Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na … · 2019-11-28 · 4 analiza o stojeČega stanja s prikazom potre , ki jih o zadovoljevala investi ija ter

Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje

priključenosti na kanalizacijsko omrežje v

aglomeraciji ID 1033 Miren

INVESTICIJSKI PROGRAM

Investitor: OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA

November 2019

U r e d i t e v o b s t o j e č e g a s t a n j a i n p o v e č a n j e s t o p n j e p r i k l j u č e n o s t i n a k a n a l i z a c i j s k o o m r e ž j e v a g l o m e r a c i j i I D 1 0 3 3 M i r e n

Š t u d i j a i z v e d l j i v o s t i 2 | S t r a n

1 UVODNO POJASNILO .......................................................................................................................................... 7

1.1 PREDSTAVITEV INVESTITORJA ..................................................................................................................... 7

1.2 PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ....................................................................... 8

1.3 NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ............................................................................................... 8

1.4 POJASNILA POTEKA AKTIVNOSTI NA PROJEKTU IN SPREMEMB DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA .

.................................................................................................................................................................. 9

1.5 POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ......................................................... 9

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...........................................................................................................10

2.1 CILJI INVESTICIJE ........................................................................................................................................10

2.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG ....................................................................................................................11

2.3 OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT IN UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE ............................................12

2.3.1 Ohranitev obstoječega stanja ............................................................................................................12

2.3.2 Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode – Varianta 1 ...........................................................12

2.3.3 Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode – Varianta 2 ...........................................................14

2.3.4 Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante .........................................14

2.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

TER ODGOVORNI VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ..........................................................................16

2.5 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV

INVESTICIJE ............................................................................................................................................................16

2.6 OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE TER PREDVIDENA FINANČNA KONSTRUKCIJA Z IZRAČUNANIMI DELEŽI

SOFINANCIRANJA INVESTICIJE S SREDSTVI PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ......................................................17

2.7 REZULTATI IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ............................19

3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM

UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB.................................................................................................20

3.1 OPREDELITEV INVESTITORJA ......................................................................................................................20

3.2 IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ..............................................................................................20

3.3 BODOČI IZVAJALEC OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE .....................................................................21

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI

INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI

DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH

PODROČIJ IN DEJAVNOSTI ..........................................................................................................................................22

4.1 STANJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ........................................................................................22

4.1.1 Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Miren - Kostanjevica ..........................22

4.1.2 CČN Nova Gorica ...............................................................................................................................22

4.1.3 Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1033 Miren ..................................................23

4.1.4 Količine prodane odvedene in očiščene komunalne odpadne vode ....................................................24

4.1.5 Obdelava, predelava in odstranjevanje blata .....................................................................................24

4.2 TEMELJNI RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO .........................................................................................25

4.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN

DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI

STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI ...............................................................................................25

4.3.1 Strategija razvoja Slovenije 2030 .......................................................................................................26

4.3.2 Strategija prostorskega razvoja Slovenije ...........................................................................................26

4.3.3 Nacionalni program varstva okolja (NPVO) ........................................................................................26

4.3.4 Nacionalni program upravljanja z vodami ..........................................................................................27

4.3.5 Usklajenost projekta z Regionalnim razvojnim programom Severne Primorske (Goriške razvojne regije)

2014-2020 .........................................................................................................................................................28

4.3.6 Skladnost projekta z občinskimi prostorskimi akti ..............................................................................29

4.3.7 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005 – 2017............29

4.3.8 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 ..........................30



5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE

SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV ........................32

5.1 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA .................................................................................................................32

5.2 ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA ..........................................................................................................32

5.2.1 Obstoječe stanje priključenosti prebivalstva in ostalih dejavnosti na javno gospodarsko infrastrukturo

odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode .................................................................................................32

5.2.2 Projekcije dodatnih priključenih na odvajanje in čiščenje odpadnih voda ...........................................32

5.2.3 Predvidena poraba pitne vode v prihodnosti .....................................................................................33

5.2.4 Predvidene količine zaračunane odvedene in čiščene odpadne vode v prihodnosti ............................33

5.3 IZVAJALEC GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD ..................................34

5.3.1 Pravni status podjetja ........................................................................................................................35

5.3.2 Organi družbe in kadrovska zasedba ..................................................................................................35

5.3.3 Finančno poslovanje podjetja ............................................................................................................36

5.3.4 Analiza obstoječih cen gospodarskih javnih služb – oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne

vode .........................................................................................................................................................38

5.4 SWOT ANALIZA ..........................................................................................................................................40

6 TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL ...........................................................................................................................41

7 ANALIZA ZAPOSLENIH ........................................................................................................................................45

7.1 ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI

MINIMALNO ALTERNATIVO ....................................................................................................................................45

8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA............................................................................................................................46

8.1 OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA ..........................................................................46

8.1.1 Investicijska vrednost v stalnih cenah ................................................................................................46

8.1.2 Investicijska vrednost v tekočih cenah ...............................................................................................47

9 ANALIZA LOKACIJE .............................................................................................................................................49

9.1 OBMOČJA VAROVANJ IN OMEJITEV ...........................................................................................................51

9.2 PROSTORSKI AKTI ......................................................................................................................................51

10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH

VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO ................52

10.1 VPLIV NA VODNI REŽIM ALI STANJE VODA .................................................................................................52

10.2 VPLIV NA TLA .............................................................................................................................................52

10.3 VPLIV NA ZRAK ..........................................................................................................................................52

10.4 VPLIV NA HRUP..........................................................................................................................................53

10.5 VPLIV NA ODPADKE ...................................................................................................................................53

10.6 VPLIV NA BIOSFERO ...................................................................................................................................53

10.7 VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE ............................................................................................................53

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE ................................................................................................................54

11.1 ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA ...........................................................................................................54

11.2 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA .............................................................................................................55

12 NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA .......................................................................................................................56

13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE

EKONOMSKE DOBE PROJEKTA ....................................................................................................................................58

13.1 FINANČNA ANALIZA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA ....................................................................58

13.2 INVESTICIJSKI STROŠKI PROJEKTA...............................................................................................................59

13.3 AMORTIZACIJA ..........................................................................................................................................59

13.4 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE (REINVESTIRANJE) ........................................................................................60

13.5 OBRATOVALNI, VZDRŽEVALNI, OPERATIVNI STROŠKI SISTEMA ODVAJANJA ODPADNIH VODA ....................60

13.6 FINANČNI PREOSTANEK VREDNOSTI ..........................................................................................................60

13.7 BODOČI PRIHODKI IZ NASLOVA ODVAJANJA ODPADNIH VODA ...................................................................61

13.8 DODATEN STROŠEK ODVAJANJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA .............................................................62

13.9 EKONOMSKA ANALIZA ...............................................................................................................................62



14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO

FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S

PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM .....................................................................65

14.1 FINANČNA IN EKONOMSKA PRESOJA UPRAVIČENOSTI Z IZRAČUNOM KAZALNIKOV PO STATIČNI IN

DINAMIČNI METODI ...............................................................................................................................................65

14.1.1 Doba vračanja naložbe ......................................................................................................................66

14.1.2 Neto sedanja vrednost ......................................................................................................................66

14.1.3 Interna stopnja donosa naložbe.........................................................................................................66

14.1.4 Relativna neto sedanja vrednost........................................................................................................67

14.1.5 Količnik relativne koristnosti ..............................................................................................................67

15 ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ..................................................................................................68

15.1 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ...........................................................................................................................68

15.2 ANALIZA TVEGANJA ...................................................................................................................................70

15.2.1 Analiza tveganja (Monte Carlo analiza) ..............................................................................................70

15.2.2 Upravljanje in zmanjševanje tveganj ..................................................................................................73

16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ..........................................................................................................76

KAZALO SLIK

Slika 1.1: Umestitev Občine Miren-Kostanjevica v prostor ............................................................................................ 7

Slika 2.1: Viri financiranja celotnega projekta ..............................................................................................................18

Slika 2.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov ............................19

Slika 4.1: CČN Nova Gorica .........................................................................................................................................23

Slika 5.1: Gibanje sredstev Vodovodi in kanalizacija d.d. v obdobju 2016 -2018 (v EUR) ...............................................37

Slika 6.1: Pregled predvidenih investicij v prostoru .....................................................................................................43

Slika 9.1: Umestitev projektnega področja ..................................................................................................................49

Slika 9.2: Aglomeracija ID 1033 Miren (vir: https://www.geoprostor.net)....................................................................49

Slika 9.3: Prikaz mikrolokacij izvedbe projekta ............................................................................................................50

Slika 9.4: Lokacije varovanih območij (vir: https://www.geoprostor.net) .....................................................................51

Slika 11.1: Organizacijska struktura za izvedbo projekta ..............................................................................................54

Slika 12.1: Viri financiranja celotnega projekta ............................................................................................................56

Slika 12.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov ..........................57

Slika 16.1: Viri financiranja celotnega projekta ............................................................................................................77

Slika 16.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov ..........................78



KAZALO TABEL

Tabela 1: Kazalnik rezultatov ................................................................................................................................10

Tabela 2: Kazalnik učinka ......................................................................................................................................10

Tabela 3.: Cilj projekta – priključenost na odvajanje in čiščenje ..............................................................................11

Tabela 4.: Terminski plan – Varianta 1 ...................................................................................................................13

Tabela 5.: Investicijska vrednost Variante 1 v stalnih cenah (EUR) ..........................................................................13

Tabela 6.: Terminski plan – Varianta 2 ...................................................................................................................14

Tabela 7.: Večkriterijska analiza variant .................................................................................................................15

Tabela 8.: Projektna skupina ..................................................................................................................................16

Tabela 9.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale

stroške v tekočih cenah (EUR) ...............................................................................................................17

Tabela 10.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) – dogovor regij ......................................................................18

Tabela 11.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) – izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto

prihodkov .............................................................................................................................................18

Tabela 12.: Količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na CČN Nova Gorica v m3 .............................24

Tabela 13.: Prikaz priključenosti na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta ..............................................25

Tabela 14.: Kazalnik rezultata..................................................................................................................................31

Tabela 15.: Kazalnik učinka .....................................................................................................................................31

Tabela 16.: Celotne količine obremenitve, izražene v PE in % obstoječe priključenosti na odvajanje in čiščenje v

aglomeraciji ID 1033 Miren ...................................................................................................................32

Tabela 17.: Število priključenih prebivalcev in ostale dejavnosti (PE) v aglomeraciji ID 1033 – obstoječe stanje, bodoče

stanje po izvedbi investicije ...................................................................................................................33

Tabela 18.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - brez projekta (m3) ....................33

Tabela 19.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - s projektom (m3) .....................33

Tabela 20.: Podatki o bodočem upravljavcu načrtovane infrastrukture ....................................................................35

Tabela 21.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi............................................................................................36

Tabela 22.: Bilanca stanja za obdobje 2016 – 2018 ..................................................................................................36

Tabela 23.: Izkaz uspeha za obdobje 2015 – 2017....................................................................................................37

Tabela 24.: Cena oskrbe s pitno vodo ......................................................................................................................38

Tabela 25.: Cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ......................................................................38

Tabela 26.: Cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode .........................................................................39

Tabela 27.: SWOT analiza ........................................................................................................................................40

Tabela 28.: Predvidena investicija v aglomeraciji Miren z dolžinami kanalov v m .....................................................44

Tabela 29.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi............................................................................................45

Tabela 30.: Ocena višine stroškov obveščanja in informiranja javnosti .....................................................................46

Tabela 31.: Investicijska vrednost projekta v stalnih cenah (EUR) ............................................................................46

Tabela 32.: Investicijska vrednost projekta v tekočih cenah (EUR) ...........................................................................47

Tabela 33.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale

stroške v tekočih cenah (EUR) ...............................................................................................................48

Tabela 34.: Terminski plan ......................................................................................................................................54

Tabela 35.: Projektna skupina .................................................................................................................................55



prihodkov .............................................................................................................................................57

Tabela 38.: Dinamika investiranja uporabljena v finančni analizi (EUR) ....................................................................59

Tabela 39.: Izračun letne amortizacije (EUR)............................................................................................................59

Tabela 40.: Prikaz reinvestiranja (EUR) ...................................................................................................................60

Tabela 41.: Prikaz dodatnih letnih obratovalnih stroškov (EUR) ...............................................................................60

Tabela 42.: Prikaz tehtane aritmetične sredine življenjskih dob infrastrukture .........................................................60



Tabela 43.: Prikaz izračuna ostanka vrednosti .........................................................................................................61

Tabela 44.: Prikaz inkrementalnega konsolidiranega denarnega toka ......................................................................61

Tabela 45.: Prikaz dodatnih letnih stroškov odvajanja .............................................................................................62

Tabela 46.: Ekonomska analiza projekta ..................................................................................................................64

Tabela 47.: Doba vračanja naložbe ..........................................................................................................................66

Tabela 48.: Neto sedanja vrednost ..........................................................................................................................66

Tabela 49.: Interna stopnja donosa naložbe ............................................................................................................66

Tabela 50.: Relativna neto sedanja vrednost ...........................................................................................................67

Tabela 51.: Količnik relativne koristnosti naložbe ....................................................................................................67

Tabela 52.: Analiza občutljivosti ..............................................................................................................................69

Tabela 53.: Kritične spremenljivke ..........................................................................................................................69

Tabela 54.: Mejne vrednosti kritičnih spremenljivk..................................................................................................70

Tabela 55.: Legenda matrike tveganj .......................................................................................................................73

Tabela 56.: Stopnja rizika/verjetnost .......................................................................................................................73

Tabela 57.: Identifikacija tveganj in ukrepi za njihovo zmanjšanje ............................................................................74



prihodkov .............................................................................................................................................77

Priloga 1: Finančna analiza projekta

Priloga 2: Ekonomska analiza



1 UVODNO POJASNILO

Naziv projekta je »Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v

aglomeraciji ID 1033 Miren«.

Investicija v ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je za razvoj občine zelo pomembna. Priključitev

objektov na kanalizacijski sistem, ki se steka na čistilno napravo z ustrezno stopnjo čiščenja, je poleg oskrbe s pitno vodo

osnoven pogoj za razvoj sodobne družbe in skrbi za osnovno zdravje ljudi in prispeva k manjšemu onesnaževanju okolja.

Investicija je bistvenega pomena za razvoj občine in regije in vključuje gradnjo:

• fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 m in sanacijo meteorne kanalizacije zaradi gradnje fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 119 m.

1.1 PREDSTAVITEV INVESTITORJA

Končna upravičenka predmetnega projekta in hkrati predvidena investitorka je Občina Miren - Kostanjevica.


Naslov: Miren 129, SI- 5291 Miren

Telefon: +386 (0)5 330 46 70

Telefaks: +386 (0)5 330 46 82

E-mail: [email protected]

Odgovorna oseba: Mauricij Humar, župan

Občina Miren - Kostanjevica je del goriške statistične regije. Meri 63 km2. Po površini se med slovenskimi občinami

uvršča na 109. mesto.

Na zahodu meji z Republiko Italijo, na severu z občino Šempeter- Vrtojba, na vzhodu z Mestno občino Nova Gorica in na

jugu z občino Komen na Krasu. Občina obsega 15 naselij.

Pokrajina občine je zelo raznolika. Del imenovan tudi ''Vrt Goriške'' sega v območje Vipavske doline. Pokrivajo ga

rodovitna polja, vrtovi in sadovnjaki med katerimi se vije reka Vipava. Preostali del pokrajine sega v območje Krasa z

značilno barvito in pestro kraško floro, s kraškimi vrtačami in globokimi brezni, ki so pravi izziv za mnoge jamarje. Tu sta

doma kraški pršut in teran.

Največji kraj v občini in tudi občinsko središče je Miren.

Slika 1.1: Umestitev Občine Miren-Kostanjevica v prostor



1.2 PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Izdelovalec IP: CASTIS d.o.o.

Naslov: Reboljeva ulica 23, 1236 Trzin

Telefon: +386 40 83 11 96


Odgovorna oseba: Janez Krumpak, direktor

1.3 NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Projekt »Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID

1033 Miren« je razvojno naravnan projekt izrednega lokalnega pomena, ki hkrati doprinaša k doseganju rezultatov in

kazalnikov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.


1033 Miren« zajema izgradnjo kanalizacije na območju Občine Miren - Kostanjevica (v aglomeraciji ID 1033 Miren) s

ciljem večje priključenosti tamkajšnjih prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Projekt sledi specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

v okviru prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti« in sicer:

• zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in

s tem izpolnjevanje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi

morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. L. št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015

zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve, ki so

obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij.

V okviru tega specifičnega cilja se bo s projektom doseglo naslednja rezultata:

• več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: V predmetni aglomeraciji ID 1033

Miren bo na sistem odvajanja in čiščenja po izvedbi projekta dodatno priključenih 62 PE, (39 PE iz gospodinjstev

in 23 PE iz dejavnosti).

• Po izvedeni investiciji bo tako v aglomeraciji ID 1033 Miren vsaj 98% celotne obremenitve priključene na

javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in ustreznega čiščenja odpadnih voda.

V okviru tega projekta bo zgrajena ustrezna infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, ki je v

operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opredeljeno kot območje, ki mora biti

opremljeno s kanalizacijo, ki se zaključuje na čistilni napravi, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in

čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo ter ciljem zmanjšanja vplivov na okolje onesnaževalcev aglomeracij.

Cilji Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033

Miren, ki bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je:

• Izgradnja fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 metrov.



1.4 POJASNILA POTEKA AKTIVNOSTI NA PROJEKTU IN SPREMEMB DO PRIPRAVE

INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Občina Miren - Kostanjevica je v sklopu projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova

Gorica)«, kot soinvestitorka, v letu 2015 zaključila gradnjo CČN Nova Gorica in kanalizacije v skupni dolžini preko 10,2

km. Večji del aglomeracije je tako že opremljen z ustreznim kanalizacijskim sistemom, ki se zaključuje na CČN Nova

Gorica.

Skladno z drugim povabilom za dopolnitev dogovorov za razvoj regij – podrobnejša predstavitev vsebin, ki se bodo

predvidoma sofinancirala v okviru prednostnih naložb OP 2014-2020, je navedeno, da se bodo predvidoma sofinancirala

vlaganja v vodni sektor, kjer znaša obremenitev aglomeracije nad 2.000 PE in kanalizacijski sistemi za komunalno

odpadno vodo ne dosegajo odvajanja in čiščenja najmanj 98% obremenitve aglomeracije.

Za projekt je bil v maju 2019 že izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Ker od izdelave DIIP-a, do

izdelave investicijskega programa ni preteklo veliko časa na projektu ni prišlo do sprememb. V vmesnem času sta bili za

projekt izdelani Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi ter Vloga za pridobitev kohezijskih sredstev.

