja iz oblike prečnega prereza, ki

ima tanko stojino in razširjeno zgornjo pasnico. Nosilci so navadno dolžine med 10 m in 30

m (prednapeti tudi do 45 m). Višina teh nosilcev se giblje med 0,7 m do 1,7 m. Potrebno

širino mosta ali viadukta dobimo enostavno z zlaganjem nosilcev enega poleg drugega.

Postavijo se tako, da ni potrebe po odru za betoniranje voziščne plošče. V zgornje pasnice

nosilcev se vbetonirajo mozniki iz betonskega železa. Ti so potrebni za vzpostavitev

sovprežnosti med voziščno ploščo in T-nosilci. Sposobni morajo biti prevzeti strižne

napetosti, ki se pojavijo med ploščo in nosilcem. Sovprežnost med nosilci in ploščo

dosežemo tudi z ustrezno oblikovano in položeno armaturo, ki prevzame strižne napetosti.

Kontinuirnost prekladne konstrukcije se vzpostavi z betoniranje prečnikov nad podporami

in z voziščno ploščo.

Slika 2.6: Most iz montažnih T-nosilcev (cpci.ca, 2015)

Pojavilo se je več različnih prerezov montažnih nosilcev. Na obliko le-teh so vplivali

predvsem stroški proizvodnje, montaže in transporta. Nosilci do dolžine 20 m se izdelujejo


na stezah za predhodno prednapenjanje. Za večje dolžine pa se navadno uporablja naknadno

prednapenjanje s kabli.

Zaradi enostavnosti prereza je možno konstrukcijo prilagajati tudi težji zahtevani geometriji

objekta. Uporabni so tudi za objekte v krivinah ter tudi poševne objekte, ki se križajo do 60°.

Slika 2.7: Objekt v krivini (johnweeks.com, /)

Navadno imajo nosilci maso 5 do 40 ton. Transport poteka z vlačilci, z vlaki, ponekod tudi

z ladjami. Na končno mesto se namestijo s pomočjo avtodvigal (slika 8) ali s posebno

lansirno konstrukcijo (slika 9).

Slika 2.8: Montaža nosilca z avtodvigalom (cpci.ca, 2015)


Te konstrukcije se računajo kot sovprežni nosilec, saj je v izračunu potrebno upoštevati

različne starosti in kvalitete betonov.

Ta tehnologija je bila do nedavnega najpogosteje uporabljena. Sedaj se postopoma opušča

in se daje prednost integralnim konstrukcijam, saj te zagotavljajo večjo trajnost in posledično

manjše stroške rehabilitacije objekta.

Prednosti te tehnologije montažnih nosilcev so možnosti industrijske izdelave ter izdelave

na zalogo. Strošek dela je s tem manjši in gradnja hitrejša. Zelo primerna je tudi za gradnjo

nad obstoječim prometom (nadvoze ipd.).

Slabosti te tehnologije pa so večja členjenost prereza, kar pomeni večjo izpostavljeno

površino, ter več stikov (mokri stiki, stik nosilec plošča, stik prečnik nosilec). Vse to vpliva

na trajnost objekta.

(Markelj, /)

2.3 Primeri uporabe montažnih T-nosilcev

2.3.1 Most Gramoznica

Most se nahaja na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica. Objekt premošča gramozno jamo

s krajnima razponoma 25 m ter s petimi vmesnimi razponi po 30 m, tako da je skupna dolžina

200 m. Ta objekt nima prečnikov, ki bi povezoval okrogle stebre, ampak so le-ti vpeti v

prečnike, ki so del prekladne konstrukcije.


Slika 2.9: Most Gramoznica v postopku montaže nosilcev (Mikoš, et al., 2004)

2.3.2 Most čez Kokro

Most se nahaja v bližini Kranja in premošča reko Kokro ter lokalno cesto. Nosilci so

prednapeti armiranobetonski z zelo veliki razpetino 50 m in višine 2,5 m. V prvotnem

prerezu so voziščno ploščo sestavljali 1,80 m široke zgornje pasnice nosilcev ter naknadno

betonirani vmesni deli (slika 5 desno). Po obnovi mostu leta 2000 so dobetonirali ploščo

debeline 20 cm nad zgornjimi pasnicami (slika 5 levo).

Slika 2.10: Prečni prerez mosta čez Kokro leta 2000 (levo) in 1985 (desno) (Mikoš, et al., 2004)


2.3.3 Viadukt Preloge

Sestavljata ga dva objekta. Prvi je bil zgrajen leta 1976, drugi pa leta 1996. Nosilci

premoščajo dolino z razponi po 40 m. Prerez iz leta 1976 sestavljajo štirje nosilci na

medsebojni razdalji 4 m. Obtežba se prenaša z nosilcev preko neoprenskih ležišč na

podporno konstrukcijo. Ta objekt so kasneje obnovili.

Objekt iz leta 1996 prav tako sestavljajo štirje nosilci, vendar nekoliko drugačnega prereza.

Višina nosilcev znaša 2,2 m in so bili zabetonirani v jeklenem opažu, vendar v treh delih,

zaradi transportnih pogojev. Dele nosilca so nato prednapeli in tako dobili element,

pripravljen na montažo.

Slika 2.11: Viadukt Preloge (Mikoš, et al., 2004)

2.3.4 Viadukt Škedenj II

Objekta se nahajata na avtocestnem odseku Hoče-Arja vas in premoščata visoko Škedenjsko

dolino z desetimi razponi. Zgrajena sta bila v razmaku 20 let. Os ceste se nahaja v radiju

R=1000m in tudi delno v prehodnici z A=406m. Vzdolžni naklon znaša 1,90%, prečni nagib

pa se vijači od 0,7% do 3%. Razdalja med objektoma znaša zgolj 7 cm. Višina nosilcev je


2,2 m in teoretična dolžina znaša 38,4 m. Po vgraditvi nosilcev so se vgradili še montažni

prečniki.

Slika 2.12: Viadukt Škedenj II (hribi.net, /)

2.3.5 Viadukt Rupovščica

Viadukt se nahaja na relaciji Naklo-Kranj in premošča dolino globine 20 m v skupni dolžini

165 m. Zgrajena sta bila dva vzporedna objekta, in sicer leta 1985 (slika 13 desno) in 2000

(slika 13 levo). Prvi objekt ima nosilce višine 2 m. Pri drugem objektu pa je bilo zaslediti

spremembo strategije izgradnje premostitvenih objektov v Sloveniji. Do 90-ih let je namreč

prevladovala uporaba montažnih nosilcev, kasneje pa so na podlagi analiz obstoječih mostov

dali prednost graditvi monolitnih prekladnih konstrukcij.


Slika 2.13: Prečni prerez viadukta Rupovščica iz leta 1985 (desno) in 2000 (levo) (Mikoš, et al.,

2004)


3 OPIS OBJEKTA

3.1 Lokacija objekta in splošni podatki

Most čez Čermenico se nahaja na magistralni cesti Dravograd-Maribor (G1-1 / Odsek 0244)

v bližini kraja Ožbalt, občina Podvelka in ima oznako MB0016. Premošča dolino potoka

Črmenica, ki se pod objektom izliva v Dravo. Most prečka potok s šestimi razponi dolžine

16,00 m in skupno dolžino 96,60 m (med osmi dilatacij).

