30

Ostržkove zgodbe

Embed Size (px)

DESCRIPTION

napisali in ilustrirali učenci 3. razreda OŠ Košana

Citation preview

Page 1: Ostržkove zgodbe
Page 2: Ostržkove zgodbe
Page 3: Ostržkove zgodbe

OSTRŽKOVE

DOGODIVŠČINE

Napisali in ilustrirali:

Lana Biščak, Aleš Dolgan, Tjaž Dolgan, Anže Fidelj,

Danijel Kaluža, Vid Kovač, Neli Morelj,

Pia Psener, Andraž Samsa, Gašper Zucconi,

Lovro Zucconi, Janko Želko, Manca Želko,

v šolskem letu 2012/13 učenci 3. razreda

Osnovne šole Košana

Mentorica: Cecilija Pavlovič

Lektorirala in pripravila za tisk: Katja Čekada

Izdala Osnovna šola Košana

Dolnja Košana, april 2013

Page 4: Ostržkove zgodbe
Page 5: Ostržkove zgodbe

ZAJČEK IN OSTRŽEK Ostržek je zbežal od doma pred svojim gospodarjem. Na poti je srečal zajčka. Šel je z zajčkom k njemu domov. Tam sta jedla korenje. Potem sta se odpravila v Dolnjo Košano v šolo. V šoli sta računala račune. Računi so bili zelo lahki, zato sta vse račune pravilno izračunala. Učila sta se števila do 1000. Potem sta postala lačna. Za kosilo sta imela pohano meso, za večerjo pa špinačno juho. Po pouku je šel Ostržek nazaj k gospodarju na svoj pravi dom. Z gospodarjem sta se igrala igro Ena. Zmagal je Ostržek. Ostržek je potem ostal doma do konca svojih dni.

Gašper Zucconi 3. razred

Page 6: Ostržkove zgodbe
Page 7: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK NA BELEM KONJU Nekoč je živel lesen fantek, ki mu je bilo ime Ostržek. Rad je imel konje. Rad se je gugal na svojem dolgem nosu. Jaz sem na konju, je vpil Ostržek. A potem je videl pravega konja. Skočil je skozi okno in zdirjal za njim. Ko je prišel do hleva, je opazil, da so vrata zapahnjena. Kdo je naredil ta bedasta vrata, je rekel Ostržek? Ne odprejo se. Hotel jih je brcniti. Potem pa so se vrata kar sama odprla. Ostržek je bil pogumen in se ni prav ničesar bal. Šel je v hlev in vprašal gospodarja, koliko stane konj. Zmenila sta se za ceno. Bel konj je stal tisoč evrov. Ostržek je šel delat k teti Mileni, da bi zaslužil denar za konja. Kmalu je prihranil sto evrov in nato je zaslužil tisoč evrov. Vrnil se je k gospodarju in kupil konja.

Janko Želko 3. razred

Page 8: Ostržkove zgodbe
Page 9: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK IN MALINE Ostržek je odšel v gozd. Tam je zagledal slastne maline. Takoj so se mu začele cediti sline. Toda v gozdu je bil kralj medved. Čuval je maline, zato jih ni mogel vsak jesti. Ostržek je bil zelo žalosten, ker ni mogel jesti malin. Potem ga je nekaj pičilo. Bila je čebelica. Hitro je stekel do potoka in si tam hladil boleče mesto. Bolečina je minila in Ostržek je šel nazaj k čebelici. Čebelica ga je vprašala, zakaj je tako žalosten. Povedal ji je, da bi rad jedel medvedove maline. Medved ne da malin tako hitro, je rekla čebelica. Imam dobro zamisel. Medvedu bomo v njegovi hišici z žlico naredili Medove kroglice. Ko bo prišel medved domov, se bo posladkal z njimi, mi pa bomo med tem časom pobrali maline. Ostržek se je nasmehnil tej dobri ideji. Vse je potekalo tako, kot je rekla čebelica. Ko so nabrali maline, so odšli domov k Ostržku. Tam so naredili malinovo zabavo z malinovo pito in malinovcem. Mogoče še danes Ostržek je maline.

Manca Želko 3. razred

Page 10: Ostržkove zgodbe
Page 11: Ostržkove zgodbe

NAVIHANI OSTRŽEK Nekega dne je stanovalec bližnje hiše najprej zagledal dolg nos. To je bil Ostržkov nos. Ostržek je bil majhen in navihan. Prav ta dan je Ostržek pobegnil od doma. Naredil je strašen nemir. Vsi so ga lovili. Pobegnil je zato, ker je videl oglas za detektor laži. Šel je tja in namestili so mu ga na nos. Ko je šel domov, je srečal policista. Policist ga je vprašal, kam gre. Ostržek je odgovoril: »Domov, nikamor drugam.« Pa mu je hitro začel rasti nos. Hitro je šel domov in si hitro snel detektor laži z nosu. Potem je brez detektorja laži srečno živel do konca svojih dni.