Že izdelana investicijska dokumentacija:

• DIIP Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji

ID 1033 Miren; Castis d.o.o., Trzin, maj 2019;

1.5 POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

V izdelanem DIIP-u je bila opravljena analiza obstoječega stanja na predmetnem območju ter podani razlogi za

investicijsko namero. Podani so bili razlogi in cilji investicije ter zakonodaja za dotično področje. V DIIP sta bili

predstavljeni varianti »z« in »brez« investicije ter njun doprinos k izboljšanju obstoječega stanja.

Poleg navedbe predmeta projekta in razlogov za investicijsko namero, je Dokument identifikacije investicijskega

projekta v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju

javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16), vseboval sledeče:

• navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma

služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge

dokumentacije;

• analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero;

• opredelitev ciljev investicije;

• opis variant »z« investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativno »brez« investicije in/ali minimalno

alternativo;

• opredelitev vrste investicije, določitev vrednosti investicije po stalnih cenah in tekočih cenah, opredelitev

investicijske dokumentacije;

• opredelitev osnovnih elementov, ki določajo investicijo;

• ugotovitve smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge

dokumentacije s časovnim načrtom.


Š t u d i j a i z v e d l j i v o s t i 1 0 | S t r a n

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1 CILJI INVESTICIJE


1033 Miren« je razvojno naravnan projekt izrednega lokalnega pomena, ki hkrati doprinaša k doseganju rezultatov in

kazalnikov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.














Tabela 1: Kazalnik rezultatov

Id. Kazalnik Merska

enota

Kategorija

regij (če je

relevantno)

Izhodiščna

vrednost

Izhodiščn

o leto

Ciljna

vrednost (za

leto 2023)

Vir podatkov Pogostost

poročanja

6.1 Povečanje obremenitev

s komunalno odpadno

vodo iz aglomeracij z

obremenitvijo večjo od

2.000 PE, ki se čisti na

komunalni ali skupni

čistilni napravi

PE Z Podatek OP: 2012 Podatek OP: Poročilo

Evropski

komisiji o

izvajanju

Direktive

91/271/EGS

za leto 2012

letno

526.000 1.418.000

PROJEKT: PROJEKT

2.036 2.098

Vir: Operativni program

Tabela 2: Kazalnik učinka Id. Kazalnik Merska

enota

Sklad Kategorija

regije

Ciljna vrednost (za

leto 2023)

Vir

podatkov

Pogostost

poročanja

CO19 Čiščenje odpadne vode:

Dodatni prebivalci,

deležni boljšega

čiščenja odpadne vode

Populacijski

ekvivalent KS Celotna

Slovenija

Podatek OP: izvajalci

javnih

služb, MOP

letno 300.000

PROJEKT

39





Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode opredeljeno kot območje, ki mora biti



Cilji Operativnega programa odvajanje in čiščenja odpadnih voda RS se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033 Miren, ki

bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je:


Tabela 3.: Cilj projekta – priključenost na odvajanje in čiščenje Aglomeracija ID 1033 Miren

Velikost aglomeracije (PE)

Stanje pred projektom (PE)

Bodoče stanje (PE) leto 2023

Dodatni priključeni (PE)

Odvajanje in čiščenje odpadne vode

PE prebivalci 1.979 1.919 1.958 39

PE dejavnosti (šolstvo, vrtci, gospodarstvo) 140 117 140 23

PE skupaj 2.119 2.036 2.098 62

% priključenosti

96,08% 99,01%

2.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG

Za projekt je že bila izdelana sledeča projektna dokumentacija:

• Topografski načrt obstoječega stanja, izmera Žolnir d.o.o., Šempeter pri Novi Gorici;

• Kanalizacija v Mirnu - dodatni odseki, IZP, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-977/19;

• Ureditev kanalizacije "Gornji Miren", PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-573/10;

• Kanalizacija in vodovod na Lascu in Bregu v Mirnu, PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-464/08;

• Ureditev kanalizacije "Pri Grabcu" v Mirnu", PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-582/11;

• Kanalizacija v Mirnu – dodatni odseki – odsek 2, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica;





• Kanalizacija v Mirnu – dodatni odseki – odsek 11, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica.



2.3 OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT IN UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE

V aglomeraciji ID 1033 Miren že obstaja zgrajena fekalna kanalizacija, današnja priključenost tako znaša 96,08%.

Opcijska analiza je pripravljena za dve varianti, ki predvidevata investicijo v sistem odvajanja. Prav tako pa prikazujemo

opcijo ohranitve obstoječega stanja.

Na koncu poglavja so podrobneje predstavljena merila za izbor najugodnejše variante, predstavljena je multikriterijska

analiza. Opcijska analiza torej obravnava sledeče variante:

• Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode - Varianta 1.

• Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode - Varianta 2.

2.3.1 Ohranitev obstoječega stanja

Opcija »brez investicije« predstavlja sedanje stanje, ki pa ni skladno s potrebami ožjega in širšega gospodarskega okolja.

V primeru te variante bi to pomenilo tudi v prihodnosti komunalno neprimerno stanje glede na obveze Operativnega

programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017).

Na predmetnem območju je pomembno doseči ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih vod v skladu z Operativnim

programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017).

Investicija, ki se bo izvajala v okviru EU projekta bo omogočila zmanjšanje obremenjevanja okolja, kar bo pripomoglo k

ohranjanju okolja in razvoju ostalih dejavnosti. Eden glavnih vzrokov prekomernega onesnaževanja voda so točkovne

emisije komunalnih odpadnih voda, ki posredno ogrožajo tudi podtalne vodne zaloge, namenjene oskrbi s pitno vodo.

S finančnimi in ekonomskimi kazalci bi težko primerjali ta projekt »z« investicijo in »brez« investicije. Dejstvo je, da je

projekt ureditve odvajanja in čiščenja nujno potreben zaradi zmanjševanja obremenjevanja okolja in zadostitvi veljavni

zakonodaji.

2.3.2 Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode – Varianta 1

Varianta 1 obravnava dogradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 1033 Miren in

priključitev objektov na Centralno čistilno napravo Nova Gorica v okviru Dogovora za razvoj Goriške razvojne regije.

Navedena varianta bo zgrajena po modernih standardih in bo omogočila doseganje cilja vsa 98% priključenosti celotne

obremenitve na kanalizacijsko omrežje in posledično centralno čistilno napravo.

Izgradnja omenjene komunalne infrastrukture zajema fekalno kanalizacijo v skupni dolžini cca 742 m.

Z uresničitvijo navedene variante bi dosegli priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo kjer le-to še ni

omogočeno. S tem se bo povečal delež gospodinjstev, priključenih na centralno čistilno napravo.

Obravnavana varianta je zastavljena tako, da bo omogočala tudi zmanjšanje emisij v vode, zaradi odvajanja in čiščenja

odpadnih voda, ter doseganje boljšega stanja voda in ohranjanja narave.

Za predvidene investicije je načrtovano, da se pričnejo graditi v prvi polovici leta 2020 in zaključijo jeseni leta 2022 kot

je razvidno iz terminskega plana.



Tabela 4.: Terminski plan – Varianta 1

Aktivnosti 2018 2019 2020 2021 2022

1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2

Gradnja fekalne kanalizacije

Gradnja meteorne kanalizacije

Gradnja - prestavitev vodovoda

Izdelava projektne dokumentacije

Dokument identifikacije investicijskega projekta

Investicijski program

Priprava študije izvedljivosti

Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev

Pregled in potrditev vloge s strani MOP, SVRK

Podpis odločbe

Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo

Izvedba javnega naročila

Podpis pogodb

Vodenje in koordinacija projekta

Nadzor nad gradnjami

Obveščanje in informiranje javnosti

Varianta 1 je ovrednotena na 529.514 EUR v stalnih cenah brez DDV.

Tabela 5.: Investicijska vrednost Variante 1 v stalnih cenah (EUR)

SKUPAJ

do vključno

2019 2020 2021 2022

Gradnja 409.127 0 102.282 204.564 102.282

fekalna kanalizacija 347.900 0 86.975 173.950 86.975

fekalni kanal FK2 53.158 0 13.290 26.579 13.290

fekalni kanal FK2.1 10.020 0 2.505 5.010 2.505

fekalni kanal FK3 80.767 0 20.192 40.384 20.192

fekalni kanal FK4 31.085 0 7.771 15.543 7.771

fekalni kanal FK5 37.474 0 9.369 18.737 9.369

fekalni kanal FK10 91.713 0 22.928 45.857 22.928

fekalni kanal FK11 43.683 0 10.921 21.842 10.921

meteorna kanalizacija 61.227 0 15.307 30.614 15.307

meteorni kanal MK4 22.081 0 5.520 11.041 5.520



Nepredvidena dela (do 10%) 40.912 0 10.228 20.456 10.228

Stiki z javnostjo 7.700 0 2.567 2.567 2.567

Projektna dokumentacija 30.000 30.000 0 0 0

Investicijska dokumentacija 15.000 15.000 0 0 0

Razpisna dokumentacija 10.000 10.000 0 0 0

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 10.228 0 2.557 5.114 2.557

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 6.547 0 1.637 3.273 1.637

Skupaj 529.514 55.000 119.270 235.973 119.270

DDV (22%) 116.493 12.100 26.239 51.914 26.239

Skupaj z DDV* 646.007 67.100 145.510 287.887 145.510

* Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v skladu z Zakonom o davku

na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno.



2.3.3 Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode – Varianta 2

Varianta 2 obravnava dogradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 1033 Miren in

priključitev objektov na Centralno čistilno napravo Nova Gorica in je tehnično in vrednostno identična Varianti 1.

Varianta 2 predpostavlja scenarij, da občina ne sledi dinamiki kot je teritorialno dogovorjena v okviru Dogovora za razvoj

Goriške razvojne regije in izvede predvideno investicijo z lastnimi viri na daljše časovno obdobje. V okviru predlagane

variante 2 je predviden terminski plan kot je razviden iz tabele v nadaljevanju, kar pomeni, da bo investicija izvajana po

dinamiki, ki je za občino sprejemljivejša z vidika možnosti zagotavljanja lastnih sredstev.

Tabela 6.: Terminski plan – Varianta 2

Aktivnosti 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025

1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2









Podpis pogodb




2.3.4 Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante

Na podlagi presojanja predlaganih variant in sicer Variante 1 in Variante 2, ki predstavljata izgradnjo manjkajoče

sekundarne kanalizacije za doseganje predpisanih ravni priključenosti na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih

komunalnih voda. Variante so bile presojane iz sledečih vidikov večkriterijske analize:

• stroškovni vidik;

• okoljski vidik;

• družbeni vidik.

Uporabimo torej večkriterijsko analizo, v kateri zajamemo tako številčno kot opisno opredeljene učinke v predhodnih

poglavjih predstavljenih variant, ki predstavljajo kriterije vrednotenja. Večkriterijska analiza omogoča oceno variant

glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in uteženi kriteriji.

Večkriterijska analiza je prikazana v tabeli v nadaljevanju.



Tabela 7.: Večkriterijska analiza variant

Varianta 2

"z investicijo" Varianta 3

"z investicijo"

STROŠKOVNI VIDIK

Investicijski strošek (stalne cene v EUR) 529.513 529.513 Točkovanje variante 1 1

OKOLJSKI VIDIK

Prekinjeno onesnaževanje v predmetnih aglomeracijah naslova obstoječih pretočnih greznic in izpuščanja odplak v okolje

Prebivalci bodo priključeni na javni sistem odvajanja in dalje na CČN Nova

Gorica, posledično ni več onesnaževanja podtalnice.

Prebivalci bodo priključeni na javni sistem odvajanja in dalje na CČN Nova Gorica, posledično ni več onesnaževanja podtalnice.

Skladnost z zahtevami operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode glede opremljanja aglomeracij večjih od 2.000 PE

Zagotovljena skladnost. Ni skladnosti zaradi terminskega

zamika izvedbe predvidenih investicij.

Izpolnjevanje ciljev OP EKP 2014-2020 Cilji OP EKP doseženi. Zagotovljena

predpisana priključenost v aglomeraciji ID 1033 Miren Ne izpolnjuje ciljev.

Točkovanje variante 3 1

DRUŽBENI VIDIK

Koristi končnih uporabnikov odvajanja in čiščenja zaradi izvedbe predvidenega projekta

Družbene koristi presegajo stroške projekta.

Družbene koristi presegajo stroške projekta.

Točkovanje variante 1 1

Skupno število točk 5 3

RANG 1 2

Legenda: Točkovanje: vsak izpolnjen kriterij = 1 točka

Rang: 1 - boljša varianta ; 2 - slabša varianta

Na podlagi predstavljenih vidikov večkriterijske analize je kot boljša in edina izvedljiva varianta opredeljena Varianta

1, ki predstavlja izvedbo nameravane investicije na področju odvajanja komunalnih odpadnih voda kot zastavljeno v

Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije, ki jo v nadaljevanju dokumenta imenujemo projekt »Ureditev

obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«.



2.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE

DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNI VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA




Izdelovalec projektne dokumentacije: Hydrotech d.o.o.

Naslov: Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica

Odgovorna oseba: Valdi Černe, direktor

Koordinator projekta: Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.

Naslov: Cesta 25. junija 1b, 5000 Nova Gorica

Odgovorna oseba: Mitja Gorjan, koordinator

Organizacija odgovorna za izvedbo

investicijskega projekta: OBČINA MIREN – KOSTANJEVICA

Naslov: Miren 137, 5291 Miren


2.5 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE

UČINKOV INVESTICIJE

Občina upravičenka po tem projektu je Občina Miren - Kostanjevica, ki je hkrati investitorka in lastnica bodoče

infrastrukture.

Kot koordinatorja je občina pooblastila javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., da v njenem imenu

izvaja aktivnosti vodenja, koordiniranja in usklajevanja med občino upravičenko in pristojnimi organi ter da v njenem

imenu izvede javna naročila in zagotovi potrebno skupno projektno in investicijsko dokumentacijo ter izvede postopek

pridobitve nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. in tamkajšnji zaposleni

imajo bogate izkušnje z izvedbo projektov sofinanciranih s strani EU.

Projekt se bo izvajal v okviru projektne skupine, ki jo vodi Nevenka Vuk. V spodnji tabeli je prikaz članov projektne

skupine in njihove funkcije v projektni skupini.

Tabela 8.: Projektna skupina Ime in priimek osebe Funkcija v projektni skupini Zaposlenost

Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospodarstvo, turizem in projekte Vodenje in koordinacija projekta Občina Miren-Kostanjevica

Mirjam Klančič, računovodstvo

Finančno spremljanje operacije, sodelovanje pri izdelavi

zahtevkov ter finančnih poročil Občina Miren-Kostanjevica

Albin Pahor, investicije

Nadzor nad izvedbo operacije: področje izgradnje in nadzora

nad gradnjo Občina Miren-Kostanjevica

Mitja Gorjan Koordinacija, priprava teh. in invest. dokumentacije, vodenje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.

Urška Velikonja, pravna služba Pravna pomoč pri operaciji Občina Miren-Kostanjevica



2.6 OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE TER PREDVIDENA FINANČNA KONSTRUKCIJA Z

IZRAČUNANIMI DELEŽI SOFINANCIRANJA INVESTICIJE S SREDSTVI PRORAČUNA REPUBLIKE

SLOVENIJE

Celotna vrednost investicije po tekočih cenah s povračljivim DDV je ocenjena na 671.832,03 EUR. Upravičeni stroški

investicije znašajo 488.843,00 EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini 182.989,04 EUR, od tega DDV v višini

121.152,27 EUR, ki si ga bo občina skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost v celoti povrnila.

Tabela 9.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR)

SKUPAJ Upravičeni stroški Ostali stroški

Gradnja 427.377 427.377 0

fekalna kanalizacija 363.419 363.419 0

fekalni kanal FK2 55.529 55.529 0

fekalni kanal FK2.1 10.467 10.467 0






meteorna kanalizacija 63.958 63.958 0

meteorni kanal MK4 23.066 23.066 0



Nepredvidena dela (do 10%) 42.737 42.737 0

Stiki z javnostjo 8.044 8.044 0

Projektna dokumentacija 30.000 0 30.000

Investicijska dokumentacija 15.000 0 15.000

Razpisna dokumentacija 10.000 0 10.000

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 10.685 10.685 0

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 6.839 0 6.839

Skupaj 550.682 488.843 61.839

DDV (22%) 121.150 0 121.150

Skupaj z DDV 671.832 488.843 182.989

Skladno z Dopolnitvijo št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije je za projekt »Ureditev obstoječega stanja in

povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren« predlagana vrednost

sofinanciranja EU + SLO 231.623,00 EUR.

Ostanek stroškov na projektu bo financiran s strani Občine Miren - Kostanjevica.

Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v

skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno.

V naslednji tabeli prikazujemo dinamiko virov financiranja.