Slika 3.1: Lokacija objekta (google zemljevid)

3.2 Zgodovina objekta

Objekt je bil zgrajen leta 1960 (Tehnogradnje ) in saniran leta 1996 (Gradis). Ta in še nekaj

drugih premostitvenih objektov je bilo zgrajenih kot posledica zajezitve reke Drave za

hidroelektrarno Ožbalt, ki se nahaja kilometer nižje. Prvotna trasa ceste na tem odseku je

potekala dosti nižje, bližje strugi reke Drave. Zaradi dviga vodne gladine iz 286 m n.v. na

okoli 300 m n.v. je bila cesta poplavljena. Prav tako je bil poplavljen most, ki je takrat

premoščal dolino potoka Črmenica, kar prikazuje slika 2. Nekaj let nazaj se je še videl obris

mostu, sedaj pa je prekrit z naplavinami. Vidni so le še deli stare ceste. Nova trasa poteka

višje in v ta namen so morali zgraditi objekt, ki je premostil visoko dolino potoka. Objekt

poteka v tlorisni krivini z radijem 600 m. Niveleta ceste na objektu poteka v vzdolžnem

padcu 0,17142%. Kot križanja objekta in potoka je skoraj pravokoten.


Slika 3.2: Stari most čez Črmenico (Vir: Lastni arhiv)

Slika 3.3: Most čez Črmenico (Vir: Lastni arhiv)


3.3 Zgornja konstrukcija

3.3.1 Prečni prerez

Most je dolžine L= 96,60 in je bil širok 8,00 med ograjami (7,00m med robniki). Po sanaciji

leta 1996 je bil razširjen na 9,80 m (7,10 m med robniki).

Hodnik z robnim vencem = 1,35 m

Vozni pas = 3,55 m

Vozni pas = 3,55 m

Hodnik z robnim vencem = 1,35 m

Skupna širina = 9,80 m

Slika 3.4: Karakteristični prečni prerez po izgradnji (Lastni vir)


Slika 3.5: Karakteristični prečni prerez po sanaciji leta 1996 (Lastni vir)

V prečnem prerezu je objekt sestavljen iz osmih prefabriciranih prednapetih nosilcev. Po

prednapenjanju je sledila montaža na kasnejšo pozicijo s pomočjo kabelskega žerjava in

posebnega vozička. Nosilci so se povezali s prečniki in voziščno ploščo. Voziščna plošča

povezuje vzdolžna polja v povezano zavorno enoto. Statični sistem prekladne konstrukcije

je kontinuirna rešetka s šestimi razponi. (Jaš Žnidarič, 2008)

3.3.2 Nosilci

Nosilci so dolžine 16 m in mase 8 ton. Napeti so s kabli z 18 žicami, Φ5 mm. Napeti so s

tremi ali štirimi kabli, odvisno od lege nosilca. Uporabljen je bil beton MB 300. Po montaži

nosilcev so med njimi zabetonirali ploščo debeline 12 cm in prednapeli s kabli po 8 žic, Φ5

mm v razmaku po 55 cm. (Jaš Žnidarič, 2008)


Slika 3.6: Vzdolžni prerez nosilca mosta Črmenica (Lastni vir)

Slika 3.7: Prečna prereza nosilcev mosta Črmenica (Lastni vir)

3.3.3 Prečniki

Na tretjinah polj so nosilci povezani s prednapetimi prečniki iz MB 300. Posebnost takšnih

mostov je kontinuirnost prekladne konstrukcije, ki je dosežena z masivnejšim prečnikom

nad vmesnimi podporami. Prečniki prevzamejo negativne momente, ti pa se torzijsko

prenašajo iz nosilcev v prečnik. Torzijski prenos negativnih momentov je dosežen z desetimi

prečnimi kabli, nosilnosti 35 ton, na vsaki strani vmesne podpore. (Jaš Žnidarič, 2008)


Slika 3.8: Prekladna konstrukcija mosta Črmenica (Lastni vir)

3.4 SPODNJA KONSTRUKCIJA

3.4.1 Vmesne podpore

Vmesne podpore so armiranobetonske in sestojijo iz dveh okroglih stebrov, debeline 80cm

in višine do 23 m. V vzdolžni smeri so računane kot nihajne, v prečnem prerezu pa tvorijo z

masivnim prečnikom ob vrhu stebrov vpet okvir. Uporabljen je bil beton MB 220. Temelji

stebrov so razčlenjeni za vsak steber posebej iz betona MB 160. (Jaš Žnidarič, 2008)

3.4.2 Obrežni podpori

Na nižje ležeči obrežni podpori je konstrukcija fiksirana z armaturnim členkom. Ležišče na

višje ležeči obrežni podpori pa je izvedeno v obliki armiranobetonske nihajne stene (slika

22), zato se celoten pomik konstrukcije zaradi krčenja betona in temperaturnih sprememb

izraža na tem mestu. Krila so konzolna in vzporedna z niveleto ceste. (Jaš Žnidarič, 2008)


Slika 3.9: AB-nihajna stena (Lastni vir)

Armaturni členek je bil včasih pogosto uporabljen tudi za največje mostove. Primeren je le

za manjše rotacije in pomike, predvsem na povezavi vrha stebra in preklade. Je najcenejši

členek, vendar je problematičen iz stališča trajnosti in vzdrževanja. Zahteva natančno

konstruiranje in armiranje. Danes se armatura skozi členek pocinka. (Markelj, /)

3.5 OPREMA

3.5.1 Prehodna plošča

Prehodni plošči sta dolžine 3,00 m in sta naslonjeni na obrežna opornika. Uporabljen je bil

beton MB 220.

3.5.2 Hodniki z robnimi venci

Hodnik z robnim vencem je širine 1,35 m in je na obeh straneh enakih dimenzij.

3.5.3 Ograje

Ograja je višine 1,20 m z vertikalnimi polnili.

3.5.4 Dilataciji

Dilataciji sta elastični bitumenski (ASFALTEX BRIDGE JOINT) in dopuščata pomike do

±30 mm.


3.5.5 Odvodnjavanje

Sistem odvodnjavanja predstavlja izlivnik z direktnim vtokom. Cevi so pridržane z jeklenimi

objemkami in na notranji strani tesnjene z gumo. Spodnji rob cevi je 30 cm nižje od

spodnjega roba nosilca. Izlivniki niso kanalizirani.

3.5.6 Razsvetljava

Svetila so na južnem vencu in na medsebojni razdalji 30 m.


4 OPIS STANJA OBJEKTA

Objekt je 18.2.2014 pregledal gradbeni inštitut ZRMK. Poročilo tega pregleda sem dopolnil

z lastnimi ugotovitvami.

4.1 Dostop na most, vozišče

Opazne so udarne jame pri pokrovih jaškov, razpoke na asfaltu ter stopničast prehod na most.

Slika 4.1: Posedek hodnika in robnega venca (ZRMK 2014)

4.2 Bregovi rečnega korita – v območju mostu

V dnu rečnega korita so nanosi peska in mulja. V vodotoku so ovire (debla). Opazna je

erozija rečnih brežin.