Vid Kovač

3. razred

Page 12: Ostržkove zgodbe
Page 13: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK IN ŽABA Nekoč je živel Ostržek. Skakal je in nagajal otrokom. Rad je šel k otrokom se igrat in se zabavat. Rad je metal kamne v lužo. Ko je enkrat vrgel kamen, je prestrašil žabo. Žaba mu je rekla, naj ne meče več kamnov in Ostržek je ubogal. Skupaj sta šla na goro, kjer sta se igrala skrivalnice.

Lovro Zucconi 3. razred

Page 14: Ostržkove zgodbe
Page 15: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK POHAJA PO SVETU Nekoč je živel Ostržek. Nekega dne se je odpravil po svetu. Dobil je stanovanje in ga vsega razmetal. Najel je še eno stanovanje in tudi tega je razmetal. Dobil je prijatelja Fliska. Bližala se je noč. Pojedla sta večerjo in šla spat. Zjutraj sta pojedla zajtrk in Ostržek je odšel po svetu. Prišel je do kmeta, kjer je dobil službo. Pomagal je kmetu kositi travo. Zlagal se mu je, da je truden in zaspan. Potem mu je nos še bolj zrasel. Bližala se je noč. Šel je počivat. Ponoči je šel v drvarnico in naredil je kočijo za sneg. Zjutraj, ko so vsi vstali, so se s kočijo odpeljali do visokega hriba. Tam so se do večera sankali z gumo.

Anže Fidelj 3. razred

Page 16: Ostržkove zgodbe
Page 17: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK IN AVTO Ostržek je šel tekmovat z avtom. Bil je že za vogalom, ko mu je zmanjkalo goriva. Šel je na bencinsko črpalko in vzel kantico. Natočil je gorivo in plačal. Šel je do avta in natočil bencin. Z avtom se je odpeljal v gozd. Tam je srečal prijatelja, dečka Gašperja. Skupaj sta se igrala skrivanje po gozdu. Ko sta se naveličala igranja, sta se odpeljala domov.

Danijel Kaluža 3. razred

Page 18: Ostržkove zgodbe
Page 19: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK POTAPLJAČ Nekoč je živel Ostržek. Ta Ostržek je hotel raziskovati dno morja. Hitro se je oblekel potapljaško obleko in se spustil v globino morja. Ko je plaval, je videl morsko zvezdo. Ustrašil se jo je. Ampak morska zvezda mu ni prav nič hudega naredila. Potem je šel dalje. Videl je hobotnico in se jo je ustrašil. Mislil je, da je prijazna in da mu ne bo nič naredila. Prijel jo je in ona je spustila črnilo. Hitro je odplaval proti kopnemu. Šel je domov. Doma se je okopal, se odpočil in šel spat. Do konca svojih dni je raziskoval morje.

Aleš Dolgan

3. razred

Page 20: Ostržkove zgodbe
Page 21: Ostržkove zgodbe

OSTRŽKOVA DOGODIVŠČINA Nekoč je živel stari ata, ki je imel Ostržka. Ko je Ostržek oživel, je šel raziskovat Neverke. Stari ata ga je iskal, a ga ni našel nikjer. Vrnil se je sam domov. Drugo jutro se je stari ata zbudil zelo zgodaj. Šel je delat mlinček. Ko je naredil mlinček, je pogledal skozi okno. V Ravnici je videl polno vode, poleg pa še Ostržka. Hitro se je oblekel, vzel mlinček in šel k vodi. Ko je prišel do Ostržka, ga je ta prijel za roko in skupaj sta odšla postavit mlinček na vodo.

Andraž Samsa 3. razred

Page 22: Ostržkove zgodbe
Page 23: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK GRE V SVET PRIJATELJEV Nekoč je živel Andraž. Bil je dober lesar. Ni bil srečen, kot drugi lesarji. Želel si je narediti živo bitje iz lesa. Klesal je in klesal in naredil nekega Ostržka, ki je takoj, ko je bil narejen, stekel iz hiše na cesto. Tam je zagledal policista in ga vprašal, kje je Gornja Košana. Policist mu je rekel, naj gre nekaj korakov v levo in sto korakov naprej. Ko je Ostržek prišel v Gornjo Košano, ni našel prenočišča. Potem je šel k nekemu kmetu in tam prespal v sobi za goste. Ker je bil kmet zelo dober, je nekaj časa ostal pri njem in krmil živino s senom. Potem, ko ga to delo ni več zanimalo, je vprašal kmeta, kakšno je to podjetje Perutnina Pivka. Kmet mu je vse povedal o tem podjetju in Ostržek se je napotil na Kal. Tam je nekaj let krmil piščance. Potem si je kupil motor. Ker ni imel izpita, se ni mogel voziti z njim. Kupil je gostilno, potem pa šel na jug in postal dober pustolovec.