Skupni predvideni stroški projekta v tekočih cenah znašajo 671.832,03 EUR z DDV in bodo sofinancirani:

• S strani EU sredstev v višini 196.879,55 EUR oz. 29,30%

• S strani državnega proračuna v višini 34.743,45 EUR oz. 5,17%

• S strani Občine Miren - Kostanjevica v višini 440.209,03 EUR oz. 65,52% (od tega DDV 121.150,04 EUR)



Tabela 10.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) – dogovor regij Skupaj % do vključno 2019 2020 2021 2022

Upravičeni stroški 488.843,00 100,00% 0,00 120.221,08 243.052,15 125.569,77

EU kohezijski sklad 196.879,55 40,27% 0,00 48.418,56 97.888,27 50.572,72

Državni proračun 34.743,45 7,11% 0,00 8.544,45 17.274,40 8.924,60

Občinski proračun 257.220,00 52,62% 0,00 63.258,07 127.889,47 66.072,45

Neupravičeni stroški 182.989,04 100% 67.100,00 28.489,70 57.642,65 29.756,69

EU kohezijski sklad 0 0,00% 0 0 0 0

Državni proračun 0 0,00% 0 0 0 0

Občinski proračun 182.989,04 100,00% 67.100,00 28.489,70 57.642,65 29.756,69

Celotna investicija 671.832,03 100% 67.100,00 148.710,78 300.694,80 155.326,46




*neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini 121.150,04 EUR

Slika 2.1: Viri financiranja celotnega projekta

Glede na izračunano stopnjo sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov, ki znaša 81,07%, bi bili viri financiranja

sledeči:

Tabela 11.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) – izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov Skupaj % 2019 2020 2021 2022


EU sredstva 336.859,27 68,91% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50



Neupravičeni stroški 182.989,04 100,00% 67.100,00 28.489,70 57.642,65 29.756,69

EU sredstva 0 0,00% 0 0 0 0



Celotna investicija 671.832,03 100,00% 67.100,00 148.710,78 300.694,80 155.326,46

EU sredstva 336.859,27 50,14% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50






Slika 2.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov

2.7 REZULTATI IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

a) Rezultati ekonomskih in finančnih kazalnikov: Finančna analiza Ekonomska analiza

Doba vračanja 59 18

Neto sedanja vrednost (EUR)- diskontna stopnja 4% -369.703 /

Neto sedanja vrednost (EUR)- diskontna stopnja 5%1 / 64.639

Interna stopnja donosa naložbe (%) -8,89% 9,84%

Relativna neto sedanja vrednost -0,81 0,14

Razmerje med koristmi in stroški / 1,14

b) Upravičenost investicijskega projekta:

Kazalniki Izračun Upravičenost

Finančni kazalniki

FNSV/C (EUR) -369.703 Neto sedanja vrednost negativna DA

FIRR/C (%) -8,89% Interna stopnja donosa negativna DA

Ekonomski kazalniki

ENSV (EUR) 64.639 pozitiven NPV DA

EIRR (%) 9,84% večja od 5% DA

Količnik relativne koristnosti - ekonomski 1,19 Večja od 1 DA

Viri financiranja

EU – kohezijska sredstva 231.623,00 EUR Dogovor za razvoj Goriške razvojne regije DA

1 Glede na priporočila Priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014 – 2020; European Commission, December 2014



3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE

DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI

ODGOVORNIH OSEB

3.1 OPREDELITEV INVESTITORJA


Naslov: Miren 129, SI- 5291 Miren

Telefon: +386 (0)5 330 46 70

Telefaks: +386 (0)5 330 46 82



Podpis odgovorne osebe:

Žig:

3.2 IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA



Telefon: +386 40 83 11 96



Podpis izdelovalca

dokumenta:

Žig:



3.3 BODOČI IZVAJALEC OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Bodoči upravljavec: Vodovodi in kanalizacija d.d.

Naslov: Cesta 25. junija 1b, SI-5000 Nova Gorica

Telefon: +386 (0)5 339 11 00

Telefaks: +386 (0)5 339 11 28


Odgovorna oseba: Miran Lovrič, direktor

Podpis odgovorne osebe:

Žig:



4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO

ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z

DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI

DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI

DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI

4.1 STANJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA

Javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na področju Občine Miren - Kostanjevica

izvaja družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.

4.1.1 Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Miren - Kostanjevica

Poglavitni del izvajanja javne službe predstavlja zagotavljanje in izvajanje obratovanja in vzdrževanja sistemov javne

fekalne in mešane kanalizacije.

Dolžina teh sistemov znaša skupaj 21.763 m. Od tega je 321 mešanega sistema in 21.442 m ločenega sistema javne

kanalizacije. Na sistemu je 11 črpališča in en razbremenilnik.

V Občini Miren – Kostanjevica je 9 aglomeracij (ID 1033 Miren, ID 1036 Bilje, ID 1023 Nova vas, ID 1024 Opatje Selo, ID

1025 Lokvica, ID 1031 Sela na Krasu, ID 1038 Kostanjevica na Krasu, ID 1042 Vojščica in ID 1044 Temnica).

4.1.2 CČN Nova Gorica

Centralna čistilna naprava Nova Gorica čisti komunalne odpadne vode iz Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter

Vrtojba in Občine Miren Kostanjevica.

Čistilna naprava je locirana delno v Občini Šempeter Vrtojba in delno v Občini Miren Kostanjevica. Leži na oddaljenosti

cca. 800 m JV od naselja Vrtojba na desnem bregu potoka Vrtojbice in sicer cca. 1.400 m pred sotočjem z reko Vipavo.

Nahaja se deloma na območju gramoznice, deloma na območju zaraščanja in gozdnega območja.

Zaradi občutljivega recipienta z majhnimi pretoki in prav tako občutljive reke Vipave, v katero se Vrtojbica izliva, 1400m

od izpusta očiščene vode iz čistilne naprave, ter končno tudi Tržaškega zaliva v Jadranskem morju, se izvaja III. stopnja

čiščenja odpadne vode z denitrifikacijo in defosfatizacijo. To je odstranitev hranil, ki povzročajo rast alg in posledično

pomanjkanje kisika v vodotokih in morju. Izbrana MBR tehnologija omogoča visoko stopnjo čiščenja odpadne vode ter

zagotavlja stabilnost parametrov na iztoku, s pomočjo membran pa ob enem zagotavlja ultrafiltracija, ki iz vode izloča

tudi bakterije in viruse.

Obremenitev čistilne naprave se bo z realizirano dograditvijo kanalizacije ter z urbanističnimi plani predvidenih pozidav

postopoma povečevala do končne obremenitve čistilne naprave s 52.500 PE.



V letu 2018 je bila povprečna obremenitev CČN Nova Gorica 36.152 PE. To pomeni, da so proste kapacitete za morebiten

sprejem dodatne obremenitve oz. odpadne vode na CČN Nova Gorica, glede na projektirano nazivno vrednost 52.500

PE, še 16.348 PE.

Slika 4.1: CČN Nova Gorica

4.1.3 Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1033 Miren

V naselju Miren je večji del kanalizacijskega omrežja že urejen. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu

tako, da se komunalna odpadna voda odvaja v zbirni fekalni kanal, ki je speljan v smeri proti lokaciji Centralne čistilne

naprave Nova Gorica, padavinska odpadna voda pa s sistemom meteornih kanalov, ki so speljani razpršeno v obstoječe

odvodnike.

Na predmetnih območjih predvidenih gradenj fekalne kanalizacije v aglomeraciji ID 1033 Miren se fekalne odpadne

vode še ni zgrajenega sistema odvajanja ali pa to ni ustrezno urejeno, saj je obstoječe kanalizacijsko omrežje večinoma

mešanega tipa, namenjeno odvajanju meteornih voda z urbanih površin in odvodu v greznicah delno prečiščenih

fekalnih odplak in ni zgrajeno v skladu z zahtevami zakonodaje in predpisov. Kanali so bili zgrajeni v različnih časovnih

obdobjih in so večinoma neustrezne kakovosti. Kanalizacija ni vodotesna, večina jaškov pa je nepravilno izvedenih.

Obremenitev aglomeracije ID 1033 Miren znaša 2.119 PE, od tega 1.979 PE gospodinjstev in 140 PE ostalih dejavnosti,

danes je dosežena 96,08% priključenost na kanalizacijski sistem in s tem na ustrezno čiščenje.

Danes je na območju aglomeracije ID1033 Miren zgrajeno:

• Meteorna javna kanalizacija: 15.503 m

• Fekalna skupaj (sekundarna in primarna): 16.089 m (od tega 15.788 ločenega kanalizacijskega sistema)



4.1.4 Količine prodane odvedene in očiščene komunalne odpadne vode

V letu 2018 je bilo na CČN Nova Gorica, ki je v upravljanju Vodovodov in kanalizacije d.d. 1.742.566 m3 očiščene

obračunane komunalne odpadne vode.

Tabela 12.: Količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na CČN Nova Gorica v m3 Skupaj količina obračunane očiščene vode 2017 2018

prebivalstvo 586.372 1.118.925

ostale dejavnosti 294.545 623.631

SKUPAJ 880.917 1.742.556

4.1.5 Obdelava, predelava in odstranjevanje blata

Zakonska podlaga za ravnanje z odpadki, tako tudi z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, je Zakon o varstvu okolja.

Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, 69/15) z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa

pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z

njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v

skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008.

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. l. RS, št. 99/13, 56/15,

56/18) določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta

ali digestata v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in

razveljavitvi nekaterih direktiv (Ur. l. št. 312 z dne 22.11.08, str. 3) ter dajanje komposta ali digestata v promet.

Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11) določa pogoje v zvezi z

obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa

ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal. Ta uredba določa tudi pogoje uporabe

gradbenega materiala, pripravljenega iz obdelanih ali neobdelanih, izvornih ali odpadnih mineralnih surovin, če se ob

stiku s padavinsko, podzemno ali površinsko vodo nevarne snovi lahko začnejo lužiti.

Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/08) v skladu z Direktivo Sveta

(86/278/EGS) z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu

(UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 6), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003 (UL L

št. 122 z dne 16. 5. 2003, str. 36), določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če se uporablja kot

gnojilo v kmetijstvu, prepovedi in omejitve v zvezi s tako uporabo ter obveznost poročanja Evropski komisiji.

Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi (Ur. l. RS, št. 96/14) določa pogoje za

predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo ter pogoje za njegovo uporabo v kurilnih napravah, sežigalnicah in

napravah za sosežig.

Odvečno blato na CČN Nova Gorica se dodatno obdela oz. dehidrira s centrifugalno napravo. Ti odpadki se ne odvažajo

na komunalno deponijo, ampak jih prevzemajo za to specializirana podjetja. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.

blato po dehidraciji preda odstranjevalcu tovrstnih odpadkov.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=85867

http://www.uradni-list.si/1/content?id=104812



4.2 TEMELJNI RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO

Razlog za investicijsko namero je cilj operativnega programa za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda in sicer

izpolnjevanje pogoja priključitve na odvajanje in čiščenje vsaj 98% celotne obremenitve v aglomeraciji nad 2.000 PE na

javni kanalizacijski sistem:

- ID 1033 Miren.

S predmetnim projektom se bo zadostilo omenjenemu kriteriju ter tako omogočilo:

• zaščito kakovosti podtalnice,

• izboljšano kakovost površinskih in podzemnih voda,

• izboljšano varnost pred onesnaževanjem iz kanalizacije,

• povečanje nadzora nad onesnaževalci,

• varovanje pred širjenjem bolezni,

• kakovost bivanja prebivalcev,

• povečanje pokritosti prebivalcev s kanalizacijo in

• povečanje priključenosti prebivalcev na kanalizacijo in čistilno napravo.

Tabela 13.: Prikaz priključenosti na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta Aglomeracija ID 1033 Miren

Velikost aglomeracije (PE)

Stanje pred projektom (PE)

Bodoče stanje (PE) leto 2023

Dodatni priključeni (PE)


PE prebivalci 1.979 1.919 1.958 39

PE dejavnosti (šolstvo, vrtci, gospodarstvo) 140 117 140 23

PE skupaj 2.119 2.036 2.098 62

% priključenosti

96,08% 99,01%

4.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM

DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER

STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN

DEJAVNOSTI

Projekt upošteva družbene, gospodarske in okoljske dejavnike v prostoru, ki so skladne s strokovnimi podlagami v

finančni perspektivi 2014–2020.

Strokovna izhodišča za pripravo investicijskega programa so krovni strateški dokumenti države:

- Strategija razvoja Slovenije,

- Nacionalni program upravljanja z vodami,

- Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020,

- Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Republike Slovenije,

- Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne) regije za obdobje 2014– 2020,

- skladnost z občinskimi in s prostorskimi akti.

Navedeni dokumenti opredeljujejo izhodišča, cilje razvoja in globalno zasnovo gospodarskega in prostorskega razvoja

na ravni države oziroma regije.



4.3.1 Strategija razvoja Slovenije 2030

Strategija razvoja Slovenije 2030: Decembra 2017 je vlada RS sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni

okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi

medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev

trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne

odgovornosti do okolja in družbe.

Osrednji cilj SRS je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničuje se preko uravnoteženega gospodarskega,

družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Kakovost življenja za

vse prebivalke in prebivalce Slovenije se bo kazala v:

• boljših priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje,

• bolj dostojnem, varnem in aktivnem življenju v zdravem in čistem okolju,

• aktivnejšem vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so:

• vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,

• učenje za in skozi vse življenje,

• visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,

• ohranjeno zdravo naravno okolje in

• visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Projekt je z zmanjševanjem obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami v skladu s 4 strateško usmeritev – ohranjanje

zdravega naravnega okolja.

4.3.2 Strategija prostorskega razvoja Slovenije

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni državni dokument o

usmerjanju razvoja v prostoru. Z njo podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve

za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja

iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega

prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost

življenja in dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter

njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti.

Projekt doprinese k ciljem Strategije prostorskega razvoja in sicer ciljema a) ohranjanje narave in b) varstvo okolja.

4.3.3 Nacionalni program varstva okolja (NPVO)

Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno

izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov.

V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe

za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom

Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne naloge ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti.



NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo

ciljev in ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.

Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja, pri čemer prioriteto

predstavlja izboljšanje oskrbe čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na področju javnih služb

varstva okolja.

Navedeno se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnostih za razvoj gospodarstva, kakor tudi

v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva dobro infrastrukturo na celotnem področju

države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja. Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi

in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju

voda.

Področje voda tako zajema tako odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred škodljivim delovanjem

voda in varstvo voda. Ob tem se je sledilo načelu onesnaževalec plača, saj bodo finančni delež slovenske soudeležbe

predstavljale poleg integralnega proračunskih sredstev tudi namenska sredstva iz predpisanih okoljskih dajatev na

področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zbiranja in odlaganja odpadkov in cene za rabo vode na

osnovi veljavne okoljske zakonodaje.

Tako ima država možnost, da zagotovi ustrezen priliv sredstev za zagotovitev dodatnih sredstev na osnovi ekonomsko- okoljskega inštrumenta, ki izhaja iz vnaprej znanih potreb po uskladitvi stanja na področju infrastrukture z direktivami EU na področju odpadkov in upravljanja voda.

Projekt sledi usmeritvam in ciljem NPVO z vidika izboljšane oskrbe prebivalstva na območju predmetne občine s

kakovostnimi storitvami na področju javne komunalne službe ter z vidika upoštevanja načela »onesnaževalec plača«.

4.3.4 Nacionalni program upravljanja z vodami

Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na področju voda, okolja in varstva narave na

evropsko primerljiv način in celovito obravnava področja varstva, rabe in tudi urejanja voda. Podlage za sistemsko

ureditev so na eni strani naravne danosti Slovenije, na drugi strani pa evropski pravni akti, strategije in smernice na

področju voda, predvsem Okvirna vodna direktiva - WFD (Water Framework Directive), dobre prakse za zmanjševanje

posledic, preprečevanje in ukrepanje v primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je celovito

in dolgoročno naravnano upravljanje z vodami na primerljiv način na vseh povodjih držav članic Evropske skupnosti in

tudi tistih držav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja.

Kot podlago za upravljanje z vodami zakonodaja zato določa teritorialne in institucionalne podlage, finančne vire,

kakovostne standarde ter instrumente za izvajanje s predpisi določene politike.



Ministrstvo za okolje in prostor je nosilec priprave temeljnih instrumentov za izvajanje politike upravljanja z vodami, ki

so:

• Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi in ostalimi aktivnostmi,

• Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave, skupaj s nacionalnim delom krovnega načrta skupnega

mednarodnega povodja Donave skupaj s pripadajočima programoma ukrepov,

• Načrt upravljanja za vodno območje Jadranskih rek z morjem in pripadajoči program ukrepov,

• Podrobnejši načrti upravljanja z vodami za posamezna povodja, porečja, njihove dele ali posamezno

problematiko ter tudi nosilec procesa vključitve javnosti v proces upravljanja z vodami preko konferenc in

svetov za vode na posameznem povodju oz. porečju znotraj vodnih območij.

Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorno za izvedbo procesa sodelovanja javnosti pri upravljanju z vodami preko

konferenc in vodnih svetov in posameznih porečjih in povodjih v večjih bazenih.

Vsi navedeni instrumenti so usmerjeni k skupnim ciljem, ki so doseganje dobrega stanja voda z upoštevanjem možnih

izjem ter varstvo morja, zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev s pitno vodo in doseganje ekonomske cene vode ter

zmanjšanje škodljivega delovanja voda.

• Upravljanje z vodami; Cilj je postavitev strokovnih podlag, določitev glavnih ciljev in temeljnih ukrepov za pričetek izvajanja dolgoročnega procesa upravljanja z vodami.

• Varstvo voda; Cilj je dobro stanje voda, kar se bo zagotovilo s pripravo in izvajanjem operativnih programov in drugih aktivnosti za varstvo voda ter s programom varstva morja.

• Raba voda; Cilj je zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo ter postavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode.

• Urejanje voda; Cilj je doseganje trajnostnega, ekološko naravnanega urejanja voda in od voda odvisnih ekosistemov ter v tem okviru zmanjšanje ogroženosti življenj in zmanjšanje materialnih škod zaradi prekomernih ali nezadostnih padavin.

Projekt doprinese k cilju »Varstvo voda«, saj bo z izvedbo ustreznega sistema odvajanja komunalne odpadne vode,

ki se zaključi s ustreznim čiščenjem na čistilni napravi, zagotovljeno ohranjanje dobrega stanja voda.

4.3.5 Usklajenost projekta z Regionalnim razvojnim programom Severne Primorske (Goriške razvojne

regije) 2014-2020

Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne) regije za obdobje 2014– 2020 (RRP) je temeljni

programski dokument na regionalni ravni. Na podlagi analize razvojnih potencialov opredeljuje prednosti razvojne

regije, določa njene prioritete, ukrepe in aktivnosti ter finančno ovrednotene projekte. RRP 2014–2020 obsega

geografsko območje Goriške kot razvojne regije in vključuje 13 občin: Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina,

Občina Bovec, Občina Brda, Občina Cerkno, Občina Idrija, Občina Kanal, Občina Kobarid, Občina Miren– Kostanjevica,

Občina Renče–Vogrsko, Občina Šempeter–Vrtojba, Občina Tolmin in Občina Vipava.

RRP 2014-2020 opredeljuje sledeče prioritete:

• Dvig konkurenčnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti v regiji,

• Izboljšanje kakovosti življenja in

• Trajnostni, okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije.



V okviru prioritete trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije je definiran Ukrep 3: Ohranjanje in

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe energije, katerega cilj je zagotoviti celovito in povezano upravljanje

porečja Soče, varovanje in izboljšanje stanja okolja, zagotavljanje optimalne opremljenosti regije z okoljsko

infrastrukturo, zagotavljati večjo energetsko samostojnost regije, povečati pridobivanje energije iz obnovljivih virov,

izboljšati učinkovitost rabe energije in izvesti ukrepe ter tako prispevati k ciljem nizkoogljične družbe in sicer v smeri

vzpostavitve in krepitve modela pametne skupnosti.

Z aktivnostjo 2: Razvoj okoljske infrastrukture in optimalno delovanje JGS, se načrtuje zagotovitev zakonskih pogojev v

povezavi s priključitvijo gospodinjstev na ČN oziroma zagotovitev ustreznega individualnega čiščenja odpadnih vod

gospodinjstev. Regija (občine) bodo skladno z operativnimi programi odvajanja in čiščenja odpadnih voda nadaljevala s

postopno izgradnjo okoljske infrastrukture ter preverila ustrezne možnosti zagotavljanja opremljenosti z okoljsko

infrastrukturo na območjih z razpršeno gradnjo.