Slika 4.2: Rečno korito v območju mostu (Lastni vir)

4.3 Bregovi rečnega korita - izven mostu

Bregovi rečnega korita izven mostu so neurejeni in prekomerno poraščeni.

Slika 4.3: Rečno korito izven območja mostu (Lastni vir)

4.4 Vmesni oporniki

Poškodovan zaščitni sloj betona na oporniku v osi 2.


Slika 4.4: Poškodovan zaščitni sloj opornika v osi 2 (Lastni vir)

4.5 Krajni oporniki

Na stenah krajnih opornikov so opazne razpoke. Prisotno je izločanje soli in luščenje

površine zaradi solnice, vidna je armatura. Opazni so sledovi zamakanja ob dilataciji in

posamične poškodbe zaščitnega sloja, nezadostna debelina zaščitnega sloja in korozija

nosilne armature in stremen.

Slika 4.5: Opornik v osi 7 (Lastni vir)


Slika 4.6: Opornik v osi 1 (Lastni vir)

4.6 Nosilci

Opazne so nenormalne vibracije pri prehodu težjih vozil. Izločanje soli na nekaterih mestih

nosilcev, predvsem kjer so delovni stiki, ki so nastali pri gradnji objekta.. Na nosilcih nad

pomično podporo (os 7) je opazno odpadanje zaščitnega sloja betona. Armatura na teh

mestih je močno korodirana.

Slika 4.7: Korozija armature nosilca (Lastni vir)


4.7 Ležiščna polica

Opaziti je:

- premajhen zaščitni sloj,

- drobljenje betona,

- zamakanje,

- izločanje soli,

- korozija armature.

Slika 4.8: Ležiščna polica in nihajna stena (Lastni vir)

4.8 Ležišče

Zasnovano je kot armaturni členek. Skupaj z ležiščno polico sta najbolj dotrajan del objekta.

Vidne so širše razpoke, beton odpada in prisotna je korozija armature.


Slika 4.9: Mehanske poškodbe nosilca in nihajne stene (Lastni vir)

4.9 Voziščna plošča

Zamakanje ob izlivnikih in na površini.

4.10 Dilatacijska rega

Zdrobljen pas asfalta vzdolž rege. Zamakanje in neustrezna izdelava. Manjka zalivna masa.

Slika 4.10: Dilatacijska rega (Lastni vir)


4.11 Hodniki

Posedek hodnika in robnega venca, levo brežno, dolvodno. Zamakanje in luščenje površine.

Slika 4.11: Poškodbe hodnika (Lastni vir)

4.12 Robni venci

Na robnih vencih so opazne poškodbe površine zaradi atmosferskih vplivov (razpadanje

zaradi zmrzovanja in luščenje zaradi solnice) in razpoke zaradi oviranega krčenja. Tesnilna

masa med robniki in vencem je odpadla, opazne so rastline po celotni dolžini.

Slika 4.12: Poškodba robnega venca (Lastni vir)


4.13 Robniki

Opazen je horizontalni premik. Manjka polnilo med robniki.

Slika 4.13: Poškodbe robnikov (Lastni vir)

4.14 Vozišče

Na vozišču so opazne razpoke v asfaltu vzdolž dilatacij in tudi drugod (v vzdolžni in prečni

smeri). Prisotne so tudi pesek in rastline. Opazne so udarne jame na nekaj mestih. Na

nekaterih mestih je opazno krpanje, ki je izvedeno neustrezno.

Slika 4.14: Razpoke na vozišču (Lastni vir)


Opazne so tudi udarne jame pred in za objektom. Te povzročajo velike dinamične

obremenitve na objektu.

Slika 4.15: Udarna jama (Lastni vir)

4.15 Instalacijski jašek

Opazne so mehanske poškodbe in korozija pokrovov.

Slika 4.16: Poškodba pokrova jaška (Lastni vir)


4.16 Ograja

Opazne so mehanske poškodbe na stebričkih. Na polnilih ograje so mehanske poškodbe. Na

ograji je prisotna korozija.

Slika 4.17: Poškodbe ograje (Lastni vir)

4.17 Izlivniki

Opazna sta zamakanje in korozija. Nekaj izlivnikov je odpadlo in prihaja do škropljenja

slanice po betonu.

4.18 Ocena objekta:

Določanje ratinga objekta je dogovorjena metodologija določanja stanja objektov. Skupni

rating se lahko deli na delne ratinge, ki povedo kateri del objekta je najbolj ogrožen in ima

prednost pri vzdrževanju. Višja ocena pomeni slabšo stanje konstrukcije ali njenega dela.

(Pržulj, 2015)


V poročilu ZRMK je objekt prejel naslednje ocene.

Rating spodnje konstrukcije : 6,226

Rating prekladne konstrukcije: 4,900

Rating cestišča : 4,820

Rating opreme objekta : 0,100

Rating celotnega objekta : 16,04

Po ocenah pregleda ZRMK je opaziti, da je najbolj poškodovana spodnja konstrukcija. Na

to oceno predvsem vpliva stanje ležišča in ležiščne police v osi 7 (slika 30 in 31).

Objekt je bil ocenjen z oceno 3 in spada v najštevilčnejšo skupino objektov, ocenjenih glede

na stanje. Ocenjuje se s števili od 1 do 5, kjer 5 predstavlja najbolj ohranjen objekt in 1

najbolj poškodovan objekt.

V tem trenutku DRSC upravlja s 1403 premostitvenimi objekti razpona nad 5 m, stanje teh

objektov po ocenah pa je sledeče:

- Ocena 1 (zelo slabi): 55

- Ocena 2 (slabi): 245

- Ocena 3 : 495

- Ocena 4 (dobri): 290

- Ocena 5 (odlični): 318

(vlada.si, 2014)


5 ANALIZA VZROKOV ZA NASTANEK POŠKODB

Z analizo poškodb in porušitev betonskih mostov je mogoče ugotoviti dejanske vzroke teh

poškodb ter vplivati na njihovo nevtraliziranje in zmanjševanje. Glede na vzroke za nastanek

ter vplive na trajnost, stabilnost in nosilnost betonskih mostov se poškodbe razvrščajo v

skupine:

- poškodbe zaradi mehanskih vzrokov,

- poškodbe zaradi konstrukcijskih nepravilnosti,

- poškodbe zaradi kemijskih vzrokov,

- poškodbe zaradi fizikalnih vzrokov.

5.1 Poškodbe zaradi mehanskih vzrokov

Poškodbe, ki nastanejo zaradi mehanskih obremenitev, so ene izmed najpogostejših poškodb

na armiranobetonskih konstrukcijah in se največkrat kažejo v obliki razpok.

Slika 5.1: Razpoka v betonu (foundationprosfl.com, 2015)

Povsem normalno je, da beton razpoka, pri čemer so nekatere razpoke iz vidika zanesljivosti

in trajnosti konstrukcije povsem nepomembne, spet druge pa ključne in lahko povzročijo

bistveno zmanjšanje varnosti konstrukcije ali celo porušitev delov ali celotne konstrukcije.