Tjaž Dolgan 3. razred

Page 24: Ostržkove zgodbe
Page 25: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK V VASI Moj pradedek mi je pripovedoval mnogo zgodb, a tista o Ostržku mi je bila najbolj všeč, zato sem to zgodbo tudi zapisala. Nekoč je Peter izdelal lutko. Neke temne noči je lutka oživela in stekla v Gornjo Košano. Ko je nastopilo jutro, je stekla po prelepem polju. Slišala je šumenje in usedla se je na breg potoka Farjevec, noge pa pomočila v hladno vodo. Žabe so skakale sem ter tja in kvakale, kvak, kvak, kvak. Lutka je šla v bližnjo vas. Tam jo je pri eni hiši sprejela prijazna gospa Marijana, ki je imela v hiši le štedilnik, kad, školjko in vodo. Ostala je pri njej. Drugo jutro jo je gospa Marijana iskala vsepovsod, potem pa jo je le našla. Ker lutka ni imela imena, ji je dala ime Ostržek. Ostržku je to ime zelo ugajalo. Ko je bil Ostržek pri gospe Marijani, je z njo vsako jutro odšel na sprehod k potoku. Pri gospe Marijani je ostal 18 let. Potem si je pri potoku naredil dom in tam živi še danes.

Neli Morelj 3. razred

Page 26: Ostržkove zgodbe
Page 27: Ostržkove zgodbe

V VESOLJU Nekoč smo bili ravno sredi pouka, ko je nekdo potrkal na vrata. Mislili smo, da je že odmor in smo se začeli igrati. S prijateljicami Neli, Manco in Lano smo se igrale in zgradile hišo. Igrale smo se, da neka deklica trka na vrata in jaz glasno zakličem naprej. Nekdo, ki je prej potrkal, je vstopil in rekel dober dan. Bil je majhen kot lutka in imel je špičast nos. Vprašale smo ga, kako mu je ime. Ostržek sem, je rekel. Učiteljica mu je rekla naj vstopi. Ko je vstopil, je s seboj prinesel kolo. Potem je predlagal, naj se vsak z njim pelje do vesolja in nazaj. Najprej je peljal učiteljico in potem še sošolce. Jaz sem bila zadnja. Ko sem bila na vrsti, sem s seboj vzela še coca colo in 13 jabolk. In sva odšla. Na poti je Ostržek opazil, da je zmanjkalo goriva. Pristala sva na luni. Mimo je prišel vesoljski taksi. Skupaj s kolesom smo odšli na Market. Tam je stala velika trgovina Market. Tam smo kupili olje. Šli smo do taksija in on nas je odpeljal na luno. Tam sem zmešala gorivo iz coca cole, 13 jabolk in olja. Tako sem se živa in zdrava vrnila v šolo. Ostržek pa je odšel v 4. razred, da bodo lahko tudi oni leteli v vesolje.

Pia Psener 3. razred

Page 28: Ostržkove zgodbe
Page 29: Ostržkove zgodbe

OSTRŽEK IN DRUŽINA

Nekoč je v majhni vasici živel nek mizar, ki je naredil največ lesenih lutk. Nekega dne pa je naredil nekega možica. Dal mu je ime Ostržek. Ko ga je naredil celega, je ta po dveh urah začel govoriti in bežati. Ostržek je prišel do Košane in začel iskati prostor, kjer bi lahko prenočil. Odšel je naprej in videl tablo z napisom Neverke. Prišel je do Anžetove hiše in odšel pogledat, če bo tam lahko spal. Jaz že ne bom spal pri bikih, si je mislil. Potem je šel do sosedov. Tam je živela Nada. Videl je psa in hitro stekel do druge hiše. Tam je videl prazen pesjak in se je ulegel v hišico. Še dobro, da so bili lastniki s psom v Portorožu cele tri tedne. Nekega dne pa se je odpravil do velike hiše, kjer so živeli tisti ljudje, ki so bili v Portorožu. Hiša je bila odklenjena, zato je kar vstopil. Videl je pijačo in jo je malo popil. Minili so trije tedni in lastniki hiše so se vrnili domov. Ostržek se jih je zelo ustrašil. Šel je k vratom in jih odprl. Stekel je iz hiše do lastnika hiše in ga vprašal, kako se imenuje. Jaz sem Matej, je rekel lastnik, to je Alenka, to pa so Lana, Luka in Dane. Ostržek jih je prosil, ali lahko ostane pri njih. Vsi štirje so rekli: Seveda lahko ostaneš. In je ostal.

Lana Biščak 3. razred

Page 30: Ostržkove zgodbe