Predmetni projekt spada v prioriteto trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije razvojno področje

infrastruktura, okolje, in trajnosten prostorski razvoj. Z izvedbo predmetnega projekta se bo izboljšalo stanje okolja

in odpravilo negativne vplive, ki jih imajo različne oblike onesnaževanja (izpusti neočiščene komunalne odpadne

vode v podtalje itd.) na zdravje ljudi in čistost okolja, saj bo z izvedbo ustreznega sistema odvajanja komunalne

odpadne vode, ki se zaključi s ustreznim čiščenjem na čistilni napravi zagotovljeno izboljšano stanje okolja.

4.3.6 Skladnost projekta z občinskimi prostorskimi akti

Projekt je usklajen s prostorskimi akti:

• Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3a Občinskega prostorskega načrta Občine Miren – Kostanjevica (Ur. l. RS št. 21/16).

Projekt je skladen z veljavnimi odloki na področju urejanja prostora v Občini Miren - Kostanjevica.

4.3.7 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005 – 2017

Operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Ur. l. RS, št. 83/99)

ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC z dne 21. maja 1991 o

čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135, z dne 30.5.1991) in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih

izhodišč na področju okolja (CONFSI11/01).

Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo v skladu s pogajalskimi

izhodišči na področju okolja za Republiko Slovenijo, pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta

ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir:

• izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih vodah do leta

2013,

• izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene

oskrbi prebivalstva s pitno vodo,

• preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in izpolnjevanje zahtev glede

okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode,

• optimizacija stroškov izvajanja programa,

• zagotovitev vključitve vseh finančnih virov, na podlagi katerih so se v letu 2003 izvajale investicije in investicijsko

vzdrževanje javne kanalizacije, in to v približno enakem obsegu in podobnih deležih.



Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin

za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. S tem

programom so dana izhodišča za normativno razporejanje, tako v času kot kraju, ter smotrno porabo finančnih sredstev,

ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene

odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Operativni program predstavlja odpravo razlik na področju

opremljenosti za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in uskladitev s standardi po vstopu v EU v skladu s

pridružitveno pogodbo, ki zahteva, da se izvede naloge najkasneje do leta 2015.

Z izvedbo projekta bo aglomeracija ID 1033 Miren 20027 opremljena s kanalizacijskim sistemom, ki se zaključuje s

čiščenjem odpadne vode na čistilni napravi v skladu z merili in predpisi. V okviru izvedbe projekta bo v aglomeraciji

z več kot 2.000 PE, zagotovljena vsaj 98% priključenost na gospodarsko javno infrastrukturo odvajanja in čiščenja

odpadnih voda.

4.3.8 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Operativni program za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 (OP EKP 2014–2020) predstavlja ključni izvedbeni dokument, v katerem so predstavljene prednostne osi izbranih prednostnih naložb, kamor bo Slovenija vlagala sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 z namenom doseganja nacionalnih ciljev v okviru ciljev EU 2020.

Dokument je izhodišče za nadaljnja usklajevanja tako na ravni države (ministrstva in drugi deležniki), kot tudi z Evropsko komisijo. Projekt »Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren« sledi usmeritvam in doseganju specifičnih ciljev OP EKP 2014–2020.

Projekt je del ukrepa prednostne naložbe namenjene zmanjševanju emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

2.6 Prednostna os: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Tematski cilj 6: Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov.

Prednostna naložba 6.2: Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev okoljske zakonodaje Unije ter za zadovoljitev

potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve.

Specifični cilj 1: Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje

komunalnih odpadnih voda.

Kazalnik rezultata: Več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Doprinos projekta k ciljem OP EKP 2014–2020 ter kazalnikom rezultata je razviden iz Tabele 14 v nadaljevanju.

Slovenija še ne izpolnjuje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi

morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. l. RS, št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015 zgraditi

ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (vmesna cilja 31.12.2008 in 31.12.2010) v območjih

poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE. Cilj je, da bo 97 % celotne obremenitve iz območij poselitve

z več kot 2.000 PE priključenih na javno infrastrukturo za zbiranje in ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih odpadnih

voda. Trenutno ta cilj dosega le 36 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot 2.000 PE.

Z vlaganji v projekte, ki bodo s sredstvi Kohezijskega sklada iz finančne perspektive 2007 – 2013 še dokončani se bo ta

delež povečal za nadaljnjih 16 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot 2.000 PE. S sredstvi, ki bodo za

to področje na voljo v finančnem obdobju 2014 - 2020 je načrtovana ureditev ustreznega sistema zbiranja in čiščenja

komunalne odpadne vode še za 8 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot 2.000 PE.



V okviru tega specifičnega cilja je planiran naslednji rezultat:

• Več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda Tabela 14.: Kazalnik rezultata

Id. Kazalnik Merska

enota

Kategorija

regij (če je

relevantno)

Izhodiščna

vrednost

Izhodiščno

leto

Ciljna

vrednost (za

leto 2023)

Vir podatkov Pogostost

poročanja

6.1 Povečanje obremenitev s komunalno

odpadno vodo iz aglomeracij z

obremenitvijo večjo od 2.000 PE, ki

se čisti na komunalni ali skupni

čistilni napravi

PE Z Podatek OP: 2012 Podatek OP: Poročilo Evropski

komisiji o

izvajanju Direktive

91/271/EGS za

leto 2012

letno

526.000 1.418.000

PROJEKT: PROJEKT

2.036 2.098


Tabela 15.: Kazalnik učinka Id. Kazalnik Merska

enota

Sklad Kategorija

regije

Ciljna vrednost (za

leto 2023)

Vir

podatkov

Pogostost

poročanja

CO19 Čiščenje odpadne vode:

Dodatni prebivalci,

deležni boljšega

čiščenja odpadne vode

Populacijski

ekvivalent Kohezijski

sklad Celotna

Slovenija

Podatek OP: izvajalci

javnih

služb, MOP

letno 300.000

PROJEKT

39




5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE

TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE

PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV

5.1 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA

Predmetna občina bo z izvedbo projekta zagotovila izgradnjo ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje

komunalnih odpadnih vod na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena

s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno

pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje v aglomeracijah, katerih obremenitev je večja od 2.000 PE.

V ta namen ima sprejet:

• Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Miren - Kostanjevica

(Ur.l. RS. št. 46/15).

Odlok ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

5.2 ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA

5.2.1 Obstoječe stanje priključenosti prebivalstva in ostalih dejavnosti na javno gospodarsko infrastrukturo

odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode

Danes je v aglomeraciji ID 1033 dosežena 96,08% priključenost na kanalizacijski sistem in s tem na ustrezno čiščenje.

Tabela 16.: Celotne količine obremenitve, izražene v PE in % obstoječe priključenosti na odvajanje in čiščenje v aglomeraciji ID 1033 Miren

PE Število PE na

območju aglomeracije

Število PE, za katere se izvaja odvajanje

komunalne odpadne vode v

javno kanalizacijo

% priključenosti na odvajanje komunalne

odpadne vode

Število PE, za katere se izvaja čiščenje

komunalne odpadne vode na centralni

čistilni napravi

% priključenosti na ustrezno

čiščenje komunalne

odpadne vode

Prebivalstvo (stalno prebivalstvo) 1.979 1.958 98,94% 1.958 98,94%

Ostale dejavnosti (vrtci, šole, gospodarske dejavnosti) 140 140 100,00% 140 100,00%

SKUPAJ 2.119 2.098 99,01% 2.098 99,01%

5.2.2 Projekcije dodatnih priključenih na odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Zaradi izvedbe projekta bo na območju aglomeracije ID 1033 Miren na sistem odvajanja in posledično čiščenja dodatno

priključenih 39 PE prebivalcev in 23 PE dejavnosti. Skupaj bo tako po izgradnji (predvidoma v letu 2022) imelo

zagotovljeno ustrezno odvajanje in čiščenje 1.958 PE prebivalcev in 140 PE ostalih dejavnosti, stopnja priključenosti bo

po izvedbi investicije znašala 99,01%. Vsi priključeni bodo imeli zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne

vode na CČN Nova Gorica; stopnja priključenosti na čiščenje odpadne vode bo tako 99,01%.



Tabela 17.: Število priključenih prebivalcev in ostale dejavnosti (PE) v aglomeraciji ID 1033 – obstoječe stanje, bodoče stanje po izvedbi investicije

Aglomeracija

ID 1033 Miren

Velikost

aglomeracije

(PE)

Stanje pred projektom

(PE)

Bodoče stanje (PE)

leto 2022

Dodatni

priključeni

(PE)


PE prebivalci 1.979 1.919 1.958 39

PE dejavnosti (šolstvo, vrtci,

gospodarstvo) 140 117 140 23

PE skupaj 2.119 2.036 2.098 62

% priključenosti 96,08% 99,01%

5.2.3 Predvidena poraba pitne vode v prihodnosti

Glede na prejete podatke o količini prodane pitne vode v občini lahko ugotovimo, da se povprečna poraba pitne vode

giblje okrog 114 l/dan po prebivalcu oz. 41,7 m3 vode po prebivalcu letno.

Upoštevana količina prodane pitne vode ostalim dejavnostim znaša 779 l/dan po PE.

Pri izdelavi analize stroškov in koristi ter ostalih izračunih je tako upoštevana poraba vode v višini 114 l/dan na prebivalca

in 779 l/dan na PE za ostale dejavnosti.

5.2.4 Predvidene količine zaračunane odvedene in čiščene odpadne vode v prihodnosti

Za potrebe finančne analize smo na osnovi prodane pitne vode, izračunali bodoče količine odvedene in očiščene

odpadne vode na sistemu, tako za scenarij brez projekta kot za scenarij s projektom. V okviru tega smo upoštevali:

- Letna količina prodane pitne vode v višini 41,7 m3 na prebivalca in 284 m3 na PE za dejavnosti kot osnova za

določanje količin odpadne vode.

- Glede na pretekla gibanja prebivalstva v občini smo upoštevali, da v prihodnje na območju predmetne

aglomeracije ne bo prihajalo do sprememb števila prebivalstva.

- Za potrebe porabe pitne vode za področje ostalih dejavnosti je upoštevano, da ne bo prihajalo do sprememb

prodane pitne vode.

- V okviru scenarija s projektom se količine povečajo glede na novo število priključenih PE na odvajanje in

čiščenje.

Tabela 18.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - brez projekta (m3) Leto 2018 2023 2024 2025 2030 2035 2040 2048

Aglomeracija ID 1033 Miren 113.247 113.247 113.247 113.247 113.247 113.247 113.247 113.247

Ostale aglomeracije 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452

SKUPAJ ODVEDENA IN OČIŠČENA VODA 1.736.699 1.736.699 1.736.699 1.736.699 1.736.699 1.736.699 1.736.699 1.736.699

Tabela 19.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - s projektom (m3) Leto 2018 2023 2024 2025 2030 2035 2040 2048

Aglomeracija ID 1033 Miren 113.247 121.412 121.412 121.412 121.412 121.412 121.412 121.412

Ostale aglomeracije 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452 1.623.452

SKUPAJ ODVEDENA IN OČIŠČENA VODA 1.736.699 1.744.864 1.744.864 1.744.864 1.744.864 1.744.864 1.744.864 1.744.864



5.3 IZVAJALEC GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD

Družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja dve gospodarski javni službi in sicer oskrbo s pitno vodo in

odvajanje komunalnih in meteornih voda.

Poleg teh osnovnih dejavnosti je družba opravljala po tržnih principih še različne storitve fizičnim in pravnim osebam.

Stroški in prihodki v zvezi s takimi storitvami se spremljajo posebej in se ne obravnavajo kot opravljanje gospodarskih

javnih služb, temveč kot opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti.

Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na

območju 5 občin in sicer:

• Mestne občine Nova Gorica,

• Občine Brda,

• Občine Šempeter - Vrtojba,

• Občine Renče - Vogrsko in

• Občine Miren - Kostanjevica.

Obstoječe upravljanje s kanalizacijskim sistemom zajema zagotavljanje nemotenega odtoka odpadne vode od

uporabnikov ter izvajanje nujnih vzdrževalnih del. Upravljavec upravlja s preko 458 km kanalizacijskega omrežja in 45

razbremenilniki, 39 črpališči in 4 zadrževalniki.

Družba oskrbuje z vodo prebivalstvo in gospodarstvo petih občin, ki so enake kot pri GJS odvajanja in čiščenja odpadnih

voda.

Navedenim dejavnostim je družba prilagodila tudi svojo notranjo organizacijsko strukturo in način vodenja prihodkov in

odhodkov v računovodskih in drugih evidencah. Vzdrževanje na področju gospodarskih javnih služb opravlja sektor

upravljanja in vzdrževanja. Tri organizacijski sektorji opravljajo splošne oziroma skupne funkcije podjetja – to so finančno

računovodski sektor, pravno kadrovski sektor in investicijsko-razvojni sektor. Družba ima posebno službo, ki je zadolžena

za tehnološko kontrolo in službo javnih naročil in razpisov. Vsi prihodki in odhodki se v računovodstvu vodijo po

posameznih stroškovnih mestih in po posameznih stroškovnih nosilcih.

Podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. je v 100% lasti šestih občin, ki so tudi njegove ustanoviteljice.

• Mestna občina Nova Gorica (58,3%),

• Občina Šempeter – Vrtojba (22,5%),

• Občina Brda (7,1%),

• Občine Renče – Vogrsko (5,3%),

• Občina Miren - Kostanjevica (4,9%) in

• Občina Ajdovščina (1,9%).

Podjetje ima naslednja javna pooblastila:

• investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje oskrbe naselij s pitno vodo ter odvajanja, čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

• vodenje in izdelava katastra vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav za lastne potrebe in potrebe ustanoviteljev.

• določanje pogojev in dajanje soglasij za posege v prostor in okolje, ki zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, ki so v upravljanju podjetja.

• dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, ki so v upravljanju podjetja.

Nadzorni svet imenuje skupščino in direktorja za dobo 4 let.



Tabela 20.: Podatki o bodočem upravljavcu načrtovane infrastrukture Naziv VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA d.d.

Naslov Cesta 25. junija 1b, 5000 Nova Gorica

ID DDV SI 91503027

Odgovorna oseba Miran Lovrič

Telefonska številka +386 (0)5 339 11 00

E-pošta [email protected]

Organizacijska oblika izvajalca javne službe Delniška družba

5.3.1 Pravni status podjetja

Družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. je bila ustanovljena kot javno podjetje za opravljanje dejavnosti oskrbe

z vodo ter odvajanja odplak na območju mestne občine Nova Gorica, občine Šempeter – Vrtojba, občine Brda, občine

Miren – Kostanjevica ter občine Renče – Vogrsko.

Delniška družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. reg. vl. 1/04033/00.

Registrirani osnovni kapital družbe znaša 2.627.100,00 evrov. Število delnic je 630.000, vrednost ene delnice je 4,17

evrov. Celotni kapital je vpisan in vplačan. Lastniška struktura se v obravnavanem poslovnem letu ni spremenila. Družba

je v 100% lasti občin.

5.3.2 Organi družbe in kadrovska zasedba

Skupščina

Delničarji družbe uresničujejo svoje pravice na skupščini delničarjev, kjer odločajo o sprejetju letnega poročila, uporabi

bilančnega dobička, imenovanju oziroma odpoklicu članov nadzornega sveta, spremembi statuta, imenovanju revizorja

in drugih pravicah glede na določila ZGD-1. Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in

takrat, ko je to v korist družbe. O sklicu skupščine odloči direktor družbe. Sklic skupščine se objavi z navedbo časa in

kraja skupščine ter pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice.

Nadzorni svet

Vloga nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe, kar mu daje pravico, da od uprave zahteva poročanje o

vprašanjih, ki jih določa zakon ter vprašanjih, ki se mu zdijo pomembna. Nadzorni svet ima osem članov. Pet članov

nadzornega sveta zastopa interese delničarjev (občine, ki so lastnice družbe in hkrati lastnice infrastrukture, ki jo ima

družba v najemu) in jih imenuje skupščina. Trije člani nadzornega sveta so predstavniki delavcev, kot določa Zakon o

sodelovanju delavcev pri upravljanju in jih izvoli svet delavcev.

Direktor

Direktorja imenuje in odpokliče nadzorni svet družbe. Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje neomejeno. Za

katere posle je predhodno soglasje nadzornega sveta določa statut družbe.

Družba izvaja tri dejavnosti kot gospodarsko javno službo, to je oskrbo z vodo, odvajanje komunalnih in meteornih voda

ter čiščenja odplak. Pričela ja tudi s sistematskim čiščenjem greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Poleg tega je

družba opravljala po tržnih principih še različne storitve fizičnim in pravnim osebam. Stroški in prihodki v zvezi s temi

storitvami se spremljajo posebej in se ne obravnavajo kot opravljanje gospodarskih javnih služb, temveč kot opravljanje

drugih dejavnosti.



Navedenim dejavnostim je prilagojena tudi notranja organizacijska struktura in način vodenja prihodkov in odhodkov v

računovodskih in drugih evidencah. Vzdrževanje na področju gospodarskih javnih služb opravlja sektor upravljanja in

vzdrževanja. Trije organizacijski sektorji opravljajo splošne oziroma skupne funkcije podjetja – to so finančno

računovodski sektor, pravno kadrovski sektor in investicijsko-razvojni sektor. Družba ima posebno službo, ki je zadolžena

za tehnološko kontrolo in službo javnih naročil in razpisov.

Ob koncu poslovnega leta je bilo v družbi 91 zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih v letu 2018 je bila 48,82 let.

Tabela 21.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi Stopnja izobrazbe Število zaposlenih

I. 0

II. 4

III 2

IV. 46

V. 17

VI. 9

VII. 12

VIII. 1

SKUPAJ 91

Vir: Letno poročilo, ViK Nova Gorica d.d.

5.3.3 Finančno poslovanje podjetja

V nadaljevanju so predstavljeni računovodski izkazi družbe Vodovodi in kanalizacija d.d. (bilanca stanja in izkaz uspeha)

za obdobje od 2016 do 2018.