Pomembno je določiti naravo, izvor in intenziteto posameznih razpok na AB-konstrukcijah,

njihovo širino, globino itd. Širino razpoke navadno določamo nedestruktivno s posebnimi

merilci, najzanesljivejši način določitve globine razpoke pa je z vrtanjem valjev na mestu

razpoke. Poleg teh dveh karakteristik je potrebno kontrolirati tudi morebitno naraščanje

širine razpoke, za kar uporabljamo posebne merilne celice ali reperje. Glede na vzrok

njihovega nastanka delimo razpoke na konstrukcijske in nekonstrukcijske. Konstrukcijske

razpoke nastanejo zaradi prekoračitve koristne obtežbe, zaradi dinamičnih vplivov na

konstrukcijo, kar so transport težkih vozil in utrujanje, zaradi neenakomernega posedanja

konstrukcije itd.

Nekonstrukcijske razpoke nastanejo zaradi oviranja temperaturnih deformacij, krčenja in

lezenja betona itd. Te razpoke so po navadi tanjše (lasaste razpoke), značilne so vertikalne

razpoke na stojini nosilcev, ki potekajo v enakomernem rastru. (Trtnik, 2010)

5.2 Poškodbe zaradi konstrukcijskih nepravilnosti

Poškodbe, ki nastanejo zaradi konstrukcijskih nepravilnosti, so v majhnem obsegu prisotne

praktično na vseh armiranobetonskih objektih. V kolikor je njihov obseg večji, pa že

pomenijo resno nevarnost zmanjšanja trajnosti armiranobetonske konstrukcije.

Zamakanje po betonskih elementih je prav gotovo najpogostejša napaka, ki se pojavlja na

armirano betonskih premostitvenih objektih. Vzrok zamakanja po betonskih elementih je

neposredna izpostavljenost elementov meteornim vodam ter slabo vzdrževani in zamašen

sistem odvodnjavanja vozišča oziroma zamašene in zablatene dilatacije. Posledica

zamakanja sta povečana vsebnost kloridnih ionov v betonu ter karbonizacija betona, ki sta

dva bistvena pogoja za nastanek korozije armature ter posledično razpok in luščenja ter

odpadanja betona.


Slika 5.2: Zamakanje (Vir: ZRMK 2014)

Slika 5.3: Odpadanje betona (Vir: ZRMK 2014)

Pogosta nepravilnost iz sklopa konstrukcijskih nepravilnosti je segregacija betona, kar v

splošnem pomeni ločitev finih in grobih delcev, ki je največkrat posledica nepravilnosti ob

vgradnji betona. Posledica segregacije je oslabitev betonskega prereza in prepustnost


zaščitnega sloja betona. Tovrstnim poškodbam se izognemo s pravilnim vibriranjem in

ustreznim časom vgradnje betona.

Druga pogosta poškodba so tako imenovana gnezda, ki se pojavljajo v obliki večjih praznin

ali nehidratiziranega cementa. Vzrok tovrstnih poškodb je neustrezna konsistenca betona ob

vgradnji, premajhen razmak med stremeni itd.

Najnevarnejša nepravilnost iz sklopa konstrukcijskih nepravilnosti je premajhen zaščitni sloj

betona, ki se pojavi iz različnih vzrokov, največkrat zaradi zamika armaturnega koša med

vgradnjo betona oziroma namestitvijo armature ter zaradi nepravilne namestitve kalupov.

Posledica tovrstne nepravilnosti je izpostavljenost armature agresivnim snovem iz okolja.

(Trtnik, 2010)

Slika 5.4: Korozija armature zaradi premajhnega zaščitnega sloja (civildigital.com, 2015)

5.3 Poškodbe zaradi kemijskih vzrokov

Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi kemijskih vzrokov, so alkalno-silikatna

reakcija, raztapljanje hidratacijskih produktov, preoblikovanje trdnih komponent itd.

Raztapljanje hidratacijskih produktov nastane zaradi izpostavljenosti betonskega elementa

mehki vodi ali zaradi neustrezne zamesne vode. V tem primeru pride do izpiranja Ca(OH)2

in s tem posledično do razpada CS kristalov. Tovrsten poškodbe se kažejo v belih izcedkih

na spodnjih površinah betonskega elementa, največkrat v obliki kapnikov oziroma sveč.


Slika 5.5: Poškodba zaradi kemijskih vzrokov (Lastni vir)

Posledica je povečanje poroznosti betona in zniževanje njegove tlačne trdnosti, posredno pa

tudi izguba alkalnosti oziroma padec pH vrednosti betona.

Preoblikovanje trdnih komponent nastopi pri delovanju kislin ali soli, nastalih ob slabih

bazah in močnih kislinah. Največkrat se pojavi pri betonu, ki je v stiku z mineralnimi vodami

in kislinami, najpogostejši problem pa je karbonizacija betona. Le-ta nastane pri delovanju

CO2 iz okolice in povzroči izgubo alkalnosti betona, kar je eden izmed najpogostejših

pogojev za nastanek korozije armature v betonu.

Slika 5.6: Poškodba na obrežni podpori (Lastni vir)

Je posledica reakcije med alkalnimi ioni iz cementne paste in siliko, ki je prisotna v

agregatnih zrnih. Rezultat alkalno-silikatne reakcije je povečanje volumna hidratacijskih

produktov, kar ustvari pritiske in velike napetosti v sami strukturi betona, posledica česar je

pojav razpok okrog agregatnih zrn ter v končni fazi luščenje in odpadanje betona. (Trtnik,

2010)


5.4 Poškodbe zaradi fizikalnih vzrokov

Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo kot posledica fizikalnih dejavnikov, so poškodbe

betona zaradi zmrzovanja in tajanja, poškodbe zaradi temperaturnih napetosti, kristalizacije

soli, krčenja, erozije in obrabe površin.

Poškodbe betona, ki nastanejo zaradi izmeničnega zmrzovanja in tajanja, se najpogosteje

kažejo v obliki površinskih mrežastih razpok in luščenja površine betonskih elementov,

medtem ko je za pojav erozije in obrabe površin značilno izpiranje cementnega kamna iz

površine betonskih elementov.

Slika 5.7: Luščenje betona (Lastni vir)

Poškodbe zaradi krčenja in temperaturnih deformacij se kažejo v obliki tanjših razpok, ki

največkrat potekajo po površini betonskega elementa v enakomernem rastru. Poškodbe

zaradi temperaturnih napetosti so še posebej problematične v primeru gradnje masivnih

betonskih konstrukcij, kjer prihaja do neenakomernega ohlajanja notranjosti betonskega


elementa in njegovih zunanjih površin. Posledično pride do pojava velikih temperaturnih

gradientov, kar rezultira v nastanku razpok. Tovrstnim problemom se učinkovito izognemo

z uporabo ustreznih računskih modelov, s katerimi predvidimo razpored temperaturnega

polja v poljubnih betonskih elementih. (Trtnik, 2010)


6 TRAJNOST ARMIRANO BETONSKIH PREMOSITVENIH

KONSTRUKCIJ

6.1 Beton

Beton je v mnogih pogledih izjemen gradbeni material. Je sorazmerno poceni, lahko

dostopen in ekološki ter omogoča oblikovanje konstrukcijskih elementov poljubnih oblik. Iz

omejenih vzrokov je tako beton najpogostejši gradbeni material, posledično pa so betonski

(in armiranobetonski) objekti izpostavljeni različnim klimatskim razmeram ter prihajajo v

stik z mnogimi agresivnimi mediji in so podvrženi različnim mehanskim poškodbam.