Tabela 22.: Bilanca stanja za obdobje 2016 – 2018 2016 2017 2018

A) Dolgoročna sredstva 5.831.038 5.710.152 5.423.353

Neopredmetena sredstva 53.449 98.110 114.754

Opredmetena osnovna sredstva 2.692.011 2.803.889 2.749.666

Dolgoročne naložbe, posojila 47.798 37.787 37.787

Dolgoročne poslovne terjatve 3.011.263 2.736.106 2.487.630

Odložene terjatve za davek 26.517 34.260 33.516

B) Kratkoročna sredstva 2.352.419 2.779.427 2.613.695

Zaloge 618.046 518.139 493.309

Kratkoročne finančne naložbe 12.398 0 0

Kratkoročne poslovne terjatve 1.709.134 2.246.170 2.059.844

Denarna sredstva 12.841 15.118 60.542

C) Kratkoročne aktive časovne razmejitve 36.309 112.838 156.652

I. SKUPAJ SREDSTVA 8.219.766 8.602.417 8.193.700

Zunajbilančna sredstva 54.987.699 106.780.178 101.946.682

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A) KAPITAL 3.224.247 3.129.221 2.337.279

Vpoklican kapital 2.627.100 2.627.100 2.627.100

Kapitalske rezerve 340.778 340.778 340.778

Zakonske rezerve 207.884 262.710 262.710

Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -41.922 -61.315 -62.785

Čisti poslovni izid poslovnega leta 90.407 -40.052 -830.524

B) DOLGOROČNE REZERVACIJE, PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 503.747 524.936 483.062

C) DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 742.567 379.999 615.721

Č) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 3.287.244 4.194.527 4.673.976

Kratkoročne finančne obveznosti 1.303.519 1.092.343 446.523

Kratkoročne poslovne obveznosti 1.983.725 3.102.184 4.227.453

D) KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 461.961 373.734 83.662

I. SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV 8.219.766 8.602.417 8.193.700

Izven bilančna evidenca 54.987.699 106.780.178 101.946.682



Slika 5.1: Gibanje sredstev Vodovodi in kanalizacija d.d. v obdobju 2016 -2018 (v EUR)

Celotni kapital družbe Vodovodi in kanalizacija d.d. je na dan 31.12.2018 znašal 2.337.279 EUR in se je v letu 2018

zmanjšal za 25%. Zmanjšanje kapitala je rezultat negativnega poslovnega rezultata družbe v letu 2018. Osnovni kapital

družbe znaša 2.627.100 EUR.

V poslovnem letu 2018 je družba ustvarila čisto izgubo v višini 788.357 EUR. Družba je imela za 615.721 EUR dolgoročnih

obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti so na dan 31.12.2018 znašale 4.227.453 EUR.

Tabela 23.: Izkaz uspeha za obdobje 2015 – 2017 IZKAZ USPEHA 2016 2017 2018

A) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 8.170.051 10.265.024 12.340.432

Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 5.614.617 6.312.783 7.471.620

Omrežnina 2.190.053 3.560.243 4.482.643

Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 365.381 391.998 386.169

Drugi poslovni prihodki 99.328 507.051 330.418

Usredstveni lastni proizvodi in storitve 0 36.688 1.470

B) KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 8.269.379 10.808.763 12.672.320

C) POSLOVNI ODHODKI 8.065.452 10.852.678 13.422.556

I. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 1.560.380 1.942.815 2.128.595

Stroški porabljenega materiala 1.560.380 1.942.815 2.128.595

II. STROŠKI STORITEV 3.734.601 6.004.576 8.035.537

III. STROŠKI DELA 2.213.686 2.376.442 2.632.568

Stroški plač 1.649.561 1.743.739 1.954.866

Stroški pokojninskih zavarovanj 187.295 199.792 222.997

Stroški drugih socialnih zavarovanj 111.311 117.763 132.793

Drugi stroški dela 265.519 315.148 321.912

IV. ODPISI VREDNOSTI 195.766 168.300 258.177

Amortizacija 164.180 158.039 196.639

Prevrednotovalni odhodki 31.586 10.261 61.538

V. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 361.019 360.545 367.679

D) REZULTAT IZ POSLOVANJA 203.927 -43.915 -750.236

E) FINANČNI PRIHODKI 11.167 16.244 15.522

F) FINANČNI ODHODKI 185.251 61.215 49.308

G) REZULTAT IZ FINANCIRANJA -174.084 -44.971 -33.786

H) POSLOVNI IZID REDNEGA DELOVANJA 29.843 -88.886 -784.022

I) DRUGI PRIHODKI 106.634 7.702 6.445

J) DRUGI ODHODKI 2.287 2.191 10.036

K) REZULTAT IZREDNEGA DELOVANJA 104.347 5.511 -3.591

L) POSLOVNI IZID 134.190 -83.375 -787.613

M) DAVEK IZ DOBIČKA 4.314 0 0

N) ODLOŽENI DAVKI 994 -7.742 744

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 128.882 -75.633 -788.357

Čisti prihodki od prodaje so se v primerjavi z letom 2017 povečali za 20%.



5.3.4 Analiza obstoječih cen gospodarskih javnih služb – oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode

Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih

služb (Ur.l. RS št.87/12, 109/12 in 76/17). Glavne značilnosti oblikovanja cen po uredbi so naslednje:

- cene so ločene na omrežnino (glede na zmogljivost vodovodnega priključka) in vodarino oz. ceno storitve,

- cene znotraj občine glede na vrsto uporabnikov (gospodarstvo, gospodinjstvo, ustanove) niso diferencirane,

- v ceno vodarine je vključen tudi strošek vodnega povračila za prodano pitno vodo,

- v večstanovanjskih stavbah (blokih), ki imajo skupni vodomer, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna

omrežnina za priključek DN 20 (17. in 20. člen Uredbe),

- cena storitve se uporabnikom zaračunava glede na dobavljeno količino pitne vode in omrežnina glede na

zmogljivost vodovodnega priključka.

Ceniki Vodovodov in kanalizacije d.d. so razvidni iz tabel v nadaljevanju. Prikazane so potrjene cene za storitev oskrbe s

pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter cena okoljske dajatve na Občine Miren - Kostanjevica.

Tabela 24.: Cena oskrbe s pitno vodo

ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV

Omrežnina (premer vodomera):

brez vodomera kom/mes. 6,8800 9,50%

DN 15 kom/mes. 6,8800 9,50%

DN 20 kom/mes. 6,8800 9,50%

DN 25 kom/mes. 20,6400 9,50%

DN 30 kom/mes. 20,6400 9,50%

DN 40 kom/mes. 68,8000 9,50%

DN 50 kom/mes. 103,2000 9,50%

DN 80 kom/mes. 344,0000 9,50%

DN 100 kom/mes. 688,0000 9,50%

DN 150 kom/mes. 1.376,0000 9,50%

Cena storitve:

Vodarina m3 0,9227 9,50%

Vir: Vodovodi in kanalizacija d.d., cene veljajo od 21.6.2017

Tabela 25.: Cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode

ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV


vrez vodomera kom/mes. 4,3377 9,50%

DN 15 kom/mes. 4,3377 9,50%

DN 20 kom/mes. 4,3377 9,50%

DN 25 kom/mes. 13,0131 9,50%

DN 30 kom/mes. 13,0131 9,50%

DN 40 kom/mes. 43,3770 9,50%

DN 50 kom/mes. 65,0655 9,50%

DN 80 kom/mes. 216,8850 9,50%

DN 100 kom/mes. 433,7700 9,50%

DN 150 kom/mes. 867,5400 9,50%

Cena storitve:

Odvajanje komunalnih odpadnih vod m3 0,4070 9,50%




Tabela 26.: Cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV


brez vodomera kom/mes. 6,3056 9,50%

DN 15 kom/mes. 6,3056 9,50%

DN 20 kom/mes. 6,3056 9,50%

DN 25 kom/mes. 18,9168 9,50%

DN 30 kom/mes. 18,9168 9,50%

DN 40 kom/mes. 63,0560 9,50%

DN 50 kom/mes. 94,5840 9,50%

DN 80 kom/mes. 315,2800 9,50%

DN 100 kom/mes. 630,5600 9,50%

DN 150 kom/mes. 1.261,1200 9,50%

Cena storitve:

Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda m3 0,6871 9,50%




5.4 SWOT ANALIZA

SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo

projekta. Prednost je vsaka sposobnost, s katero projekt lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki

ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja, z njihovo pravilno

in natančno uporabo imamo možnost, da dosežemo svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo

doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva.

Tabela 27.: SWOT analiza

Pre

dn

ost

i:

➢ znano število ogroženih urbaniziranih površin,

➢ ekološka stabilnost prostora, ➢ biotska pestrost in naravna ohranjenost.

Slab

ost

i

➢ nepovezano delovanje občin na področju varstva okolja/odsotnost regionalnega nivoja in institucionalne povezanosti,

➢ zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev,

➢ povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva,

➢ negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala,

➢ veliko število pretočnih greznic brez rednega praznjenja,

➢ manjša naselja brez kanalizacijskih sistemov, ➢ pomanjkanje konceptov ravnanja z blatom iz

čistilnih naprav, ➢ onesnaževanje zalog podzemnih vod iz

točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja.

Cilj

:

Izvedba projekta bo povečala urbanizacijo

naselij, ki bodo imela urejeno odvajanje in

čiščenje odpadne komunalne vode, kar bo

imelo pozitiven vpliv na razvoj in zdravje ljudi.

Cilj

:

Izvedba projekta bo delno vplivala na zmanjševanje

trenda povečevanja zdravstvene ogroženosti

prebivalcev predmetnih naselij, prav tako je

smiselno, da investitorji tekom izvajanja gradnje

obveščajo širšo javnost o pomembnosti zaščite

okolja in ji predstavljajo pomembnost

predmetnega projekta.

Pri

ložn

ost

i:

➢ izboljšanje okoljske infrastrukture /monitoring,

➢ neizgrajenost objektov in naprav, ➢ razvoj novih delovnih mest, ➢ urejenost infrastrukture kot konkurenčna

prednost Republike Slovenije, ➢ ohranitev vodnih virov kot strateška

dobrina države v času klimatskih sprememb,

➢ pozitivni učinki na zdravje prebivalstva,

Nev

arn

ost

i:

➢ migracije prebivalstva (znotraj RS), ➢ sprememba politike oblikovanja cen za

odvajanja in čiščenja odpadne vode, ➢ povečana ranljivost zaradi klimatskih

sprememb, ➢ nesposobnost usklajevanja različnih interesov

v prostoru (kmetijstvo, turizem, varstvo narave in kulturne dediščine).

Cilj

Izvedba projekta bo delno vplivala na

zmanjševanje trenda povečevanja zdravstvene

ogroženosti prebivalcev predmetnih naselij,

prav tako je smiselno, da investitorji tekom

izvajanja gradnje obveščajo širšo javnost o

pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljajo

pomembnost predmetnega projekta.

Cilj

Menimo, da bo izvedba projekta minimalno

vplivala na migracije iz naselij, ki še niso priključena

na sistem odvajanja in čiščenja, v komunalno

urejena urbana območja projekta.



6 TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL

S projektom je predvidena izgradnja skupaj cca 742 m kanalizacijskega sistema. V sklopu projekta bo zgrajeno tudi cca

119 m meteorne kanalizacije.

Odsek 2

Na območju Gornjega Mirna severno od državne ceste R3-614, odsek 1408, Gornji Miren - Miren se izvede fekalna

kanalizacija z navezavo na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje.

Fekalni kanal FK2, dimenzije DN250 in dolžine 105 m, začenja v novem jašku FRJ2.2, lociranem v bližini objekta s hišno

številko "Miren 5". Kanal poteka vzdolž poljske poti v smeri Z do križišča z nekategorizirano občinsko cesto. Od tu poteka

vzdolž nekategorizirane občinske ceste v smeri proti J do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1408, Gornji Miren -

Miren, kjer se priključi na obstoječi kanal.

Fekalni kanal FK2.1, dimenzije DN200 in dolžine 21 m, začenja v novem jašku FRJ2.1.2, lociranem v bližini objekta s

hišno številko "Miren 5 E". Kanal poteka vzdolž parkirišča v smeri proti J do objekta s hišno številko "Miren 5 C". Od tu

poteka kanal v smeri proti JZ do občinske ceste LC 059021, kjer se priključi na obstoječi kanal.

Odsek 3

Na območju Gornjega Mirna vzdolž občinske ceste JP 759256 se izvede fekalna kanalizacija z navezavo na že zgrajeno

primarno oz. sekundarno omrežje.

Fekalna kanalizacija se izvede na območju v Gornjem Mirnu vzdolž občinske ceste JP 759256.


številko "Miren 5 K". Kanal poteka vzdolž parkirišča večstanovanjskega objekta do občinske ceste JP 759256. Od tu

poteka vzdolž občinske ceste JP 759256 v smeri proti J do križišča z občinsko cesto JP 759255, kjer se priključi na obstoječi

kanal.

Odsek 4

Na obravnavanih območjih je potrebno kanalizacijsko omrežje zgraditi na novo, saj obstoječe omrežje mešanega tipa

ne zadošča niti hidravličnim niti gradbeno-tehničnim zahtevam za javno kanalizacijo. Nova kanalizacija se izvede v

ločenem sistemu.

Fekalno in meteorno kanalizacijo se naveže na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje.

Na odsekih, kjer z gradnjo kanalizacije posegamo v traso obstoječega vodovoda, je predvidena njegova rekonstrukcija.

Fekalna in meteorna kanalizacija se izvede na območju v Klancu vzdolž občinske ceste z oznako JP 759203.


številko "Miren 21". Kanal poteka vzdolž ceste v smeri proti J do križišča s cesto JP 759203. Od tu poteka kanal vzdolž

ceste JP 759203 v smeri proti V do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1047, kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal

poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK4.



Meteorni kanal MK4, dimenzije DN250 in dolžine 43 m, začenja v novem jašku MRJ4.3, lociranem v bližini objekta s

hišno številko "Miren 21". Kanal poteka vzdolž ceste v smeri proti J do križišča s cesto JP 759203. Od tu poteka kanal

vzdolž ceste JP 759203 v smeri proti V do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1047, kjer se priključi na obstoječi kanal.

Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK4.

Na meteorne kanale se vzdolž tras preko jaškov ali s slepimi priključki navezujejo cestne površine in posamezni

stanovanjski objekti s svojimi meteornimi vodami.

Odsek 5



ločenem sistemu.



Fekalna in meteorna kanalizacija se izvede na območju v Klancu vzdolž občinske ceste z oznako JP 759203.


številko "Miren 23". Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP 759203 v smeri proti SZ do križišča s cesto JP 759201, kjer se

priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK5.


hišno številko "Miren 23". Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP 759203 v smeri proti SZ do križišča s cesto JP 759201, kjer

se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK5.



Odsek 10

Na območju Mirenskega gradu se izvede fekalna kanalizacija z navezavo na že zgrajeno primarno oz. sekundarno

omrežje.

Kanal FK10, dimenzije DN250 in dolžine 355 m, začenja v novem jašku FRJ10.8, lociranem v bližini objekta s hišno

številko "Miren 215". Kanal poteka po JV delu območja Mirenski grad do objekta s hišno številko "Miren 216". Od tu

poteka v smeri JZ po pobočju pod Mirenskim gradom do ceste LC 259041 in nato vzdolž nje v smeri proti SZ do objekta

s hišno številko "Miren 218", kjer se priključi na obstoječi kanal.

Odsek 11



ločenem sistemu.






številko "Miren 101". Od tu poteka kanal vzdolž ceste v smeri proti Z do objekta s hišno številko "Miren 105A", kjer se

priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK11.


hišno številko "Miren 101". Od tu poteka kanal vzdolž ceste v smeri proti Z do objekta s hišno številko "Miren 105A",

kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK11.



Slika 6.1: Pregled predvidenih investicij v prostoru



Tabela 28.: Predvidena investicija v aglomeraciji Miren z dolžinami kanalov v m aglomeracija Miren DN 200 DN250 meteorna

Odsek 2 FK2 105 FK2.1 21 Odsek 3 FK3 141 Odsek 4 FK4 44 MK4 43

Odsek 5 FK5 34 MK5 32

Odsek 10 FK10 355 Odsek 11 FK11 42 MK11 44

Skupaj fekalna kanalizacija 742

Skupaj meteorna kanalizacija 119



7 ANALIZA ZAPOSLENIH

7.1 ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ«

INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO

Ob koncu poslovnega leta je bilo v družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. 91 zaposlenih. Povprečna starost

vseh zaposlenih v letu 2018 je bila 48,82 let.

Tabela 29.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi Stopnja izobrazbe Število zaposlenih

I. 0

II. 4

III 2

IV. 46

V. 17

VI. 9

VII. 12

VIII. 1

SKUPAJ 91

Vir: Letno poročilo, ViK Nova Gorica d.d.

Zaradi izvedbe projekta ni predvidenih dodatnih zaposlitev za upravljanje, s projektom zgrajene, infrastrukture..



8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA

8.1 OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA

Projekt je predstavljen vrednostno iz vidika investicijskih stroškov, ki poleg stroškov, ki so neposredno vezani na gradnjo,

vsebujejo tudi druge z investicijo povezane stroške. Le ti zajemajo ocenjeno vrednost stroškov gradbenega nadzora,

obveščanja in informiranja javnosti, nepredvidenih del, priprave potrebne dokumentacije in vodenje ter koordinacijo

projekta.

Stroški gradenj so ocenjeni s strani projektantov.

Ostale stroške smo povzeli na podlagi izkušenj iz preteklih podobnih projektov.

V spodnji tabeli je podan prikaz izračuna stroška obveščanja in informiranja javnosti.

Tabela 30.: Ocena višine stroškov obveščanja in informiranja javnosti

Aktivnost Merilo Količina Cena/enoto

Predvideni skupni stroški

(EUR brez DDV)

Oglasna deska na gradbišču kos 2 1.000 2.000

Razlagalne table kos 2 1.000 2.000

Povezava na občinsko spletno stran in spletno stran

upravljavca kos 1 2.500 2.500

Novinarska konferenca dogodek 1 1.200 1.200

SKUPAJ 7.700

8.1.1 Investicijska vrednost v stalnih cenah Celotna vrednost investicije je po stalnih cenah je ocenjena na 529.514 EUR brez DDV, ki si ga bo občina v celoti povrnila.

Tabela 31.: Investicijska vrednost projekta v stalnih cenah (EUR)

SKUPAJ vključno 2019 2020 2021 2022

Gradnja 409.127 0 102.282 204.564 102.282


fekalni kanal FK2 53.158 0 13.290 26.579 13.290

fekalni kanal FK2.1 10.020 0 2.505 5.010 2.505

fekalni kanal FK3 80.767 0 20.192 40.384 20.192

fekalni kanal FK4 31.085 0 7.771 15.543 7.771

fekalni kanal FK5 37.474 0 9.369 18.737 9.369

fekalni kanal FK10 91.713 0 22.928 45.857 22.928

fekalni kanal FK11 43.683 0 10.921 21.842 10.921







Projektna dokumentacija 30.000 30.000

Investicijska dokumentacija 15.000 15.000

Razpisna dokumentacija 10.000 10.000



Skupaj 529.514 55.000 119.270 235.973 119.270

DDV (22%) 116.493 12.100 26.239 51.914 26.239

Skupaj z DDV 646.007 67.100 145.510 287.887 145.510



8.1.2 Investicijska vrednost v tekočih cenah

Skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

(Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) so tekoče cene tiste cene, ki jih pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo

učinke splošne rasti cen (inflacije). Praviloma so izračunane tako, da so stalne cene povečane za odstotek predvidene

inflacije.


1033 Miren« se bo izvajal daljše časovno obdobje in sicer med leti 2020 – 2022. Zato je bilo, skladno napovedjo

gospodarskih gibanj, ki jo pripravlja UMAR, pri preračunu investicijskih vrednosti v tekoče cene upoštevano povečanje

cen zaradi inflacije v prihodnosti.

Upoštevana je bila sledeča rast cen na letni ravni:

• Za leta 2020-2022 je bila upoštevana 2,2% letna rast cen

Tabela 32.: Investicijska vrednost projekta v tekočih cenah (EUR) SKUPAJ vključno 2019 2020 2021 2022

Gradnja 427.377 0 104.532 213.663 109.182


fekalni kanal FK2 55.529 0 13.582 27.761 14.186

fekalni kanal FK2.1 10.467 0 2.560 5.233 2.674

fekalni kanal FK3 84.370 0 20.636 42.180 21.554

fekalni kanal FK4 32.472 0 7.942 16.234 8.296

fekalni kanal FK5 39.146 0 9.575 19.570 10.001

fekalni kanal FK10 95.804 0 23.433 47.896 24.475

fekalni kanal FK11 45.632 0 11.161 22.813 11.657












Skupaj 550.682 55.000 121.894 246.471 127.317

DDV (22%) 121.150 12.100 26.817 54.224 28.010

Skupaj z DDV 671.832 67.100 148.711 300.695 155.326

Celotna vrednost investicije je po stalnih cenah je ocenjena na 550.682 EUR brez DDV. Upravičeni stroški znašajo

488.843 EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini 61.839 EUR. V tabeli v nadaljevanju prikazujemo celotno

investicijsko vrednost razdeljeno na upravičene in neupravičene stroške.



Tabela 33.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR)

SKUPAJ Upravičeni stroški Ostali stroški

Gradnja 427.377 427.377 0

fekalna kanalizacija 363.419 363.419 0


fekalni kanal FK2.1 10.467 10.467 0






meteorna kanalizacija 63.958 63.958 0




Nepredvidena dela (do 10%) 42.737 42.737 0

Stiki z javnostjo 8.044 8.044 0

Projektna dokumentacija 30.000 0 30.000

Investicijska dokumentacija 15.000 0 15.000

Razpisna dokumentacija 10.000 0 10.000

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 10.685 10.685 0

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 6.839 0 6.839

Skupaj 550.682 488.843 61.839

DDV (22%) 121.150 0 121.150

Skupaj z DDV 671.832 488.843 182.989



9 ANALIZA LOKACIJE


1033 Miren« se bo izvajal na območju Občine Miren - Kostanjevica, ki je del Goriške regije.

Slika 9.1: Umestitev projektnega področja

Mikrolokacijo projekta predstavlja področje aglomeracije ID 1033 Miren, ki spada med območja poselitve, ki so

obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij.

Slika 9.2: Aglomeracija ID 1033 Miren (vir: https://www.geoprostor.net)



Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo. Je sedež Občine Miren - Kostanjevica. To

razpotegnjeno naselje leži med tremi obronki reke Vipave, ki tu tudi počasi zapusti Slovenijo.

Miren leži v skrajno zahodnem delu Vipavske doline tik ob Slovensko-Italijanski meji. Osrednja nadmorska višina je 45

metrov, najnižja 39 metrov najvišja (Mirenski grad) pa 120 metrov. Naselje leži ob vznožju Kraške planote.

Gradnja fekalne kanalizacije bo potekala: na območju Gornjega Mirna Mirnu vzporedno z občinsko cesto z oznako LC

059021 in vzdolž nekategorizirane občinske ceste, vzdolž občinske ceste JP 759256, na območju v Klancu vzdolž občinske

ceste z oznako JP 759203, na območju Mirenskega gradu in na zahodnem delu območja Lasc.

Slika 9.3: Prikaz mikrolokacij izvedbe projekta



9.1 OBMOČJA VAROVANJ IN OMEJITEV

Območje načrtovane gradnje kanalizacije se nahaja izven območja Natura 2000 in ekološko pomembnih območij.

Slika 9.4: Lokacije varovanih območij (vir: https://www.geoprostor.net)

9.2 PROSTORSKI AKTI

Projekt je usklajen s prostorskimi akti:

• Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3a Občinskega prostorskega načrta Občine Miren – Kostanjevica (Ur. l. RS št. 21/16).



10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO

STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA

ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO

10.1 VPLIV NA VODNI REŽIM ALI STANJE VODA

Območje predvidenega posega se nahaja na območju varstvenih pasov vodnih virov pri Brestovici pri Komnu - IV.

varstveni pas (Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu, Uradno glasilo občina Ajdovščina, Nova

Gorica in Tolmin, št. 14/83, Pravilnik o izvajanju tega odloka, Uradno glasilo občina Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin,

št. 5/84) in na območju Vrtojbensko-Mirenske podtalnice, ki jo je kljub temu, da Odlok o njeni zaščiti še ni bil sprejet,

potrebno zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov ustrezno ščititi.

Za preprečevanje škodljivih vplivov na stanje podzemnih in površinskih voda ter vodni režim je predvidena izgradnja

vodotesnih cevovodov in pripadajočih objektov.

Za preprečitev negativnih vplivov na vode in vodni režim, ki bi lahko nastali zaradi gradnje, pa mora dosledno upoštevati

naslednje ukrepe tudi izvajalec:

• za varovanje vode in tal neposredne okolice posega pred emisijami gradbene mehanizacije in vozil je potrebno med izvajanjem gradnje objekta zagotoviti pazljivo ravnanje in skrb za tehnično brezhibno mehanizacijo, da se prepreči izlitja goriv, olj in maziv;

• vso mehanizacijo, ki se uporablja na gradbišču, je potrebno vsakodnevno servisirati in kontrolirati z vidika tehnične neoporečnosti;

• oskrba vozil z gorivom in mazivi se mora opravljati na bencinskih servisih ali na za to ustrezno opremljenih ploščadih, na gradbišču pa le z uporabo mobilne pretakalne ploščadi

• posegi v tla se morajo izvajati tako, da se prizadene čim manjše talne površine z upoštevanjem ukrepov, določenih na podlagi geomehanskih raziskav.

Križanja kanalizacije z vodotoki niso predvidena.

Z nameravano investicijo se bodo zmanjšale obremenitve emisij v tla in vode, saj se bo z urejenim kanalizacijskim

sistemom v naseljih uredilo odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki ga sedaj rešuje vsako gospodinjstvo posebej.

Največkrat so to greznice, ki imajo nekontroliran izpust v bližnji odvodni kanal ali ponikalnico.

10.2 VPLIV NA TLA

Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda z obravnavanih območij se bo stanje tal vsekakor izboljšalo. Sedanje

reševanje gospodinjskih odpadnih voda namreč prebivalci rešujejo z lastnimi greznicami, ki imajo izpust v tla.

Najpomembnejša posledica načrtovane investicije (izgradnje kanalizacije) je prenehanje nekontroliranega ponikanja

odpadnih voda, ki se dogaja danes oz. bo le-to bistveno zmanjšano.

10.3 VPLIV NA ZRAK

Nameravana investicija vključuje izgradnjo kanalizacijskega sistema v naseljih, kar pomeni, da bo problem neprijetnih

vonjav iz greznic znotraj naselja s to investicijo rešen.



10.4 VPLIV NA HRUP

Med gradnjo bo hrup povzročal transport in gradbena mehanizacija. Vsa gradbena dela se bodo izvajala v dnevnem

času.

Med obratovanjem sistema odvajanja ni predvidenega nastanka hrupa.

10.5 VPLIV NA ODPADKE

Med gradnjo je pričakovati nastanek gradbenih odpadkov, za katere pa je potrebno, skladno z Uredbo o ravnanju z

odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, zagotoviti ustrezno ravnanje.

10.6 VPLIV NA BIOSFERO

Nameravana investicija sicer predstavlja poseg v prostor in določene motnje (hrup, prah, odpadki, ipd.) med izgradnjo

kanalizacijskega sistema znotraj naselij.

Vendar pa investicija v urejen sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda predstavlja višji nivo urejenosti in

kakovostnega življenjskega okolja.

Predvidena gradnja infrastrukture ob upoštevanju pogojev iz gradbenih dovoljenj, ne bo povzročala onesnaženja ali

zastrupitve vode in tal. Celotna infrastruktura bo potekala pod nivojem tal in zato ne bo povzročala dodatnega osenčenja

sosednjih objektov. Postavitev in obratovanje kanalizacijskega sistema, ki se zaključuje na centralni čistilni napravi bo

imelo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, saj se bo izboljšalo ravnanje z odpadno vodo.

10.7 VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE

Predvideni gradbeni poseg je načrtovan na območju registrirane dediščine EŠD 176600 Miren-Arheološko najdišče Ob

pokopališču in na območju registrirane dediščine EŠD 4737 Miren – arheološko območje Grad ter na območju

registrirane nepremične dediščine Miren-Ambient hiš z vodnjakom EŠD 17714.

Zaradi navedenega mora izvajalec pri gradbenih delih upoštevati naslednje kulturnovarstvene pogoje:

• V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 se ob gradnji kanalizacije zahteva predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave ob gradnji (v obsegu 126 m); arheološke raziskave lahko izvaja le strokovno usposobljen izvajalec, raziskavo pa nadzoruje pristojen zavod.

• V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 se ob gradnji kanalizacijskega omrežja na zemljišču s parcelno številko 525/4 k.o. Miren zahteva predhodne arheološke raziskave; arheološko dokumentiranje ob gradnji.

• Investitor je dolžan v skladu z določili 31. člena ZVKD-1 pridobiti na Ministrstvu za kulturo Kulturovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev ostaline (in sicer za arheološke raziskave ob gradnji!).

• V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 predhodne raziskave vključujejo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.

• Stroške arheološkega dokumentiranja ob gradnji je dolžan v skladu z določili 34. člena ZVKD-1 kriti investitor posega.

• ZVKDS OE Nova Gonca bo v skladu z določili 84. ilena ZVKD-I izvajal konservatorski nadzor nad posegi v nepremično dediščino, zato je potrebno začetek del 10 dni pred pričetkom pisno sporočiti na pristojno OE, Nova Gorica.

• V primeru odkritja intaktnih arheoloških plasti ali struktur bo ZVKDS OE Nova Gorica v skladu z določbami ZVKD-1 posredoval natančne pogoje za varstvo.



11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE

Izdelava projektne dokumentacije je zaključena. Pridobitev gradbenih dovoljenj je predvidena pred koncem leta 2019.

Izvedba javnih naročil je predvidena ob koncu leta 2019. Izvedba gradbenih del je predvidena med leti od 2020 do 2022.

Tabela 34.: Terminski plan

Aktivnosti 2018 2019 2020 2021 2022

1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2







Priprava študije izvedljivosti

Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev

Pregled in potrditev vloge s strani MOP, SVRK

Podpis odločbe



Podpis pogodb




11.1 ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA

Izvedbo projekta vodi projektna skupina, ki jo vodi vodja projekta s člani. Osnova naloga projektne naloge bo izvedba

samega projekta:

• sodelovanje pri pripravi vloge in ostalih dokumentov za pridobitev ustreznih virov financiranja projekta,

• usklajevanja dokumentacije s posredniškim telesom, Ministrstvo za okolje in prostor in ostalim inštitucijami,

• administrativna dela, pregled in usklajevanje dela z izbranimi izvajalci gradenj, nadzora, stiki z javnostjo in

• priprava vseh poročil v času izvedbe projekta.

Kot koordinatorja je občina pooblastila javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., da v njenem imenu

izvaja aktivnosti vodenja, koordiniranja in usklajevanja med občino upravičenko in pristojnimi organi ter da v njenem

imenu izvede javna naročila in zagotovi potrebno skupno projektno in investicijsko dokumentacijo ter izvede postopek

pridobitve nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada.

Slika 11.1: Organizacijska struktura za izvedbo projekta



Projekt se bo izvajal v okviru projektne skupine, ki jo vodi Nevenka Vuk. V spodnji tabeli je prikaz članov projektne

skupine in njihove funkcije ter izkušnje pri dosedanjem delu.

Tabela 35.: Projektna skupina Ime in priimek osebe Funkcija v projektni skupini Zaposlenost

Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospodarstvo, turizem in projekte Vodenje in koordinacija projekta Občina Miren-Kostanjevica

Mirjam Klančič, računovodstvo

Finančno spremljanje operacije, sodelovanje pri izdelavi

zahtevkov ter finančnih poročil Občina Miren-Kostanjevica

Albin Pahor, investicije

Nadzor nad izvedbo operacije: področje izgradnje in nadzora

nad gradnjo Občina Miren-Kostanjevica

Mitja Gorjan Koordinacija, priprava teh. in invest. dokumentacije, vodenje

Vodovodi in kanalizacija Nova

Gorica d.d.

Urška Velikonja, pravna služba Pravna pomoč pri operaciji Občina Miren-Kostanjevica

11.2 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA

Projekt je pripravljen za izvedbo. V predhodni investicijski dokumentaciji so bile analizirane vse tehnične variante, kot

je bilo predstavljeno v povzetku IP. Za projekt je bila izdelana Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi na osnovi

priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-

benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014 – 2020; European

Commission, December 2014) in vloga za neposredno potrditev operacije, ki sta bili predani na Ministrstvo za okolje in

prostor.

Kot kaže do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganja posebnih ovir za realizacijo ni.

Za projekt je potrebno pridobiti še gradbena dovoljenja in izvesti javna naročila.



12 NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA






























sledeči:



EU sredstva 336.859,27 68,91% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50




EU sredstva 0 0,00% 0 0 0 0




EU sredstva 336.859,27 50,14% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50







13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI

DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA

13.1 FINANČNA ANALIZA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA

Projekt je bil preučen z vidika diskontiranih denarnih tokov, z uporabo inkrementalne metode (brez projekta in s

projektom). Glede na to, da je končni upravičenec občina, ki pa bo infrastrukturo predala v upravljanje družbi Vodovodi

in kanalizacija Nova Gorica d.d., smo za potrebe projekta postavke v izkazih uspeha konsolidirali. Opazovalo se je

diskontirani neto denarni tok oz. kumulativen neto denarni tok projekta, ki izkazuje ali je projekt finančno vzdržen oz.

ali se s projektom ustvarja ustrezne in dovolj visoke prihodke za kritje stroškov. Izračunani so bili glavni finančni kazalniki

ter prispevek Skupnosti.

Inkrementalni neto denarni tok se določi na osnovi primerjave scenarija »s projektom« in »brez projekta«. Ta pristop je

pomemben za projekte, ki vključujejo širitev, nadgradnjo in posodobitev obstoječih sistemov.

V našem primeru v občini že obstaja sistem odvajanja in čiščenja s katerim upravlja izvajalec javne službe odvajanja in

čiščenja. Scenarij »brez projekta« vključuje obstoječe stanje odvajanja odpadnih voda in vključuje obstoječe stroške in

prihodke sistema, strošek investicije je v tem primeru 0, prav tako pa na sistem ne bo priključenih dodatnih prebivalcev.

Scenarij »s projektom« vključuje poleg obstoječih operativnih stroškov in prihodkov tudi stroške investicije in dodatne

obratovalne stroške, ki bodo nastali s projektom. Na osnovi izračunanih cen storitve odvajanja odpadnih vod so

izračunani prihodki iz naslova odvajanja odpadne vode.

Ob tem se je upoštevalo sledeče predpostavke modela:

• Projekt se ocenjuje s pomočjo analize stroškov in koristi.

• Analiza stroškov in koristi je bila narejena na osnovi priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih

projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects,

Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014 – 2020; European Commission, December 2014) in smernic

asistence JASPERS.

• Finančna analiza je bila narejena na osnovi podatkov prejetih s strani naročnika in izvajalca javne službe

odvajanja odpadne vode, projektantskih ocen ter preteklih izkušenj.

• Finančna analiza scenarija »s projektom« vključuje izvedbo gradnje kanalizacije v sklopu projekta »Ureditev

obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033

Miren«.

• Ekonomska doba investicije je bila ocenjena na 30 let, denarni tokovi v okviru modela pa so razporejeni med

leta od 2019 do 2048. Čas gradnje je predviden v obdobju od 2020 do 2022. Polno redno delovanje je

predvideno v letu 2023.

• Za finančno analizo je bila uporabljena 4% diskontna stopnja v skladu z Priročnikom za analizo stroškov in

koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of

Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014 – 2020; European Commission,

December 2014) ter z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).

• Vrednost investicije projekta, ki je bila upoštevana za izračun finančne stopnje primanjkljaja, vsebuje

investicijsko vrednost v stalnih cenah in ne vsebuje DDV, prav tako so izključeni vsi nepredvideni stroški

investicije.

• Prihodki so bili izračunani na podlagi predvidenih količin prodane pitne vode za celotno referenčno obdobje

projekta, kjer so bile upoštevane dodatne priključitve PE na odvajanje odpadnih voda na območju

aglomeracije ID 1033 Miren.



• Pri izračunu dodatnega stroška odvajanja so bili upoštevani dodatni obratovalni stroški in stroški odpisov

vrednosti, ki bodo nastali zaradi izvedbe predmetnega projekta.

• Amortizacijske stopnje, ki so bile upoštevane so skladne s Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS 87/12, 109/12, 76/17).

• Pri izračunu finančnega preostanka vrednosti je bila vključena diskontirana vrednost bodočih neto prihodkov,

v obdobju, ki je bilo določeno z metodo tehtane aritmetične sredine življenjskih dob posameznih sklopov

projekta. Za projekt je bila izračunana končna življenjska doba 50 let, kar pomeni še dodatnih 23 let po

zaključku ekonomske dobe projekta (30 let).

13.2 INVESTICIJSKI STROŠKI PROJEKTA

Skladno s smernicami Evropske Komisije v okviru dokumenta Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih

projektov (2014 – 2020) smo pri finančni analizi upoštevali investicijske vrednosti v stalnih cenah, brez nepredvidenih

del in davka na dodano vrednost.

V spodnji tabeli prikazujemo investicijo celotnega projekta v stalnih cenah brez nepredvidenih del in povračljivega DDV,

ki znaša 488.602 EUR.