Včasih je veljalo prepričanje, da je beton trajen. Le-to se je v hipu porušilo skupaj s

porušitvijo starega mosta Reichsbrücke na Dunaju leta 1976. Tako so se zelo intenzivirale

raziskave s ciljem preprečitve nastanka in razvoja poškodb betona in armiranobetonskih

konstrukcij. Izkazalo se je, da je trajnost betona in armiranega betona odvisna predvsem od

možnosti penetracije agresivnih snovi v strukturo betona. Temu primerno so lastnosti

absorpcije, difuzije in tečenja tekočin pod pritiskom v kombinaciji s porozno strukturo

betona osnovni parametri trajnosti betona.

6.2 Trajnost betonskih konstrukcij

Obstaja več definicij trajnosti armiranobetonskih objektov. V splošnem pojem trajnost

označuje dolgoročno polno uporabno sposobnost določenega objekta. To pomeni, da v času

eksploatacijske dobe v nekem bolj ali manj agresivnem okolju na betonskem objektu ne

pride do poškodb in s tem do sprememb njegovih mehanskih lastnosti. Trajnost izvedenih

objektov zagotavljamo s spremljanjem njihovega stanja z izvajanjem periodičnih pregledov

in z ustreznim ter pravočasnim ukrepanjem.


Slika 6.1: Shematski prikaz trajnosti in življenske dobe AB-konstrukcij. (Trtnik, 2010)

Oznake: I – kakovostno projektirana, zgrajena in vzdrževana konstrukcija, ki do konca

projektirane dobe ne zahteva nobenih sanacijskih ukrepov, II – enkrat obnovljena

konstrukcija, III – po obnovi dodatno zaščitena konstrukcija, IV – večkrat obnovljena

konstrukcija, V – konstrukcija, ki se uporablja s povečanim tveganjem.

Ker trajnosti ni mogoče neposredno meriti, se le-ta po navadi opisuje s pojmom ''življenjska

doba konstrukcije''. Shematski prikaz trajnosti in življenjske dobe armiranobetonskih

konstrukcij prikazuje slika 6.1. Z ustreznim pristopom lahko betonskim objektom

zagotovimo želeno življenjsko dobo, pri čemer so stroški vzdrževanja odvisni od načina

pristopa in uspešnosti posameznih ukrepov. Trajnost konstrukcije tako zagotovimo bodisi s

temeljito in vseobsegajočo sanacijo, ki v preostali življenjski dobi ne bo zahtevala večjih

vzdrževalnih ukrepov in dodatnih posegov ali pa z več enostavnejšimi ukrepi, ki zahtevajo

redne vzdrževalne ukrepe in kasnejše dodatne posege. V obeh primerih je potreben

predhodni detajlni pregled konstrukcije v smislu ugotovitve njenega stanja in stanja

vgrajenih materialov, kar narekuje način in izvedbo same sanacije.

Zmanjšanje trajnosti armiranobetonskih konstrukcij povzročajo poškodbe, ki nastanejo iz

različnih vzrokov. V primeru armiranobetonskih objektov delimo poškodbe na poškodbe


betona in poškodbe armature. Poškodbe betona nastanejo iz mehanskih, kemijskih in

fizikalnih vzrokov ter kot posledica požara, poškodbe armature pa nastanejo zaradi

karbonatizacije, onesnaženja in blodečih tokov.

(Trtnik, 2010)


7 PREDVIDENI SANACIJSKI UKREPI

Predvideni sanacijski ukrepi so:

- zamenjava hodnikov, robnih vencev, robnikov, ograj, hidroizolacije voziščne plošče,

asfalta na vozišču in dilatacij,

- sanacija poškodb na podporni konstrukciji in ležišču,

- ureditev rečnega korita izven in v območju mostu.

7.1 Splošno

Obnovitvena dela mostu so razdeljena na več faz, in sicer:

- obnova spodnje konstrukcije,

- obnova prekladne konstrukcije,

- obnova – zamenjava opreme.

Za zagotovitev kvalitete izvedenih del po omenjenih fazah je treba upoštevati pogoje iz

postopkovnih navodil, ki so izdelana na podlagi rezultatov preiskav materialov in izkušenj

pri že izvedenih rekonstrukcijah na drugih objektih. Poleg postopkovnih navodil je treba

upoštevati Tehnične specifikacije TSC 07, vse standarde in predpise, ki se nanašajo na

izvajanje sanacijskih del, ter spoštovati navodila proizvajalcev uporabljenih materialov.

a.) Tehnične specifikacije:

- TSC 07.102 – robni venci, robniki in hodniki za objekte na cestah;

- TSC 07.103 – ograje na cestnih objektih;


- TSC 07.104 – hidroizolacija na cestnih objektih;

- TSC 07.105 – odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih premostitvenih objektov;

- TSC 07.107 – dilatacije premostitvenih objektov;

- TSC 07.109 – nasipi ob premostitvenih objektih in prehodne plošče;

- TSC 07.113 – napeljave;

- TSC 07.116 – rege.

b.) Postopkovna navodila:

- Št. 1 za odstranjevanje poškodovanega betona.

- Št. 2 za čiščenje korodirane armature.

- Št. 3 za protikorozijsko zaščito armature.

- Št. 5 za sanacijo poškodb na betonskih površinah.

- Št. 9 za sanacijo razpok.

- Št. 10 za površinsko zaščito betonov.

- Št. 14 za zalivanje izlivnikov.

- Št. 16 za izvedbo hidroizolacije.

- Št. 19 za zabetoniranje prebojev v voziščni plošči.

- Št. 20 za izvedbo sanacije zgornje površine voziščne plošče.

- Št. 30 za vzdrževanje objektov.

7.2 Spodnja konstrukcija

Poškodovani in zamočeni deli krajnih opornikov in krilnih zidov ter stebrov se očistijo z

vodnim curkom pod pritiskom. Označiti je treba vsa poškodovana mesta. Zaščitni sloj na

poškodovanih mestih se odstrani, korodirana armatura se očisti in korozijsko zaščiti ter


izvede novi sloj sanacijske malte. Dela na sanaciji poškodb se izvajajo po naslednjem

postopku in vrstnem redu:

• Čiščenje površine z vodnim curkom pod visokim pritiskom na celi površini ter

kategorizacija posameznih poškodb.

• Odstranjevanje poškodovanega in kontaminiranega betona z vodnim curkom pod

visokim pritiskom v globini in površini do zdravega betona, minimalno do pod obstoječo

armaturo. Odstranjevanje se izvaja v pravilni geometrijski obliki.

• Čiščenje in protikorozijska zaščita armature.

• Priprava in vgrajevanje mikroarmirane sanacijske malte v enem ali dveh slojih v

odvisnosti od skupne debeline ter zaglajevanje zunanje površine saniranih poškodb.