Tabela 38.: Dinamika investiranja uporabljena v finančni analizi (EUR)

SKUPAJ

do vključno

2019 2020 2021 2022

Gradnja 409.127 0 102.282 204.564 102.282







Skupaj 488.602 55.000 109.042 215.517 109.042

13.3 AMORTIZACIJA

Strošek amortizacije nove infrastrukture je bil upoštevan v skladu z amortizacijskimi stopnjami določenimi v Uredbi o

metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS 87/12,

109/12 in 76/17). Strošek amortizacije je bil upoštevan pri oblikovanju končne cene, v sami finančni analizi – denarnem

toku, ki je osnova za izračun finančnih kazalnikov pa ni bil upoštevan.

Tabela 39.: Izračun letne amortizacije (EUR)

Investicijska

vrednost

Amortizacijska

stopnja

Letna

amortizacija

Kanalizacija 347.900 6.958

Gradbena dela 347.900 2,0% 6.958

Strojna oprema 0 10,00% 0

Elektro oprema 0 10,00% 0

SKUPAJ 347.900 6.958



13.4 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE (REINVESTIRANJE)

Projekt sicer ne vsebuje elementov kratkoročne opreme, je pa bila od 25. do 27. leta obratovanja sistema predvidena

delna zamenjava kanalizacijskega omrežja.

Tabela 40.: Prikaz reinvestiranja (EUR) 2023 2030 2035 2040 2046 2047 2048

Cevovodi 0 0 0 0 17.395 17.395 17.395

SKUPAJ 0 0 0 0 17.395 17.395 17.395

13.5 OBRATOVALNI, VZDRŽEVALNI, OPERATIVNI STROŠKI SISTEMA ODVAJANJA ODPADNIH VODA

V spodnji tabeli predstavljeni stroški so prav tako del finančne analize, zato predpostavljamo, da so stroški hkrati odtoki

finančne analize pri izračunu denarnega toka skozi ekonomsko dobo projekta. Dodatni stroški se med leti ne

spreminjajo.

Tabela 41.: Prikaz dodatnih letnih obratovalnih stroškov (EUR) Obratovalni stroški Strošek/leto

dodatni stroški vzdrževanja 742

dodatni stroški el. energije 0

SKUPAJ 742

13.6 FINANČNI PREOSTANEK VREDNOSTI

Preostala vrednost je bila izračunana iz neto denarnih tokov po zaključku ekonomske dobe projekta, do konca življenjske

dobe investicije. Življenjska doba investicije je bila določena z metodo tehtane aritmetične sredine življenjskih dob

posameznih sklopov projekta.

Za projekt je bila izračunana življenjska doba 50 let, kar pomeni še dodatnih 23 let po zaključku ekonomske dobe projekta

(30 let).

Tabela 42.: Prikaz tehtane aritmetične sredine življenjskih dob infrastrukture

Zap.št. Investicija Investicijska

vrednost (EUR) Amortizacijska

stopnja (%) Število let Delež Število let

1 Gradbeni del kanalizacije 347.900 2,00% 50 1,00 50

2 Oprema kanalizacije 0 10,00% 10 0,00 0

SKUPAJ 347.900 50

Tehtana aritmetična sredina dobe trajanja = 50

Število let amortiziranja osnovne investicije v ekonomski dobi = 27

Dodatno število let po ekonomski dobi 23

Finančni ostanek vrednosti je bil izračunan na osnovi diskontiranega neto denarnega toka v 23 letih po poteku

ekonomske dobe in znaša 15.250 EUR oz. diskontirano 4.890 EUR. V spodnji tabeli prikazujemo izračun ostanka

vrednosti.



Tabela 43.: Prikaz izračuna ostanka vrednosti EKONOMSKA DOBA 2048 2049 2050 2051 2052 … 2067 2068 2069 2070 2071

SKUPAJ PRIHODKI 22.950 7.700 7.700 7.700 7.700 … 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700 … 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700

Dodatni prih. iz naslova storitve odvajanja 742 742 742 742 742 … 742 742 742 742 742

Dodatni prihodki iz naslova omrežnine 6.958 6.958 6.958 6.958 6.958 … 6.958 6.958 6.958 6.958 6.958

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

FINANČNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

DRUGI PRIHODKI 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

OSTANEK VREDNOSTI 15.250 …

SKUPAJ ODHODKI 18.137 742 742 742 742 … 742 742 70.322 70.322 70.322

POSLOVNI ODHODKI 742 742 742 742 742 … 742 742 742 742 742

Stroški blaga, materiala in storitev 742 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Dodatni obratovalni stroški odvajanja 742 742 742 742 742 … 742 742 742 742 742

FINANČNI ODHODKI 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

DRUGI ODHODKI 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

STROŠEK INVESTICIJE 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Gradnja 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Stiki z javnostjo 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Projektna dokumentacija 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Investicijska dokumentacija 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Razpisna dokumentacija 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 0 0 0 0 0 … 0 0 0 0 0

STROŠEK REINVESTIRANJA 17.395 0 0 0 0 … 0 0 69.580 69.580 69.580

NETO DENARNI TOK 4.813 6.958 6.958 6.958 6.958 … 6.958 6.958 -62.622 -62.622 -62.622

13.7 BODOČI PRIHODKI IZ NASLOVA ODVAJANJA ODPADNIH VODA

Zaradi same investicije in novih priključitev prebivalcev na sistem odvajanja bo prišlo do povečanja prihodkov iz naslova

storitev GJS in omrežnine na področju odvajanja odpadnih voda. Pri izračunih so bile upoštevane količine odvedene

vode glede na situacijo s projektom. V nadaljevanju prikazujemo inkrementalni konsolidiran denarni tok.

Tabela 44.: Prikaz inkrementalnega konsolidiranega denarnega toka

EKONOMSKA DOBA 2019 2020 2021 2022 2023 2030 2040 2046 2047 2048

A. SKUPAJ PRIHODKI 0 0 0 0 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700 22.950

I. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 0 0 0 0 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700 7.700

Dodatni prih. iz naslova storitve odvajanja 0 0 0 0 742 742 742 742 742 742

Dodatni prih. iz naslova omrežnine 0 0 0 0 6.958 6.958 6.958 6.958 6.958 6.958

II. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. FINANČNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. DRUGI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V. OSTANEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15.250

B. SKUPAJ ODHODKI 55.000 109.042 215.517 109.042 742 742 742 18.137 18.137 18.137

I. POSLOVNI ODHODKI 0 0 0 0 742 742 742 742 742 742

a. Stroški blaga, materiala in storitev 0 0 0 0 742 742 742 742 742 742

Dodatni obratovalni stroški odvajanja 0 0 0 0 742 742 742 742 742 742

b. Stroški dela 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c. Drugi poslovni odhodki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. FINANČNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. DRUGI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. STROŠEK INVESTICIJE 55.000 109.042 215.517 109.042 0 0 0 0 0 0

Gradnja 0 102.282 204.564 102.282 0 0 0 0 0 0

Stiki z javnostjo 0 2.567 2.567 2.567 0 0 0 0 0 0

Projektna dokumentacija 30.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Investicijska dokumentacija 15.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Razpisna dokumentacija 10.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 0 2.557 5.114 2.557 0 0 0 0 0 0

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 0 1.637 3.273 1.637 0 0 0 0 0 0

V. STROŠEK REINVESTIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 17.395 17.395 17.395

NETO DENARNI TOK -55.000 -109.042 -215.517 -109.042 6.958 6.958 6.958 -10.437 -10.437 4.813



13.8 DODATEN STROŠEK ODVAJANJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA

Pri finančni analizi je bilo upoštevano povečanje cene odvodnje zaradi nove investicije. Dodaten strošek je izračunan na

način, da so za posamezno leto sešteti dodatni operativni stroški ter amortizacija, ki bodo nastali zaradi izvedbe projekta.

Seštevek stroškov je deljen s količinami prodane pitne vode priključenim na sistem odvodnje in čiščenja v ekonomski

dobi.

Za potrebe finančne analize je dodaten strošek odvodnje odpadnih vod preračunan na m3.

Tabela 45.: Prikaz dodatnih letnih stroškov odvajanja

2023 2025 2030 2035 2040 2047

Dodaten strošek storitve odvajanja 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004

Dodaten strošek omrežnine 0,0040 0,0040 0,0040 0,0040 0,0040 0,0040

13.9 EKONOMSKA ANALIZA

Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti v Analizo stroškov in koristi vključena ekonomska

analiza. Ekonomska analiza je analiza, ki se izvede z uporabo ekonomskih vrednosti in odraža socialne oportunitetne

stroške blaga in storitev.

Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos

pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim

stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko

izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne družbe. Denarni tokovi iz finančne analize se

štejejo kot izhodišče ekonomske analize.

Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do

sofinanciranja s strani EU.

Zato je potrebno, da:

• koristi presegajo stroške projekta,

• sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.

Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila

implementacija projekta. Projekt ima več posrednih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče

pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem.

Pri ekonomski analizi se je izhajalo iz finančne analize in uporabilo standardno metodologijo diskontiranega denarnega

toka.

Glavne predpostavke modela so:

• upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje);

• za ekonomsko analizo je bila upoštevana 5,0% diskontna stopnja,;

• finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji (upoštevan je faktor 1).



V okviru ekonomskih koristi smo opredelili sledeče koristi/stroške:

1. Identifikacija ekonomskih koristi:

• Izboljšanje stanja vodnih teles;

• Zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za čiščenje greznic;

• Oportunitetni strošek gradnje nepretočnih greznic oz. MKČN s terciarno stopnjo čiščenja;

• Koristi na zdravje prebivalcev.

2. Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno ovrednotene, zato se

upošteva naslednje približke:

• Izboljšanje vodnih teles zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema, ki se zaključuje z ustreznim

čiščenjem. V letu 2001 je bil pripravljen s strani Evropske komisije dokument »Benefits of

Compliance with the Environmental Acquis for Candidate Countries’ produced by Ecotec et al in

2001, v katerem so bile navedene vrednosti za izboljšanje vodnih teles za Slovenijo (v poročilu so

bile navedene nizke vrednosti 31,47 EUR/prebivalca in visoke 38,67 EUR po prebivalstvu). V okviru

projekta smo upoštevali višjo vrednost koristi izboljšanja vodnih teles v višini 38,67 EUR po

prebivalcu, ki s tem ko je priključen na čiščenje prispeva k izboljšanju vodnih teles iz naslova

onesnaževanja. Glede na to, da so podatki v poročilu za leto 2001 smo vrednost povečali v skladu

s povprečno rastjo BDP v skladu s statističnimi podatki do leta 2018 in nato rast v višini 2% letno.

• Za zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za čiščenje greznic je bilo upoštevno 450

EUR/gospodinjstvo/leto, saj bi gospodinjstva namesto priključitve na sistem odvajanja in čiščenja

morala zagotoviti ustrezno obdelavo odpadnih voda (podatek povzet po Draft Final CBA

Methodology for Water and Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers).

• Oportunitetni strošek izgradnje novih neprepustnih greznic ali MKČN s terciarnim čiščenjem za

novo priključene prebivalce. Strošek je bil ocenjen na 3.500 EUR/gospodinjstvo za izgradnjo.

• Korist – zmanjšanje vpliva na zdravje: za monetarizacijo učinka se je upoštevalo, da ima izvedba

projekta vpliv na vsaj 2x toliko prebivalcev, kot je novo priključenih prebivalcev s projektom in

njihov strošek, ki predstavlja zmanjšanje stroškov zdravstvenih storitev (Jaspers, Guidelines for

Cost Benefit Analysis of water and wastewater projects to be supported by the Cohesion Fund and

the European regional development in 2007‐2013, December 2008). Kot strošek je vzet strošek v

višin 15 EUR po prebivalcu (glede na to, da je podatek v dokumentu citiran za leto 2008 se upošteva

dejanska rast BDP do leta 2018 in 2% letna rast BDP za preostanek ekonomske dobe).

V nadaljevanju prikazujemo ekonomsko analizo po izbranih letih za celotno ekonomsko dobo projekta.



Tabela 46.: Ekonomska analiza projekta EKONOMSKA DOBA 2019 2020 2021 2022 2023 2030 2035 2040 2048

EKSTERNE KORISTI/STROŠKI 118.300 118.300 118.300 0 12.152 12.956 13.602 14.315 15.579

Izboljšanje stanja vodnega telesa 0 0 0 0 3.924 4.507 4.977 5.495 6.374

Zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za

čiščenje greznic (450 EUR/gospodinjstvo) 0 0 0 0 6.750 6.750 6.750 6.750 6.750

Oportunitetni strošek gradnje nepretočne

greznice ali MKČN s terciarno stopnjo čiščenja

(3.500 EUR/gospodinjstvo) 118.300 118.300 118.300 0 0 0 0 0 0

Koristi na zdravje prebivalcev 0 0 0 0 1.478 1.698 1.875 2.070 2.456

OSTANEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 128.721

SKUPAJ ODHODKI 55.000 109.042 215.517 109.042 742 742 742 742 18.137

POSLOVNI ODHODKI 0 0 0 0 742 742 742 742 742

Stroški blaga, materiala in storitev 0 0 0 0 742 742 742 742 742

Dodatni obratovalni stroški odvajanja 0 0 0 0 742 742 742 742 742

Stroški dela 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Drugi poslovni odhodki 0 0 0 0 0 0 0 0 0

FINANČNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DRUGI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠEK INVESTICIJE 55.000 109.042 215.517 109.042 0 0 0 0 0

Gradnja 0 102.282 204.564 102.282 0 0 0 0 0

Stiki z javnostjo 0 2.567 2.567 2.567 0 0 0 0 0

Projektna dokumentacija 30.000 0 0 0 0 0 0 0 0

Investicijska dokumentacija 15.000 0 0 0 0 0 0 0 0

Razpisna dokumentacija 10.000 0 0 0 0 0 0 0 0

Nadzor nad gradnjo (2,5%) 0 2.557 5.114 2.557 0 0 0 0 0

Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) 0 1.637 3.273 1.637 0 0 0 0 0

STROŠEK REINVESTIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 17.395

NETO DENARNI TOK 63.300 9.258 -97.217 -109.042 11.410 12.214 12.860 13.573 126.164



14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V

EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER

IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S

PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:

• Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem območju kar posredno vpliva na večjo rast

prebivalstva z vidika poselitve.

• Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje

prebivalcev.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju:

• Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj podeželja in podjetništva, saj bo s popolno ureditvijo

komunalne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih in prostorskih danosti.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:

• Korist iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja

prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih možnosti okužb in zastrupitev, ki so

možne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih voda v podzemne in površinske vode.

14.1 FINANČNA IN EKONOMSKA PRESOJA UPRAVIČENOSTI Z IZRAČUNOM KAZALNIKOV PO

STATIČNI IN DINAMIČNI METODI

Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo

komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Za statične kazalnike se je uporabila

doba vračanja investicijskih sredstev (DV).

Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja

sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih

namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med

dinamičnimi kazalniki so v nadaljevanju prikazani izračuni:

• finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti,

• finančna in ekonomska relativna neto sedanja vrednost,

• finančne in ekonomske interne stopnje donosnosti,

• razmerje med koristmi in stroški.

Za izračun finančnih kazalnikov se je upoštevalo prej navedene predpostavke finančnega modela (glej poglavja od 13.1

do 13.6). Za izračun ekonomskih kazalnikov se je upoštevalo koristi in predpostavke modela ekonomske analize (glej

poglavje 13.9).



14.1.1 Doba vračanja naložbe

Pri izračunu dobe vračanja za varianto »z investicijo« smo upoštevali investicijske stroške brez nepredvidenih del in z

nepovračljivim DDV) in povprečne neto prilive za celotno ekonomsko dobo projekta.

Tabela 47.: Doba vračanja naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza

Doba vračanja 59 let 18 let

14.1.2 Neto sedanja vrednost

Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot

razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe. Pozitivna neto sedanja

vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih

sredstev pozitivna.

Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti (FNSV/C) se je upoštevalo investicijske stroške v stalnih cenah z

nepovračljivim DDV-jem in brez nepredvidenih del ter neto prilive za obdobje do leta 2048. Pri izračunu se je uporabilo

4% diskontno stopnjo za izračun finančnih kazalnikov in 5% diskontno stopnjo za ekonomsko analizo v skladu z

Metodološkim dokumentom EU (Guide to Cost Benefit Analysis of Investment projects, Dec. 2014). Pri ekonomski analizi

so upoštevani zneski brez DDV-ja.

Tabela 48.: Neto sedanja vrednost Finančna analiza Ekonomska analiza

Neto sedanja vrednost (EUR)- -369.703 64.639

Tabela prikazuje, da je pri upoštevanju 4% diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost negativna. Ekonomska

analiza je pokazala, da je ob upoštevanju družbenih koristi projekta in 5% diskontne stopnje neto sedanja vrednost

pozitivna. Rezultat se lahko interpretira tudi na način, da je potrebna dodatna pomoč z vidika sofinanciranja s strani

Kohezijskega sklada, saj projekt prinaša visoke koristi za družbo, medtem ko je s prihodkovnega vidika projekt

nedonosen.

14.1.3 Interna stopnja donosa naložbe

Interna stopnja donosa naložbe je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov

investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pri izračunu finančne stopnje donosnosti (FSD) in

ekonomske stopnje donosnosti (ESD) se je upoštevalo investicijske stroške brez DDV-ja in brez nepredvidenih del ter

neto prilive za obdobje do 2048..

Tabela 49.: Interna stopnja donosa naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza

Interna stopnja donosa naložbe (%) -8,89% 9,84%

Iz tabele je razvidno da je finančna stopnja donosnosti negativna, saj naložba kot taka ne ustvarja dobičkov. Ekonomska

analiza ter rezultat kazalnika kažeta na to, da je ob upoštevanju družbenih koristi dosežena stopnja donosa investicije,

ki presega 5%.



14.1.4 Relativna neto sedanja vrednost

Relativna neto sedanja vrednost je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi

stroški. V primeru predmetnega projekta je zaradi negativne vrednosti NSV projekta finančna relativna neto sedanja

vrednost negativna.

Tabela 50.: Relativna neto sedanja vrednost Finančna analiza Ekonomska analiza

Relativna neto sedanja vrednost -0,81 0,14

14.1.5 Količnik relativne koristnosti

Pri finančni analizi je eden od kazalnikov finančni količnik relativne koristnosti, ki pove kolikšen je neto donos na enoto

investicijskih stroškov. V primeru predmetnega projekta je donos manjši od pričakovanega, saj je količnik manjši od 1.

Pri ekonomski analizi predstavlja količnik razmerje med stroški in koristmi projekta. Projekt je sprejemljiv kadar je

količnik večji od 1, saj to predstavlja da so družbene koristi večje od stroškov, ki jih projekta povzroča.

Tabela 51.: Količnik relativne koristnosti naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza

Količnik relativne koristnosti 0,25 1,19



15 ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti za projekt, ki je sofinanciran iz EU Skladov

vključena ocena tveganja. Ta je potrebna za obravnavo negotovosti, ki se vedno pojavlja v investicijskih projektih. Ocena

tveganja nosilcu projekta omogoča boljše razumevanje načina, kako bi se ocenjeni vplivi verjetno spremenili, če bi bile

določene ključne spremenljivke projekta drugačne od pričakovanih. Natančna analiza tveganja predstavlja podlago za

zanesljivo strategijo za obvladovanje tveganja, ki se vključi v načrt projekta.

Ocena tveganja je sestavljena iz dveh korakov:

• analize občutljivosti, ki določa „kritične spremenljivke“ ali parametre modela, tj. tiste spremenljivke, katerih

pozitivne ali negativne spremembe najbolj vplivajo na kazalnike uspešnosti projekta, in v kateri se upoštevajo

naslednji vidiki:

o kritične spremenljivke so tiste, katerih 1-odstotna sprememba povzroči več kot 1-odstotno

spremembo NSV;

o analiza se izvede s spreminjanjem posameznega elementa in ugotavljanjem učinka te spremembe na

NSV;

o mejne vrednosti so opredeljene kot odstotna sprememba kritične spremenljivke, ki je potrebna za to,

da NSV postane nič.

• kvalitativne analize tveganja, vključno s preprečevanjem in ublažitvijo tveganja, ki vključuje naslednje

elemente:

o seznam tveganj, ki jim je izpostavljen projekt;

o matriko tveganj;

o navedbo ukrepov za preprečevanje in ublažitev, vključno s subjektom, odgovornim za preprečevanje

in blaženje glavnih tveganj, standardnimi postopki, kadar je to ustrezno, in ob upoštevanju dobre

prakse, če je to mogoče, ki jo je treba uporabiti za zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, kjer se šteje,

da je to potrebno;

o razlago matrike tveganja, vključno z oceno preostalih tveganj po uporabi ukrepov za preprečevanje in

ublažitev.

o Kadar je to ustrezno (odvisno od velikosti projekta, razpoložljivosti podatkov), analiza tveganja lahko

vključuje, če je izpostavljenost preostalemu tveganju še vedno pomembna, pa mora vključevati,

verjetnostno analizo tveganja, ki je sestavljena iz naslednjih korakov:

▪ 1) verjetnostne porazdelitve za kritične spremenljivke, ki zagotavlja informacije o verjetnosti

določene odstotne spremembe kritičnih spremenljivk. Izračun verjetnostne porazdelitve

kritičnih spremenljivk je nujen za izvedbo kvantitativne analize tveganja;

▪ 2) kvantitativne analize tveganja na podlagi simulacije Monte Carlo, ki določa verjetnostne

porazdelitve in statistične kazalnike za pričakovani rezultat, standardni odklon itd. kazalnikov

finančne in ekonomske uspešnosti projekta.

15.1 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

Namen analize občutljivosti je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste pozitivne ali negativne

spremembe, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v

izhodiščnem primeru in povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih

spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej.

»Kritične spremenljivke« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno

1-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti.



Analiza občutljivosti je narejena v treh korakih:

1. Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izračunu outputov in inputov v finančni in ekonomski analizi:

Za projekt smo preučili naslednje spremenljivke:

• Sprememba prihodkov/zunanjih koristi;

• Sprememba operativnih stroškov;

• Sprememba investicijske vrednosti.

Vpliv teh sprememb smo analizirali na intervalu med -1 % in +1 %.

Tabela 52.: Analiza občutljivosti FNPV ( C ) - donosnost investicije

1% povečanje

spremenljivke

izračun kazalnika brez

sprememb

1% zmanjšanje

spremenljivke

SPREMEMBA PRIHODKOV/ZUNANJIH KORISTI -368.242 -369.703 -371.163

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -369.843 -369.703 -369.562

SPREMEMBA INVESTICIJE -374.263 -369.703 -365.142

Ekonomska neto sedanja vrednost

1% povečanje

spremenljivke

izračun kazalnika brez

sprememb

1% zmanjšanje

spremenljivke

SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI 70.194 64.639 59.084

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 64.547 64.639 64.731

SPREMEMBA INVESTICIJE 60.154 64.639 69.124

Iz zgornje tabele je razvidno, da ima največji vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti projekta sprememba

investicijskih stroškov. Pri vplivu na ekonomsko neto sedanjo vrednost ima največji vpliv sprememba zunanjih koristi.

2. Rezultati, prikazani v spodnjih tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke projekta – 1% sprememba

spremenljivke se odraža v več kot 1% spremembi finančne neto sedanje vrednosti.

Tabela 53.: Kritične spremenljivke FNPV ( C ) - donosnost investicije

Kritične spremenljivke 1% -1% Kritična spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI -0,40 0,40 NE

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 0,04 -0,04 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE 1,23 -1,23 DA

ENPV

Kritične spremenljivke 1% -1% Kritična spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI 8,59 -8,59 DA

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -0,14 0,14 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE -6,94 6,94 DA

Iz zgornje tabele je razvidno, da ima značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti spremenljivka

sprememba investicije. Značilen vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednosti imata spremenljivki sprememba zunanjih

koristi in sprememba investicije.



3. Izračun mejnih vrednosti za ključne spremenljivke: ključne spremenljivke zahtevajo kalkulacijo spremenjenih

vrednosti, torej maksimalnih variacij (v odstotkih) ključnih spremenljivk.

Tabela 54.: Mejne vrednosti kritičnih spremenljivk

Spremenljivke FNPV ENPV

Sprememba prihodkov/eksternih koristi nima vpliva 11,64% zmanjšanje eksternih koristi bi

bilo potrebno, da bi ENPV postala negativna

Sprememba operativnih stroškov nima vpliva nima vpliva

Sprememba investicijskih stroškov 81,07% zmanjšanje investicije bi bilo

potrebno, da bi bila FNPV (C) pozitivna 14,41% povečanje investicije bi bilo

potrebno, da bi ENPV postala negativna

Pri izračunu mejnih vrednosti smo ugotovili, da privede do pozitivne finančne neto sedanja vrednosti 81,07% zmanjšanje

investicijske vrednosti. Na strani ekonomske neto sedanje vrednosti pa zmanjšanje zunanjih koristi za 11,64% ali 14,41%

povečanje investicije povzroči spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti na točko, tik predenj ta postane

negativna.

Glede na dobljene rezultate ni verjetnosti, da bi se investicijska vrednost zmanjšala za preko 80%. Po drugi strani pa so

ocene investicijskih vrednosti podane s strani projektantov in so ocenjene pred kratkim. Pri gradnji so upoštevani tudi

nepredvideni stroški v višini 10%. Priključevanje je predpisano in tako ni verjetno, da bi se zunanje koristi, ki so vezane

na novo priključene bistveno zmanjšale.

15.2 ANALIZA TVEGANJA

15.2.1 Analiza tveganja (Monte Carlo analiza)

Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne

posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi

s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva.

Analiza tveganja temelji na analizi občutljivosti in vključuje kritične spremenljivke. V našem primeru smo pripravili

analizo tveganja za kritične spremenljivke:

• Sprememba investicijskih vrednosti in njen vpliv na FNPV/C in ENPV;

• Sprememba prihodkov / eksternih koristi in njen vpliv na ENPV.

Za analizo tveganja je bila uporabljena Monte Carlo metoda. Metoda vsebuje določanje naključnih vrednosti za vse

ključne spremenljivke simultano (predvideva se, da je normalna porazdelitev med maksimalno in minimalno možno

vrednostjo) ob čim večjem številu ponovitev, z namenom da bi se pridobilo verjetnost nastanka vsakega od indikatorjev

donosnosti. Vsak ta indikator donosnosti je prikazan kot sredina in standardni odklon vrednosti, dobljeno po vseh

ponovitvah.



Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja vpliva spremembe investicijskih vrednosti na finančno neto sedanjo

vrednost v EUR so:

Summary Statistics for FNPV

Statistics Percentile

Minimum -466.668 5% -411.260

Maximum -278.490 10% -402.127

Mean -369.702 15% -395.696

Std Dev 25.021 20% -390.762

Variance 626062678,6 25% -386.453

Skewness -0,025596492 30% -382.552

Kurtosis 3,013268027 35% -379.148

Median -369.371 40% -375.922

Mode -364.856 45% -372.656

Left X -411.260 50% -369.371

Left P 5% 55% -366.383

Right X -329.192 60% -363.272

Right P 95% 65% -360.058

Diff X 82.067 70% -356.535

Diff P 90% 75% -352.624

#Errors 0 80% -348.556

Filter Min Off 85% -343.865

Filter Max Off 90% -338.075

#Filtered 0 95% -329.192

Na osnovi spodnje distribucije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost znašala med -411.260 EUR

in -329.192 EUR.



Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja vpliva spremembe zunanjih koristi in investicijskih stroškov na

ekonomsko neto sedanjo vrednost v EUR so:

Summary Statistics for ENPV

Statistics Percentile

Minimum -51.403 5% 12.079

Maximum 207.234 10% 23.380

Mean 64.639 15% 31.453

Std Dev 31.613 20% 37.807

Variance 999399019,6 25% 43.000

Skewness 0,008621991 30% 47.667

Kurtosis 2,903793589 35% 52.405

Median 64.872 40% 56.665

Mode 68.365 45% 60.658

Left X 12.079 50% 64.872

Left P 5% 55% 68.706

Right X 116.267 60% 72.839

Right P 95% 65% 77.256

Diff X 104.188 70% 81.224

Diff P 90% 75% 85.930

#Errors 0 80% 91.584

Filter Min Off 85% 98.033

Filter Max Off 90% 105.380

#Filtered 0 95% 116.267

Na osnovi spodnje distribucije obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost znašala med 12.079 EUR

in 116.267 EUR.



15.2.2 Upravljanje in zmanjševanje tveganj

Poleg rizikov sprememba prihodkov/eksternih koristi, sprememba obratovalnih stroškov in sprememba investicijskih

vrednosti lahko identificiramo tudi druga tveganja, ki spremljajo implementacijo projekta.

Predvidevanje objektivnih rizikov, na katere ne moremo vplivati v času priprave projekte, lahko zmanjša ali celo

minimizira rizik. V nadaljevanju smo identificirali objektivne rizike in zadnje opredelili preventivne ukrepe, s katerim

želimo preprečiti nastanek rizika oziroma posledice, ki bodo nastale, če ne bodo izvedeni posamezni ukrepi.

Tabela 55.: Legenda matrike tveganj Verjetnost

A Zelo neverjetno

B Neverjetno

C Srednja verjetnost

D Verjetno

E Zelo verjetno

Klasifikacija stopnje rizika

I Nima vpliva na socialni vpliv

II Manjši vpliv na socialni del projekta, ki se generira s projektom; minimalno vpliva na dolgoročno izvajanje; potrebne so

korektivni ukrepi

III Srednje: Vpliv socialni del projekta obstaja znotraj projekta: vpliv na finančne izgube za srednje - dolgoročni plan projekta:

korektivni ukrepi lahko popravijo morebitni problem

IV Kritična: Visok vpliv socialnega dela znotraj projekt: pojavnost rizika vpliva na primarne funkcije projekta: korektivni vplivi niso

dovolj za zmanjšanje potencialne škode

V Katastrofalne: Neuspeh projekta lahko privede do delne ali popolne izgube projekta.

STOPNJA TVEGANJA

Nesprejemljiva

Visoka

Srednja

Nizka

V skladu z Vodičem za izdelavo analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Evropska komisija, december 2014)

je stopnja rizika/verjetnost definirana v spodnji tabeli.

Tabela 56.: Stopnja rizika/verjetnost Stopnja rizika /

Verjetnost I II III IV V

A Nizka Nizka Nizka Nizka Srednja

B Nizka Nizka Srednja Srednja Visoka

C Nizka Srednja Srednja Visoka Visoka

D Nizka Srednja Visoka Nesprejemljiva Nesprejemljiva

E Srednja Visoka Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva

Vir: Vodič za analizo stroškov in koristi, december 2014



Tabela 57.: Identifikacija tveganj in ukrepi za njihovo zmanjšanje

Zap.

št. Opis tveganja Verjetnost Učinek

Stopnja

tveganja Aktivnosti za zmanjšanje tveganja

Stopnja

rizika po

ukrepih

1 Tveganja, ki se nanašajo na povpraševanje

a Nižja poraba vode od

predvidene B III srednja

Analiza potreb je izdelana na osnovi preteklih

trendov porabe pitne vode na območju. Poraba

vode znaša 41,7 m3 letno na prebivalca, kar

predstavlja okoli 114 l/dan na prebivalca, kar je

običajna poraba in ni predvideno, da se bodo

količine prodane vode bistveno zmanjševale.

Raziskave v EU kažejo, da je trend porabe vode v

razvitih državah EU okoli 125l na dan na prebivalca.

nizka

b

Počasnejša stopnja priključitve

na javni kanalizacijski sistem od

predvidene

B IV srednja

Današnja priključenost v predmetni aglomeraciji

znaša 96,08% in ni pričakovati zapletov. Obvezna

priključitev je zaukazana tudi z zakonodajo.

nizka

2 Tveganja, ki so povezana z načrtovanjem

a Neustrezne ocene stroškov

načrtovanja B II nizka

Del projekta je že v gradnji oz. ima podpisane

izvajalske pogodbe. V okviru projekta je bila

izdelana PGD dokumentacija za kanalizacijo.

nizka

3 Tveganja vezana na pridobivanje zemljišč

a Zamude v postopkih A I nizka Postopki pridobivanja zemljišč so v zaključni fazi. nizka

b Višji stroški zemljišč od

predvidenih A I nizka Postopki pridobivanja so v zaključni fazi. nizka

4 Upravna tveganja in tveganja javnih naročil

a Zamude v postopkih C II srednja

Za izdelavo razpisne dokumentacije bo angažirano

podjetje z mnogimi izkušnjami na področju izdelave

razpisne dokumentacije. Terminski plan projekta je

izdelan na način, da ga je moč izvesti.

nizka

b Gradbena ali druga dovoljenja A II nizka Gradbeno dovoljenje je v pridobivanju. nizka

c Dovoljenja za priključitev B I nizka Upravljanje GJS je urejeno z odlokom občine. nizka

d Sodni postopki B III nizka

Investitor ima izkušnje z gradnjo komunalne

infrastrukture, za preprečitev podaljšanja postopkov

in morebitnih sodnih sporov v postopku javnih

naročil bo za izdelavo razpisne dokumentacije in

vodenje postopka javnega naročanja angažirano

podjetje z veliko tovrstnimi izkušnjami.

nizka

5 Tveganja v času gradnje

a Prekoračitve stroškov projekta

in zamude pri gradnji C III srednja

Rast stroškov investicije se je pokazala kot kritična

spremenljivka pri analizi občutljivosti. Cene v študiji

so pridobljene s strani projektantov h katerim je

dodanih 10% za nepredvidena dela.

nizka

b V zvezi z izvajalci (stečaj,

pomanjkanje virov) C II srednja

V postopku javnih naročil bodo podani strogi pogoji

glede izpolnjevanja finančne sposobnosti. nizka

6 Tveganja v času delovanja

a

Predvidene količine odvedene

vode dospele na ČN ne bodo

dosežene

B III nizka

Namen projekta je izgradnja dodatne kanalizacije s

katero se bo povečala obstoječa priključenost na

sistem odvajanja, ki se zaključuje na CČN Nova

Gorica.

nizka

b

Višji stroški vzdrževanja in

popravil od predvidenih,

kopičenje tehničnih okvar

B II nizka

V analizi občutljivosti se obratovalni stroški niso

pokazali kot kritični. Konstantno spremljanje

stroškov in pregledi opreme na sistemu lahko hitro

odkrijejo težave zaradi katerih bi se povečali stroški.

nizka

7 Finančna tveganja

a Počasnejše zviševanje pristojbin

od predvidenega B IV srednja

Določanje cen javne gospodarske službe za področje

odvajanje in čiščenje voda se pripravlja v skladu z

Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Ur.l.

RS št. 87/12, 109/12, 76/17), ki določa, da mora

upravljavec GJS na letni ravni pripraviti Elaborat o

nizka



oblikovanju cen in usklajevati prihodke z nastalimi

stroški.

b Manj pobranih pristojbin, kot je

bilo predvideno B III srednja

Izvajalec GJS bo letno spremljal pobrane pristojbine

in uporabil vse pravne možnosti za izterjavo

neplačanih. Cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja

ter čiščena bodo ostale pod priporočeno mejo 3%

od skupnih prihodkov gospodinjstva, zato ni

pričakovati porasta neplačil.

nizka

8 Regulativna tveganja

a

Nepričakovani politični ali

regulativni dejavniki, ki vplivajo

na ceno storitev

A I nizka

V zvezi z dolžnostmi občin, ki vplivajo na tekoče

poslovanje družbe Vodovodi in kanalizacija NG d.d..

se lahko pojavijo težave pri nepotrjevanju

predlaganih cen storitev GJS. Pravočasna

komunikacija in dogovarjanje vseh udeleženih strani

lahko prepreči to tveganje.

nizka

9 Druga tveganja

a Nasprotovanje javnosti A II nizka

Javnost je seznanjena z načrti glede projekta. V

okviru projekta bo potekala tudi aktivnost - stiki z

javnostjo, kjer se bo ožjo in širšo okolico seznanjalo

s projektom.

nizka



16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV


1033 Miren« zajema izgradnjo kanalizacije na območju Občine Miren - Kostanjevica (v aglomeraciji ID 1033 Miren) s

ciljem večje priključenosti tamkajšnjih prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpadne vode.















operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opredeljeno kot območje, ki mora biti



Cilji Operativnega programa odvajanje in čiščenja odpadnih voda RS se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033 Miren, ki

bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je:


Celotna vrednost investicije po tekočih cenah s povračljivim DDV je ocenjena na 671.832,03 EUR. Upravičeni stroški

investicije znašajo 488.843,00 EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini 182.989,04 EUR, od tega DDV v višini

121.152,27 EUR, ki si ga bo občina skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost v celoti povrnila.






























sledeči:



EU sredstva 336.859,27 68,91% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50




EU sredstva 0 0,00% 0 0 0 0




EU sredstva 336.859,27 50,14% 0,00 82.843,75 167.486,02 86.529,50









PRILOGA 1

Finančna analiza



PRILOGA 2

Ekonomska analiza

Documents

Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na … · 2019-11-28 · 4 analiza o stojeČega stanja s prikazom potre , ki jih o zadovoljevala investi ija ter