7.3 Zgornja – prekladna konstrukcija

Glede na obseg poškodb, način izvajanja del in položaj posameznih delov so obnovitvena

dela prekladne konstrukcije razdeljena v dve fazi:

• sanacija spodnje površine,

• sanacija zgornje površine.

7.3.1 Sanacija spodnje površine

Sanacija zgornje površine se izvaja na celotni površini.

Dela pri pripravi površine za sanacijo so:


• očistiti spodnjo površino z vodnim curkom pod pritiskom;

• odstraniti poškodovani in kontaminirani beton na posameznih mestih v globino do

zdravega betona;

• odstraniti morebitne pretrgane in močno poškodovane posamezne palice armature,

preostalo armaturo očistiti in korozijsko zaščititi;

• vsa mesta, s katerih je odstranjen beton, sanirati s sanacijsko malto v debelini, ki

zagotavlja zaščitni sloj 4,5 cm, in v pravilni geometrijski obliki;

7.3.2 Sanacija zgornje površine

Sanacija zgornje površine voziščne plošče se izvaja na celotni površini..

Dela pri pripravi površine za sanacijo so:

• demontaža obstoječe ograje na hodniku in kovinske odbojne ograje na dostopu,

• odstranjevanje stebrov javne razsvetljave,

• odstranjevanje betona hodnikov in robnih vencev. Odstranjevanje je treba izvajati

pazljivo in ohraniti armaturo, ki je puščena iz glavne nosilne konstrukcije,

• odstranitev napeljav,

• odstranitev izlivnikov,

• odstranjevanje zaščitnega sloja asfalta, obrabnega sloja asfaltbetona ter hidroizolacije,

• odstranjevanje betona v debelini do 1 cm z vodnim curkom pod visokim pritiskom,brez

odkrivanja armature na celi površini voziščne plošče,

• izdelava posnetka betona po odstranjevanju asfalta ter odstranjevanju betona,

• določanje nove nivelete oz. debelin novega izravnalnega betona, upoštevajoč

projektirane vzdolžne in prečne sklone.


• odstranjevanje betona pod armaturo do globine zdravega betona na območjih, kjer so

rezultati preiskav ugotovili večjo koncentracijo kloridov od dopustne meje – lokalni

preboji.

Sanacijska dela voziščne plošče se sestojijo iz:

• čiščenja površine z vodo pod pritiskom ter izpihovanja vode in rahlih delcev s

komprimiranim zrakom;

• sanacije poškodovanih gnezd;

• priprave in vgradnje polimerne in z mikrosiliko izboljšane malte na osnovi cementa za

izravnalni oz. zaščitni sloj z ustreznim negovanjem (debelina do 10 mm).

Vsa omenjena dela se izvajajo po pogojih ustreznih postopkovnih navodil. Dela se izvajajo

v več fazah glede na prometno ureditev.

7.4 Krov in oprema

7.4.1 Hidroizolacija in asfaltne prevleke

Asfalt se odstrani na celotni dolžini objekta (96,6m), ter tudi po 5 m pred in za objektom.

Na pripravljeno in očiščeno površino voziščne plošče se vgradi enoslojna hidroizolacija, ki

sestoji iz:

- 2-kratnega epoksidnega premaza,

- posipa kremenčevega peska,

- bitumenske lepilne zmesi,

- bitumenskih trakov debeline 5 mm.


Asfaltne prevleke se sestoje iz asfaltne zmesi za zaščito hidroizolacije SMA 8 Pmb v debelini

3 cm in iz asfaltne zmesi za obrabno - zaporno plast SMA 11 Pmb v debelini 4 cm.

7.4.2 Hodniki, robni venci in robniki

Hodniki z robnim vencem širine 135 cm in ograjo na obeh straneh zaključujejo objekt in mu

dajejo končni izgled. Zaradi izpostavljenosti atmosferskim in drugih vplivom je potrebno

posvetiti posebno pozornost oblikovanju, kvaliteti materialov, detajliranju armature, izvedbi,

dilataciji stikov in negi betona. Beton je C25/30, odporen na mraz s prisotnostjo soli (XD3,

XF4). Odporen mora biti na obrus. Zgornja površina je metličena.

Betoniranje hodnika se izvaja po montaži robnikov, ki so iz naravnega kamna dim. 20/23

cm.

7.4.3 Dilatacije

Glede na pogoje smo izbrali asfaltne dilatacije v osi 1 in 7, ki se izvedeta po navodilih

proizvajalca. Pomembno je da ima polimerizirana bitumenska plast povečane elastične

lastnosti. (Risba detajla je v prilogi 4)

7.4.4 Napeljave

V območju objekta potekajo v južnem robnem vencu inštalacijski vodi (3Φ110 PVC cevi)

za TK-vode. Pred in za objektom sta postavljena inštalacijska jaška. Pri izvajanju del je treba

upoštevati ustrezna postopkovna navodila ter navodila iz tehnične specifikacije TSC 07.102.

7.4.5 Odvodnjavanje

V skladu z meteorološkimi podatki o padavinah , elementih in karakteristikah mostu je

projektiran kanaliziran sistem odvodnjavanja usklajen s TSC 07.105. Na osnovi

hidravličnega izračuna (priloga 2) se odvodnjavanje mostu izvede s talnimi izlivniki na

rastru ≈7,0 in zbirno cevjo Φ250mm po celotni dolžini objekta.


Cev za odvodnjo poteka od opornika 7 proti oporniku 1. Vzdolžna cev je vodena v betonski

jašek BC x vodo, ki so nameščene med vsakim izlivnikom.

Le-te odvajajo pronicajočo vodo, ki prehaja skozi asfaltno površino in vodo, ki kondenzira

med hidroizolacijo in betonsko ploščo. Cevke za pronicajočo vodo imajo cevko in ustnik

vgrajen v prekladno konstrukcijo pod hidroizolacijo.

Risbe odvodnjavanja so v prilogi 5.

7.4.6 Ograje

Na novozgrajena hodnika z robnim vencem se montira obnovljena cevna ograja z

vertikalnimi polnili.

7.4.7 Razsvetljava

Na novozgrajena hodnika z robnim vencem se montirajo stebri javne razsvetljave, ki morajo

biti izvedeni skladno s SIST EN 40-5.

7.4.8 Napeljave

Cevi za napeljave so speljane v hodnih.

7.4.9 Prehodni jaški

Pred in za objektom so nameščeni prehodni jaški, ki jih je potrebno ustrezno sanirati in

zamenjati pokrove.

7.4.10 Struga potoka


Strugo reke je potrebno očistiti.

7.4.11 Prometna ureditev

Ves čas izvajanja del mora potekati promet po mostu, zato je temu potrebno prilagoditi

sanacijska dela in ustrezno urediti prometni režim.

7.4.12 Armatura in beton

Plošča je dobetonirana z betonom C30/37 s stopnjami izpostavljenosti XD1 (korozija

armature zaradi kloridov) in XF2 (zmrzovanje - tajanje).

Robna venca in hodnika sta iz aeriranega betona C25/30 in stopnjo izpostavljenosti XD3 in

XF4.

Betonski prag je projektiran iz betona C25/30 s stopnjo izpostavljenosti XC2.

Vsi elementi objekta so armirani z rebrasto armaturo B 500B (visokoduktilno jeklo),

kvalitete fsy/fsu=500/560 Mpa.

Zaščitni sloj armature je 4.5 cm, pri temeljih 5,0 cm, za elemente, ki so v stiku z zemljino

5.0 cm.

7.4.13 Tesnenje stikov

Rege med robniki in obrabno asfaltno plastjo ter rege med robniki in hodnikom se zatesnijo

z bitumensko zalivno maso (npr. Texabit).


8 VZDRŽEVANJE PO SANACIJI

Redno vzdrževanje mostov v okviru vzdrževanja cest poteka v skladu z veljavnim

pravilnikom. Z rednim vzdrževanjem mostovi ohranjajo projektirani nivo storitve, poleg

tega pa se pravočasno preprečujejo poškodbe opreme in konstrukcije. V redno vzdrževanje

vseh premostitvenih objektov spadajo:

- čiščenje in pranje vozišča,

- čiščenje in pranje dilatacij (v sklopu pranja vozišča),

- čiščenje in pranje izlivnikov,

- vzdrževanje rečnega korita okrog stebrov,

- zimsko vzdrževanje cest.

Redno čiščenje mostu sestoji iz dveh generalnih čiščenj (spomladanskega in jesenskega) in

dodatnega čiščenja na poziv cestnega obhodnika. Spomladansko čiščenje se opravi po

zimski sezoni čiščenja snega in soljenja proti zmrzovanju. V to čiščenje spadajo:

- pranje betonske varnostne ograje (spiranje soli) na notranji, izpostavljeni strani,

- čiščenje voziščne površine in odstranjevanje peska,

- čiščenje izlivnikov in odvodnih cevi.

Jesensko čiščenje se izvaja neposredno pred nastopom zimske sezone, sestoji pa iz

odstranjevanja nečistoč zaradi prometa in odstranjevanja vegetacije. V to čiščenje spadajo:

- čiščenje voziščne površine (olje, odpadki iz vozil, listje in druga vegetacija),

- čiščenje izlivnikov,

- čiščenje ležiščnih blazin na opornikih.

Vodotesnost dilatacij se ugotavlja s pregledom ležiščnih blazin ali z vizualnim pregledom.

Povečani udarci in hrup pri prehodu vozil so znak poškodovanosti ali dotrajanosti dilatacije.

Čiščenje in kontrola delovanja izlivnikov, cevk za pronicajočo vodo, nosilcev odvodnih cevi

in vseh elementov nosilne konstrukcije in opreme.

Med dela in obveznosti pri vzdrževanju spadata saniranje in odpravljanje manjših poškodb

na opremi in nosilni konstrukciji, in sicer:

- saniranje manjših poškodb zaščitnega sloja betona,

- saniranje manjših poškodb na asfaltnem vozišču in izolaciji,


- popravila izlivnikov in odvodnjavanja,

- popravila poškodovanih mostnih ograj,

- sanacija protikorozijske zaščite jeklenih konstrukcij in jeklenih delov opreme,

- popravila in zamenjava poškodovanih elementov dilatacij,

- saniranje razpok in dilatacij na asfaltnem vozišču,

- saniranje razpok na površini betonskih elementov,

- manjša popravila na napeljavah in vodih.

Pravilno projektirana in vzdrževana oprema je eden bistvenih pogojev za funkcionalnost in

trajnost mostov. (Pržulj, 2015)


9 ZAKLJUČEK

V okviru diplomskega dela smo opisali stanje in predlog sanacije premostitvenega objekta

Črmenica. Najprej smo opisali objekt in nato napravili popis poškodb. Opisali smo poškodbe

nosilnih elementov in opreme. Opaziti je, da je večina poškodb posledica nepravilnega

vzdrževanja, nepravilnega detajliranja ter prekomernega soljenja proti zmrzovanju robnih

vencev v zimskem času.

Ustrezno grajeni in vzdrževani prometni infrastrukturni objekti predstavljajo osnovo v

razvoju celotnega gospodarstva, hkrati pa vsem uporabnikom zagotavljajo visoko kakovost

življenja. Če želimo kakovost ohranjati na želeni ravni, so potrebni redni pregledi, ki

zagotavljajo pravočasno odkritje poškodb. Ti preprečijo nadaljnjo propadanje objekta in s

tem manjše stroške sanacije. Z manjšimi ukrepi lahko močno vplivamo na trajnost objektov,

a v praksi temu ni tako. Sanirajo se le objekti, ki zaradi dotrajanosti ne zadovoljujejo potreb

današnjih predpisov in so prometno bolj obremenjeni. Rezultat tega je vse več propadajočih

objektov, kar pomeni kompleksnejše in dražje sanacije. (Cvajnar, 2014)

Izdelali smo tudi dispozicijske risbe mostu, na katerih smo navedli poškodbe. Na risbah je

tudi viden predlog odvodnjavanja objekta. Kakovostno odvodnjavanje in natančnost izvedbe

predstavlja velik prispevek k trajnosti objekta. V ta namen je bil izdelan tudi hidravlični

izračun, s katerim dimenzioniramo odvodnjavanje.

Za potrebe risb smo uporabljali risbe iz leta 1959, nekaj stvari pa smo tudi izmeriti na

objektu.


10 VIRI

Anon., 1997. Tehnološki postopki za optimizacijo izvajanja sanacij premostitvenih

objektov. Ljubljana: s.n.

Anon., brez datuma Tehnične specifikacije za ceste 07.100 Cestni premostitveni objekti.

s.l.:s.n.

civildigital.com, 2015. civildigital.com. [Elektronski]

Available at: http://civildigital.com/wp-content/uploads/2014/07/concrete_spalling.jpg

[Poskus dostopa 15 september 2015].

cpci.ca, 2015. [Elektronski]

Available at: http://www.cpci.ca/en/precast_solutions/girder_bridges/


Cvajnar, U., 2014. Analiza poteka sanacije mosta čez Savo v Dolskem. /: /.

foundationprosfl.com, 2015. foundationprosfl.com. [Elektronski]

Available at: http://www.foundationprosfl.com/blog/wp-content/uploads/2013/06/cracked-

concrete-wall.jpg


Gillard, E., 2009. www.fotocommunity.de. [Elektronski]

Available at: http://www.fotocommunity.de/pc/pc/display/19479016


Gradis.si, 1999. Gradis.si. [Elektronski]

Available at: http://www.gradis.si/index.php/mostovi/120-most-preko-ljubljanice


hribi.net, /. hribi.net. [Elektronski]

Available at: http://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=184215


Jaš Žnidarič, V. A., 2008. Uvajanje tehnologije prednapetega betona v Sloveniji. Zbornik

ob 60-letnici delovanja Društva gradbenih inženirjev in tehnikov slovenije, /(/), p. 100.


johnweeks.com, /. [Elektronski]

Available at: http://www.johnweeks.com/bridges/pages/mn03.html


Markelj, V., /. Mostovi (skripta pradavanj). Maribor: /.

Mikoš, B. in drugi, 2004. Viadukti in mostovi na slovenskih avtocestah. 1 ured. Celje:

Drsc.

Ponting.si, 2004. Ponting. [Elektronski]

Available at: http://www.ponting.si/sl/objekti/mostovi-in-viadukti/viadukt-crni-kal


Ponting, 1997. Ponting.si. [Elektronski]

Available at: http://www.ponting.si/sl/objekti/nadvozin-in-podvozi/locni-nadvoz-4-3


Pržulj, M., 2015. Mostovi. 1 ured. Ljubljana: Beletrina.

Trtnik, G., 2010. Trajnost armirano betonskih premostitvenih objektov. 32. Zborovanje

gradbenih kontruktorjev Slovenije, /(/), pp. 123-130.

vlada.si, 2014. vlada.si. [Elektronski]

Available at:

http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers

_pi1%5Bsingle%5D=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c3

3a0bdc12570e50034eb54%2F21fb899bd0d27e08c1257c6000428caf%3FOpenDocument&

cHash=0db8b1b5786eb4081cceaffc52be400

[Poskus dostopa 2015 april 13].

wikipedia.org, 2015. wikipedia. [Elektronski]

Available at: https://en.wikipedia.org/wiki/Glued_laminated_timber


ZRMK, G. i., 2014. [Elektronski]

Available at: https://78.153.49.237:8081/WBMS_Objekti/WBMS_InvVelikiPregled.aspx

[Poskus dostopa 21 april 2015].


11 PRILOGE

11.1 Seznam slik

Slika 2.1: Železniški most (Gillard, 2009) ............................................................................. 4

Slika 2.2: Nadvoz Kozina 4-3 (Ponting, 1997) ...................................................................... 5

Slika 2.3: Most čez Ljubljanico (Gradis.si, 1999) ................................................................. 6

Slika 2.4: Viadukt Črni kal (Ponting.si, 2004) ..................................................................... 7

Slika.2.5: Most iz lesnih lepljencev (wikipedia.org, 2015) .................................................... 8

Slika 2.6: Most iz montažnih T-nosilcev (cpci.ca, 2015) ..................................................... 10

Slika 2.7: Objekt v krivini (johnweeks.com, /) .................................................................... 11

Slika 2.8: Montaža nosilca z avtodvigalom (cpci.ca, 2015) ................................................ 11

Slika 2.9: Most Gramoznica v postopku montaže nosilcev (Mikoš, et al., 2004) ................ 13

Slika 2.10: Prečni prerez mosta čez Kokro leta 2000 (levo) in 1985 (desno) (Mikoš, et al.,

2004) ............................................................................................................................ 13

Slika 2.11: Viadukt Preloge (Mikoš, et al., 2004) ............................................................... 14

Slika 2.12: Viadukt Škedenj II (hribi.net, /) ......................................................................... 15

Slika 2.13: Prečni prerez viadukta Rupovščica iz leta 1985 (desno) in 2000 (levo) (Mikoš,

et al., 2004) .................................................................................................................. 16

Slika 3.1: Lokacija objekta (google zemljevid) ................................................................... 17

Slika 3.2: Stari most čez Črmenico (Vir: Lastni arhiv) ....................................................... 18

Slika 3.3: Most čez Črmenico (Vir: Lastni arhiv) ............................................................... 18

Slika 3.4: Karakteristični prečni prerez po izgradnji (Lastni vir) ...................................... 19

Slika 3.5: Karakteristični prečni prerez po sanaciji leta 1996 (Lastni vir) ....................... 20

Slika 3.6: Vzdolžni prerez nosilca mosta Črmenica (Lastni vir) ........................................ 21

Slika 3.7: Prečna prereza nosilcev mosta Črmenica (Lastni vir) ...................................... 21


Slika 3.8: Prekladna konstrukcija mosta Črmenica (Lastni vir) ........................................ 22

Slika 3.9: AB-nihajna stena (Lastni vir) .............................................................................. 23

Slika 4.1: Posedek hodnika in robnega venca (ZRMK 2014).............................................. 25

Slika 4.2: Rečno korito v območju mostu (Lastni vir) ......................................................... 26

Slika 4.3: Rečno korito izven območja mostu (Lastni vir) ................................................... 26

Slika 4.4: Poškodovan zaščitni sloj opornika v osi 2 (Lastni vir) ....................................... 27

Slika 4.5: Opornik v osi 7 (Lastni vir) ................................................................................. 27

Slika 4.6: Opornik v osi 1 (Lastni vir) ................................................................................. 28

Slika 4.7: Korozija armature nosilca (Lastni vir) ............................................................... 28

Slika 4.8: Ležiščna polica in nihajna stena (Lastni vir) ...................................................... 29

Slika 4.9: Mehanske poškodbe nosilca in nihajne stene (Lastni vir)................................... 30

Slika 4.10: Dilatacijska rega (Lastni vir) ............................................................................ 30

Slika 4.11: Poškodbe hodnika (Lastni vir) .......................................................................... 31

Slika 4.12: Poškodba robnega venca (Lastni vir) ............................................................... 31

Slika 4.13: Poškodbe robnikov (Lastni vir) ......................................................................... 32

Slika 4.14: Razpoke na vozišču (Lastni vir) ........................................................................ 32

Slika 4.15: Udarna jama (Lastni vir) .................................................................................. 33

Slika 4.16: Poškodba pokrova jaška (Lastni vir) ................................................................ 33

Slika 4.17: Poškodbe ograje (Lastni vir) ............................................................................. 34

Slika 5.1: Razpoka v betonu (foundationprosfl.com, 2015) ................................................ 36

Slika 5.2: Zamakanje (Vir: ZRMK 2014) ............................................................................ 38

Slika 5.3: Odpadanje betona (Vir: ZRMK 2014) ................................................................ 38

Slika 5.4: Korozija armature zaradi premajhnega zaščitnega sloja (civildigital.com, 2015)

..................................................................................................................................... 39

Slika 5.5: Poškodba zaradi kemijskih vzrokov (Lastni vir) ................................................. 40


Slika 5.6: Poškodba na obrežni podpori (Lastni vir) .......................................................... 40

Slika 5.7: Luščenje betona (Lastni vir) ................................................................................ 41

Slika 6.1: Shematski prikaz trajnosti in življenske dobe AB-konstrukcij. (Trtnik, 2010) .... 44

11.2 Hidravlični izračun

11.3 Tloris in vzdolžni prerez mosta Črmenica

11.4 Prečni prerezi mosta (obstoječe in sanirano stanje)

11.5 Predlog rešitve odvodnjavanja mostu

11.6 Poročilo pregleda gradbenega inštituta ZRMK

11.7 Naslov študenta

Matej Slapnik

Vurmat 3

2361 Ožbalt

Tel.: 031453308

e-mail: [email protected]

11.8 Kratek življenjepis

Rojen: 1991 Slovenj Gradec

Šolanje: 1998. – 2006. Osnovna šola ...


2006.-2010. III. Gimnazija Maribor

2010.- Fakulteta za Gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Documents

OPIS STANJA IN PREDLOG SANACIJE MOSTA ČRMENICA · 2017-11-28 · - mostovi čez naravna in umetna jezera, ter morske ožine, Opis stanja in predlog sanacije mosta Črmenica Stran